Štajerski TEDNIK Aktualno Spodnje Podravje z Melanholija predvolilnega dogajanja -40 % COLOR CMYK stran 1 Torek: Tednikov kopalni dan eno dno c na re ne vstopv e n d sle celo a odra nice z troke ali o Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ Â Stran 3 Ptuj, petek, k 21 21. oktobra k b 2022 petek, 21. 10. 2022 TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_0707_22_N.indd 1 21/07/2022 12:50 LLetnik ik LXXV z ššt. 82 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,95 EUR Spodnje Podravje z Inventura črpanja evropskih sredstev po občinah ROBBIE COLTRANE: Poslovil se je dobrodušni velikan iz Harryja Potterja 20. OKTOBER 2022 ŠT. 42 D EED SPORED SPORE PET. 21.10. SOB. 22.10. NED. 23.10. PON. 24.10. TOR. 25.10. SRE. 26.10. ČET: 27.10. MALE SIVE CELICE Nova sezona kviza, ki že 27 let »razgibava« mlade možgane! Francesco Borchi: Izjemen mednarodni uspeh Država denar odščipnila občinam Kar nekaj denarja iz evropske vreče, namenjene občinam, je v minulem obdobju pobrala država. Vložila ga je sicer v Podravju, vendar bi lahko za to našla drugi vir, ne da je denar odščipnila občinam. Gre za 8,3 milijona evrov za gradnjo kidričevske obvoznice ter 1,5 milijona evrov za obnovo gradu Borl. Več na strani 2. italijanskega igralca, ki živi in dela v Sloveniji 'DQHVSULORJD Ob dnevu spomina Aktualno Lenart z Prostovoljci starejše raje vozijo s svojimi avti  Stran 2 Foto: ČG Politika Sveta Trojica z Z rebalansom še več denarja zavodu za turizem  Stran 5 petkova izdaja  Strani 6 in 7 Aktualno z V središču z Kaj nov zdravstveni zakon prinaša Spodnjemu Podravju Kmetijski subvencijski milijonarji so že vsa leta – podjetja  Stran 3 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Strani 6 in 7 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si V središču Podravje z V učilnicah in vrtcih ne bodo zmanjševali temperature Štajerski TEDNIK petek, 21. 10. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 21. oktobra 2022 Sp. Podravje z Inventura črpanja evropskih sredstev po občinah Številne občine ostale »na suhem« Finančno obdobje pridobivanja evropskih sredstev 2014– 2021 se končuje. Slovenija se resnega črpanja evropskega denarja vsakič loteva šele, ko se obdobje financiranja izteka. To je postala stalna praksa, zato se vedno koristijo podaljški finančnega obdobja, trenutno je to do leta 2023. Medtem so v Evropi odprli že novo perspektivo 2021–2027, za katero v Sloveniji še komaj zlagamo dokumente. Glede na to, da na tem evropskem vrtiljaku sedimo že dve desetletji, bi od oblastnikov in birokratskega aparata, ki se s tem področjem ukvarjajo, pričakovali več fleksibilnosti, predvsem pa pravočasnosti. A v Sloveniji je pač drugače, migati začnejo, ko v grlo teče voda in se obdobje za možnost črpanja denarja bliža h koncu. Za Podravje na voljo 93 milijonov evrov V spodnjepodravskih občinah je občutiti val nezadovoljstva; nekatere so namreč pri črpanju evropskih sredstev popolnoma izvisele. Kakšen LAS-ov projektič za 50 ali 100 tisočakov ne more bistveno vplivati na razvoj. Tu in tam se je katera od občin znašla in bila uspešna na programih Interreg, medtem ko iz regionalnega sklada, kjer bi dejansko bilo moč dobiti kakšen milijon, dva ali tri državnega denarja, številne niso dobile niti centa. V preteklosti (EU obdobje 2007–2013) so iz tega vira črpale denar za vrtce, dvorane, gasilske domove, obrtne cone, občinske stavbe, kanalizacijo … Marsikateri projekt za izboljšanje pogojev življenja v kraju so izvedli z denarjem Regionalnega razvojnega programa (RRP). Temu viru se po novem reče Dogovor za razvoj regij (DRR). Vreča z denarjem za vseh 42 podravskih občin je bila težka 93 milijonov evrov (DRR, 2014–2021). Denar iz nje so večinoma pridobivale večje občine, mariborska regionalna razvojna agencija, razvojna agencija Slovenskih goric in celo država (!?). Med občinami, ki so uspele s prijavami projektov, so Kidričevo, Ormož, Ptuj, Hajdina, Markovci, Majšperk, Destrnik, Duplek, Hoče–Slivnica, Starše, Miklavž na Dravskem polju, Kungota, Rače– Fram, Slovenska Bistrica, Šentilj in Maribor. Ptujčani s kolesarkami in kanalizacijo Mestna občina (MO) Ptuj črpa denar za dva projekta, kolesarske steze in kanalizacijo. Pri gradnji kolesarskih stez nastopa skupaj s podeželskimi občinami Markovci, Gorišnica, Juršinci, Hajdina, Kidričevo in Majšperk, tako da bodo nekaj denarja iz tega naslova deležne tudi naštete lokalne skupnosti. Vrednost projekta je nekaj čez 15 milijonov evrov, od tega bo prispevek države in EU predvidoma znašal 9,3 milijona evrov. 6,5 milijona evrov nepovratnih sredstev DRR je ptujska občina pridobila za projekt kanalizacije, ki je sicer v celoti ocenjen na 10 milijonov evrov. Enako se vlaganj v kanalizacijski sistem poslužuje občina Slovenska Bistrica; za 6-milijonski projekt bodo počrpali 3,5 milijona evrov državnega in evropskega denarja. Tudi občina Ormož s sredstvi EU posodablja Foto: ČG Država kidričevsko obvoznico gradi z denarjem, ki bi praviloma moral pripadati občinam. Enako je storila tudi pri obnovi gradu Borl. Podravske občine je s tem prikrajšala za skoraj deset milijonov evrov. kanalizacijski sistem, zgradili so novo čistilno napravo, pridobili so 2,6-milijonski prispevek iz naslova EU in države. Ormožani sredstva DRR namenjajo še za obnovo ter novogradnje vodovoda, vključeni so v razvojno partnerstvo Prlekija, ki je za projekt za 11 občin pridobilo 4,8 milijona evrov EU-sredstev. Dobrega pol milijona evrov bo za kanalizacijo šlo še v občino Hajdina in 1,6 milijona evrov v Duplek. Koliko denarja so iz DRR počrpale občine v Spodnjem Podravju Občina Projekt Vrednost (mio €) Ptuj Kanalizacija 10,0 Ptuj* Kolesarke 15,2 Ormož Kanalizacija 2,7 ORP Prlekija ** Vodovod 8,4 Sl. Bistrica Kanalizacija 6,1 Duplek Kanalizacija 2,1 Hajdina Kanalizacija 0,9 Kidričevo Obrtna cona 4,7 Ormož Poslovna cona 2,2 Starše OC Zlatoličje 1,3 Markovci Obrtna cona 0,6 Majšperk Poslovna cona 0,4 RA Sl. gorice *** Kolesarke 15,2 Destrnik Kolesarka 2,2 Državna projekta, sofinancirana z denarjem DRR DRSI Obvoznica Kidričevo 13,1 Ministrstvo za kulturo Obnova gradu Borl 1,5 Projekta RRA Podravje, sofinancirana z denarjem DRR Drava Natura 2000 6,2 Podjetno nad izzive PONI 1,4 EU in državna sredstva (mio €) 6,5 9,3 2,6 4,8 3,4 1,6 0,5 2,7 2,0 1,1 0,3 0,3 11,3 0,4 8,3 1,5 6,2 1,4 Vir: RRA Podravje, oktober 2022 * V projekt so vključene še občine Markovci, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo in Majšperk. ** V partnerstvu 11 občin so tudi Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. *** Vključuje 15 občin Slovenskih goric, med njimi Sv. Andraž, Trnovsko vas, Juršince, Lenart, Sv. Trojico in Cerkvenjak. Z regijskim denarjem financirani celo državni projekti! Je pa zanimivo, da je nekaj denarja iz vreče DRR „cuknila“ tudi država. Sredstva je sicer vložila v Podravju, vendar bi lahko za to našla drugi vir, ne pa da je denar odščipnila občinam, in to dobro desetino od celotnega predvidenega zneska 93 milijonov evrov. 8,3 milijona evrov je šlo za gradnjo kidričevske obvoznice ter 1,5 milijona evrov za obnovo gradu Borl. Prav tako je v vrečo z evropskim denarjem lepo segla Regionalna razvojna agencija (RRA) Podravje – Maribor, ki si je v celoti pokrila svoja dva projekta: 6,2 milijona evrov težki projekt Drava Natura 2000 in PONI Podravje v vrednosti 1,4 milijona evrov. Za oba bi lahko rekli, da sta namenjena finančni samooskrbi nosilca in partnerjev v projektu. Ni namreč malo tistih, ki menijo, da vidnih in otipljivih dolgoročnih učinkov od teh dveh projektov ni pričakovati. Kolesarke tudi v Slovenskih goricah V Slovenskih goricah projekt gradnje kolesarskih povezav vodi tamkajšnja razvoja agencija. Enako kot na Ptuju je vrednost celotne naložbe 15 milijonov evrov, delež evropskega in državnega sofinanciranja je 11,2 milijona evrov, torej dva milijona več kot na ptujskem koncu. Slabih 400 tisočakov denarja je za kolesarsko povezavo med Ptujem in Destrnikom pridobila tudi občina Destrnik. Denar za pet obrtnih con Občine so lahko sredstva DRR vlagale tudi v komunalno opremljanje obrtnih con. Največ je iz tega vira počrpala kidričevska: za projekt v vrednosti 4,7 milijona evrov so pridobili 2,7 milijona evrov sofinancerskega deleža. Občina Ormož je za poslovno cono pridobila dva milijona evrov, Starše za cono v Zlatoličju 1,1 milijona, Majšperk 330.000 in Markovci 345.000 evrov. Mojca Zemljarič Lenart z Občinsko vozilo za brezplačne prevoze marsikdaj neuporabno Prostovoljci starejše raje vozijo s svojimi avti Podobno kot v drugih občinah so tudi v Lenartu organizirali mrežo prostovoljcev, ki so pripravljeni starejše občane brezplačno odpeljati po nujnih opravkih. Občinska uprava je že pred dobrima dvema letoma za te prevoze namenila avtomobil, ki ga prostovoljni šoferji lahko po potrebi uporabijo. A se je izkazalo, kot je izpostavila lenarška svetnica Emilija Šuman, da do vozila, ki je parkirano na občinskem dvorišču, ne morejo vsi enako dostopati. Pa ne zato, ker bi kdo delal selekcijo pri uporabi, pač pa iz logističnih razlogov. »Če namreč prevoz potrebuje upokojenec iz krajevne skupnosti Voličina, se šoferju ne splača voziti v središče Lenarta po avto in nazaj, saj s tem nastajajo dodatni stroški, zato prostovoljci raje opravijo prevoze s svojimi avtomobili. Menim, da bi bilo prav, da obe društvi upokojencev, lenarško in voličinsko, skupaj z Občino najdeta ustrezno in pravično rešitev za vse. Kar se sofinanciranja tiče, bi lahko društvi dvakrat letno podali poročilo o nastalih stroških, občina pa bi nato poravnala svoj del.« Res je nepraktično, da se morajo prostovoljci iz Voličine po avtomobil, ki jim je na voljo za prevoz starostnikov, najprej pripeljati ponj v Lenart, po opravljenem prevozu pa ga vrniti na občinsko dvorišče, priznava župan Janez Kramberger. »Zato smo se že pred časom dogovorili z društvoma, da prostovoljci te prevoze izvajajo s svojimi vozili. Društvi, ki že vrsto let sodelujeta v projektu Starejši za starejše, tako povsem sami organizirata in odrejata prevoze, saj najbolje poznata situacijo na terenu. Iz občinskega proračuna refundiramo del nastalih stroškov. Dogovorjeni smo tudi, da se zaradi dviga cen goriva višina občinskega deleža sorazmerno zviša. Je pa dejstvo, da je teh prevozov zelo malo, saj ima večina starostnikov očitno in na srečo še vedno zagotovljeno pomoč v krogu svoje družine ali prijateljev.« SD Foto: SD Na dvorišču lenarške občinske stavbe čaka vozilo za brezplačne prevoze starostnikov, a ga malokdo uporablja, saj je vožnja v Lenart in nazaj nepraktična, zlasti za tiste iz bolj oddaljenih naselij. Štajerski TEDNIK petek, 21. 10. 2022 COLOR CMYK Aktualno petek z 21. oktobra 2022 stran 3 3 Slovenija, Podravje z Kaj nov zdravstveni zakon prinaša Spodnjemu Podravju Nekaterim zaposlenim v zdravstvu tudi do 2.000 evrov bruto dodatka Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti v zdravstvu je bil sprejet julija, v veljavo pa je stopil septembra letos. Zakon med drugim uvaja dodatno nagrajevanje nekaterih zaposlenih na primarni ravni zdravstva, saj bodo posamezniki lahko prejeli do 2.000 evrov bruto dodatka glede na opravljen obseg dela. Dodatna sredstva si bodo lahko prislužili tudi zdravniki v ambulantah v občinah z nižjo razvitostjo, in sicer do 500 evrov mesečno. Foto: ČG Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj Ministrstvo bo mesečno spremljalo, koliko več programa od začrtanega bo opravil posamezni javni zdravstveni zavod. Za Foto: ČG Foto: ČG Cilj zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti v zdravstvu je skrajšati čakalne vrste in doseči, da denar sledi bolniku, ne pa obratno. delo, opravljeno nad programom, bodo ustrezno finančno nagrajeni, letno bodo za to namenili okrog 100 milijonov evrov. Do posebnega dodatka za zdravnike v manj razvitih občinah verjetno le v Zavrču Zakon, ki je v veljavo stopil prejšnji mesec, uvaja med drugim tudi dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. Do njega so upravičeni zdravniki na primarni ravni. Pogoj je, da delajo v občinah, v katerih je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v Sloveniji manjše od 0,9. Za polni delovni čas bodo upravičeni zdravniki prejeli do 500 evrov dodatka, v odvisnosti od obsega delovne obremenitve, števila opredeljenih bolnikov in deleža razvitosti občin. »Po mojih podatkih je edina ambulanta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev tega dodatka, v Zavrču,« še doda direktorica ZD Ptuj. Na podlagi sklepa ministrstva lahko vodstva javnih zdravstvenih zavodov z zaposlenimi sklenejo podjemne pogodbe, ki so podlaga za izplačila iz naslova dodatno opravljenega dela. Očitno pa bodo največjo korist od tega imeli zaposleni na primarnem nivoju zdravstva. V ptujski bolnišnici si večjih dodatnih prilivov ne obetajo »Z vidika ptujske bolnišnice kakšnih velikih sprememb ne bo. Že doslej smo bili med tistimi bolnišnicami, ki so imele odobrene dodatne programe. Izvajamo jih za operacijo sive mrene, kolkov in kolen ter preiskavi MR in CT. Nov zakon to dejansko generalizira za vse. Mi smo dejansko večino razpoložljivih sredstev za te dodatne programe že koristili zadnja leta. Na področjih, kjer je to bilo možno, kadrovsko izvedljivo in kjer je seveda obstajala potreba po zdravstvenih storitvah nad planom,« pojasnjuje Aleksander Voda, v. d. direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Kakšnih dodatnih večjih prilivov tako iz tega naslova ne pričakujejo. »Dejstvo je, da je ta zakon korak v pravo smer, se pa veliko ukrepov nanaša na izboljšanje stanja na primarni ravni zdravstva,« še dodaja Voda, ki je zadovoljen, da bodo tudi v prihodnje upravičeni do dodatnih sredstev, za katera so se vsako leto morali boriti. Aleksander Voda, v. d. direktorja SB Ptuj Do 2.000 evrov dodatka zaposlenim v ambulantah Dodatno pa bodo finančno stimulirane delovne skupine ambulant družinske medicine, pediatrije, ginekologije in zobozdravstva. Posamezni zaposleni v ambulanti bo, v odvisnosti od opravljenih storitev in glavarinskega količnika, prejel dodatek do 2.000 evrov bruto. Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, pojasnjuje, da bodo do dodatka upravičeni tisti, ki imajo v ambulantah več kot 1.895 glavarinskih količinikov (ne pacientov). Kalkulacije, koliko je takšnih ambulant v sklopu ZD Ptuj, še nimajo, saj sklepi še niso izdani. »Čez palec bi ocenila, da je v sklopu ZD Ptuj okrog 70 % ambulant družinske medicine, ginekologije in zobozdravstva, ki presegajo postavljeno normo. Pri nas težav s čakalnimi dobami nimamo, pričakujemo pa lahko povečan vpis pri nekaterih zdravnikih, saj bodo za to dodatno nagrajeni. To bo pozitivna sprememba. K nam sicer že prihajajo pacienti iz vseh koncev države,« dodaja Petek Uhanova. Sredstva, do katerih bodo na podlagi jasno zastavljenih normativov upravičeni, bodo skušali v celoti koristiti in primerno nagraditi najbolj delovne zaposlene. Podatkov o tem, koliko od skupaj 300 zaposlenih v vseh omenjenih ambulantah bo upravičenih do maksimalnega zneska, v ZD Ptuj še nimajo. Dženana Kmetec Podravje z Volilna jesen 2022 z medlo predsedniško kampanjo Melanholija predvolilnega dogajanja Super volilna jesen se je začela. V nedeljo bomo volili predsednika države. Ker vse kaže na drugi krog, bomo na volišča ponovno šli čez 14 dni. In potem po 14 dnevih še enkrat, ko bomo 20. novembra volili lokalne predstavnike oblasti. V občinah, kjer bodo o županih odločali v drugem krogu, bodo volitve še 4. decembra. Vmes, 27. novembra, pa bomo zelo verjetno odšli na volišča še zaradi trojnega referenduma. Politika je očitno polje, ki ljudi skoraj več ne zanima, kampanje kandidatov so bistveno manj intenzivne, kot je to bilo pred desetletjem. Spomnite se Pahorjevih delovnih akcij iz leta 2012, ko je prvič kandidiral za predsedniško funkcijo. Državo je prekrižal po dolgem in počez. Pred petimi leti, ko mu je v drugem krogu za vrat dihal Marjan Šarec, tedaj novinec v državni politiki, je bilo čutiti dinamiko, dramatičnost, kresanje mnenj, takšne in drugačne predvolilne akcije. Letošnja volilna kampanja za predsednika države je v foto finišu, a je na terenu občutek popolne melanholije, niti volilnih plakatov ni opaziti. Namesto sprinta tečejo kandidati do ciljne črte kot v počasnem posnetku. dati pred desetletjem komolčili, komu bo uspelo osvojiti županski tron, se jih letos dobesedno išče z lupo. Lokalne volitve bodo čez mesec dni, javno je županske kan- didature napovedala zgolj peščica kandidatov. To je več kot očiten pokazatelj, da se politike več nihče noče iti (oziroma se je gredo le še redki). Ko je Slovenija pred 30 leti postala samostojna država in v obdobju naslednjih let, ko se je oblikoval sedanji model lokalne samouprave, so bile politične funkcije cenjene, spoštovane. Politična funkcija je z leti izgubljala sijaj. Vzporedno z izgubljanjem vrednosti županske funkcije bledi tudi pomen občin. Zlata leta, ko so gradile vrtce, dvorane, zdravstvene domove, kanalizacijo, ceste, pločnike, javno Sijaj županske funkcije zbledel Foto: Sta Tudi lokalna politika je čisto zaspala. Medtem ko so se kandi- Volilnih plakatov predsedniških kandidatov je bilo letos bistveno manj kot običajno. Prav tako se kandidati niso toliko gibali po terenu, kuhali golažev, pekli kostanje ali kosili trave ... razsvetljavo in še kaj, so se iztekla. V zadnjem finančnem obdobju črpanja evropskih sredstev (po letu 2014) je marsikateri spodnjepodravski občini uspelo priti le do drobtinice evropskega denarja. Brez tega vira je razvoj dejansko nemogoč. Na dogajanje v občinah je nazadnje vplivala še epidemija, ki je vrsto dejavnosti omejevala. Tišine, kot je letošnja, še ni bilo Spodnje Podravje je investicijski razcvet nedvomno doživelo po prelomu tisočletja pa tja do leta 2015. Od takrat občinam pojenja sapa, saj so z denarjem za investicije zelo omejene. Situacija, ki ne prinaša napredka, je najbrž razlog, da ljudje v lokalni politiki več ne vidijo izziva in se za funkcije ne potegujejo. Drugi razlogi so verjetno nizka raven politične kulture in dialoga, udarci pod pasom, zakulisna dogajanja in koruptivna ravnanja. Takšne tišine pred lokalnimi volitvami, kot je letošnja, še ni bilo (če odštejemo družabna omrežja, kjer se piše in govori marsikaj, kar nato sploh ne drži). Kot tudi ne tako skromnega števila napovedi županskih kandidatur. Največ javno napovedanih kandidatur je bilo v občini Gorišnica, kjer se poslavlja dolgoletni župan Jože Kokot. Nekaj tekmecev županje Nuške Gajšek je kandidature napovedalo tudi na Ptuju. Zanimivo je, da je imel župan druge največje občine v regiji, Ormoža, do sredine tega tedna znanega samo enega izzivalca, župan Kidričevega pa nobenega. Za Videm sta bila znana dva kandidata, dva tudi v Markovcih, v Dornavi štirje … Pravo sliko o kandidaturah bodo dali podatki Državne volilne komisije, ki bodo znani v kratkem. Rok za vložitev kandidatur se je namreč iztekel včeraj, 20. oktobra. Razmišljati v kolektivnem duhu Politična aktivacija je tudi družbena aktivacija. Trend, ki smo mu priča, ko se ljudje na politiko in družbeno dogajanje dobesedno požvižgajo ali pa želijo delovati le iz ozadja, ni spodbuden. Kot družba moramo ohranjati kolektivizem, ker egoizem in individualizem med ljudmi ustvarjata ne le špranje, ampak prepade. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 21. 10. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 21. oktobra 2022 Žetale z 23. praznik, 24 let obstoja Odločitev za samostojno pot je bila pravilna Voda je vir življenja, mladi pa zagotavljajo prihodnost kraja in občine. Rdeča nit tokratne slovesnosti ob občinskem prazniku je bila voda, o njej pa so z izbranimi besedami, povezanimi v pesmih in deklamacijah, govorili otroci iz vrtca in osnovne šole Žetale. Med drugim so zbrane pozvali: »Ohranjajte pitno vodo, tudi mi jo bomo potrebovali.« Osrednji govornik je bil župan Anton Butolen, ki je strnil projekte minulega mandata ter ga ocenil kot specifičnega in napornega, predvsem zaradi epidemije. Spomnil je, da je imela občina izjemno omejene možnosti črpanja evropskih sredstev. »Kljub temu smo skušali postoriti kar se da največ.« Največ pozornosti so namenili urejanju cestne infrastrukture, ki je v Žetalah še vedno največja težava, v sklepno fazo pa so pripeljali sprejemanje občinskega prostorskega načrta. »Kakovost življenja se ne šteje le v izvedenih investicijah. Občina sofinancira predšolsko vzgojo, skrbi za primerne in celo nadstandardne pogoje v osnovni šoli, financiramo šolske prevoze, plačujemo oskrbnine v domovih za starejše, financiramo društva …« Zbrane je še pozval, da naj optimistično zrejo v čas, ki prihaja, da naj ohranijo dostojanstvo in strpnost v medsebojnih odnosih ter da kljub razlikam v pogledih stremijo k skupnim ciljem. »Res nas je v občini malo, vendar najboljše stvari so vedno v malih količinah,« je sklenil župan Butolen. Žetalčane in Žetalčanke je pozdravila tudi županja Majšperka Darinka Fakin, ki je spomnila, da so bile Žetale štiri leta tudi del občine Majšperk, ter dejala: »Vaša odločitev, da želite nadaljevati sami, je bila zagotovo pravilna.« Fakinova upa, da država manjših občin ne bo dojemala kot breme. »Tisti, ki delamo v lokalnih skupnostih, vemo, da četudi ni veliko denarja, da znamo delati skupaj in da uspehi ne izostanejo, v Žetalah ste dokaz za to.« Občinska prireditev je tudi priložnost za javno zahvalo tistim, ki s svojimi dejanji v lokalni skupnosti še posebej izstopajo. Letošnji občinski nagrajenci so: Silvo Potočnik (posthumno) za delo na kulturnem in družbeno političnem področju, Stanko Jus za aktivno delo na področju požarnega varstva in gasilstva, Tatjana Gajšek za uspešno delo v Planinskem društvu Žetale, Filip Režek za vodenje in vestno opravljanje dela v Društvu upokojencev Žetale ter Viktorija in Franc Kidrič, ki sta prejemnika zlate plakete občine za dolgoletno delo na humanitarnem, kulturnem in družbeno političnem področju. Priznanji župana sta prejela zlata maturanta Matija Peršak in Uroš Ber, občina pa se je spomnila Foto: MV Prejemniki občinskih priznanj tudi diplomantov in diplomantk, ki so znanje pridobivali na najrazličnejših področjih od lesarstva, zdravstva do industrijske farmacije: Andrej Režek, Valentina Grm, Sabina Vreš, Kristjan Furman, Ptuj z Začel se je festival Vino ni voda Gorišnica z Po 33 letih selitev na novo lokacijo Najstarejši vinski študentski festival Za novo ambulanto 400.000 evrov Klub ptujskih študentov (KPŠ) letos obeležuje 30 let delovanja. Temu jubileju posvečajo tudi letošnji festival Vino ni voda, ki se je začel minuli petek v romanskem palaciju. Foto: ČG Odprtje festivala je potekalo v romanskem palaciju ptujskega gradu. Prvič so ga organizirali pred 21 leti, gre za najstarejši študentski festival vin v Sloveniji. »Z leti je zrastel v enega prepoznavnejših vinsko-kulinaričnih dogodkov, saj kulturo pitja vina približuje tako mladim kot starejšim obiskovalcem. Degustacije, na katerih se predstavljajo vinogradniki, ostajajo v središču programa, zmeraj pa jih popestrimo tudi z glasbenimi nastopi,« pravi Lucija Sevšek, predsednica KPŠ. Festival bo tako kot vsako leto potekal na različnih lokacijah po mestu, tri vikende zapovrstjo. Otvoritvena degustacija je bila izpeljana na gradu, v soboto pa so se ob žlahtni kapljici družili v Miheličevi galeriji. Ta petek se selijo v hotel Mitra, kjer bodo tako kot vsako leto izvedli še dobrodelno licitacijo v sodelovanju z Leo klubom Ptuj. V soboto bodo pokušine vina v rovih pod gradom, v nedeljo pa organizirajo voden ogled Ptujske vinske kleti. Dogodke v sklopu festivala zaključujejo naslednji konec tedna v Starih zaporih in Dominikanskem samostanu. Vsaka izmed naštetih lokacij ponuja drugačno zgodbo in doživetje, vsak dogodek pa se razlikuje tudi po pestri izbiri glasbenih izvajalcev. V sklopu festivala bodo obiskovalci lahko uživali ob vinu petih različnih vinarjev: Turčan, Kramer, Kupljen, Kobal wines in Ptujska klet. Dženana Kmetec Astrid Cep, Tea Gajšek, Matej Stojnšek, Rok Pulko, Tomaž Plajnšek. Mojca Vtič Pred več kot 30 leti je zasebno ambulanto splošne medicine v občini odprla Darja Pribožič. Vsa ta leta je delovala v starejši zgradbi, ki so ji domačini rekli kar »zdravstveni dom«. V njej je namreč tudi zobozdravstveni zavod Sok. Zaradi prostorske stiske so na občini že pred časom začeli razmišljati o selitvi ambulante na novo lokacijo. Možnost za to se je pokazala z izgradnjo novega poslovno-stanovanjskega objekta, kjer je občina prav za zdravstveno dejavnost za 200.000 evrov odkupila 150 m2 velik prostor v pritličju. »Župan Jožef Kokot se je pred tremi leti oglasil pri meni in mi omenil možnost selitve na novo lokacijo. O tem sicer nikoli prej nisem razmišljala, zdaj pa sem zelo vesela in zadovoljna, da se je ta ideja tudi realizirala. V novih prostorih se zelo dobro počutimo, tudi pacienti nam izrekajo pozitivne pohvale,« je povedala Darja Pribožič in dodala, da so bili avgusta seznanjeni s tem, da so novi prostori zanje že pripravljeni. Za ureditev prostorov še 190.000 evrov Občina Gorišnica pa je poskrbela tudi za notranjo ureditev ambulantnih prostorov od tretje faze naprej. Dela je kot najcenejši Foto: EK Uradno odprtje novih prostorov Ambulante splošne medicine v Gorišnici izbrani izvajalce po razpisu izvedlo podjetje BSB inženiring iz Selnice ob Dravi, pogodbena vrednost pa je znašala nekaj manj kot 190.000 evrov. V novih prostorih so uredili manjšo čakalnico, dve ambulanti, Foto: EK Zdravnica Darja Pribožič in njene zaposlene se v novih prostorih dobro počutijo. sobo za manjše posege, sanitarije in čajno kuhinjo. Kot so na uradnem odprtju povedali nekateri občani in občanke, so zelo veseli novih prostorov, zelo pa so pohvalili tudi svojo družinsko zdravnico. Marsikdo iz občine si še želi, da bi ga lahko sprejela, vendar je njena kvota pacientov že zapolnjena. Zdravnici se je za njeno delo in požrtvovalnost zahvalil tudi podžupan Jože Petek. Skupaj sta simbolično prerezala slavnostni trak, nato pa povabila obiskovalce na ogled novih prostorov. »V manjših krajih, kot je naš, je izjemno pomembna prisotnost zdravnice,« je dejal Petek. V Gorišnici se lahko pohvalijo tudi z lekarno. Na stari lokaciji pa ostaja celovita zobozdravstvena oskrba. Družina Sok je namreč od občine kupila celotno stavbo za 80.000 evrov, svojo dejavnost pa nameravajo še razširiti. Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 21. 10. 2022 5 Podravje z 40 let po začetku umeščanja Sveta Trojica z Z rebalansom še več denarja zavodu za turizem Kumer miri, toda obvoznica stoji Kako je treba hraniti kokoš, da znese jajca Kadrovske menjave v trojiški občinski upravi se, kot kaže, zaključujejo, županu Davidu Klobasi je slednjič uspelo dobiti še novo finančnico. To je postala Sabina Postružnik, med njenimi prvimi nalogami pa je priprava rebalansa proračuna. Županovi nasprotniki menjave zaposlenih pripisujejo slabim odnosom v kolektivu, Klobasa pa to odločno zanika in pravi, da so odnosi dobri, da pa je dela res zelo veliko, kar pač ni za vsakogar. Preveč denarja za ta izplen Foto: ČG Pomisleke ob ustanavljanju zavoda za turizem je že leta 2019 glasno izrazila svetnica Jasmina Trojner Kraner. »Vsekakor podpiram razvoj turizma, ne pa razmetavanja z denarjem,« je takrat dejala, prepričana, da bi bilo bolj smotrno Foto: SD Iz občinskega proračuna za zavod v zadnjih 16 mesecih 173.000 evrov Foto: SD Smiljan Fekonja: »Glede na vloženo smo ogromno pridobili, vsi bi morali biti ponosni na to, da se nam je uspelo prebiti na slovenski turistični zemljevid in da se o nas govori v širši regiji.« Negodovanje opozicije je sprožil predlog po povišanju sredstev za delovanje zavoda za turizem, in sicer za 25.000 evrov. Tudi ta je deležen kadrovskih sprememb; od ustanovitve v letu 2019 do danes so ga namreč vodile tri direktorice, in sicer najprej je zavod na noge postavila Veronika Rodman, nato pa ga je prevzela Tanja Arih Korošec. Konec septembra letos pa je po odhodu Arih Koroščeve vršilka dolžnosti direktorice postala Lara Loparič. Ker je Loparičeva svojo funkcijo nastopila s prazno blagajno, ugotovila je namreč, da ima zavod že dobrih 6.000 evrov minusa, Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je ob obisku Ptuja dejal, da je medresorska delovna skupina, ki išče rešitve za umestitev ptujske obvoznice, vložila maksimalen napor v iskanje kompromisa. Kot je dodal, je na okoljskem ministrstvu preveril postopke s področja urejanja prostora, ki po njegovem potekajo povsem v skladu z zakoni. do konca leta pa so še trije meseci, je občini predlagala, da zavodu za pokritje primanjkljaja in redno izvajanje aktivnosti zagotovi dodatnih 25.000 evrov. Jasmina Trojner Kraner se ni strinjala s povečanjem sredstev za delovanje zavoda za turizem. Na čelu zavoda že tretja direktorica stran 5 Politika petek z 21. oktobra 2022 Vrnimo se k proračunu. Tega so v Sveti Trojici sprejeli skupaj s tistim za leto 2021, letos februarja pa je doživel prvi rebalans. Zaradi spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob sprejemanju proračuna, zlasti zaradi izjemnega dviga cen, pa je tik pred iztekom mandata potreben še drugi rebalans. Med glavnimi razlogi zanj so gradnja kolesarskih povezav Jarenina-Lenart-Zg. Senarska, nakup zemljišč zanje, rekonstrukcija tranzitnih cevovodov Košaki– Počehova in financiranje Zavoda za turizem Sveta Trojica. COLOR CMYK z redno zaposlitvijo direktorja počakati, da bodo vidni prvi rezultati, ne pa že vnaprej zapravljati. Zato ne preseneča, da se tudi zdaj ni strinjala s povišanjem sredstev. »Tega rebalansa ne bom podprla: strinjam se z vsemi razlogi zanj z izjemo višje postavke za zavod za turizem, saj gre po moje za neracionalno in nesmotrno porabo javnih sredstev. Pritrdil ji je tudi Branko Novak, ki se mu zdi že 75.000 evrov, kolikor jih je bilo do zdaj na postavki za zavod, za »izdelek, kot so ga dobili« veliko denarja. Njegova izjava je na noge dvignila župana, ki mu je svetoval, naj najprej obišče kakšno od prireditev, denimo Trilogijo, in bo potem lahko sodil o »izdelkih«. Lani je Občina Sveta Trojica za delovanje zavoda za turizem namenila 75.000 evrov, od tega za stroške dela 40.000, za druge materialne stroške 5.000, za program dela pa 30.000 evrov. Za plačo ene zaposlene osebe, direktorice zavoda, je bilo nato dejansko porabljenih nekaj manj kot 37.000 evrov. Prihodki od tržne dejavnosti so v letu 2021 znašali skoraj 33.700 evrov, in sicer 10.600 od prodanih vstopnic za Trilogijo ter Vino in umetnost, 11.700 od najemnin za prostor na postajališču za avtodome, za stojnice in prostor na trškem jedru ter za najem samostanske kleti, s katero upravlja zavod. Dobrih 11.000 evrov, med katerimi je tudi 4.850 evrov od donatorjev in sponzorjev, je zavod pridobil za vodene oglede in degustacije, prodajo promocijskega materiala ter pijač na Trojica Festu, Ovtarjevi tržnici in kvaternici. Skupaj so prihodki znašali dobrih 91.600 evrov, odhodki pa 75.400, kar pomeni, da je zavod posloval pozitivno in je zaslužil nekaj čez 16.000 evrov. Letos je očitno drugače, saj je bila ob prevzemu novega vodstva zavodova blagajna že prazna, zato je Občina zagotovljenim 95.000 evrom dodala še 25.000, torej skupaj 120.000 in 45.000 evrov več kot lani, da bo zavod do konca leta »zvozil« svoj program. Za plače in druge izdatke zaposlenim je tako po novem na voljo 49.000, za splošni material in storitve 8.500, za izdatke blaga in storitev pa 62.500 evrov. Temu je treba prišteti še 30.000 evrov sponzorskega denarja, ni pa jasno, kam bi dali 130.000 evropskih evrov, ki naj bi jih že v 2021 dobili na razpisu skupaj z mariborskim zavodom za lanski in letos ponovljeni digitalni spektakel Razsvetljenje, saj tega podatka v poročilu, objavljenem na Erarju, aplikaciji za prikaz porabe javnega denarja v Sloveniji, nismo našli. Kje se je zalomilo, da je zmanjkalo denarja, zakaj in za katere programe, pa nam ni uspelo izvedeti, saj z Občine kljub večkratnim pozivom nismo dobili odgovorov. Povečan interes sponzorjev Foto: SD Branko Novak je menil, da so za dosedanje delo zavoda za turizem in prireditve oziroma za »izdelek, kot so ga dobili«, kot se je izrazil, že doslej dali veliko denarja. Glede na vse večjo prepoznavnost Svete Trojice prav na račun izjemnih prireditev se Marku Gunglu dodatnih 25.000 evrov ne zdi veliko denarja, prav tako ne Kristijanu Duhu in Smiljanu Fekonji. »Sveta Trojica je bila nekoč turistična, želimo si, da bi bila še naprej oziroma še bolj. Logično je, da je takšna strategija povezana tudi s sredstvi. Če hočemo, da nam ta kokoš prinaša jajca, jo moramo najprej ustrezno hraniti, torej nekaj vložiti vanjo. Glede na vloženo smo ogromno pridobili, vsi bi morali biti ponosni na to, da se nam je uspelo prebiti na slovenski turistični zemljevid in da se o nas govori v širši regiji. Imamo tudi novo direktorico, dajmo ji priložnost in jo podprimo pri njenih načrtih in delu.« Prvi rezultati so že vidni, je opozoril Klobasa, saj postajo prireditve zanimive sponzorjem. »Leta 2020 smo za Trilogijo od sponzorjev dobili 5.000 evrov, letos pa že 30.000, torej šestkrat več, kar je dober signal za naprej. V štirih letih smo dokazali, da smo vlagali v vsa področja in ustvarili dobre pogoje za življenje naših občanov. Če ukinemo ta družabno-kulturni razvoj, bo Trojica zgolj urejeno spalno naselje, tega pa si najbrž ne želimo.« Rebalans je bil z večino glasov potrjen, proti sta glasovala Branko Novak in Bojan Švarc, Trojner Kranerjeva pa se je vzdržala. Senka Dreu »Pomirja me, da so bili vsi postopki v skladu z zakonodajo s tega področja. Ne more pa medresorska delovna skupina biti nad zakonom. Projekt bo šel naprej znotraj možnih zakonskih rešitev in enkrat ga bomo pripeljali do cilja,« je dejal Kumer, ki pa na to, kar najbolj zanima prebivalce najstarejšega slovenskega mesta, torej na vprašanje glede časovnice, ni imel odgovora. Kot je pojasnil, je namreč treba najprej izpeljati določene postopke. Pri tem še ni jasno, ali lahko pride pri izdaji gradbenega dovoljenja še do kakšnih pritožb. Civilna iniciativa opozarja Civilna iniciativa za izgradnjo ptujske obvoznice je sicer že aprila izstopila iz medresorske delovne skupine za usklajevanje rešitev v postopku priprave državnega prostorskega načrta in hkrati napovedala vnovično intenziviranje državljanske nepokorščine. Nasprotujejo namreč predlogu Darsa, da bi v izdelavo študije variant uvrstil le optimizirano severno varianto trase S5, saj so želeli vanjo uvrstiti še dve trasi, od tega eno južno od Ptujskega jezera. Zahtevajo tudi pospešitev postopkov, saj si ne želijo, da bi bila cesta od Ormoža do Markovcev zgrajena, nato pa bi od tam naprej promet speljali na sedanjo cesto skozi mesto. »Še posebej, če to povežemo z načrtovano gradnjo ceste Zavrč–Formin, saj bi to za nas pomenilo še več tranzitnega tovornega prometa in še slabše pogoje za življenje,« so pojasnili v civilni iniciativi. Prav ta teden so zato na vlado in pristojna ministrstva naslovili vprašanja glede napredka izdelave študije variant. V civilni iniciativi so v pismu predstavnikom države še zapisali, da pričakujejo podporo novega predsednika vlade v zvezi s pospešitvijo postopkov, da se ta že skoraj 40-letna saga pripelje h koncu. Več tisoč ljudi namreč še vedo živi v neprimernih in zdravju škodljivih pogojih ob cesti brez pločnika, ki jo dnevno prevozi skoraj 18.000 vozil, od tega 1.500 težkih kamionov. Sta Ormož z Čistilna naprava že deluje Za projekt dobre tri milijone evrov Občina Ormož je končala trimilijonsko investicijo na čistilni napravi, ki je na lokaciji nekdanje tovarne sladkorja. Čistilno napravo so nazadnje obnovili pred 28 leti (1994), bila je zastarela, tako po tehnologiji kot konstrukciji. Foto: MZ Kapaciteta ormoške čistilne naprave omogoča priključitev 8.000 ljudi. Za projekt so Ormožani pridobili 2,5 milijona evrov državnih in evropskih sredstev, obstoječo čistilno napravo pa v celoti obnovili ter dogradili. Dela sta izvedla Komunalno podjetje (KP) Ormož in GH Holding iz Ljubljane. Začeli so jih decembra 2020, od letošnjega aprila čistilna naprava poskusno obratuje. Upravitelj ormoškega kanalizacijskega sistema je KP Ormož, kjer računajo, da bi naprava v redno obratovanje šla v začetku leta 2023. Kot so povedali, trenutne meritve kažejo zadovoljive rezultate. V sklopu projekta so na novo zgradili črpališče, bazen za greznične obdelave, upravne prostore, skladišče in delavnico. V celoti so prenovili obstoječe bazene. Obnovljeno čistilno napravo so namenu slovesno predali 19. oktobra. Ob tej priložnosti so v Ormožu gostili državnega sekretarja z ministrstva za okolje Marka Mavra in predstavnika kohezijskega sektorja Janka Vebra. Otvoritvene vrvice niso rezali, temveč je ormoški župan Danijel Vrbnjak iz bazena zajel vrč prečiščene vode in jo simbolično pretočil v epruveto. MZ Štajerski TEDNIK petek, 21. 10. 2022 COLOR CMYK petek z 21. oktobra 2022 V središču 6 stran 6 Podravje z Turizem se mora prilagajati podnebnim spremembam Slovenija z Vsako leto desetine milijonov evrov za subvencije, a kmetom le drobtine o Temni oblaki nad mariborsko smučarijo Kmetijski subvencijski milijon Ne le nižje ležeča, ampak tudi srednje in višje ležeča smučišča so zaradi vse pogostejšega pomanjkanja snega postala zelo ranljiva. Foto: SD Mariborsko Pohorje je prenizko ležeče smučišče, da bi mu podnebne spremembe na dolgi rok prizanesle in ne odvzele smuke. Mariborčane in Štajerce, ki prisegajo na smučanje na Pohorju, in so ponosni na Zlato lisico, zadnja leta zmeraj znova prizadene novica, da tekmovanja smučark za svetovni pokal ne bo mogoče organizirati v Mariboru, saj se to seli v Kranjsko Goro ali sploh odpade. Proga na višji legi začasna alternativa Letos pa so doživeli usoden udarec, saj je Mednarodna smučarska zveza Maribor črtala s seznama organizatorjev tekem za svetovni pokal. 59. Zlata lisica 7. in 8. januarja prihodnje leto sicer bo, a tako kot moško tekmovanje za pokal Vitranc tudi ta v Kranjski Gori. Proga na višji legi začasna alternativa A se Mariborčani ne predajajo; generalni sekretar mariborskih tekem Gregor Lednik namreč pravi, da bodo v smučarskem klubu Maribor Branik, organizacijskem komiteju Zlata lisica in mariborski mestni občini naredili vse, da se razmere na Pohorju uredijo in bo lahko jubilejna, 60. prireditev znova na pohorskih strminah. Težave s pomanjkanjem snega bodo namreč skušali rešiti z ureditvijo alternativne oziroma rezervne proge na višji legi za primer, da na tradicionalni progi ne bi zapadlo dovolj snega ali pa bi bilo pretoplo, da bi naredili umetnega. Čeprav je zanesenjaštvo »branikovcev« vredno občudovanja, pa najbrž ne moremo mimo dejstva, da gre zelo verjetno zgolj za začasne rešitve, saj je Mariborsko Pohorje prenizko, da mu podnebne spremembe sčasoma ne bi odvzele smuke. Smučarske karte so se najbolj podražile na Voglu Slovenski žičničarji, ki so bili v glavnem zadovoljni s poletno sezono, so zaradi dražjih energentov s strahom zrli proti zimi, pa vendar vsi v en glas zatrjevali, da cen elektrike nikakor ne morejo prenesti na cene vozovnic, saj bi to pomenilo popolno nekonkurenčnost slovenskih smučišč. Tako so kljub energetski krizi napovedali nemoteno delovanje smučišč v prihajajoči zimi, še vedno pa računajo na ukrepe države in regulacije cen elektrike. Cene vozovnic bodo sicer nekoliko višje od lanskih, 33 evrov za dnevno karto pa je iz lanske sezone obdržal le Kanin, saj se tudi italijanska stran, gre namreč za povezani smučišči, ni odločila za podražitev. V Kranjski Gori je bilo lani mogoče ves dan smučati za 37 evrov, letos bo karta stala 40, na Voglu se je s 25 evrov podražila na 40, na Rogli s 36 na 39. Na Mariborskem Pohorju je bilo treba lani za dnevno karto med tednom odšteti 33, letos pa 36, medtem ko je smučanje med vikendom stalo 39, po novem pa bo 43 evrov. Neposredna plačila na ravni EU predstavljajo v povprečju 30 % prihodka iz kmetijstva. Z njimi je kmetom omogočen stalen dohodek, ki naj bi spodbujal kmetovanje ter zagotavljal dolgoročno preživetje kmetovalcev, saj naj bi subvencije blažile negativne posledice nihanja cen ali izpada pridelka. Sistem neposrednih plačil vsebuje različna plačila. Osnovno plačilo kmetje prejmejo na podlagi števila hektarov obdelanih kmetijskih zemljišč, znesek podpore pa ni odvisen od donosa kmetijske proizvodnje. Osnovno plačilo pa dopolnjujejo še druge podpore: plačilo za zeleno komponento, plačilo za mlade kmete, plačilo za območja z naravnimi omejitvami in podpora, vezana na proizvodnjo. Sloveniji je bilo za neposredna plačila v okviru Skupne kmetijske politike za obdobje od 2015 do 2020 namenjenih 814,5 milijona evrov. Tudi v naslednjem obdobju Skupne kmetijske politike bodo neposredna plačila ostala njen bistveni del, saj je za pameten in odporen kmetijski sektor treba podpreti dohodke kmetov, menijo na kmetijskem ministrstvu, vendar pa bo obseg denarja kljub temu skromnejši. Največ denarja največjim Število kmetij v Sloveniji že leta pada. V 20 letih, torej od leta 2000 do 2020, se je število kmetij znižalo za petino, tako je pred dvema letoma v kmetijstvu vztrajalo še 67.927 kmetij. Pričakovati je, da se bo to število še zniževalo, velikost Opozarjali že pred 15 leti Prav zato strokovnjaki s področja turizma in klimatologije, ki sodelujejo v omenjenem raziskovalnem projektu, med katerimi je tudi soprejemnica Nobelove nagrade za mir 2007 Lučka Kajfež Bogataj, ugotavljajo, da zimski turizem terja spremembe z uvajanjem in povečevanjem raznovrstnosti. »Slovenski turizem se je začel zavedati posledic podnebnih sprememb že pred časom: pred 15 leti je bil v Državnem svetu organiziran javni posvet na to temo z osrednjim opozorilom o ranljivosti zimskega turizma in potrebah po njegovi diverzifikaciji. Kranjska Gora je bila takrat ena prvih, ki je v svojo strategijo turizma vključila prilagajanje na podnebne spremembe in torej že pred časom začela aktivno usmeritev v diverzifikacijo ponudbe,« razlaga vodja projekta Maja Turnšek iz mariborske fakultete za turizem in dodaja, da so se nižje ali srednje ležeča smučišča, ki se niso začela pravočasno prilagajati, znašla v težavah. Diverzifikacija turizma gorskih območij je zato po njenem več kot smiselna. Podaljšanje poletne sezone Foto: Sta Evropski kmetje so upravičeni do izplačila neposrednih plačil pod pogojem, da upoštevajo pravila o zdravju in dobrobiti ljudi, živali, rastlin in okolja. Izplačila niso nagrada kmetom, temveč naj bi ohranjala ekonomsko vzdržnost kmetij oz. izravnavala razliko med odkupnimi cenami in stroški, ki jih imajo kmetje s pridelavo hrane za ljudi in živali (ter surovin za bioplinarne), a med največjimi prejemniki izplačil v Sloveniji niso kmetje, temveč znana živilska oz. kmetijska podjetja. »Najbolj očiten rezultat analize pa je nedvomno ta, da lahko pričakujemo podaljšanje poletne sezone v pomladne in jesenske mesece. Pomlad in jesen bosta z izjemo potencialno vse bolj nevarnih ekstremnih pojavov na splošno bolj prijazni do turistov, kar pomeni, da bo glede tega slovenski turizem s podnebnimi spremembami pridobil. Vendar pa bodo podnebne spremembe prinesle kar trojni pritisk na gorska območja: ob diverzifikaciji iz zimskega turizma v letnega še zaradi podaljšanja poletne sezone in zaradi pričakovanih umikov turistov in izletnikov pred vročino v višje ležeče lege. Nujno torej potrebujemo vzporedne korenite ukrepe varovanja gorskih in zaščitenih oz. občutljivih območij, saj bo pritisk turizma v prihodnosti pričakovano še večji.« Senka Dreu Foto: Pixabay Država s finančnimi podporami spodbuja zelenjadarje, pridelovalce žit, mlade kmete. Spodnje Podravje z Stroški za ogrevanje osnovnih šol se bodo marsikje podvojili V šolskih učilnicah in vrtcih ne Kot je znano, je vlada pred časom že sprejela ukrepe in priporočila za učinkovito rabo energije v stavbah javnega sektorja. Njen cilj je znižati porabo energije za deset odstotkov. Med pomembnejšimi je ukrep, da se prostori v organih državne uprave ne ogrevajo na višjo temperaturo zraka, kot je 20 stopinj Celzija. Ta ukrep je zavezujoč samo za organe v državni upravi (ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe, upravne enote), za ostale - kot so državni zbor, ustavno sodišče, državni svet, računsko sodišče, varuh človekovih pravic, pravosodni organi, občine, javne agencije in javni zavodi –pa velja kot priporočilo. Med javne zavode, za katere velja le »priporočilo« o varčevanju s toplotno energijo, spadajo seveda tudi vse šole. Šolsko ministrstvo je že pred začetkom kurilne sezone vsem šolam in vrtcem poslalo okrožnico, v kateri so navedli kar nekaj priporočil za učinkovito rabo energije. Temperaturo ogrevanja naj bi nastavili skladno z navedenimi priporočili, torej na največ 20 stopinj Celzija, po zaključku delovnega dne naj se naprave za ogrevanje izklopijo, okna so ob vključenih napravah za ogrevanje zaprta, luči se uporabljajo gospodarno in po zaključku delovnega časa dosledno ugašajo. Upravljavci stavb Stanovalci ptujskega Doma upokojencev si sami regulirajo toploto Domovi starostnikov od resornega ministrstva niso prejeli navodil ali priporočil glede ogrevanja prostorov. Stanovalce in zaposlene so v ptujskem Domu upokojencev v minulih dneh pozvali k racionalni rabi energije. Vsi prostori v vseh enotah imajo termostatske ventile, kar pomeni, da si lahko zaposleni in stanovalci sami regulirajo toploto. V povprečju je v prostorih doma med 22 in 23 stopinj Celzija, v sobah se lahko ogreje tudi do 26 stopinj Celzija. morajo tako zagotoviti zniževanje rabe energije v največji možni meri. Znižanje temperature ogre- O zapiranju šol se za zdaj ne govori Med nekaterimi starši so zaokrožile govorice, da naj bi šole zaradi energetske krize in varčevanja tudi zapirali. Kot so pojasnili na šolskem ministrstvu, to nikakor ne drži. Na področju energetike so namreč vrtci in šole uvrščeni med t. i. zaščitene odjemalce. Če bi se zgodilo, da bi nenadoma ostali brez dobavitelja plina, jim bodo v skladu z zakonodajo zagotovili obvezno in nadomestno oskrbo. vanja za eno stopinjo Celzija namreč po grobi oceni predstavlja do šest odstotkov prihranka energije. Za ogrevanje šolskih prostorov več tisoč evrov mesečno, kmalu še mnogo več Osnovne šole z velikimi telovadnicami so med večjimi porabniki energije, stroške v višini več tisoč evrov na mesec pa nosijo občine. Na največji ptujski osnovni šoli Štajerski TEDNIK petek z 21. oktobra 2022 petek, 21. 10. 2022 stran 7 V središču 7 Izplačila OMD v letu 2021; pet največjih prejemnikov od kolača narji so že vsa leta – podjetja Foto: Mojca Vtič Subvencije naj bi predstavljale 30 % dohodka na kmetijah. kmetij pa bo rasla. Takšen trend napovedujejo tudi podatki statističnega urada. Statistiki so ugotovili, kmetija v povprečju kmetuje na sedmih hektarjih površin, kar je za 1,4 ha več kot pred 20 leti, in redi šest glav (velike) živine. Od okrog 68.000 kmetij oz. gospodarstev, v to število so vključena tudi podjetja, je zbirno vlogo za dodelitev t. i. subvencij letos oddalo 54.500 kmetij in podjetij. Za neposredna plačila (osnovna plačila in zelena komponenta) bo država namenila 111,76 milijona evrov, kar v povprečju pomeni 2.050 evrov na kmetijo oz. tri minimalne neto plače, na drugi strani pa je lani štiri milijone evrov iz enakega naslova prejelo šest največ- COLOR CMYK jih prejemnikov PP Agro, Panvita, Jeruzalem Ormož Sat, Go-ko, Žipo Živinoreja, KG Lendava. Subvencije za leto 2022 bo agencija za kmetijske trge začela nakazovati na račune kmetov v drugi polovici ja- nuarja 2023 do predvidoma konca aprila 2023, takrat bodo znani tudi največji prejemniki neposrednih plačil za leto 2022; trenutno še potekajo upravne kontrole in kontrole na kraju samem, so pojasnili na agenciji za kmetijske trge, a večjih sprememb glede na lansko leto ni pričakovati, zato tudi subvencijskih milijonarjev med kmeti ne bo treba iskati. Kmetovanje na že tako lastniško razdrobljenih kmetijskih površinah dodatno otežuje razgibanost pokrajine. V območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje(OMD), torej območja, kjer je kmetijska pridelava otežena, je vključene 86,9 % celotne površine Slovenije oziroma 76,2 % kmetijske površine v uporabi. Za izplačila OMD za leto 2022 je skupno namenjenih približno 42,67 milijona evrov, enako lani. Agencija je za subvencijsko leto 2021 izplačala in izdala odločbe 46.810 kmetijam in podjetjem, povprečno izplačilo pa tako znaša 911 evrov. Pet največjih prejemnikov, med njimi sta ponovno Go-ko in PP Agro, je prejelo 168.320 evrov. Izplačila Največji prejemniki neposrednih plačil v letu 2021 PP Agro Panvita KG Lendava Go-ko Žipo Lenart Jeruzalem Ormož Sat Skupaj Osnovna plačila 834.149 € 629.958 € 414.085 € 237.640 € 234.151 € 234.701 € 2.584.684 € Zelena komponenta 461.284 € 342.836 € 234.426 € 131.415 € 131.892 € 129.789 € 1.431.642 € Skupaj 1.295.433 € 972.794 € 648.511 € 369.055 € 366.043 € 364.490 € 4.016.326 € Vir: AKTRP Višina osnovnega plačila je odvisna od števila upravičenih hektarjev kmetijskih površin, ki jih kmetija uveljavlja v posameznem letu, zelena komponenta pa podpira uporabo kmetijskih praks z ugodnim vplivom na podnebje in okolje. Izplačilo OMD Go-ko PP Agro Pašna skupnost Velika planina Jože Stariha Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja SKUPAJ Znesek 66.899 € 37.555 € 21.998 € 21.429 € 20.437 € 168.318 € Vir: AKTRP OMD za subvencijsko leto 2022 bo Agencija začela izplačevati v drugi polovici oktobra letos in bo predvidoma končala konec januarja 2023; takrat bodo tudi znani največji prejemniki OMD. V 12 letih PP Agro in PP do 31,4 mio evrov Seznam največjih prejemnikov ni presenečenje, saj višina subvencij sledi velikosti kmetije, podjetja. Osrednja dejavnost podjetja GO-KO iz Stare Cerkve je govedoreja s prirejo mleka, lastniki podjetja pa so Farme Ihan. Na štirih lokacijah skrbijo za 1.100 glav krav molznic in 1.400 glav ostale goveje živine, na kmetijskih površinah pa GO-KO zagotavlja dovolj osnovne krme za živali. V obdobju od vključno 2011 do vključno 2022 je podjetje na račun prejelo osem milijonov evrov kmetijskih subvencij, razkriva aplikacija za prikaz porabe javnega denarja. Kmetijsko gospodarstvo Lendava je največji tržni pridelovalec žit, ki poljščine prideluje na 2.444 hektarjih. Od leta 2011 do leta 2022 mu je država nakazala za 19,7 milijona evrov subvencij. V enakem obdobju je podjetje PP Agro, ki sodi pod okrilje Perutnine Ptuj in kmetuje na 3.899 hektarjih ter skrbi za dobrih 200 krav molznic, prejelo 17,1 milijona evrov kmetijskih subvencij, Perutnina Ptuj pa 14,3 milijona evrov. Podjetje Žipo Lenart, katerega lastnik je KGS Krajnc, kmetuje na 837 hektarjih kmetijskih površin ter redi 1.400 govejih pitancev. V 12 letih je prejelo za 11,6 milijona evrov subvencij. Podjetje Jeruzalem Ormož Sat je kmetijsko podjetje, ki združuje poljedelstvo in živinorejo. Obdeluje 1.120 hektarjev zemlje, od leta 2003 pa vzreja tudi prašiče pitance, v obravnavanem obdobju jim je agencija nakazala 10,1 milijona evrov kmetijskih subvencij. Prekmurska družba Panvita je v letih 2011–2022 na račun prejela 30,1 milijona evrov. Kmetuje na 4.200 hektarjih površin za proizvodnjo osnovnih poljščin: pšenice (za prehrano ljudi, krmo ali seme), oljne ogrščice (za predelavo), koruze za zrnje (za krmo ali seme), ječmena (za krmo ali seme) in oljnih buč ter tradicionalnih, strniščnih posevkov (ajda, proso), kmetijske dejavnosti podjetja so še perutninarstvo, reja prašičev, vinogradništvo. Drugi večji prejemniki kmetijskih subvencij so še vinogradniško podjetje Puklavec Family Wines (11,2 milijona evrov subvencij v 12 letih), Vina Koper s 7,7 milijona evrov prejetih subvencij, Evrosad in Kmetijstvo Črnci s po sedem milijonov evrov subvencijami v 12 letih. Mojca Vtič e bodo zmanjševali temperature sek na položnici za november 2021 pa je znašal nekaj več kot 10.000 evrov. Glede na podražitve bo najverjetneje letos precej višji. Na občini Podlehnik so lahko bolj optimistični, saj so letos izvedli že drugo energetsko sanacijo osnovne šole, iz kurilnega olja so prešli na toplotno črpalko. Že pred desetimi leti so zamenjali fasado, okna in izolacijo. Kot je pojasnil ravnatelj Dejan Kopold, so takrat pri ogrevanju prihranili okoli 40 odstotkov. Koliko pa bodo v letošnji kurilni sezoni namenili za ogrevanje, pa ne morejo napovedati. Energent, s katerim ogrevajo prostore OŠ Lenart, je lesna biomasa. Za november 2021 je bil strošek ogrevanja 6.467 evrov, letos pa pričakujejo 11,5-odstotno podražitev. Večina osnovnih šol v Spodnjem Podravju bo tako prostore ogrevala podobno kot v lanski kurilni sezoni. »Nikakor ne smemo varčevati na način, da bi morebiti škodili kateremu izmed otrok. V šolskih učilnicah mora biti ravno prav toplo, ne preveč in ne premalo,« je dejal Mitja Vidovič, ravnatelj OŠ Hajdina. Podobnega mnenja je tudi Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč, kjer sploh še niso začeli ogrevati. Vreme je trenutno Foto: ČG V šolskih prostorih se priporoča temperatura med 20 in 22 stopinj Celzija. Ljudski vrt je mesečni strošek za ogrevanje novembra lani znašal okoli 6.200 evrov. Nekaj več kot 7.400 kvadratnih metrov površin ogrevajo s plinom. Na OŠ Mladika je bil strošek ogrevanja za lanski november nekoliko manjši, in sicer 2.038 evrov, energent je zemeljski plin, ogrevajo pa prostore v velikosti 4.167 kvadratnih metrov. Po besedah ravnatelja Bogomirja Širovnika se bodo letos stroški ogrevanja povečali za okoli 145 odstotkov oz. na 5.000 evrov. Učilnice in ostale prostore trenutno ogrevajo na 22, telovadnico na 19 stopinj Celzija, med vikendi in v času počitnic pa je termostat nastavljen med 12 in 15 stopinjami Celzija. Ministrstvo brez odgovora, kako hkrati ogrevati in zračiti ... Ker niso prejeli nobenih navodil, da bi morali temperaturo zniževati, bo vsaj za zdaj tako ostalo. Ob tem je Širovnik opozoril na dva nasprotujoča si ukrepa: »Ne znam si točno predstavljati, kako naj po eni strani zračimo učilnice zaradi covida, po drugi strani pa oken v času ogrevanja ne bi smeli odpirati.« Tudi na šolskem ministrstvu na to vprašanje niso znali odgovoriti. Zapisali so le, da naj osnovne šole hkrati z ukrepi za učinkovito rabo energije upoštevajo tudi strokovno mnenje NIJZ glede prezrače- vanja za namen preprečevanja širjenja okužb s SARS-CoV-2. Na tem področju je trenutno precej zmede, saj si vsak razlaga ukrepe po svoje. Širovnik bi si zato želel od pristojnega ministrstva bolj jasna navodila. Lani 10.000 evrov mesečno za ogrevanje OŠ Ormož Na OŠ Olge Meglič (3.400 m2) je mesečni strošek za ogrevanje s plinom v lanskem letu znašal 4.316 evrov, letos pa pričakujejo kar 100-odstotno povišanje. OŠ Ormož v velikosti 6.500 kvadratnih ogrevajo z zemeljskim plinom, zne- Foto: ČG Znižanje temperature ogrevanja za eno stopinjo Celzija po grobi oceni predstavlja do šest odstotkov prihranka energije. zelo naklonjeno varčevanju z energijo, saj marsikje čez dan še ni treba ogrevati prostorov. V vrtcih morajo biti igralnice ogrevane na 23 stopinj Osnovne šole zelo različno ogrevajo tako učilnice kot skupne prostore, saj posebnih omejitev za vzgojno-izobraževalne zavode ni. Izjema so vrtci, za katere velja poseben pravilnik. Slednji med drugim določa, da morajo biti prostori za nego otrok do 3 let enakomerno ogrevani na 23 stopinj Celzija, športna igralnica pa na 18 do 19 stopinj Celzija. »Tovrstnih posebnih predpisov za osnovne in srednje šole ni, prav tako ni določeno, kako naj se ogrevajo vzgojno-izobraževalni zavodi med vikendi,« so poudarili na šolskem ministrstvu. Če za posamezno vrsto stavb zahteve niso določene s posebnim predpisom, veljajo zanje splošne zahteve iz gradbene zakonodaje in izdanih podzakonskih aktov. Na podlagi Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb velja, da je temperatura zraka za toplotno ugodje sedečih oseb v času ogrevanja med 19 in 24 stopinj Celzija (priporočljivo od 20 do 22 stopinj Celzija), v času brez ogrevanja pa med 22 in 26 stopinj Celzija (priporočljivo od 23 do 25 stopinj Celzija). Estera Korošec Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 21. 10. 2022 Politika 8 stran 8 petek z 21. oktobra 2022 Haloze z Ministra na srečanju s haloškimi župani z velikimi obljubami V igri »nabijanja« izgubljamo vsi Čas je za prehod od besed k dejanjem Ptuj je slovensko mesto, tudi najstarejše, z največ priznanji za svojo urejenost. V preteklosti jih je prejel v različnih kategorijah, kot turistični kraj, izletniški kraj, dokler ga po večletnih prizadevanjih niso končno uvrstili med srednja mesta, kamor tudi sodi. Zadnja leta, zaradi nekaterih tudi strokovno vprašljivih potez lokalne oblasti, ni več mesto, ki bi sodilo med prve tri v Sloveniji v svoji kategoriji. Celo ocvetličenje mesta je bilo na udaru. Pozoren sprehajalec je lahko v tem času opazil, da samo redki v starem mestnem jedru še postavljajo cvetlična korita na svoja okna in balkone. V najbolj cvetočem obdobju je TD Ptuj brezplačno za več cvetja v mestu tako posameznikom kot ustanovam in podjetjem brezplačno razdelilo nekaj tisoč cvetlic. Pri domačih vrtnarjih sta se zanje še posebej trudila dolgoletni predsednik TD Ptuj Albin Pišek in podpredsednik Valentin Zamuda. Zadnjo delitev cvetja je TD Ptuj izvedlo leta 2019. Daleč največjo ureditev neurejenega območja (hajdinsko gmajno) na meji med ptujsko in hajdinsko občino pa so v zadnjih več kot dvajsetih letih izvedli zasebni investitorji v igrišče za golf Ptuj. Lokalno okolje pri tem ni aktivno sodelovalo, ne z denarjem, še manj pa s podporo. Še ceste Obljube ministrov za gospodarstvo Matjaža Hana ter ministra, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Aleksandra Jevška ob obisku v Halozah so bile sladke kot letošnje grozdne jagode v haloških vinogradih. Župani upajo, da se sladkoba ne bo izgubila, kot se je že (pre)mnogokrat prej ob podobnih obiskih državnih veljakov. Oba ministra sta nekdanja župana, Han je bil na čelu Radeč, Jevšek je županoval v mestni občini Murska Sobota. S težavami lokalnih skupnosti in pomenom dostopa do evropskih sredstev sta seznanjena, tako sta vsaj zatrdila in obljubila, da bo evropski denar, ki je namenjen občinam, njim tudi ostal. »Obmejna in problematična območja si zaslužijo posebno pozornost, ob tem pa tudi kohezijska politika zagovarja usklajen razvoj mestnih centrov in drugih območij,« je dejal Jevšek. Kako so lahko občine izpadle iz obmejnih interreg projektov?! Prvo možnost črpanja evropskih sredstev naj bi občine imele že v začetku prihodnjega leta v okviru t. i. interreg projektov, ki temeljijo na sodelovanju sosednjih držav. »Haloške občine so bile v preteklem obdobju pri črpanju teh sredstev Foto: Mojca Vtič Ministra Matjaža Hana in Aleksandra Jevška je pozdravila šesterica haloških županov: Darinka Fakin, Antonija Žumbar, Anton Butolen, Branko Marinič, Slavko Pravdič in Sebastian Toplak. neuspešne, zato se bo še pred izvedbo novih razpisov pri vas oglasila ekipa, ki deluje pod okriljem naše službe, in vam predstavila, s kakšnimi projekti boste lahko kandidirali oz. se boste pogovorili o vsebinah. Ne razumem namreč, kako je lahko haloška občina, ki je obmejna občina, za pol točke v preteklosti izgubila na teh razpisih.« O politični volji in zmernem optimizmu Župan Žetal Anton Butolen, ki je na čelu občine že 24 let, se je v Halozah rokoval že s številnimi ministri in ministricami ter slišal vrsto obljub o pomoči. »Ostajam zmerni optimist in upam, da se tokrat obljube izpolnijo. Vse pa je odvisno od politične volje v državi, ki zagotovo ima pomembno vlogo pri oblikovanju programov in razpisov.« Župan Podlehnika Sebastian Toplak pa je po srečanju dejal: »Prve informacije so zelo pozitivne, tako da sem optimist, da bomo uspešnejši, kot smo bili v preteklosti.« Tudi Han je obljubil obisk uradnikov v Halozah. »Ta pogled je tako lep kot pogled z ljubljanskega ali blejskega gradu in tudi tu je Slovenija. V Halozah so drugačni problemi, kot jih imajo mestna središča, tukaj se ljudje izseljujejo in moramo se potruditi, da razvijamo tudi ta območja, ker si to zaslužijo. Imate absolutno podporo, pa ne zato, ker sem danes tukaj vaš gost, ampak ker tudi sam prihajam iz majhne občine in vem, kako pomembna so vsa dodatna sredstva.« Jevšek pa je poudaril, da le zagotovljena sredstva niso dovolj za uspešno črpanje ter pojasnil, da se pripravljajo poenostavitve postopkov, ki bodo predvsem manjšim občinam bistveno olajšali pridobivanje sredstev. Glede dostopnosti evropskega denarja za majhne občine pa je povedal: »V prejšnji perspektivi je bilo premalo pozornosti namenjene manjšim občinam, to obdobje 2021–2027 obrača to logiko.« Denarja za ceste ne bo ... Foto: S.T. Kljub lepim besedam pa denarja za občinsko cestno infrastrukturo, ki omogoča uživanje v lepih razgledih v Halozah, ki so navdušili ministra Hana, v prihodnjih letih ne bo, saj da tega naj ne bi dovoljevala evropska komisija. Predvideno pa je sofinanciranje izgradnje vodovodnih omrežij, kanalizacije, trajnostne mobilnosti ter obnovljivih virov. Minister Jevšek je še povedal, da je Slovenija v perspektivi 2021–2027 upravičena do 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev, od tega vzhodni kohezijski regiji pripada 1,3 milijarde evrov. Teža besed ministra Hana bo hitro jasna Kakšno težo imajo besede ministra Hana, bo kaj kmalu jasno, saj si občina Podlehnik prizadeva, da bi uspela na razpisu za urejanje poslovno-obrtne cone v centru občine, vendar ji zaradi majhnosti grozi, da bo izostala. »Želimo si, da nam uspe, saj je komunalna ureditev cone podlaga za nadaljevanje projekta postavitve distribucijsko-skladiščnega centra za vina iz Haloz, seveda pa se tudi v nadaljevanju zanašamo na razpise, saj nam samim centra, ki je ocenjen na krepkih 1,5 milijona evrov, ne bo uspelo zgraditi,« je povedal predsednik Vinarske zadruge Haloze Jožef Šmigoc. Mojca Vtič Foto: Črtomir Goznik Starše z Kmalu začetek gradnje poslovno-stanovanjskega objekta Občina bo v pritličju bloka uredila knjižnico V Staršah, v neposredni bližini bencinske črpalke, naj bi se še v tem letu začela gradnja poslovno-stanovanjskega objekta. Foto: Ga Gradnje V pritličju novega poslovno-stanovanjskega objekta (na fotografiji) bo občina uredila prostorno knjižnico, namenjeno tudi drugim dogodkom in druženju. šanja mladih, ki iščejo lasten dom v domačem kraju in v bližini svoje družine. Manjša stanovanja so zelo primerna tudi za upokojence,« je povedala Anita Kumrić iz podjetja GA Gradnje in dodala, da bodo stanovanja zgrajena po najnovejših gradbenih in energetskih standar- dih z individualnim ogrevanjem na toplotno črpalko. Vsako stanovanje ima tudi balkon ali teraso. Novi objekt je samo nekaj minut oddaljen od avtocestnega priključka, v njegovi bližini so vrtec, šola, trgovina, pošta, zdravstveni dom, lekarna … Na občini si sicer prizadevajo, da bi čim prej našli tudi investitorja za gradnjo doma za ostarele in dvajset oskrbovanih stanovanj. »Gradbeno dovoljenje bo najverjetneje izdano še letos,« je dodal župan Greifoner. Estera Korošec Komentiramo Idejna zasnova projekta je izdelana, prav tako tlorisi vseh stanovanj, ki so na ogled na spletni strani investitorja GA Gradnje iz Spodnjih Hoč. V dogovoru z občino pa bo v pritličju objekta sodobna knjižnica v velikosti 300 m2, ki bo namenjena tudi organizaciji različnih dogodkov. Na starški občini so zelo veseli, da jim je uspelo najti investitorja za izgradnjo poslovno stanovanjskega objekta. V slednjem bo na razpolago 27 stanovanj različnih velikosti v dveh nadstropjih in mansardi z dvigalom, v pritličju bo knjižnica ter razne poslovne dejavnosti. Gradnja naj bi se začela še letos, zaključila pa do konca prihodnjega leta. »Stanovanja so v prvi vrsti namenjena prebivalcem občine Starše za rešitev stanovanjskega vpra- do igrišča, ki vodi mimo apartmajskega naselja in hotela Primus, mu ni uspelo urediti, kot da ne gre za paradno turistično podjetja Ptuja, ki vsako leto ustvari tudi največ prenočitev. Igrišče za golf je v vseh letih zagotovo prispevalo k večji prepoznavnosti mesta, igralci pa so bili tudi turisti v tem mestu, ki so spali, jedli, trošili. Starosta med slovenskimi mesti pa je tudi tu ubral svojo pot tako kot vedno v dolgih desetletjih, ko se je odpovedal nekaterim ključnim projektom, od železnice naprej. Za igrišče za golf so namreč oblastniki odločili, da bo plačevalo eno najvišjih nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, četudi je praksa občin, kjer imajo igrišča za golf, povsem drugačna. Prepoznali so jih kot pomembno turistično infrastrukturo, ki vidno prispeva k turističnemu kolaču okolja, zato mu niso nabili najvišjega nadomestila. V našem okolju pa so se odločili, da naj bogataši, če že igrajo golf, plačajo. Vse je po zakonu, nobenih odpustkov jim ne damo, možno je le plačilo v obrokih, je slišati. Logično vprašanje ob tem pa je, ali v ostalih prijaznejših okoljih ne delajo po zakonu pri plačilu nadomestil? V družbi Golf invest so se celo lansko leto trudili ohraniti igrišče, kljub težavam, s akterimi se srečujejo že nekaj časa. O tem, kakšno pot bodo ubrali v prihodnosti, so skrivnostni, čeprav govoric o morebitni prodaji nihče med njimi ne zanika. V tem razgretem političnem ozračju molčijo še naprej, četudi se v številnih neuradnih govoricah že pojavljajo nekatera znana imena kot potencialni kupci, npr. Joc Pečečnik. Pogovorov naj bi bilo že nekaj, a konkretnih ponudb še vedno ni. Največji lastniki uradnih izjav ne dajejo, najpogostejši odgovor je, da je danes vse naprodaj, prav tako pa ne želijo tako ali drugače s svojimi odločitvami sodelovati v morebitnih predvolilnih polemikah oz. kovanju (političnega) kapitala pri nekaterih, tudi zato ne, ker jih ne “priznavajo“ kot pomembno turistično infrastrukturo, ki bi si zaslužila pošteno odmero nadomestila. Najslabše v tej zgodbi bi bilo, da bi igrišče likvidirali, kajti zelo gotovo bi se na tej lokaciji potem vse skupaj zaraslo in propadlo. Igrišče za golf Ptuj je danres še urejeno območje, a je kaj kmalu lahko ponovno „neurejeno“. Tudi zato bi moral biti interes mesta oz. okolja v celoti, da bi mu omogočili normalno poslovanje, ob upoštevanju zakonodaje, ne pa »nabijanja« (najvišjih možnih davščin). Ali pa smo se že odrekli tistim, ki bi želeli na Ptuju igrati golf in mu morda tudi po tej poti prinesti kakšen cvenk in prenočitev več? Majda Goznik Štajerski TEDNIK petek, 21. 10. 2022 COLOR CMYK stran 9 Podravje petek z 21. oktobra 2022 9 Podravje z Tudi trgovine Lidl v mreži Demenci prijaznih točk Diagnoza demenca: še kar sramota za vso družino Dr. Milica Gregorič Kramberger, nevrologinja iz Centra za kognitivne motnje v ljubljanskem UKC, poudarja, kako pomembno je prepoznati prve znake demence, saj zanjo ne zbolijo zgolj starejši. »Veseli me, da se odpirajo te točke, da se ljudi ozavešča o demenci in da imamo medijsko podporo, saj se samo tako o njej več govori in rušijo tabuji, oboleli pa pridejo po pomoč prej, ko jim še lahko pomagamo z zdravili, da živijo čim bolj dostojno življenje. Kajti na žalost zdravila proti demenci še ni, edina rešitev za obolelega v težjem poteku bolezni je nastanitev v domu za starejše ali pa da zanj skrbi več oseb, ker ena sama tega ne zmore.« Foto: ZDL Bojanka Genorio iz Spominčice in Jožef Kramberger, direktor ZD Lenart, ob odprtju Demenci prijazne točke ZD Lenart po novem z demenci prijazno točko Demenci prijaznima točkama združenja Spominčice – Alzheimer Slovenija v lenarškem domu starejših in Lidlovi prodajalni se je nedavno pridružila še ena – tokrat v Zdravstvenem domu (ZD) Lenart. Projekt Celovita oskrba demence v lokalnem okolju je predstavila Klavdija Dvoršak, namestnica direktorja za zdravstveno nego: »Že vstop v projekt je za nas velik korak naprej in počaščeni smo, da smo edini zdravstveni dom v Sloveniji, ki v njem sodeluje. Do odprtja te točke pa seveda nismo prišli kar tako. Zaposleni na njej so morali pred tem pridobiti določena znanja. V sklopu izobraževanja so se naučili, kakšni so znaki demence, kako jo prepoznati, kako komunicirati z osebo z demenco in kako ji pomagati, pa ne samo njej, pač pa tudi svojcem. Dejstvo je namreč, da demenca ne prizadene samo tistega, ki zboli, ampak vso njegovo družino.« Po besedah Martine Kren iz patronažne službe ZD Lenart na območju lenarške upravne enote letos na domu obiskujejo 35 obolelih za demenco. Točka v ZD Lenart, ki je namenjena vsakomur, ki ga zanima karkoli o demenci (svojcem, sosedom ter samemu pacientu, ki pri sebi opaža prve znake te bolezni), je odprta vsak prvi petek v mesecu, zainteresirani pa lahko tudi pokliče po telefonu in bo nato usmerjen na usposobljene zdravstvene delavce. Še pred nekaj leti se o demenci sploh ni govorilo, zdaj je že bolje, a še zdaleč ne dobro, ugotavlja Bojanka Genorio iz Spominčice. »Ko si zlomimo nogo, nas nič ni sram iti na urgenco, dobiti mavec in dati še nekomu, da se nam podpiše na mavec. Če pa je diagnoza demenca potrjena, je še vedno tisti strah, kaj bodo ljudje rekli, to se vendar ne spodobi ali za našo družino ni nekaj častnega. Breme demence nositi v domačem okolju ni enostavno in velikokrat resnično izgorijo svojci, če ne poiščejo pomoči. Tudi zato so demenci prijazne točke v podporo svojcem, pa čeprav le za klepet, kajti včasih je dovolj že to, da ti nekdo pove, da oboleli ničesar ne počne zato, ker bi hotel nagajati, ali zato, ker nekoga ne mara, ker je zloben. Ne, demenca je bolezen in dejansko je treba tudi z obolelimi ravnati tako, kot se ravna z bolnikom. Treba je razumeti, zakaj je takšen in potem se tudi naučiti, kako z njim komunicirati in ga umirjati.« Od septembra dementne točke v vseh 63 prodajalnah Lidla V mreži Demenci prijaznih točk so po vsej Sloveniji večinoma domovi starejših, tako je tudi v Spodnjem Podravju, kjer so točke v domovih na Ptuju, v Kidričevem, Juršincih, Gorišnici, Ormožu in Lenartu, zraven je nekaj lekarn, policijskih postaj, upravnih enot Gorišnica z Ob svetovnem dnevu hrane Drobtinice za najbolj ogrožene Sredi oktobra, na svetovni dan hrane, je Občinski odbor Rdečega križa (OO RK) Gorišnica pripravil simbolično prodajo raznih dobrin in izdelkov. Foto: LŽ Pred trgovskima centroma Mercator in Jager v naseljih Gorišnica in Moškanjci so postavili lični stojnici, kot »prodajalci« pa so se zvrstili vsi aktivisti domačega OO RK. V Sloveniji ta humanitarna akci- ja poteka že enaindvajseto leto, z njo pa ozaveščamo široko javnost o pereči problematiki nezadostne in tudi nepravilne prehrane naših najmlajših. Obe stojnici je obiskalo veliko domačinov, zato se je nabralo kar nekaj finančnih sredstev, ki so namenjena šolskemu proračunu. Predsednica OO RK Gorišnica Danica Ambrož je pojasnila, da bodo zbrana sredstva namenjena izključno socialno ogroženim otrokom. Lojze Župec Foto: ČG Pri Lidlu so se odločili, da se pridružijo mreži dementnih točk, zato so v vsaki njihovi prodajalni ustrezno izobrazili po nekaj prodajalcev, vsi zaposleni pa so prejeli okrožnico z osnovnimi napotki o tem, kako prepoznati dementno osebo in kako z njo ravnati. in medgeneracijskih centrov, kot npr. v Spodnjem Dupleku, Račah in Hočah. Nekoliko presenetljivo pa je vanjo od konca septembra vključenih tudi vseh 63 Lidlovih prodajaln po Sloveniji. Kaj imajo prodajalne z zdravljenjem demence, se morda sprašujete. Seveda nič, imajo pa lahko veliko s prepoznavanjem in pomočjo dementnim osebam v začetni fazi, ko še bivajo v svojem domačem okolju. Ni vsak, ki kaj odnese, kleptoman »Pri Lidlu so se odločili, da se nam pridružijo, zato smo v vsaki njihovi prodajalni ustrezno izobrazili po nekaj prodajalcev, vsi zaposleni pa so prejeli okrožnico z osnovnimi napotki o tem, kako prepoznati dementno osebo in kako z njo ravnati. Pogosto se namreč dogaja, da pride takšna oseba v trgovino in nehote kakšen artikel pospravi v torbico namesto v nakupovalno košarico ali voziček. So primeri, ko si zloži želeno v vrečko in brez plačila odkoraka mimo blagajne. Ali pa brezciljno tava po trgovini, ker se je v nekem trenutku zmedla in ne ve, kje je. Vse to so situacije, ki kličejo po ustrezni reakciji prodajalcev. Da namreč ti ne zaženejo vika in krika, ker so odkrili kleptomana, ne kličejo policije, ampak empatično pristopijo in pomagajo: bodisi zgolj z lepo besedo bodisi poskrbijo za plačilo ali pa poskusijo dobiti podatke o svojcu, ki ga nato pokličejo,« je pojasnila Amarila Rižnar iz Spominčice. V enem od dveh ptujskih Lidlov smo skušali preveriti, ali so že imeli opravka s kupci, ki so jih prepoznali kot dementne in so jim tako ali drugače pomagali. Prodajalke so nam sicer pritrdile, da je takih primerov vse več, a da se same še učijo, kako jih prepoznati in primerno reagirati, o konkretnih zgodbah pa niso želele govoriti. Senka Dreu 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Vse za mamice in otroke – v QDNXSRYDOQHPVUHGLĄËX4FHQWHU3WXM 1DMYHËML GRJRGHN ]D PDPLFH ERGRËH PDPLFH RËNH LQ YVH RVWDOH NL ] YHVHOMHP SRVNUELMR]DXGREMHLQGREURSRËXWMHPDOËNRYMHYHGQREOLũMH1RVHËQLŕNRRWURŕNL VKRZURRP ER Y VRERWR  RNWREUD NR ERGR QDNXSRYDOQH XOLFH QDMYHËMHJD QDNXSRYDOQHJD VUHGLŕËD QD 3WXMX 4FHQWHU 3WXM ]DY]HOL SRQXGQLNL QRVHËQLŕNR RWURŕNLKL]GHONRYLQVWRULWHY Izbirali boste lahko med pestro ’‘—†„‘ ’”‡Ž‡’‹Š ”‘«‘ ‹œ†‡Žƒ‹Š‘–”‘捋Š‘„Žƒ«‹ŽǡŽ‡•‡‹Š‹‰”ƒ«ǡ Ž‡•‡‹Š ‡Œ‹‘˜ •–ƒ”‘•–‹ǡ ƒ’‡ǡ ”‘ƒ˜‹ ‡ǡ”—–‹ ‡‹æ‡˜‡Ž‹‘˜‡«Ǥ Q Beauty Institute je prvi lepotni •ƒŽ‘ ˜ Ž‘˜‡‹Œ‹ǡ Œ‡” ’‘—ŒƒŒ‘ prav posebno storitev razvajaŒƒ œƒ „‘†‘«‡ ƒ‹ ‡ Ȃ ‡‰‘ ‘•‡«‹æ‡‰ƒ –”‡„—櫍ƒǤ †’”ƒ˜‹Žƒ „‘ •”„‡«‹ ‘ œƒ”ƒ†‹ •—Š‡ ‘ā‡ǡ ‡Žƒ‰‘†Œ‡ œƒ”ƒ†‹ ƒ’‡ŒƒŒƒǡ ’‘ƒ‰ƒŽƒ ’”‹ ’”‡’”‡«‡˜ƒŒ— •–”‹Œ ‹ •”„‹ œƒ”ƒ†‹ †”—‰‹Š •–˜ƒ”‹Ǥ˜ƒ‹„‘†‘–—†‹ƒŽƒ†‹ –”‡—–‘˜ǡ ‹ ’‘—ŒƒŒ‘ Ž‡•‡‡ ’‡”•‘ƒŽ‹œ‹”ƒ‡ •”‹Œ‹ ‡ǡ ƒ‘” ŽƒŠ‘ •’”ƒ˜‹–‡ ˜•ƒ †”ƒ‰‘ ‡ •’‘‹•˜‘Œ‡ƒŽ«‹ ‡ƒŽ‹ƒŽ«ƒǤ †‰‘˜‘”‡ƒ˜•ƒ˜’”ƒæƒŒƒ„‘•–‡†‘„‹Ž‡–—†‹˜•‡ƒ‹ ‡ǡ‹•‡ •”‡«—Œ‡–‡ œ ˜‡«‹‹ †‹Ž‡ƒ‹‹ ˜’”ƒæƒŒ‹‰Ž‡†‡‘•‹ŽȂ•‘†‘„”‡ ƒŽ‹‹•‘ǡŒ‹Š•–”‘‘˜Œƒ‹’”‹’‘”‘«ƒŒ‘ ƒŽ‹ ‘†•˜‡–—Œ‡Œ‘ Ȃ ˜’”ƒæƒŒ–‡ǡ ƒ”‘Ž‹ ā‡Ž‹–‡ǡ •–”‘‘˜Œƒ‹Œ‡ ’”‹‘•‹˜ƒ•‡Ǥ”‰‘˜‹ƒœƒŒ„‘ŽŒ ‘‘Ž‘–”‘捋‹‘„Žƒ«‹Ž‹œƒ‘–”‘‡ ‘†Ͷ†‘;Ž‡–Œ‡‘‘Ž‹†•ǡŒ‡”˜ƒ• «ƒƒŒ‘ ‘†‡”‹ †‹œƒŒ‹ǡ —†‘„‹ ƒ–‡”‹ƒŽ‹‹—‹ƒ–‹†‘†ƒ–‹Ǥ ƒ•‹Ǥ•‹˜ƒ•„‘ƒ˜†—æ‹Ž•«—†‘˜‹–‹‹•‡–‹œƒŠ”ƒŒ‡Œ‡ǡ‰”‹œƒŽ‹‹ ‹‰”ƒ«ƒ‹ ‹œ „ƒ„—•ƒ ƒŽ‹ ‹œ •‹Ž‹‘ƒǤ  Œ‡ œƒƒ •Ž‘˜‡•‡ —•–˜ƒ”ŒƒŽ‡ǡ ‹ 拘ƒ «—†‘˜‹–ƒ ‘–”‘捃 ‘„Žƒ«‹ŽƒǤ ƒƒ Ž‹‰ ˆŽ‘‘•‡Œ‡”‘†‹Žƒ’”‡†–”‡‹ Ž‡–‹ǡ‰”‡œƒā‹˜ƒŠ‡•”‡„”‹ƒ‹–ǡ ‹ ’ƒ •‹ ‰ƒ ƒ‹ ‡ ˜‡Ž‹‘”ƒ– œƒā‡Ž‹Œ‘ • ’‡”•‘ƒŽ‹œƒ ‹Œ‘Ǥ–‡ŽŒ‡ «—†‘˜‹–‹Š‹†‡Œ˜ƒ„‘˜œ‡Ž•ƒ’‘ • ’”‡«—†‘˜‹–‹‹ ‹œ†‡Ž‹ǡ ‹ •‘ ’‡”•‘ƒŽ‹œ‹”ƒƒ œƒ †‘Œ‡«ƒ ƒŽ‹ œƒ ƒ‹ ‘Ǥ ƒ•–Œ‹ƒ —•–˜ƒ”ŒƒŽnica ponuja izvirne in unikatne ‹œ†‡Ž‡ œƒ ˜ƒæ‡‰ƒ ‘–”‘«‹«ƒǡ ‘† „‘†‹Œ‡˜†‘†”āƒŽœƒ†—†‘Ǥ‡‘ „‡•‡†‘ ǽǼǨ ”‹ ‘ŽŽ› –‘”‡ ˜ƒ•«ƒƒ‹‹–”‰‘˜‹ƒœ‘–”‘捑 ‹ 撑”–‘ ‘’”‡‘Ǥ ‡’ƒǤ•‡ NOSEČNIŠKO-OTROŠKI SHOWROOM vam bo predstavile izdelke in na”ƒ˜ƒ‘ŽŒƒœƒ•—Š‘”–ƒ«‡Œ‡ǡƒ” 懒‘•‡„‡Œ‘•‡«‹ ‡—Œ‘’‘–rebujejo za odpravljanje strupov ‹‘†˜‡«‡˜‘†‡‹œ–‡Ž‡•ƒǤƒ”tibook vas bo navdušil z interak–‹˜‘Œ‹‰‘„”‡œ„‡•‡†‹Žƒǡ‹ƒ vsaki strani ponuja novo didak–‹«‘ ƒ–‹˜‘•–Ǥ ‘„”•ƒŒ–‡ æ‡ ’‘†‹†ƒ–‹«‹•‡•–ƒ˜ŽŒƒ‹‹‹–‡”ƒ–‹˜‹Š–‡”‹•‡Ž‹ŠŒ‹‰‹ ƒŠǤ ƒ ’‹‘ ƒ ‹ „‘ –‹•–‹ †ƒ ’‘–‡ƒŽƒ˜‡Ž‹ƒƒ‰”ƒ†ƒ‹‰”ƒœƒ˜•‡ ‘„‹•‘˜ƒŽ ‡ • ’”ƒ–‹«‹‹ ƒ‰”ƒ†ƒ‹ ˜•‡Š ’‘—†‹‘˜Ǥ‡‰ƒ ’”‡’”‘•–‘‡•‡–‡œƒ—†‹–‹Ǥ‡ ˜‹†‹‘Ǩ DODATNA KULINARIČNA PONUDBA 29. 10. 2022 od 10. URE Petek, 26. avgusta 2022 GLASBENE, AKROBATSKE IN ČAROBNE PREDSTAVE NI ŠTEVIL I NIK D U N PO RAČ, IH K IG OTROŠ AČIL OBL IH AL IN OST OV K A D O D T E ADN NAGR RE IG VELIKA TORTA Štajerski TEDNIK petek, 21. 10. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 21. oktobra 2022 Ptuj z Mednarodni simpozij ob 50-letnici Slovenske minoritske province Knjigarnica PLASTELINČICA IN ČASOPIS Kako prijeten je občutek, ko znova srečaš avtorsko slikanico in je zgodba sveža, njena teža pa prijetno in inovativno sega in presega polja otroškega. Takšna avtorica – pisateljica in slikarka in teoretičarka in pravljičarka je Alenka Spacal (28.10.1975), ki je pravkar izdala peto slikanico. Sicer je Alenka Spacal navedena 65krat v knjižničnem vzajemnem katalogu: po vrsti vsebine je to sedem katalogov, šest slikanic, šest pravljic, separat, doktorsko delo. Po tipologiji dokumentov je petnajst izvirnih znanstvenih člankov, osem strokovnih člankov, sedem recenzij in prikazov knjig ter kritik, trije objavljeni prispevki na konferenci. Po predmetu obravnave je petnajst zadev slikarstva in trinajst umetnosti … Njen posebni likovni izraz in premišljeno, ciljno in umetniško pripovedovanje je bilo na tem mestu že predstavljeno. Naj spomnim na slikanice Mavrična maškarada (2013), Modre ptičje misli (2018), Kako ti je ime (2018) in Fižolčica beži pred fižolovo juho (2019), slednja je izšla tudi v angleškem prevodu. Tudi v slikaniški noviteti z naslovom Plastelinčica in časopis (Uredila Zdenka Gajser. Oblikovala Alenka Spacal in Zvonka T Simič. Jezikovno pregledala Zala Hriberešek. Maribor: Bajalka, 2022) je prepoznati avtoričin likovni izraz in slog, ki temelji na barvno zanimivi, preverjeni kompoziciji, na prepletu mozaičnih natančnosti ter na bajnem domišljijskem svetu podob – tokrat enkratne in neponovljive živalske družine. Njeni člani so neopredeljive živalske kategorije (rodu, družine, vrste, podvrste), a opredeljivo človeško življenje. Te živalce so tako nenavadne in navadne hkrati, simpatične, a kanček tudi grozljivaste, z glavami, ki zvedavo zrejo z velikimi okroglimi očkami in skoraj krempeljci na triprstih nožicah, v vseh sort pisanih kot oblačilcih (oklepih, pleteninah, puloverčkih), ki so pa likovno čistih linij, naj gre za črte ali okrogline. Nastopajoči liki so predstavljeni na veznem listu slikanice: Plastelinčica, mama Plastekema, Prijateljica Plastelinkica, oče Plastelinč, babikaPlastelinka in babica Plastelinožefa, teta Plasteleta in stric Plastelinc. No, po teh simpatičnih, tudi kanček humornih imenih je zaznati, da so živalce nastale iz plastelina. Tako posrečeno posebne so, da si jih predstavljam kot imenitna ljubkovalna darila. No, ob podobi na naslovni strani slikanice pa sem si skoraj premislila, kar se tiče darilc iz družine Plastelinkovih: tam je pod naslovom namreč podoba ene od živalic, a njeno glavo na veliko skriva (objema, duši, omotava) zmečkanina časopisa, kjer so črke komaj vidne in celo se zdi, da je v kupu papirja nekaj sivine od ožganine. Seveda taka podoba bralca še bolj pritegne. Le kaj se skriva v tej podobi, v tej zgodbi. Da ne govorim o bohotenju bralne radovednosti, ko na naslednjem listu, ki je domala prazen, na spodnjem delu pa se zagatno razteguje modro-rdeča živalca in pod njo napis: Živela kultura! In to s staromodnimi šolskimi pisanimi črkami. Naslednja stran je velika, obojestranska ilustracija, kjer živalice, prijetno pisane, zrejo h nabiralniku. Njihov življenjski prostor je skrivnosten (ali pa ne), sprva se zdi, da so o čisto majhne živalce na prodnikih. A takoj je slutiti tudi glave morskih krav, ali pa je to celo dno kakšne reke in je tako kamenje po malem preraslo z drobnimi usedlinami. Besedilo na tej strani je lepo skopo, vsak stavek je v svoji vrsti: Sem Plastelinčica iz družine Plastelinkovih. Pri nas doma vsako jutro čakamo časopis. Poštarka nam ga položi v nabiralnik. Na naslednji strani piše: Oče Plastelinč prebira solato nad časopisom. Ilustracija je naravnost fantastična! Deluje kot klasično tihožitje z mizo, posodo in zelenjavo. In to iz take bližnje, frontalne perspektive, zvit časopis tako deluje kakor umetelna, unikatna, porcelanasta posoda, kjer je videti besedilo in celo prebirati besede (npr. avtorske, z velikimi tiskanimi, igralnica za najmlajše, umetnost, Zdenka Gajser ... kakšna igra besed! Medtem mama bere časopis, kar prikazuje naslednja ilustracija. Mama najraje bere stran, kjer piše na veliko KULTURA. Prvoosebna pripovedovalka zgodbe sprašuje, kaj to pomeni – kultura. Mama Plastelema odgovori, da je kultura slika, ki na umetniški način prikazuje uro. In naslednja ilustracija prikazuje obisk v galeriji, kamor je malo radovednico peljala teta Plasteleta … Slikanica Alenke Spacal tako posrečeno, nazorno pojasnjuje oblike in s tem tudi pomen kulture. V slikanici je predstavljeno še gledališče, koncert, kulturni dogodki … Živalce pa niso le pripovedovalke in opisovalke kulturnih dejanj, marveč so tudi ustvarjalke, iz časopisa zgibata, ustvarjata in iz časopisa naredita letalo ter odletita nad oblake … Drago bralci Knjigarnice, tudi za avtorsko slikanico Plastelinčica in časopis velja, da jo marate sami pogledati in prebrati, ker je take knjižne monolite težko le opisovati. Vsem tistim pa, ki se tako ali drugače ukvarjate z najmlajšimi in mladimi, jo zelo priporočam, saj omogoča mnoge bralske in ustvarjalne variacije. In je odlična tudi za urjenje ter razvijanje bralnih sposobnosti. Liljana Klemenčič Pogled v preteklost in izzivi prihodnosti V minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla je oktobra potekal mednarodni simpozij ob 50-letnici slovenske minoritske province sv. Jožefa. Na njem so sodelovali strokovnjaki iz Hrvaške, Italije in Slovenije, 14 avtorjev s 17 znanstvenimi članki. Ob tej priložnosti je izšel tudi zbornik z naslovom 50 let Slovenske minoritske province sv. Jožefa. V njem ni opisanih samo zadnjih 50 let od ustanovitve Slovenske minoritske province sv. Jožefa, pač pa predstavlja tudi razmere po prvi svetovni vojni in delovanje med drugo svetovno vojno. „Skozi zgodovino smo pripadali ali bili del drugih provinc, ki so bile na tem območju: avstrijska, avstrijsko-koroška in jugoslovansko-hrvaška provinca. Slovenska minoritska provinca sv. Jožeta pa obstaja od 31. maja leta 1972. Minoriti v samostanih na območju današnje Slovenije (Ptuj, Maribor, Celje, Slovenska Bistrica) so dali pomembne može za naš red. Celo sedež provinciata je bil v določenih obdobjih na Ptuju. Naše delo je bilo predvsem skrb za mnoge župnije v Sloveniji, ljudske misijone, duhovne vaje, tudi pomoč v tujini. Provinca je dala tudi nekaj misijonarjev. Naš član je postal nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji in je celo predsednik škofovske konference za celotno Turčijo. Želimo se odzivati na čase in potrebe. To se kaže v tem, da imamo patra, ki je duhovnik v Slovenski vojski, duhovnike, ki oskrbujejo bolnike v UKC in Onkološkem inštitutu v Ljubljani, ptujski bolnišnici itd. Veliko skrb in delo pa želimo posvetiti tudi temu, kako nagovoriti mlade in jih navdušiti za minoritski red,“ je povedal p. Milan Kos, provincialni minister. Na Ptuju je delovalo tudi malo semenišče Simpozij pa se ni omejil le na minoritsko provinco in njen zgodovinski razvoj, ampak je segel tudi Foto: Črtomir Goznik Dr. p. Igor Salmič, eden izmed sedmih generalnih asistentov generalnega ministra minoritskega reda iz Rima, je bil tudi med voditelji simpozija. Na fotografiji z voditelji drugega dneva simpozija: Marijo Hernja Masten, p. Ljudevitom Maračićem in Dorico Emeršič. na področje umetnostne zgodovine, bibliotekarstva in arhivistike. Ptujski arhiv minoritov je popisan in urejen, za kar sta zaslužni arhivistki Marija Hernja Masten in Nada Jur- kovič. Še posebej velja poudariti, da je arhiv ptujskega minoritskega samostana prevzel vlogo osrednjega centralnega arhiva za Slovensko minoritsko provinco sv. Jožefa. Foto: Črtomir Goznik Milan Kos, provincialni minister: „Pred dvajsetimi leti smo v knjigi Frančiškovi manjši bratje minoriti na Slovenskem vsaj delno predstavili pretekla stoletja. Z zbornikom 50 let Slovenske minoritske province sv. Jožeta pa posegamo tudi globlje v preteklost.“ Malo ali skoraj nič pa širši javnosti ni znanega o tem, da je bilo na Ptuju tudi malo semenišče ali konvikt. „Tako je odločilo provincialno vodstvo že med obema vojnama. Pomeni, da so bili tu fantje, ki so se po osnovni šoli odločili, da želijo postati minoriti. V samostanu so imeli tudi srednjo šolo, ki je bila pogoj, da so se lahko nato vpisali na Teološko fakulteto v Zagrebu,“ je o tej pomembni vlogi minoritskega samostana povedal p. Milan Kos. Zagotovo je pomembno, da je minoritska provinca samostojna in ima v Sloveniji svoje vodstvo s provincialnim ministrom in njegovimi svetovalci. To namreč pomeni, da o vseh zadevah odloča sama. Sedež province na Ptuju pa je gotovo lahko tudi ponos za lokalno okolje in potrditev pomembnosti kraja. MG Ptuj z Art umetniški atelje razstavlja Umetnine likovne kolonije Duplek Art 13 V Art umetniškem ateljeju v Murkovi ulici 4 na Ptuju, ki je partnerski projekt ljubiteljskih likovnic Mojce Lovrec Prezelj, Janje Jozelj in Jožice Zorko Hofmüller, so sredi oktobra odprli razstavo likovnih del mednarodne likovne kolonije Duplek Art 13, v kateri so sodelovale tudi same. Ptujčani in drugi obiskovalci si tako lahko v tem času ogledajo še eno izjemno slikarsko razstavo, na kateri je na ogled tudi nekaj kiparskih del. Duša mednarodne kolonije Duplek Art je slikar Rajko Ferk, ki se je z likovno umetnostjo okužil že kot zelo mlad. Ferk je prepričan, da je vsak umetnik tudi ambasador svoje države, zato so vse mednarodne likovne kolonije Duplek Art, ki jih organizira, vedno povezane s kulturo, glasbo, zanimivostmi. Na mednarodnih likovnih kolonijah Duplek Art je doslej sodelovalo več kot 100 umetnikov iz 23 držav, celo iz Nepala, Katarja, Peruja in Kube. Na razstavi Duplek Art na Ptuju je na ogled 23 del letošnjih udeležencev kolonije, ki prihajajo iz 10 držav. Tema ustvarjanja je bila na željo večine sodelujočih ženski akt. Večinoma se kolonije udeležijo likovniki, ki ustvarjajo že zelo doglo; med njimi je tudi 70-letni Maksimiljan Sternad Milč, ki vsak dan naslika eno sliko. Tudi Rajko Ferk je med tistimi, ki slikajo vsak dan, že čez 40 Foto: Črtomir Goznik Z odprtja razstave likovnih del Duplek Art 13. Na fotografiji (od leve): Janja Jozelj, Rajko Ferk, Jožica Zorko Hofmüller in Mojca Lovrec Prezelj let. Vsako leto sodeluje okrog 40 umetnikov iz različnih držav, različnega kulturnega okolja. Za eno kolonijo je treba zagotoviti 10.000 evrov, pri čemer okrog 3.000 evrov prispeva Občina Duplek, sve ostalo pa organizator Ferk. Sicer je za štiridnevno mednarodno likovno kolonijo Duplek Art iz leta v leto več zanimanja, tako da je treba nekatere udeležence celo odsloviti, da se lahko vključijo novi umetniki. To je za organizatorja najbolj nehvaležno delo. „Osebno mi je v največje veselje, da povežem čim več ljudi med seboj. Tako se tudi mednarodno povezujemo, sodelujemo na razstavah v tujini. Na naših kolonijah je vsak dan tudi kulturni program,“ je še povedal Rajko Ferk, ki se bo z likovnimi kolonijami trudil še naprej, dokler bo lahko Mednarodna likovna kolonija Duplek Art 13 se z deli umetnikov letos prvič predstavlja na Ptuju. Sicer pa so razstave vseh dosedanjih kolonij postavili v domu kulture v Dvorjanah, Velenju, Kamniku, Radencih, Kranju itd. Razstava Duplek Art 13 bo v Art umetniškem ateljeju na ogled mesec dni. MG Štajerski TEDNIK petek, 21. 10. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki petek z 21. oktobra 2022 11 Ptuj z Bolšji sejem vedno bolj obiskan in živ Ptuj z Podjetje Intera proslavilo 20 let Prodajajo vse, od bele tehnike do zelenjave Leto 2022 – leto prelomnic Pred natanko letom dni se je ptujski bolšji sejem preselil na novo lokacijo, parkirišče nakupovalnega središča Qcenter. Ta se je odlično obnesla. Tako kupcev kot prodajalcev je iz tedna v teden več. Četrtek je postal dan za nakupovanje in tudi druženje. Pred dobrimi šestimi leti je podjetnica Marijana Potrč na Ptuju začela organizirati bolšji sejem. Nekaj časa je potekal ob Dravi, na parkirišču, v neposredni bližini nekdanje trgovine Eurospin. Po zapletih z občino, lastnico tega zemljišča, so se preselili v industrijsko cono. Najprej na makadamsko parkirišče nasproti nakupovalnega središča Qcenter, nato pa na bolj urejeno asfaltirano površino samega centra. Tam delujejo natanko leto dni, lokacija pa se je izkazala za odlično. Sejem se širi, trenutno je že okrog 50 prodajalcev. Na začetku jih je bila le peščica. »A smo vztrajali in izkazalo se je, da je to dobra odločitev. To je postal prostor druženja in nakupovanja. Ljudje zelo radi pridejo, saj je ponudba res pestra. Sejem je vedno bolj obiskan. Priljubljena je postala tudi sejemska klobasa. Naši obiskovalci kaj kupijo, se podružijo, poklepetajo in si popestrijo dan,“ pravi Potrčeva, organizatorica sejma. Vsak četrtek ponujajo izjemno raznoliko paleto izdelkov, od domačih mesnih izdelkov, sadja, zelenjave, do bele tehnike, oblačil in obutve do starin. Prav slednje privabijo marsikaterega kupca, saj ponujajo zadeve, ki jih drugje dejansko ni možno najti. Leto 2022 se bo v zgodovino podjetja Intera zapisalo z zlatimi črkami. Pred nekaj meseci so se preselili v prenovljene prostore na Vičavi, kjer so sočasno uresničili dolgoletno željo po odprtju Tehnološkega parka. S tem so začeli pisati še eno poglavje zgodbe, ki pa se je začela pred natanko 20 leti. Ta jubilej so slavnostno obeležili minuli teden. Foto: DK Ponudba izdelkov je izjemno pestra in raznolika. Foto: DK Marijana Potrč, organizatorica sejma Obisk je odvisen predvsem od vremena. Ko je ugodno, obiskovalcev mrgoli. Čeprav je parkirnih mest izjemno veliko, pred nakupovalnim središčem pogosto zapolnijo tudi bližnjo zelenico. Po tolikih letih truda je bolšji sejem na Ptuju končno primerno zaživel, mesto pa je dobilo pomembno točko druženja in nakupovanja. »Ni bilo lahko, veliko truda smo vložili v to, da so ljudje to sejemsko dogajanje sprejeli tako, kot smo si ga zastavili in prepoznali, da je to odlična priložnost, da krasno preživijo četrtke na Ptuju,« sklene Potrčeva. Dženana Kmetec Foto DK Peter Ladič in Davorin Gabrovec »Delamo v branži, kjer se zadeve izjemno hitro spreminjajo. Še pred nekaj leti je bilo vse drugače, na prve sestanke smo šli z jugecom, brez navigacije, na telefonih ni bilo mailov ... Spremembe so velike, mi pa smo se z leti marsikaj naučili. Ko smo začenjali, se nismo imeli na koga obrniti, ker smo orali ledino v Sloveniji. Spopadali smo se tudi z marsikaterimi zidovi. Danes je samoumevno, da uporabljamo koncept CRM, ko smo s tem začenjali, pa ogromno direktorjev ni verjelo v rešitve v 'oblakih',« pravi Peter Ladič, direktor podjetja Intera. Tega je gradil skupaj z ustanoviteljem Davorinom Gabrovcem. S prehojeno potjo sta oba upravičeno zadovoljna, retrospektiva teh dveh desetletij kaže, da sta veliko tvegala in prispevala podjetju, da je to danes tako uspešno, kot je. »Marsikaj je bilo treba narediti, da smo danes tu, kjer smo. Veseli smo, da nam je uspelo,« svoj pogled ob tem jubileju predstavlja Gabrovec. Ko sta začenjala, je bilo področje, na katerem delata, praktično abstraktno, danes si življenja brez spleta ne znamo predstavljati. Zadeve so se odvile v smer, ki si je marsikdo ni znal predstavljati. Interina spletna in mobilna aplikacija Intrix je danes vodilna slovenska rešitev za podporo ključnim poslovnim procesom, pomaga že več kot 9.000 uporabnikom v 20 državah sveta. Foto: DK Na tej lokaciji so natanko leto dni. Ptuj z Kostanjev piknik Rotaract kluba in Leo kluba Foto: DK Dobrodelnost navdaja z upanjem na boljši jutri Člani dveh ptujskih klubov, ki povezujejo mlade prostovoljce, Rotaract kluba in Leo kluba, so v preteklih letih praznike polepšali številnim družinam. Tudi letos jim s pomočjo dobrih ljudi želijo pomagati. Na dobrodelnih piknikih minuli konec tedna so zbirali sredstva, s katerimi bodo »Božičku« decembra pomagali osrečiti čim več otrok iz socialno ogroženih družin. »Verjamemo, da lahko s skupnimi močmi popestrimo praznike tistim, ki morda nimajo tolikšne sreče ali sredstev, kot jih imamo sami. Po- moč tem otrokom in mladostnikom morda ne bo spremenila sveta, lah- Foto: DK Mladi prostovoljci so se resnično potrudili za dober namen zbrati čim več sredstev. ko pa polepša njihovega,« pravijo mladi dobrodelneži, ki so uspešno izvedli kostanjeva piknika. Prvi je v soboto potekal pred nakupovalnim središčem Qcenter, drugi v nedeljo na Ranci. Odziv obiskovalcev je bil dober, želijo pa si, da bi v naslednjih tednih, mesecih, do novoletnih praznikov zbrali še veliko več sredstev. S pomočjo teh bodo namreč poskrbeli za zadovoljstvo in srečo v očeh tistih, ki bi najbrž ostali prikrajšani za praznična darila. Simpatični in entuzijastični fantje in dekleta, ki svoj prosti čas in energijo vlagajo v dobrodelno delo, navdajajo z upanjem na lepši jutri. Rotaract Ptuj je sicer prostovoljna, dobrodelna organizacija, ki združuje ambiciozne in uspešne mlade od 18. do 30. leta starosti. Dženana Kmetec Leto 2022 je za podjetje Intera izjemno pomembno. Od letošnje pomladi delujejo v Tehnološkem parku, eni najlepše obnovljenih stavb v mestu. Zaposlujejo 37 sodelavcev, o katerih Ladič pravi: »Intero žene naprej odlično vzdušje v ekipi. Sodelavce postavljamo na prvo mesto, saj vemo, da je njihovo zadovoljstvo ključno za doseganje dobrih rezultatov.« Večkrat so se uvrstili med finaliste in dvakrat zmagali na izboru najboljšega zaposlovalca v Sloveniji Zlata nit. Tudi Gabrovec dobremu počutju ekipe daje velik poudarek: »Prijetno je spremljati, kako vsak izmed sodelavcev prispeva k skupnemu uspehu, še posebej lepo pa je videti, kako se ljudje razvijajo, si ustvarjajo domove in skrbijo za svoje družine – to je na koncu dneva tisto, kar je v resnici pomembno.« Še naprej želita delati in nove zgodbe graditi prav na Ptuju. Prepričana sta, da je vlaganje v okolje, iz katerega prihajata in kjer se najbolje počutita, edina prava in smela pot. Dženana Kmetec Ni bilo lahko začeti ... »Intrix je bilo v zgodnjih letih težko prodajati, saj se podjetja še niso zavedala, kako jim lahko sodobne informacijskokomunikacijske tehnologije pomagajo pri poslovanju. Hkrati še ni bilo dovolj zaupanja v oblačne rešitve, še manj pa so podjetja zaupala neznanemu mlademu podjetju iz Ptuja, ki je svojo programsko opremo že takrat, ko to še ni bilo nekaj običajnega, ponujalo v obliki najema,« se spominjajo v Interi. Danes so oblačne rešitve standard, uporablja jih velika večina podjetij. Štajerski TEDNIK petek, 21. 10. 2022 Kronika 12 Markovci z Redarji o rezultatih nadzora COLOR CMYK stran 12 petek z 21. oktobra 2022 Ormož z O delu medobčinskega redarstva Mopedisti brez čelad in prehitro Na pobudo svetnikov so bili občinski redarji v lanskem letu več prisotni na cestah, na katere se vključujejo delovni stroji in traktorji neposredno z obdelovalnih kmetijskih površin. Prav tako so povečali nadzor nad parkiranjem v okolici pokopališča in dogajanjem na rekreacijskih poteh, pri čemer so pozornost usmerili na sprehajalce s psi, zbiranje mladine ter vožnjo z mopedi in motorji. Foto: ČG Markovski svetniki so se seznanili z delom redarske službe v občini. Na področju varnosti cestnega prometa so v letu 2021 obravnavali 34 kršitev, za katere so izdali 32 opozoril in dve odredbi. Ker se je zmanjšalo število nepravilno parkiranih vozil, so bili redarji pogosteje na cestah, kjer je promet za motorna vozila prepovedan ali omejen. Na pobudo stanovalcev je ena izmed stalnih točk njihovega nadzora javna pot mimo župnišča, kjer je prepovedan promet za vsa motorna vozila, razen za stanovalce. Na tem območju so v letu 2021 izdali enajst opozoril. V popoldanskem in večernem času so se večkrat zapeljali do športnih igrišč in rekreacijskih poti, saj so prejeli obvestilo, da vozniki mopedov in motornih koles ogrožajo druge udeležence v prometu. Zaradi prehitre vožnje z mopedi, ki ne bi smeli presegati hitrosti 25 km/h, in vožnje brez ustrezne varnostne čelade so izrekli dve opozorili, obe na območju jeza, in eno opozorilo zaradi nepravilnega prevoza potnikov na mopedu. Na e-skiroju obvezna uporaba čelade Brkić je ob tem ponovno opozoril na vse več voznikov električnih skirojev: »To je sicer okolju zelo prijazno vozilo, po drugi strani pa izredno nevarno. Z njim se je dovoljeno voziti samo po kolesarski stezi, kjer teh površin ni, pa ob desnem robu vozišča, a le v naseljih z omejitvijo hitrosti vožnje do 50 km/h. Obvezna je tudi uporaba čelade,« je dodal. Prav zato so v začetku letošnjega leta večjo pozornost namenili nadzoru nad enoslednimi vozili, posebej nad vozniki koles, vozniki e-skirojev in vozniki mopedov, katerih hitrost ne presega 25 km/h. Skozi redne redarske obhode so varovali tudi šolske poti in nadzirali dogajanje na parkirišču za osnovno šolo, predvsem zaradi morebitnega nedovoljenega parkiranja in zbiranja mladine, posebej tistih, ki so osnovno šolo že končali. Po besedah Brkića večjih težav v lanskem in prvi polovici letošnjega leta niso zaznali. K varnosti otrok pa vsako leto pripomore tudi preventivna akcija Varna šolska pot, ko so še posebej pozorni na prehodnost šolskih poti. Lani so v času akcije staršem in skrbnikom izrekli 14 opozoril, in sicer največ (8) za vožnjo, kjer je to prepovedano oz. omejeno, štiri za prečkanje ceste izven označenega prehoda za pešce in dve za prevoz otroka brez otroškega sedeža. »Stanje na področjih, ki jih mi nadzorujemo, je na podobni ravni kot v preteklih letih,« je poročilo zaključil Robert Brkić, vodja medobčinskega redarstva. Estera Korošec Šerifovska vožnja po mestnem parku Redar, ki se je s službenim vozilom zapeljal po potki v ormoškem parku, tega ne bi smel storiti, je na oktobrski seji občinskega sveta v Ormožu poudaril vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič. Po spletu je nedavno zaokrožila fotografija redarskega vozila sredi ormoškega parka. Komentatorji pod objavo so se začudili, kako je to možno in ali je sploh dopustno oziroma legitimno. Enako vprašanje je Brkiču na seji občinskega sveta zastavil ormoški občinski svetnik Matej Hebar. „Ima redarstvo zakonsko podlago, da se brez intervencijskih luči zapelje po pešpoti? Kaj je bilo tako nujnega, da so se morali redarji z avtomobilom zapeljati v mestni park? Tega ne naredi niti policija.“ Brkič je pojasnil, da ga je redar, ki se je med delom poslužil nepravilnega ravnanja, o tem takoj obvestil. Opazil je namreč, da so ga fotografirali, zato je svoj „spodrsljaj“ naznanil šefu, torej vodji redarstva. „Za vožnjo po pešpoti v parku ni bilo podlage, takšno dejanje je nedopustno. S sodelavcem sem opravil razgovor, dobil je opomin, dejanje pa mi je naznanil sam, saj je videl, da so ga v parku fotografirali. Za vožnjo v park ni bilo pravne podlage, moral bi iti peš,“ je povedal vodja medobčinskega redarstva, ki je sicer na seji Foto: ČG Redar, ki se je s službenim vozilom peljal v ormoški park, za to ni imel zakonske podlage. občinskega sveta govoril tudi o splošni varnostni situaciji ter ukrepanju redarstva v ormoški občini v letu 2021. Povedal je, da posebej izstopajočih primerov kršitev ni bilo, prav tako jim ni bilo treba uporabiti prisilnih sredstev. Enako kot v drugih občinah je izpostavil vožnjo z e-skiroji in uporabnike tega prevoznega sredstva pozval k varnemu ter previdnemu ravnanju. V poročilu pa je spomnil na be- Prehitri vozniki v Zabovcih in Sobetincih V Markovcih so redarji opravili testne meritve hitrosti v naseljih, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h. Stanje v Zabovcih (spodnja cesta) je bilo zelo ugodno, saj je bila tam povprečna hitrost vožnje 37,6 km/h. Za 10 km/h so bili vozniki hitrejši na zgornji cesti, najhitrejši voznik pa je peljal s hitrostjo 75 km/h. Tudi v Sobetincih meritve niso pokazale ugodnega stanja. Po mnenju redarstva bi bilo na omenjenih dveh točkah smiselno izvajati občasni nadzor hitrosti zaradi tranzitnih potnikov ter za kršitve začeti izdajati tudi plačilne naloge. gala, da bi redarstvo več nadzora opravljalo v času prireditev in praznikov, pa tudi v okolici ormoške srednje šole. Robert Brkič se je strinjal, da je to možno izvesti. Prav tako bodo poostrili nadzore v okolici vrtcev in osnovnih šol ter na mestih, kjer se občasno zbirajo mladostniki, popivajo, posegajo po drogi. Posledično lahko prihaja tudi do vandalizma in drugih kršitev. MZ Podravje z Prvi dan porabili 80 doz cepiva proti gripi Ptuj z Motorist cesto zamenjal za dirkaško stezo Začetek cepljenja proti gripi Ostal bo brez vozniškega dovoljenja Ta teden so tudi v ptujskem Zdravstvenem domu začeli cepiti proti sezonski gripi. Naročanje ni potrebno. Policisti Policijske postaje Ptuj so pred nekaj dnevi zgodaj zjutraj na regionalni cesti v okolici Ptuja ustavili voznika motornega kolesa, ki je vozil s hitrostjo 149 km/h. Na tem delu ceste je sicer hitrost vožnje omejena s prometnim znakom na 70 km/h. Foto: ČG Za cepljenje proti sezonski gripi se je odločilo okrog 80 ljudi, sočasno pa so v ponedeljek s cepivom proti koronavirusu cepili 25 pacientov. Cepljenje izvajajo v drugem nadstropju, nad zobozdravstvom, v novih prostorih stavbe (vhod 7). Naročanje ni potrebno, brezplačno je za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Priložiti pa je treba osebno in zdravstveno izkaznico. Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan pravi, da so z odzivom v tem tednu precej zadovoljni: »Pomembno je, da ljudje na cepljenje pridejo zdravi, brez kakšnih bolezenskih znakov. Priporočamo ga vsem, predvsem pa osebam, ki imajo povečano tveganje za težji potek bolezni.« Slovenija je nabavila četrt milijona odmerkov cepiv za cepljenje proti gripi to sezono. Dženana Kmetec Kakor je Urša (21.) pričela, bo zima vsa izpela. Foto: Arhiv ŠT račenje Romov. „Moram pojasniti, da beračenje, če ni vsiljivo ali žaljivo, ne velja za prekršek.“ Brkič je omenil, da so zaznali poškodbe na otroških igralih in infrastrukturi za rekreacijo, opažajo, da lastniki psov dosledno ne pobirajo iztrebkov ali pa svoje štirinožne prijatelje na javnih površinah vodijo brez povodcev. Nekaj je bilo tudi primerov, da so bili psi v naseljih izpuščeni in so tekli za kolesarji. Svetnica Irma Murat je predla- Foto: Pexels.com Ker je voznik dovoljeno hitrost vožnje prekoračil za več kot 50 km/h, so mu policisti prepovedali nadaljnjo vožnjo in na Okrajno sodišče na Ptuju podali obdolžilni predlog, s predlogom, da se kršitelju začasno odvzame vozniško dovoljenje. Za takšno kršitev je predpisana globa v višini 1.200 evrov in stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Čeprav si motoristi želijo izkoristiti zadnje tople in sončne dneve za vožnjo, pa policisti ob tem opozarjajo, da so ceste jeseni nevarnejše, saj se asfalt čez dan slabše segreje, oprijem gum pa je temu primerno slabši. K temu je treba dodati še umazanijo in vlažno asfaltno podlago na delih ceste, kamor sonce ne posveti. Ur Danes bo zmerno do pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Pihati bo začel jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 10, ob morju okoli 13, najvišje dnevne od 17 do 21 °C. OBETI: V soboto bo večinoma oblačno, na zahodu bo že zjutraj deževalo, dež se bo popoldne in zvečer razširil nad vso državo. Napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 21. 10. 2022 COLOR CMYK Nogomet Prve točke v sezoni tudi za Ptujčanke Stran 14 Rokomet Kronos vzel mero dravašem Stran 14 stran 13 Tajski boks Po dolgem času na Ptuju veliko tekmovanje Stran 15 Nogomet Drugoligaša izvedla goliadi, Vidmu derbi tretjeligašev Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Atletika z Kristjan Čeh 25 tekem, 23 zmag – za čisto desetko Leto 2022 je bilo za Kristjana Čeha zelo uspešno, saj je v metu diska osvojil naslov svetovnega prvaka, evropskega podprvaka, zmagal je v diamantni ligi, osebni rekord pa je pomaknil na znamko 71,27 m. Na Mestnem stadionu je član Atletskega kluba Ptuj podal oceno sezone, obenem pa se že zazrl v prihajajočo. „Sezona je bila res neverjetna, nad pričakovanji, ocenil bi jo z desetko. Začelo se je že na začetku poletne sezone, na prvi tekmi diamantne lige maja v Birminghamu, ko sem postavil nov osebni rekord in deseti rezultat vseh časov. Naslednji mejnik je bil dosežen v ZDA, kjer sem postal svetovni prvak. Posebej me veseli zmagoslavje v diamantni ligi, kjer sem za nameček zmagal na vseh tekmah. Na evropskem prvenstvu v Nemčiji sem imel nekoliko slabši dan, a sem kljub temu osvojil srebrno medaljo, s čimer sem bil prav tako zadovoljen.“ Kateri dosežek je zate največ vreden? K. Čeh: „Največ mi pomeni to, da sem konstantno dosegal dobre oz. odlične rezultate. V vsej sezoni nisem zmagal samo na dveh tekmah, tekmoval pa sem na 25, kar samo zase govori o visokem nivoju. Seveda je med posameznimi dosežki največ vreden naslov svetovnega prvaka, na drugo mesto pa bi postavil zmago v finalu diamantne lige.“ Najdaljša dosežena razdalja je pomaknjena čez 71 metrov. So bila pričakovanja pred sezono postavljena Nazadnje si bil aktiven v športni četi slovenske vojske. K. Čeh: „Gre seveda za dobrodošlo pomoč države oz. slovenske vojske, od katere dobivam mesečno plačo. Tako je povsem jasno, da imam do nje določene obveznosti, podobno kot še nekateri vrhunski športniki iz mednarodnega razreda. Pred kratkim smo tako opravili tridnevno usposabljanje in bilo je prav zanimivo – vedno izvemo in poskusimo nekaj novega.“ tako visoko oz. tako daleč? K. Čeh: „Cilj je bil znova preseči 70 metrov, da bo šlo tako daleč in tako hitro, pa nisem vedel. Po koncu sezone sem s tem dosežkom zelo zadovoljen.“ Kaj je v trenažni proces prinesel trener Gerd Kanter? K. Čeh: „Opravil sem popolno zamenjavo, tako trenerja kot okolja, v bistvu je bilo vse novo. Veseli me, da sem v rezultatskem smislu napredoval, kar je zelo dober znak tudi za prihajajoče sezone. V trenažnem procesu in tudi v osebnostnem smislu je bil pristop povsem drugačen od Nogomet z 1., 2. in 3. liga V šumo prihaja igralec, ki je na očeh Maribora in Crvene zvezde V 1. ligi je na sporedu pet dvobojev med ekipami iz zgornjega in spodnjega dela lestvice. Najbolj zanimivo bo po predvidevanjih na obračunu med Mariborom (5.) in Domžalami (6.), ki ju ločujeta le dve točki (17 – 15). To je obenem srečanje moštev, ki sta v dosedanjem poteku sezone najbolj razočarali, posebna zanimivost pa bo vrnitev Simona Rožmana v mesto, kjer je na trenerskem mestu zdržal zelo kratek čas, le pol leta. Jo lahko zagode svojemu nekdanjemu moštvu? Šumarji so v prejšnjem krogu s porazom v Dobu prepustili vrh lestvice Krki in Rogaški, tako da so se iz vloge zasledovanega znova prelevili v vlogo zasledovalca. Ta jim nedvomno bolj odgovarja, pritisk na vrhu je pač večji, saj si vsi želijo „skalp vodilnega“. Aluminij bo znova nastopil v petkovem terminu, tokrat bo njihov gost ekipa Vitanest Bilje. Kidričani so med tednom v Pokalu Pivovarna Union visoko ugnali Bukovce (Bilje so izpadle že v 1. krogu pokala proti nižjeligašu iz Tolmina), prav zmaga za dvig samozavesti pa je bila eden od osnovnih ciljev srečanja. Ob tem je trener Robert Pevnik z učinkovito predstavo nekaterih rezervistov (Baskera, Marković, Kmetec, Bizjak) dobil dodatne možnosti v napadu. Foto: JM Kristjan Čeh: „Opravil sem popolno zamenjavo, tako trenerja kot okolja, v bistvu je bilo vse novo. Veseli me, da sem v rezultatskem smislu napredoval, kar je zelo dober znak tudi za prihajajoče sezone.“ tega, kar sem bil navajen. Meni je bilo všeč to, da je več regeneracije, kajti potrebno je gledati dolgoročno in izogibanje poškodbam je ključno. Sprememba je bila narejena tudi v sami tehniki meta, v prvem delu meta sem bolj stabilen, kar je prineslo večjo konstantnost.“ Bilje so odlično odprle sezono in v uvodnih sedmih krogih vpisale pet zmag in dva poraza. Nadaljevanje je bilo manj bleščeče, le ena osvojena točka in nazadnje štirje zaporedni porazi (Krka, Krško, Ilirija, Rogaška) so razlog za zdrs na lestvici in trenutno 8. mesto. Največja svetla točka ekipe iz severne Primorske je nedvomno napadalec Bamba Susso. 20-letni Gambijec, ki v Sloveniji igra kot posojeni nogometaš italijanske Pise, je z 12 zadetki najboljši strelec lige. Okrog njega je v zadnjih dneh zanimivo dogajanje, saj se zanj namreč odkrito zanimata Maribor in … Crvena zvezda! Bo fantu ob vsem tem uspelo obdržati „trezno glavo“ za tekmo slovenske 2. lige? Bistričani odhajajo na Koroško, kjer jim zagotovo ne bo lahko, za nameček bodo nastopili brez enega od najpomembnejših členov ekipe Nejca Bračka. V 3. ligi bo Drava gostovala v Brežicah, kar bo derbi kroga, obenem pa bo na sporedu še nekaj zanimivih parov. Dobesedno vsaka tekma prinaša napetost, vse pa izvira iz izjemno malih razlik med ekipami: Dravinjo na 1. in Cirkulane na 12. mestu loči le osem točk! JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija v zadnjih krogih ekspresno prehajajo med vlogami zasledovalca in zasledovanega. 2. SNL, 13. krog: Aluminij – Vitanest Bilje (v petek ob 15.00 v Kidričevem), Fužinar Vzajemci – Kety Emmi&Impol Bistrica (v nedeljo ob 15.00 v Ravnah). 3. SNL – vzhod, 11. krog: Zavrč – Šampion (v soboto ob 15.00), Cirkulane – Rače (v nedeljo ob 15.00). Tako na evropski kot svetovni ravni si se znašel med elitno deseterico, ki je nominirana za naziv evropski oz. svetovni atlet leta. K. Čeh: „Uvrstitev med deseterico evropskih nominirancev je bila lepo presenečenje. Ker nisem bil uvrščen med trojico najboljših, me je nekoliko presenetila uvrstitev med deseterico na svetovni ravni. Nedvomno pa mi to pomeni potrditev za dosedanje delo in precejšnjo motivacijo za nadaljnje delo.“ Priznanje za športne dosežke ti je podelila tudi Univerza v Mariboru. K. Čeh: „Vesel sem, da spremljajo moje nastope, obenem pa to razumem tudi kot vzpodbudo, da zaključim študij.“ Kakšen je načrt za prihodnje leto in kateri bodo največji izzivi? K. Čeh: „Glede osebnega rekorda bom nedvomno ciljal višje, rekordno znamko želim premakniti še nekoliko dlje. Med prioritetami bo tudi obramba naslova svetovnega prvaka (svetovno prvenstvo bo leta 2023 potekalo v Budimpešti med 19. in 27. avgustom, op. a.) in konstantno doseganje dobrih rezultatov.“ Jože Mohorič Rokomet z Jeruzalem Ormož V pričakovanju rokometnega spektakla Tekma 6. kroga Lige NLB med Jeruzalemom in Gorenjem velja za derbi kroga. Zato ne čudi veliko zanimanje za tekmo, organizator celo pričakuje, da bo podrt letošnji rekord glede obiskanosti tekem na Hardeku. „V Ormož prihaja štirikratni državni prvak, za Velenjčane pa od te sezone nastopa naš bivši član Tinček Hebar. Gorenje je na 4. mestu, mi z le točko manj zasedamo 7. mesto. V oktobru bo to edina tekma Jeruzalema na domačih tleh in ljubitelji rokometa z našega konca že pogrešajo kakovosten rokomet. To je dovolj razlogov, da nas čaka zanimiva tekma, ki bo napolnila Hardek. Če smo skromni, pričakujemo vsaj 500 gledalcev,“ je pred tekmo povedal predsednik kluba Mladen Grabovac, ki pa ni želel komentirati klubskih pričakovanj glede rezultata tekme. O teh je spregovoril Tinček Hebar, član Gorenja, ki je letos zaradi poškodbe odigral le dve tekmi in dosegel šest zadetkov: „V Ormož prihajamo v vlogi favorita. Po nekaj spodrsljajih si tega ne smemo privoščiti še na Hardeku, saj potem pod vprašaj lahko pride naša uvrstitev v evropsko Ligo prvakov, kamor letos vodita prvo in drugo mesto. Zavedamo se, da nas čaka težka tekma in da je na Hardeku težko zmagati. Veseli me, da bo dvorana polna in upam na pravo rokometno poslastico, ki bo navdušila občinstvo. Veselim se tudi tekme proti svojemu mlajšemu bratu Gašperju. To bo za naju prva tekma, kjer si bova stala na nasprotnih straneh. Seveda bo zmagal starejši brat,“ je z nasmeškom na obrazu dejal levoroki Ormožan v dresu Gorenja. Tudi v slačilnici Jeruzalema z nestrpnostjo pričakujejo tekmo proti Gorenju. „Tekme proti Celju, Velenju, Trebnjemu in Ribnici so nekaj posebnega. Igraš proti najboljšim slovenskim ekipam in prav na teh tekmah si želiš dokazovanja. Na teh tekmah greš tudi preko svojega limita, preko svojih mej zmožnosti. Na teh tekmah tudi vidiš realnost naše ekipe in realnost nas posameznikov. Želimo si borbene tekme z naše strani in ob podpori naših navijačev mogoče lahko celo presenetimo favorita iz Rdeče dvorane. Hardek bo lepo poln in za takšne trenutke, takšne tekme, treniramo in živimo,“ je povedal Nik Čirović, letos prvi strelec Lige NLB. Tekma v Ormožu je na sporedu v soboto, 22. oktobra, ob 19. uri. Uroš Krstič COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 21. 10. 2022 Šport 14 Rokomet z Pokal Slovenije (ž) ŽIHER HIŠE PTUJ ORMOŽ: T. Tripković, Korpar; Plalninc 3, Krasnič 3, Kreft 2, Šemrl 2, Frangež 2, Luknjar 2, Zel 1, Puž 1, Rukelj 1, Paradiž, Petrovič, Pacek. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: Z'dežele 4/7; Žiher hiše Ptuj Ormož IZKLJUČITVE: Z'dežele 6 minut; Žiher hiše Ptuj Ormož 14 minut RDEČI KARTON: Kaja Paradiž (52., Ptuj) Rokometašice ŽRK Ptuj je sredi tedna čakala zaostala tekma Pokala Slovenije, v dvorani Golovec v Celju so igrale proti favorizirani ekipi Z'dežele, ki jo kot trenerka vodi nekdanja reprezentančna vratarka Miša Marinček (več let tudi članica ŽRK Ptuj). Ptujčanke so zaigrale brez najboljše igralke in strelke Minee Kolenko, kar se je izkazalo za velik hendikep. Korak so gostje z domačinkami držale le do izida 4:2, nato je sledila serija 8:0 (12:2). Že do odmora so si veliko izkušenejše in fizično močnejše domačinke z nepopustljivo igro priigrale 16 golov prednosti. V drugem delu je razlika naraščala do 51. minute (35:11), nato pa se je nekoliko ustavila tudi intenzivnost domače obrambe. Sodnika Žiga Burič in Anton Lovrič, ki smo ju imeli nazadnje možnost spremljati na tekmi Moškanjci-Gorišnica – Škofljica, v kateri sta bila v določenem delu tekme povsem »izgubljena v vesolju«, sta znova dokazala, da pravega občutka za tekmo enostavno nimata. Jasno je, da Kronos vzel mero Ptujčanom Kronos – Drava Ptuj 33:26 (14:12) Pokal Slovenije, četrtfinale: Velenje – Mlinotest Ajdovščina 27:28 (13:15) Sava Kranj – Trgo ABC Izola 21:30 (8:14) Zvezda Logatec – Vrhnika Krim Mercator – Z'dežele pri razliki več kot 20 zadetkov nista vplivala na končni izid, a sta slabši ekipi na parketu še dodatno oteževala delo. Z napredovanjem v četrtfinale so si Celjanke priigrale dvoboj s Krimom, kar bo ponovitev lanskega finala pokalnega tekmovanja. Veliko pomembnejši dvoboj čaka zasedbo trenerja Mateja Bračiča v soboto, ko se bodo v zaostali prvenstveni tekmi 2. kroga merile z ekipo Litije. JM 2. DRL (m) Prve točke tudi za Ptujčanke STRELKE: 0:1 Tajda Tušek (10.), 0:2 Maša Potočnik (42.), 0:3 Tajda Tušek (51.), 0:4 Tajda Tušek (68.), 1:4 Nika Krajnc (69.), 2:4 Katja Pikš (72.), 2:5 Eva Vidovič (74.). ŽNK PTUJ: Lana Novak, Tjaša Križan (od 59. Urška Švarc), Lara Knuplež, Eva Vidovič, Tina Hvalec, Tajda Tušek, Pia Ciganović, Anja Lončarič, Taja Lončarič, Maša Potočnik, Špela Pernek. Trener: Uroš Šmigoc. Na igrišču z umetno travo na Kodeljevem sta se v nedeljo merili ekipi domačega Krima in ŽNK Ptuj. Obe sta bili do medsebojnega srečanja še brez točk, zato je šlo za resnični derbi začelja. Gostje so v Ljubljano prispele le Ženska liga REZULTATI 7. KROGA: Krim – Ptuj 2:5 (0:2), Ljubljana – Cerklje 2:0 (1:0), Radomlje Medex – Olimpija 1:1 (1:1), Primorje Gaia Naturelle – Nona Pomurje Beltinci 0:9 (0:5). 1. POMURJE BELTINCI 2. OLIMPIJA 3. LJUBLJANA 4. RADOMLJE 5. CERKLJE 6. PRIMORJE GAIA 7. ŽNK PTUJ 8. KRIM DRAVA PTUJ: Škorc, Rkman, Voda; Rojht 7(2), Maroh 5(5), Krasnič 4, S. Kocijančič 4, T. Kocijančič 3, Krabonja 1, Vasič Krajnc 1, Peklar 1, Kramberger, Vidovič, Bezjak, Čuš, Kuzma. Trener: Sebastjan Oblak. SEDEMMETROVKE: Kronos 4/4; Drava Ptuj 7/9. IZKLJUČITVE: Kronos 8 minut; Drava Ptuj 8 minut. Rokometaši Drave so ambiciozno začeli sezono v tretjeligaški konkurenci, kar so podkrepili z dvema prepričljivima zmagama proti Kočevju in Pomurju. V tretje so naleteli na Kronos, mitološkega titana, ki je bil zanje premočan. Ekipi sta v lanski sezoni končali v spodnjem delu lestvice, v letošnji obe kažeta višje ambicije. Medsebojni obračun v 3. krogu v Logatcu je bil tako derbi še neporaženih ekip. Foto: Črtomir Goznik Nogomet z Ženska liga Krim – Ptuj 2:5 (0:2) petek z 21. oktobra 2022 Rokomet z 2. DRL (m) Celjanke motivirane in nepopustljive domala vseh 60 minut Z'dežele – Žiher hiše Ptuj Ormož 39:17 (23:7) stran 14 7 7 7 7 7 6 6 7 7 5 5 4 3 1 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 77:0 1 60:7 2 32:7 2 60:10 4 9:32 5 4:41 5 6:73 7 2:80 21 16 15 13 9 3 3 0 z 12 igralkami, a je imel trener Uroš Šmigoc na voljo dovolj kakovostnih posameznic, da so ugnale domačinke. Junakinja tekme je bila Tajda Tušek, ki se je ptujskemu kolektivu pridružila lani (prej je igrala za Mari- bor in MB Tabor), dosegla je namreč tri zadetke. Dva sta dodali Maša Potočnik in kapetanka Eva Vidovič. Zanimivo je, da so vse omenjene letnice 2002. Uroš Šmigoc, trener ŽNK Ptuj: „To je bila tekma, pred katero smo se nadejali prvih točk v sezoni. V tekmo smo šli odločeni, da to izvedemo tudi na igrišču. Dekleta so igrala zelo dobro in so si posledično priigrala veliko priložnosti. Pri rezultatu 0:4 je nekoliko popustila zbranost, posledično smo v nekaj minutah prejeli zadetka, ki sta nas opozorila, da tekme še ni konec. Dekleta so se ponovno zbrala, nanizala še nekaj priložnosti in z golom Eve Vidovič tudi dokončno odločila srečanje.“ JM Matej Rojht (Drava Ptuj) REZULTATI 3. KROGA: Kronos – Drava Ptuj 33:26 (14:12), Pomurje – Nova Gorica 31:35 (15:17), Ajdovščina – Arcont Radgona 24:22 (9:15). Prosta je bila ekipa Kočevja. 1. KRONOS 2. AJDOVŠČINA 3. DRAVA PTUJ 4. KOČEVJE 5. NOVA GORICA 6. ARCONT RADGONA 7. POMURJE 3 2 3 2 3 2 3 2 2 2 1 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 2 1 3 5 4 4 2 2 1 0 V prvem polčasu je bil rezultat kar osemkrat izenačen. Pri rezultatu 11:10 je bil v 23. minuti v domači ekipi izključen Domen Ločičnik, kar pa je uspavalo goste in domačini so na odmor odšli s prednostjo dveh golov. Odločilen za končni razplet je bil začetek drugega polčasa, ko so domačini z delnim izidom 6:2 prišli do lepe prednosti (20:14). To so uspešno branili vse do konca srečanja, dravašem bližje kot na štiri zadetke zaostanka (28:24 v 55. minuti) ni uspelo priti. V domači ekipi je bil najboljši strelec 18-letni Marko Ribič z desetimi goli, pri gostih pa Matej Rojht s sedmimi. V 4. krogu bodo dravaši v soboto gostovali v Gornji Radgoni pri domačem Arcontu. JM Namizni tenis z 1. SNTL (ž) Prvi dvoboj že nakazal končni razplet REZULTATI 2. KROGA: Cirkovce – Arrigoni 1:4, Kajuh Slovan – Inter Diskont 4:0, Letrika – kema Murexin 3:4. Prosta je bila ekipa Logatec. 1. KAJUH-SLOVAN 2. ARRIGONI 3. INTER DISKONT 4. KEMA MUREXIN 5. LETRIKA 6. LOGATEC 7. CIRKOVCE 2 2 2 2 1 1 2 2 2 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 2 8:1 8:3 4:4 5:7 3:4 2:4 1:8 4 4 2 2 0 0 0 Cirkovce – Arrigoni 1:4 Foto: Črtomir Goznik Dekleta ŽNK Ptuj so se v Ljubljani veselila prva zmage v sezoni. Konjeniški šport Miklošičev kipec za Vita Šadla Zaključek letošnje kasaške sezone na ljutomerskem hipodromu je potekal v znamenju spominskih dirk Vlada Plohla in Ludvika Slaviča starejšega. V prvi so se pomerili dvoletni kasači, do prve zmage v karieri pa je prišla Libby z Darkom Sodcem (KK Ljutomer) z izvrstnim kilometrskim časom 1:18,3. Drugo mesto je pripadlo Anni Go Go (Branko Seršen, KK Ljutomer), tretja pa je bila Muffin (Janko Sagaj, KK Ljutomer). V drugi je zmagala Olja z Viktorjem Dolin- škom iz Ljubljane (1:19,2) pred Nevio Viking (Mario Moleh, KK Ljutomer). Zmagovalka letošnjega derbija Maya Viva, ki jo je tokrat vozil Janko Sagaj, je z odličnim kilometrskim časom – 1:18,2 premagala vse konkurente na dirki 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 10.000 evrov. Drugo mesto je osvojil Floto (Branko Seršen), tretje pa Crista (Marko Slana, oba KK Ljutomer). Na vsakoletni dirki nekdanjih dijakov Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer je zmagala Chiara TP (1:18,2) na vajetih Vita Šadla, druga je bila Dalia OZT (Mitja Slavič), tretja pa Elisa Gali (Davorin Puhar, vsi KK Ljutomer). Zmagovalcu je Miklošičev kipec predal pomočnik ravnatelja GFML Franc Čuš. NŠ Foto: NŠ Maya Viva (7) z Jankom Sagajem (KK Ljutomer) je zmagala na dirki 3- do 14-letnih kasačev. Ina Unger – Manca Paljk 2:3, Tia Rudolf – Jana Ludvik 0:3, Katja Krajnc – Minea Ljuca 3:0, Krajnc/ Unger – Ludvik/Paljk 1:3, Ina Unger – Jana Ludvik 0:3. V 1. ligi so dekleta odigrala srečanja 2. kroga, ki igralkam iz Cirkovc znova ni prinesel zadovoljstva. Po uvodnem porazu na Koroškem pri Inter Diskontu so tokrat gostile tekmice iz Izole, ekipo Arrigonija. Primorke imajo zanimivo ekipo, v kateri je prva violina še vedno izkušena 38-letna Jana Ludvik, ob njej pa je zelo dobra igralka tudi 19-letna Manca Paljk, nekdaj ena najboljših slovenskih kadetinj. Na potek tekme je močno vplival razplet prvega dvoboja, ki sta ga Foto: Črtomir Goznik Katja Krajnc (NTK Cirkovce) odigrali Ina Unger in Manca Paljk. Slednja je bila vedno v manjši prednosti, saj je vodila 0:1 in 1:2, Ungerjeva pa je uspela dvakrat izenačiti. Odločilni niz je odšel gladko na stran Paljkove (-7, 9, -10, 6, -4) in Arrigoni je povedel 0:1. Ko je tudi Ludvikova uveljavila svoje prednosti proti Tii Rudolf, je upanje za domačinke vrnila Katja Krajnc z zmago proti 20-letni Minei Ljuca. To pa je znova splahnelo po porazu v dvojicah in tehtnica se je dokončno nagnila na stran gostij. Začetek sezone je za igralke iz Cirkovc vsekakor slabši od pričakovanj, a v izenačeni ligi bo tudi vsaka naslednja tekma težka. V 3. krogu bodo Cirkovčanke gostovale v Logatcu. JM Namizni tenis z 1. odprti turnir za mladince: Tia in Aleks v izločilne boje kasnejši zmagovalki Sari Tokič, Aleksa pa je ugnal Nino Šegula (2004), kasnejši polfinalist (nekdanji član Ptuja, sedaj Puconcev). V Logatcu je v nedeljo potekal prvi odprti turnir za mladince in mladinke v sezoni 2022/23. Udeležba je bila odlična, saj se je v konkurenci fantov merilo kar 86 igralcev, pri dekletih pa 36 igralk iz 19 slovenskih klubov. Med njimi je bila tudi trojica iz NTK Cirkovce, Zoja Žolek, Tia Rudolf in Aleks Koren. Slednji je letnik 2010, zato se je meril tudi s šest let starejšimi tekmeci … Zoja je obstala v skupinskem delu tekmovanja, z zmago in porazoma je osvojila 3. mesto v skupini. Uspešnejša sta bila Tia in Aleks, ki sta v svojih skupinah osvojila 2. mesti in se uvrstila v izločilne boje. Oba sta po eno zmago zabeležila še v finalnem delu, nato pa sta bila ustavljena. Tia je klonila proti 1. nosilki in 1. Brin Vovk Petrovki (Savinja), 2. Miha Podobnik (Logatec), 3. Nino Šegula (Kema – Murexin), Mihael Kocjančič (Kajuh Slovan), 17.–32. Aleks Koren (Cirkovce) ... Končne uvrstitve, mladinci: mladinke: 1. Sara Tokić (Letrika), 2. Enya Moltara (Kajuh Slovan), 3. Ema Crnkovič (Kema – Murexin), Nuša Kadiš (Inter Diskont), 9.–16.: Tia Rudolf (Cirkovce) … 21.–29.: Zoja Žolek (Cirkovce) … JM Štajerski TEDNIK petek, 21. 10. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih petek z 21. oktobra 2022 stran 15 15 Tajski boks z 1. krog odprtega prvenstva Slovenije Po dolgem času na Ptuju veliko tekmovanje v tajskem boksu Športna dvorana Center je v soboto gostila »borilni« spektakel, saj se je skozi celotni popoldan odvil 1. krog odrtega prvenstva Slovenije v tajskem boksu. Pod tem športnim dogodkom se je kot organizator podpisal Klub tajskega boksa Ptuj, ki je s pomočjo panožne zveze po več kot dveh koronskih letih ponovno izpeljal veliko tekmovanje v tajskem boksu. Nanj je bilo prijavljenih več kot 60 borcev in bork iz Nemčije, Madžarske, Ukrajine, Češke, Srbije, Črne gore, Hrvaške in Slovenije. V vseh starostnih in težnostnih kategorijah je bilo v ringu izvedenih kar 34 dvobojev. O samem tekmovanju je glavni organizator iz Kluba tajskega boksa Ptuj Matjaž Tomažin povedal: »Po dolgem času smo izpeljali na zares zelo visokem nivoju tekmovanje v tajskem boksu. Videli smo številne dobre borce in dobre borbe, tako da je ta veliki športni dogodek na Ptuju odlično uspel.« Poslastica dneva pripadla Golobu Na tekmovanje je Matjaž Tomažin prijavil Anžeta Feguša, Tejo Marot in Aleša Goloba, medtem ko je glavni trener Kung fu kluba Ptuj Karel Šauperl na tekmovanje prijavil Gašperja Vesenjaka. Mladi Anže Feguš se je med kadeti pomeril z Iszakom Milanom. V borbi se je hrabro boril in je prevladoval, a je Madžar predčasno odločil ta dvoboj, potem ko je udaril tekmeca s peto v glavo. Uspešnejša je bila Teja Marot, za katero je v članski kategoriji že nekaj dvobojev. Tokrat je bila njena tekmica Čehinja Monika Vetrovska. Marotova je dobro izpeljala dvoboj v ringu in je zmagala s 3:0. Na poti do finala se je v članski konkurenci v kategoriji do 86 kg Gašper Vesenjak (Kung fu klub Ptuj) pomeril z Michailom Mandziukom. Proti Ukrajincu je dobil vse tri run- de dvoboja in je dominiral v vseh segmentih borbe. S tem si je priboril finalni nastop in dvoboj z Alešem Golobom (Klub tajskega boksa Ptuj). Finalna borba, ki je bila obenem glavni dvoboj večera, je postregla s pravo borilno poslastico, ki je navdušila zbrane gledalce v dvorani Center. Ne glede na to, da se oba borca poznata in sta se v preteklosti že pripravljala skupaj za svoje dvoboje, v tej borbi ni bilo kalkulacij, ampak sta oba šla »na vse ali nič«. Udarci so deževali iz obeh strani, oba sta imela svoje možnosti, a vendar je malenkost več prikazal Golob, ki je v drugi rundi z udarcem s kolenom v glavo tudi spravil na tla svojega tekmeca. Na koncu je zmagal s 3:0. Po zmagi je dejal: »To je bil zame prvi resnejši dvoboj po treh letih. Za ta dvoboj sem se intenzivno pripravljal zadnje obdobje, a s prikazanim v ringu nisem povsem zadovoljen. Kljub temu mi je v precej izenačenem dvoboju Foto: Črtomir Goznik Utrinek z dvoboja med ptujskima borcema Golobom in Visenjakom uspelo zmagati. Odločilen trenutek za končno zmago je bil moj uspešni udarec s kolenom v drugi rundi.« Po porazu je Vesenjak povedal: »Ta finalna borba je bila zame težka in sem zadovoljen s prikazanim. Po dolgem času sem spet tekmoval Šolski šport z Jesenski kros Rezultati: Foto: Črtomir Goznik - 9. razred, učenke (22 tekmovalk): 1. Barbara Krivec – OŠ Juršinci 2. Hana Jeromel – OŠ Videm pri Ptuju 3. Sanja Lipič – OŠ Juršinci - 9. razred, učenci (39 tekmovalcev): 1. Aleksej List – OŠ Mladika 2. Pascal Rihtarič – OŠ Mladika 3. Finn Kokol – OŠ Gorišnica - 8. razred, učenke (27 tekmovalk): 1. Hana Horvat – OŠ Ljudski vrt 2. Julija Petrovič – OŠ Kidričevo 3. Clea Haunholter – OŠ Olge Meglič - 8. razred, učenci (28 tekmovalcev): 1. Filip Rom – OŠ Destrnik - Trnovska vas 2. Tai Primc – OŠ Ljudski vrt 3. David Adam – OŠ Majšperk - 7. razred, učenke (37 tekmovalk): 1. Žana Ciglar – OŠ Ljudski vrt 2. Ema Radaš – OŠ Breg 3. Ela Kozel – OŠ Cirkulane - Zavrč - 7. razred, učenci (36 tekmovalcev): 1. Luka Pernek – OŠ Podlehnik 2. Žan Šešerko – OŠ Dornava 3. Leo Pisar – OŠ Ljudski vrt - 6. razred, učenke (44 tekmovalk): 1. Lia Drevenšek – OŠ Hajdina 2. Tina Vogrinec – OŠ Destrnik - Trnovska vas 3. Marija Furman – OŠ Žetale se nisem boril niti slabo, niti dobro, je pa bila to zame pomembna nova dobra izkušnja.« Drugi krog tekmovanja, ki hkrati šteje tudi za državno prvenstvo, bo na sporedu 17. decembra v Črnomlju. David Breznik Šah z Ligaška tekmovanja Začetek šolskih športnih tekmovanj s krosom S tekmovanjem v jesenskem krosu se je pretekli teden začela sezona šolskih športnih tekmovanj v šolskem letu 2022/23. Zavod za šport Ptuj je prireditev drugič zapored organiziral na Hajdini, kjer so jo odlično izpeljali v domači osnovni šoli. Krosa se je v lepem jesenskem vremenu udeležilo več kot 320 učencev in učenk iz 16 osnovnih šol Spodnjega Podravja. Tekmovalci so bili razdeljeni v pet starostnih kategorij (dekleta in fantje posebej), tekli pa so na zanimivi in razgibani progi dolžine 1.000 metrov, ki jo je začrtal domačin Franci Zupanič. Ekipno so bili najuspešnejši predstavniki OŠ Ljudski vrt, ki so osvojili šest medalj (po dve zlati, srebrni in bronasti), za njimi pa so se z izkupičkom štirih medalj zvrstili predstavniki OŠ Juršinci in OŠ Gorišnica (dve zlati in po eno srebrno in bronasto). v ringu, česar sem vesel. V zadnjem obdobju študiram na Primorskem in manj treniram, zato nisem najbolje pripravljen, a sem zadovoljen, da lahko vsaj opravljam treninge v Kickboks klubu Koper. Za dvoboj z Golobom pa lahko zase rečem, da - 6. razred, učenci (43 tekmovalcev) 1. Vid Lenart – OŠ Gorišnica 2. Gaj Purgaj – OŠ Gorišnica 3. Kai Haunholter – OŠ Olge Meglič - 5. razred, učenke (23 tekmovalk): 1. Nika Šegula – OŠ Juršinci 2. Taja Dobovišek – OŠ Ljudski vrt 3. Lada Šadl – OŠ Hajdina - 5. razred, učenci (28 tekmovalcev): 1. Tai Žuran – OŠ Gorišnica 2. Rene Perša – OŠ Juršinci 3. Matija Kovačec – OŠ Ljudski vrt Pregled medalj po šolah: OŠ Ljudski vrt – 6 medalj (2, 2, 2) OŠ Gorišnica – 4 medalje (2, 1, 1) Ptujčani za pol točke izgubili prvo mesto v drugi ligi vzhod OŠ Juršinci – 4 medalje (2, 1, 1) OŠ Destrnik-Trnovska vas – 2 medalji (1, 1, 0) OŠ Mladika – 2 medalji (1, 1, 0) OŠ Hajdina – 2 medalji (1, 0, 1) OŠ Podlehnik – 1 medalja (1, 0, 0) OŠ Breg – 1 medalja (0, 1, 0) OŠ Kidričevo – 1 medalja (0, 1, 0) OŠ Videm pri Ptuju – 1 medalja (0, 1, 0) OŠ Dornava – 1 medalja (0, 1, 0) OŠ Olge Meglič – 2 medalji (0, 0, 2) OŠ Žetale – 1 medalja (0, 0, 1) OŠ Cirkulane-Zavrč – 1 medalja (0, 0, 1) OŠ Majšperk – 1 medalja (0, 0, 1) OŠ Markovci JM Tekmovanje sta končali še dve slovenski šahovski ligi, v katerih je Šahovsko društvo Ptuj nastopilo s kar štirimi ekipami. Tretja ekipa je v drugi ligi vzhod osvojila odlično 2. mesto, med tremi mladimi ptujskimi ekipami v tretji ligi vzhod pa se je s 7. mestom najbolje odrezala ekipa mladink. Dokaj pomlajena ekipa ŠD Ptuj se je odlično odrezala v drugi članski ligi vzhod. V ekipi so bili trije najboljši mladinci z letošnjih mladinskih državnih prvenstev v nižjih starostnih kategorijah: Tilen Kovačec, Tom Crnjakovič in Mihael Kukovec. Ti so ob nekaterih izkušenejših članih nosili glavno breme, društvo pa na ta način dobiva odlične igralce za prihodnost. Najboljši je bil Tom Crnjakovič, ki je v devetih krogih zbral 7 točk in doživel le en poraz ter se uvrstil na tretje mesto posameznikov (med 97). Ob bok sta se mu uvrstila Mihael Kukovec s 6,5 točke ter Tilen Kovačec, ki je zbral 5,5 točke in je edini v ptujski ekipi brez poraza. Ptujčani so bili do šestega kroga vodilni, nakar je sledil tesen poraz 3,5:2,5 z ekipo ŽŠK Maribor. Z zmago v osmem krogu so se ponovno vmešali v boj za sam vrh, vendar so v zadnjem krogu remizirali in ob koncu za vsega pol šahovske točke zaostali za zmagovalno ekipo Pomgrada, ki so jo v prvem krogu premagali s 4:2. Prve tri ekipe so prejele pokale, iz lige pa se je v višji rang tekmovanja uvrstila tretjeuvrščena ekipa, saj imata prvi dve v prvi ligi vzhod že svojega predstavnika. Teden dni prej se je zaključila tudi tretja liga vzhod, kjer pa je ŠD Ptuj nastopilo s kar tremi ekipami, ki so jih sestavljali v glavnem najmlajši člani in članice od sedem do dvanajst let. Najboljše so bile mlade šahistke, ki so zbrale 5 točk, enako kot ptujski mladinci, le da so imele mladinke boljši izkupiček šahovskih točk. Ob tem velja izpostaviti odličen rezultat Zoje Pintarič na tretji šahovnici, ki je osvojila šest točk od možnih sedem in ob tem morala samo enkrat priznati poraz. Enako število točk kot Zoji je uspelo osvojiti le še dvema, in sicer FM Predragu Marčeti iz zmagovalne ekipe Kamnica z ratingom 2232 točk in Marku Vrečiču (2063) iz Fužinarja. 2. liga vzhod, končni vrstni red: 1. ŠD Pomgrad 3 13 točk (32), 2. ŠD Ptuj 3 (Klemen Janžekovič, Darko Dominko, Matjaž Zupanič, Tilen Kovačec, Tom Crnjakovič, Mihael Kukovec, Leon Selišek, Bojan Vidovič, Aleksander Podkrižnik, Tadej Murko) 13 točk (31,5), 3. ŠK Milana Majcna Sevnica 12, 4. ŠK Trbovlje 11, 5. ŽŠK Maribor 3 10, 6. ŠK Triglav Krško2 9, 7. ŠK Brežice 7, 8. ŠD Ruše 7, 9. ŠD Slovenec Poljčane 6, 10. ŠK Malečnik 1 točko. 3. liga vzhod, končni vrstni red: 1. ŠD Kamnica 14 točk, 2. ŠK Slov. Konjice 10, 3. ŠD Pomgrad 4 10, 4. ŠK Fužinar 9, 5. ŠD Destrnik 7, 6. ŠK Zagorje-mladi 7, 7. ŠD Ptuj mladinke 5 (Alisa Beranič, Eva Medik, Zoja Pintarič, Arandjela Horvat), 8. ŠD Ptuj mladinci 5 (Jure Stojanovič, Anej Levanič, Jan Čurkovič, Maksim Kaiser, Maks Mai Kokol), 9. ŠD Ptuj najmlajši 2 točki (Tibor Veber, Vita Prelog, Svit Gomboši, Zarja Gomboši), 10. ŠK Sl. Konjice mladi 1 točko. Silva Razlag Foto: arhiv organizatorja Druga ekipa ŠD Ptuj: od leve Mihael Kukovec, Tom Crnjakovič, Tilen Kovačec, Matjaž Zupanič, Darko Dominko in Klemen Janžekovič Štajerski TEDNIK petek, 21. 10. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 16 stran 16 petek z 21. oktobra 2022 Nogomet z Pokal Pivovarna Union Drugoligaša uprizorila goliadi, Vidmu derbi tretjeligašev V torek in sredo so bile odigrane tekme 2. kroga Pokala Pivovarne Union, kot se uradno imenuje najmnožičnejše slovensko ekipno pokalno tekmovanje. Na tem nivoju tekmovanje še poteka znotraj posameznih Medobčinskih nogometnih zvez, so pa vanj že vključeni tudi vsi prvo- in drugoligaši. Škoda je le, da ni več pravila, po katerem bi tekmo gostila ekipa iz nižjega ranga tekmovanja, saj se potem na tekmah praviloma zbere več gledalcev, v manjših sredinah pa so takšne tekme običajno nogometni praznik. Drugoligaša iz Kidričevega in Slovenske Bistrice sta proti tekmecem iz nižjih lig uprizorila prave strelske vaje. Dva gola več so dosegli Bistričani, ki so imeli tudi tekmeca iz dveh rangov nižjega tekmovanja (Oplotnica tekmuje v 2. ligi MNZ Ptuj, Bukovci v Super ligi). Iz tabora Bistrice prihaja tudi najboljši strelec kroga Vanja Panić je namreč v polno zadel štirikrat (njegov brat Tai Mateo dvakrat, podobno kot Mateo Koprivc). Preostala peterica je zabila po en gol. V Kidričevem je bilo strelcev iz domače vrste manj, le pet, saj je Luka Marković dosegel tri gole, po dvakrat pa so bili uspešni Žan Baskera, Tai Kmetec in Luka Bizjak. Bolj izenačeno je bilo na srečanjih v Cirkulanah in Podvincih. Če smo v Podvincih nekaj takega tudi pričakovali, saj je šlo za derbi dveh tretjeligašev, pa je to bilo presenetljivo za srečanje v Halozah. A Cirkulančani so nas v tej sezoni navadili že na marsikaj, od dolgih serij brez doseženega gola do zmagoslavij proti vodilnim klubom (Dravi, Dravinji) … Tokrat so gostje iz Oplotnice (2. liga MNZ Ptuj) vse do končnice tekme uspešno odbijali napade domačinov, nato pa je kapetan Blaž Cesar vendarle »stvari postavil na svoje mesto«. Hrvat David Hutinski je v sodnikovem podaljšku le še potrdil napredovanje Cirkulan v naslednji krog. Negotovo je bilo tudi na derbiju v Podvincih, kjer sta se merili ekipi iz sredine lestvice 3. lige – vzhod. V prvenstvu imajo zaenkrat štiri točke več Videmčani, ki so bili boljši tudi v sredinem srečanju in so si Nekateri zanimivejši izidi 1/32 finala: Domžale – Ilirija 3:1 (1:1) Maribor – Limbuš Pekre 9:0 (5:0) Izola – Koper 0:2 (0:1) Gančani – Mura 1:2 (1:1) Radomlje – Bravo 0:2 (0:0) Dobrovce – Korotan 9:8 (3:3; 3:2) Olimpija – Ivančna Gorica 5:0 (4:0) zagotovili napredovanje v naslednji krog pokalnega tekmovanja. V vodstvo so gostje prešli po uspešno izvedenem penalu Antona Rogine na začetku drugega polčasa, dobrih deset minut kasneje je za vodstvo 0:2 zadel še kapetan Sebastjan Krajnc, kar je bil tudi končni izid srečanja. Anton Rogina, Videm: »V prvem polčasu je bila tekma precej izenačena, brez izrazitih priložnosti na obeh straneh. Drugi polčas smo dobro odprli in hitro zabili z 11-metrovke, kmalu zatem pa iz lepe akcije še povišali vodstvo. Tekmo smo nato mirno pripeljali do konca in zasluženo zmagali ter se uvrstili v naslednji krog. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija (na fotografiji Luka Marković) so v 2. krogu Pokala Pivovarna Union z visoko razliko ugnali člana Super lige MNZ Ptuj iz Bukovcev. Pozitivno je, da že drugo tekmo zapored nismo prejeli gola in ta trend želimo nadaljevati tudi v nedeljo v prvenstvu, ko v goste prihaja ekipa iz Dravograda.« Zavrč je napredoval brez boja. REZULTATI 2. KROGA: Aluminij – Bukovci 11:0 (6:0); strelci: 1:0 Baskera (6.), 2:0 Baskera (10.), 3:0 Marković (14.), 4:0 Marko- vić (16., z 11-m), 5:0 Marković (21.), 6:0 Medved (27.), 7:0 Krajnc (48., ag.), 8:0 Kmetec (57.), 9:0 Kmetec (66.), 10:0 Bizjak (70., z 11-m), 11:0 Bizjak (89.); Zavrč – Apače 3:0 (b. b.); Cirkulane – Polskava avtop. Grobelnik 2:0 (0:0); strelca: 1:0 B. Cesar (77.), 2:0 Hutinski (93.); Kety Emmi&Impol Bistrica – Senčila Senica Oplotnica 13:0; strelci: 1:0 Bračko (3., z 11-m), 2:0 V. Panić (14.), 3:0 V. Panić (17.), 4:0 Kujović (29.), 5:0 T. M. Panić (38.), 6:0 Džumhur (41.), 7:0 T. M. Panić (44.), 8:0 Ferčič (52.), 9:0 V. Panić (55.), 10:0 Martinčič (71.), 11:0 V. Panić (75.), 12:0 Koprivc (78.), 13:0 Koprivc (83.); Podvinci – Bosch Bračič Videm 0:2 (0:2); strelca: 0:1 A. Rogina (48.), 0:2 Krajnc (59.). JM Judo z Pokal Beltincev Trojne stopničke za JK Drava in JK Gorišnica V športni dvorani v Puconcih je potekalo množično tekmovanje mladih judoistov – Pokal Beltincev. Na njem se je samo v starejših kategorijah – mlajši in starejši dečki/deklice – zbralo skoraj 120 tekmovalcev, nastopili pa so tudi mladi v kategorijah cicibanov U-10 in U-8. Iz JK Drava so nastopali njihovi trije mladi predstavniki, znova pa je največji tekmovalni uspeh dosegla Maruša Frank, ki je med starejšimi deklicami (U-14) osvojila 1. mesto v kategoriji do 57 kg. V konkurenci sedmih judoistk je v treh dvobojih dosegla prav toliko zmag. Na stopničke sta se uvrstila tudi preostala člana ptujskega kolektiva: Aneja Vidovič je bila tretja med starejšimi deklicami v kategoriji do 52 kg (6 tekmovalk), Nik Bezjak pa je isto mesto osvojil v kategoriji mlajših dečkov (U-12) do 55 kg (5 tekmovalcev). Iz JK Gorišnica so imeli številčnejšo zastopstvo šestih tekmovalcev. Tudi v njihovem taboru so se veselili ene zmage, to je prispeval Gašper Hrga med starejšimi dečki v kategoriji do 46 kg. Med petimi tekmeci je dosegel tri zmage in en poraz. JM Predstavniki JK Gorišnica na tekmovanju v Puconcih (zgoraj): Niko Poharič, Gašper Hrga, David Kelc, Jakob Horvat in Teo Kokot, (spodaj) Liam Abiola Fajfarič Afuwape, Zala Kelc, Patrik Vinkovič in Aljaž Horvat Športni napovednik Nogomet z 1. SNL Aneja Vidovič, trener Vlado Čuš in Maruša Frank (JK Drava Ptuj) Tenis z Mlajše kategorije Regionalni turnir izpolnil pričakovanja Na igriščih TK Branik Maribor je potekal regionalni turnir, na katerih se mladi tekmovalci privajajo na tekmovanja, pridobivajo izkušnje in se primerjajo s sovrstniki iz drugih klubov. Igralci so bili razdeljeni v več starostnih kategorij, mini in midi tenis (igrajo v skupinah), maksi (od 9 do 12 let), od 12 do 14 let in nad 14 let (igrajo na izpadanje). Mladi člani TK Terme Ptuj so pod Uvrstitev na najnižje mesto stopničk sta si iz gorišniškega kluba priborila Niko Poharič (U-14, do 60 kg) in Jakob Horvat (U-12, do 42 kg). Tik pod stopničkami so obstali David Kelc (U-14, do 66 kg) in Svit Patrik Vidovič (U-12, do 46 kg) na 4. mestu ter Teo Kokot (U-14, do 60 kg) na 5. mestu. V konkurenci cicibanov so JK Gorišnica zastopali Liam Abiola Fajfarič Afuwape, Aljaž Horvat (oba 1. mesto) in Zala Kelc (2. mesto – njeno prvo tekmovanje). Vsi so letniki 2013. Svojega predstavnika na turnirju je imel tudi JK Ormož, to je bil Tjan Koter. Nastopil je med starejšimi dečki v kategoriji nad 66 kg, osvojil pa je 5. mesto. vodstvom trenerja Luka Hazdovca v posameznih kategorijah dosegli lepe uvrstitve, med zmagovalce so se vpisali Suelja Brahaj, Neva Gorše, Rok Stopar (vsi mini tenis, vsi so bili zmagovalci svojih skupin), Lovro Rotar Čeh (maksi tenis) in Enja Kirbiš (do 14 let). Nastopila sta še Iza Križe in Anže Zavratnik (maksi), uvrstila sta se v četrtfinale oz. polfinale. RAZPORED 14. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Bravo – Celje; OB 20.15: Maribor – Domžale; V NEDELJO OB 15.00: CB24 Tabor Sežana – Mura; OB 17.30: Gorica – Olimpija; V PONEDELJEK OB 17.30: Radomlje – Koper. 2. SNL RAZPORED 13. KROGA, V PETEK OB 15.00: Aluminij – Vitanest Bilje; V SOBOTO OB 15.00: Brinje Grosuplje – Roltek Dob, Rogaška – Primorje, Rudar – Krško; OB 18.00: Nafta 1903 – Jadran Dekani; V NEDELJO OB 15.00: Triglav Kranj – Beltinci Klima Tratnjek, Ilirija 1911 – Krka, Fužinar Vzajemci – Kety Emmi&Impol Bistrica. 3. SNL – vzhod RAZPORED 11. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Zavrč – Šampion, Premium Dobrovce – Dravinja; OB 18.00: Brežice 1919 Terme Čatež – Drava Ptuj; V NEDELJO OB 10.30: Bosch Bračič Videm – Koroška Dravograd; OB 15.00: Cirkulane – Rače, Šmartno 1928 – Posavje Krško, Avto Rajh Ljutomer – Podvinci. JM Enja Kirbiš Rokomet z Liga NLB RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 17.00: Slovenj Gradec – LL Grosist Slovan; OB 18.00: Krka – Koper; OB 20.00: Maribor Branik – Trimo Trebnje; V SOBOTO OB 18.00: Celje PL – Dobova; OB 19.00: Jeruzalem Ormo- Gorenje Velenje, Krško – SVIŠ Ivančna Gorica, Riko Ribnica – Urbanscape Loka. 1. A DRL (ž) – modra skupina ZAOSTALA TEKMA 2. KROGA: ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož – Litija (v soboto ob 20.00). 1. B DRL (m) 6. KROG: Velika Nedelja – Grosuplje (v soboto ob 16.00), Sevnica – Moškanjci-Gorišnica (v soboto ob 19.00). 2. DRL (m) RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Markovci – Gerečja vas; V NEDELJO OB 15.00: Bukovci – Stojnci, Hajdina – Boč Poljčane, Apače – Središče, Gorišnica – Grajena Anpro. 4. KROG: Arcont Radgona – Drava Ptuj (v soboto ob 18.00). RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Skorba – Rogoznica, Podlehnik – Tržec, Pragersko – Makole Bar Miha, Ormož – Hajdoše. 2. liga MNZ Ptuj Lovro Rotar Čeh RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 18.30: Mlinše – Dobovec; ob 20.00: Sevnica – Dobrepolje; OB 20.30: Siliko Vrhnika – Oplast Kobarid, Meteorplast Šic bar – Bronx Škofije. Super liga MNZ Ptuj 1. liga MNZ Ptuj Suelja Brahaj, Rok Stopar in Nova Gorše Futsal z 1. SFL RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Leskovec – Dornava Digitalpartner.si; V NEDELJO OB 10.30: Mladinec Lovrenc – Zgornja Polskava; OB 15.00: Oplotnica Senčila Senica – Polskava avtop. Grobelnik. Prosta je ekipa Slovenja vas SMS sanacija. Odbojka z 3. DOL – vzhod (ž) 2. KROG: ŽOK G.S.V. Ptuj – Črna (v soboto ob 17.30 v Gimnaziji Ptuj). Namizni tenis z 2. SNTL (m) 2. KROG: Xiom Muta – Ptuj (v soboto ob 10.00). 3. SNTL (m) 2. KROG: Cirkovce – Inter Diskont II (v soboto ob 10.00), Cirkovce – Vesna II (ob 16.00). Jože Mohorič Štajerski TEDNIK petek z 21. oktobra 2022 petek, 21. 10. 2022 COLOR CMYK stran 17 Za kratek čas 17 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Privlačile vas bodo skrivnosti in vse tiste stvari, ki so vam uganka. Blizu vam bo jezik simbolov in ljudi boste spoznali še z nekega drugega zornega kota. Globoko v sebi pridete do resnice, da je življenje dar. Na delovnem mestu bo zelo samoiniciativno in v ljubezni romantično. BIK (21. 4. – 20. 5.) Minois dryas Razpon kril je od 45 do 55 m. Je temno rjave barve. Značilnost te vrste je modra obarvanost jeder velikih črnih očesc. Na obeh straneh sprednjih kril ima po dve veliki očesci in po eno majhno očesce na obeh straneh zadnjih kril. Samica je mnogo večja, svetlejša in ima izrazito večja očesca kot samec. Na spodnji strani zadnjih kril, ki so pri samcu enotno rjava, ima samica izrazito svetlo liso. Zunanji rob zadnjih kril je valovit. Gosenica je svetlo rjava s temnejšimi vzdolžnimi progami. Hranilne rastline gosenic: Trave. Razširjenost: Suhi, zaraščeni travniki. Doba letenja: V eni generaciji od junija do avgusta. APT - mestece z romansko stolnico v Provansi, GODE - največje (milijonsko) mesto regije Somali na jugovzhodu Etiopije, KERČ - pomembno pristanišče na vzhodu polotoka Krima Imeli boste notranjo moč in voljo. Tako boste lahko na svoj način na določene stvari pogledali z drugega zornega kota. Obisk prijatelja vas bo razveselil in v ljubezni bodo pogovori tisti, ki naredijo odnos pristen. Iz majhnega raste veliko in spodbudno bo negovati notranjega otroka. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Bistvo v vašem življenju ostala komunikacija, več boste na poti in med ljudmi. Blokade, ki bodo nastale, so izraz tega, da določene stvari lahko spremenite. Doma občutite nek nemir in reševale se bodo stvari iz preteklosti. V pogledu službe pa vas bo zaznamovalo neizbežno učenje. RAK (21. 6. – 22. 7.) Markovci z Mladi čebelarji so dosegli zlato na državnem tekmovanju Ob čebelnjaku posadili 100 medovitih rastlin Markovski čebelarji so letos dosegli izjemen uspeh na tekmovanju Mladih čebelarjev. Uvrstili so se namreč med deset najboljših osnovnih šol v Sloveniji. Nagrajeni so bili z zlatimi priznanji, Čebelarska zveza Slovenije pa jim je podarila 100 medovitih rastlin. V minulih dneh so jih zasadili ob učnem čebelnjaku v Markovcih. Člani čebelarskega krožka, ki deluje v okviru OŠ Markovci, se že nekaj let udeležujejo tekmovanja Mladih čebelarjev, najboljše rezultate pa so dosegli letos: Lana Kristovič in Enja Fistravec sta na tekmovanju v srednjem nivoju dosegli zlato priznanje in najvišje število točk, Jure Vrtačnik in Marija Vrtačnik pa sta na nižjem nivoju prav tako dosegla najvišje število točk. Aleksander Cigula in Eva Petek sta jima z zla- tim priznanjem sledila le z eno točko zaostanka. Tekmovalci so morali pokazati odlično znanje o biologiji in življenju čebel, čebelarskem orodju, opremi in čebelarjevih opravilih, medovitih rastlinah, pomenu opraševanja, čebeljih pridelkih, zgodovini čebelarstva, čebeljih boleznih idr. Po besedah mentorice Marjetke Kocuvan so zelo veseli, da so se njihovi krožkarji tako dobro odrezali. V priprave na tek- movanje so namreč vložili veliko prostega časa, učenje pa so vzeli zelo resno. Izjemno zanimanje za čebelarski krožek Čebelarski krožek OŠ Markovci so pred 14 leti ustanovili na pobudo domačih čebelarjev in članov Čebelarskega društva Markovci. Iz leta v leto ga obiskuje vse več mladih, trenutno jih je okoli 40, na kar so izjemno ponosni. Že vrsto let so vključeni v projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga popestrijo s predstavitvami, razstavami, delavnicami, čebelarskimi pesmicami in obiski čebelarjev. »Mladim želimo predati čim več znanja o čebelah, njihovem pomenu za človeka, čebeljih pridelkih, opravilih čebelarja in odnosu do narave,« je dejala Kocuvanova. Estera Korošec Energija, ki počasi in vztrajno prihaja, bo ambiciozna in tako boste z notranjim pogumom naredili selekcijo ter ugotovili, kaj vam je blizu in čemu ni tako. Kreativni in umetniški navdihi bodo močni in skozi svet barv se ozdravite. Na delovnem mestu vam bodo v pomoč pretekle izkušnje. LEV (23. 7. – 22. 8.) Začeli boste iskati svoje bistvo in spoznali, da je lahko sreča skrita v majhnih stvareh. Vsak človek je zase unikat in dobro se je tega zavedati. Napredek je viden finančno in s tem se vam bo dvigovala motivacija. Svet duhovnosti pa je kot perut bele golobico – nežno in čudežno. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Foto: OŠ Markovci Učenci čebelarskega krožka, učiteljice in člani ČD Markovci so pred učnim čebelnjakom zasadili medovite rastline (ameriški slamnik, sivka, rdeči rman, oblasti luk, materina dušica, dobra misel, jesenska astra, podlesna kadulja, mačja meta …). Dogodki, ki vas čakajo v tem času, bodo prijetni in sproščeni. Obdajale vas bodo prijetne energije in z neko zvedavostjo odkrijete še tisto, kar vam je bilo neznano. Odprle se vam bodo nove poti in energija bo nekaj, kar vam pomaga. Na delovnem mestu greste po majhnih korakih do cilja. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Imeli boste dve možnosti, eno krajšo pot in eno daljšo – odločitev je samo vaša. V pogledu službe vas čaka neka preizkušnja, ki se bo izkazala za dobronamerno. Finančno stanje bo še vnaprej podobno gugalnici in nekaj previdnosti ni odveč. Kocke usode so v zraku, rezultat bo vzpodbuden. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Največ lahko naredite sami, kajti sami boste tisti, ki imate moč in energijo. Obsojanja pa niso dobro in čaka vas čas, v katerem se vam bo pokazala zelo spodbudna priložnost. Veliko bo nekega prahu v službi, ampak kako že pravijo. »konec dober, vse dobro«. Srečen dan: sreda. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Zvezdni prah je mistična zadeva, toda vi boste imeli svojo muzo in tako vam bo lažje. Zdi se, da korak za korakom odkrivate labirint lastnega značaja. Odločite se lahko, da si napišete neko pismo in tisto, kar vas moti, dajte iz sebe. Pomoč najdete v svetu duhovnosti. Služba: sladka sreča. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Odprle se vam bodo nove poti in na življenje pogledate z drugega zornega kota. Vsekakor so spremembe tiste, ki vas lahko osrečijo in napolnijo z neko dodatno energijo. Pričakujte obisk prijatelja ali pa se nostalgično spominjajte preteklosti. Toda spomini so tisti, ki obogatijo srce. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) V vas bo zažarel ogenj čiste ljubezni in tako boste lahko kos vsem tistim obveznostim, ki prihajajo. Delavne projekte opravljate briljantno. Nujno pa je, da stvari, ki vas iz tega ali onega razloga motijo, ne držite v sebi, ampak jih jasno in glasno poveste, tako vam bo mnogo lažje. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Iskanje bližnjic tudi tokrat ne bo obrodilo sadov. Vsekakor vas veliko prijetnosti in harmonije čaka v pogledu ljubezni, s srčnim izvoljencem sta si na svoj način naklonjena. Harmonija bo nekaj, kar vam daje moč. Na delovnem mestu pa bo izzivnost tista, ki vas pripelje zelo daleč. Štajerski TEDNIK petek, 21. 10. 2022 18 COLOR CMYK stran 18 OB DNEVU SPOMINA, oglasna priloga Štajerskega tednika Urejeni grobovi so del naše Odslej možen pogreb z raztrosom pepela Foto: MV Zadnje slovo od znancev, svojcev je trenutek globoke žalosti in zato je za mnoge izjemnega pomena način slovesa od bližnjih. V Sloveniji prevladuje pokop z žaro, upada število pokopov s krsto, vse pogostejši pa postaja pokop z raztrosom pepela, ki je odslej mogoč tudi na pokopališču v Majšperku. Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč. Ime pokojnika pa se ob pokopu z raztrosom pepela lahko zapiše na skupni nagrobnik. Ivan Štebela, direktor pogrebnega podjetja Mir, pravi, da postaja pogreb z raztrosom pepela vse bolj razširjen tudi v Podravju. »Medtem ko še pred petimi leti pogrebnih obredov z raztrosom pepela praktično ni bilo, jih sedaj vse pogosteje opravljamo, seveda tam, kjer so občine uredile tovrstne prostore, na primer v Markovcih in Vidmu. Za pogreb z raztrosom pepela v teh občinah se odločajo tudi občani drugih občin, kjer te možnosti še ni,« je zaupal. Razlogov, zakaj se svojci odločijo za raztros pepela pokojnikov, je več, pravi Štebela. »Običajno svojci izpolnijo željo pokojnika, nadalje raztros pepela razrešuje bližnje ali daljne svojce ali znance obveznosti urejanja grobov, ne gre pa spregledati, da je pogreb z raztrosom pepela tudi mnogo manjši finančni zalogaj.« Pokojnikov pepel pogrebna podjetja raztrosijo na za to predvidenem mestu v okviru pokopališč, ljudje pa si želijo raztrosa pepela tudi na krajih, ki imajo zanje posebno čustveno vrednost: na domačem vrtu, v gorah, v gozdu, na morju ... Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti omogoča izjeme, vendar je za to treba pridobiti dovoljenje upravne enote kraja, kjer naj bi se tak obred izvedel. Praznovanje dneva mrtvih ima v Sloveniji pomembno tradicijo. Celo tako, da je prvi november državni praznik in dela prost dan. Večina slovenskih družin na ta dan obišče grobove bližnjih, ki so jih prehitro zapustili, in se pokloni njihovemu spominu. A priprava na ta srčen praznik se začne že teden ali dva prej. Ker velja, da morajo biti grobovi pokojnikov za dan mrtvih še posebno lepi in urejeni, to priložnost izkoristimo za to, da osvežimo »stare« zasaditve in jih pripravimo tudi na prihajajoče mrzle mesece. Kdor veliko hodi po svetu, ve, da se pokopališča različnih narodov precej razlikujejo. V nekaterih deželah grobove krasijo le kamniti križi, drugje je vse nadvse pisano in polno keramike, pogosto pa predvsem v kulturah, ki so blizu naše, pokopališča zaznamujejo glamurozne plošče iz marmorja in granita. Kaj pa Slovenci? Ne moremo sicer reči, da se marmorju in granitu izogibamo, a vseeno veliko grobov krasijo tudi domiselne okrasne zasaditve. Zadnja počivališča naših dragih so pogosto pravzaprav mali vrtički, na katerih rastline dopolnjujejo zgodbo, ki jo o preminulih govorijo drugi nagrobni elementi. Če želite, da bo grob videti modernejši, klasične mačehe in krizanteme zamenjajte s trajnicami, oblikovanimi grmički in majhnimi drevesi. Da bi ustvarili tridimenzionalni učinek, pokrovne rastline in grmičke porežite v dopolnjujoče se dve ali tri višine. Poigrate se lahko tudi z barvami, a pri tem upošte- vajte načelo ujemajočih se barvnih tonov. Čas pred dnevom mrtvim sovpada s še eno priložnostjo – ker je glavne rastne sezone za večino enoletnih rastlin konec, lahko grobove osvežimo z novo zasaditvijo, z rastlinami, ki so odpornejše proti zmrzali in bodo poslednji vrtiček krasile tudi čez zimo. Najpogosteje za ta namen izberemo trajnice, ki jih spomladi lahko presadimo na domači vrt. Trajnice bodo na grobu vzdržale več let, z enoletnicami pa jih v začetku nove rastne sezone navadno zamenjamo samo zato, ker si želimo, da bi bilo na grobu čim več bogatega cvetja. Tudi bogato cvetje ima namreč posebno čustveno simboliko, vseeno pa bi se lahko iz vizualnega vidika za zasaditev odločili tudi iz samih trajnic. Čeprav navadno trajnice cvetijo manj obilno, pa imajo mnoge med njimi čudovite liste, ki v pravih kombinacijah grob lepo poživijo in poskrbijo tudi za nadvse izviren videz. Katere trajnice izbrati in kako jih kombinirati Najbolj klasična izbira za jesenske zasaditve so jesenske vrese (Calluna vulgaris). Za zasaditve na grobove so izjemno priročne, saj lahko izbiramo med najrazličnejšimi barvnimi odtenki in jih tako lahko prilagajamo glede na barvo kamna ali drugih materialov na grobu. Seveda za sajenje na grobove vedno izberemo sorte, ki so Cerkev proti raztrosu pepela Ljudje imajo do te novodobne oblike pokopa čedalje manj zadržkov, imajo pa jih v katoliški cerkvi, kjer pokopu z raztrosom pepela nasprotujejo ter zagovarjajo pokop s krsto. Kljub nasprotovanju pa so sprejeli kompromis, in sicer določili so, da lahko duhovnik v mrliški vežici, cerkvi oz. na drugem primernem mestu ob žari pokojnika pred samim raztrosom opravi ustrezen del pogrebnega obreda (lahko tudi pogrebno sv. mašo), a ga mora ob žari tudi zaključiti, ne sme pa prisostvovati pri prenosu pepela pokojnika na mesto raztrosa (sprevodu) in pri dejanju raztrosa. Foto: Pexels Najprej načrt, nato sajenje Kako in kaj boste zasadili na grob, je popolnoma vaša odločitev, pazite le, da ne bo vsega preveč, saj boste tako izgubili rdečo nit. Ne kupujte preveč različnih vrst, pri izbiri raje upoštevajte pravilo manj je več. Izberite raje dve vrsti rastlin, ki se bosta dopolnjevali v barvah in skupaj predstavljali smiselno celoto. Mačehe veljajo za rože, ki simbolizirajo zvestobo. Niso zahtevne, vendar pa jim moramo kljub vsemu zagotoviti ustrezne razmere za rast. Veljajo za rastline, ki imajo rade vlažna tla, vendar to ne pomeni, da naj bo zemlja premočena. Zato jih posadite v polsenco ali sonce, vendar bodite previdni, saj jih premočno sonce lahko škoduje. Najprimernejši čas za setev je pozno spomladi in jeseni, v dobro odcedno bogato prst. Krizanteme zagotovo veljajo za znanilke dneva spomine na mrtve, med drugim pa simbolizirajo tudi nesmrtnost duše, večnega življenja in podobo žalovanja. Načeloma veljajo za enoletnice, lahko pa jih vzgajamo tudi kot zelnate trajnice s cvetovi najrazličnejših oblik in s široko barvno paleto. naravno obarvane, saj drugače dež lahko spere naneseno barvo in v celoti pokvari sliko, ki smo jo želeli ustvariti. Je pa pri tem treba nekaj previdnosti. Žareče, intenzivne barve nas hitro omrežijo; če zraven piše še »vodoodporen«, pa pogosto le zamahnemo z roko in izberemo jesensko vreso, ki iz množice drugih izstopa prav zaradi res lepih barv. A kaj zares pomeni »vodood- Mojca Vtič porno barvilo? Koliko vlage in kako dolgo lahko prenaša jesensko-zimske ekstremne razmere? Veliko bolj varni smo, če izberemo sorte, pri katerih zaradi naravne obarvanosti takšna vprašanja niso več aktualna. Tudi naravne barve vrese so lahko nadvse zanimive, od roza do vijolične, od bele, rdeče, zlato rumene in žareče rumeno oranžne do različnih kombinacij teh barvnih odtenkov na eni rastlini. Okrasne trave Foto: Mojca Vtič Prostor za raztros pepela v Majšperku V treh letih uredili pokopališče Občina Majšperk letos zaključuje urejanje pokopališča v Majšperku v vrednosti 125.000 evrov. Pred dvema letoma je pri spodnjem delu pokopališča zgradila novo parkirišče, investicija je stala 42.000 evrov, lani je ograjo iz cipres nadomestila z zidom in ograjo, za kar je odštela 64.000 evrov, letos je sledila še ureditev prostora za raztros pepela s skulpturo Harfa v vrednosti 18.700. Občina je v sodelovanju s KUD Forma viva Makole sredi oktobra predala namenu skulpturo Harfa, ki jo je ustvaril kipar Franci Černelč, s prostorom za raztros pepela. Zakaj harfa? »Med simboli stičišča in prehoda med tem in onim svetom so pogosto omenjeni angeli, golob(ice) in še kaj. Ta prehod mnogokrat povezujemo z glasbo in harfa je glasbilo, ki povezuje nebo in zemljo. Na harfo igrajo bogovi in njihovi glasniki napeve, zaradi katerih se vsi, ki jih slišijo, pogreznejo v sen, včasih pa celo odidejo v onostranstvo …,« je pojasnilo iz Slovarja simbolov delila županja Darinka Fakin. Foto: ŠKK Preprosta, a zelo elegantna kombinacija okrasnih trav in jesenskih vres. K jesenskim vresam se čudovito podajo okrasne trave. Pri tem moramo paziti, da ne izberemo kakšne preveč agresivne sorte, ki se hitro širi in zaradi svojih ostrih listov ne dopušča niti redne rezi. Prav tak primer sem izkusila na lastni koži. Ko sem pred leti izbirala nekoliko višjo okrasno travo, za katero sem želela, da naredi markantno ozadje našemu družinskemu nagrobniku, nisem bila pazljiva pri sorti. Prva tri leta je trava več kot odlično opravljala svoj namen, nato pa smo vsako naslednje leto začeli ugotavljati, da jo vse težje krotimo. Že čez šest let so se njeni listi začeli povešati čez sosednji grob in zakrivati njihov nagrobnik. Ko smo preširoko krošnjo poskušali ukrotiti s škarjami, pa so bile naše roke in drugi deli telesa polni majhnih vreznin, ki so pekle še nekaj dni. Poleg tega široka krošnja Štajerski TEDNIK petek, 21. 10. 2022 COLOR CMYK stran 19 19 OB DNEVU SPOMINA, oglasna priloga Štajerskega tednika kulture V tem času ne pozabite Z rezjo trajnic ste že na skrajni časovni meji, in če jih niste porezali do zdaj, dobro premislite, ali je res treba to narediti, tik preden se začnejo prve slane. Priporočljivo je, da med urejanjem zrahljate in po potrebi nasujete nekaj nove zemlje. Pomembno je, da v tem obdobju rastlin ne gnojimo več. To je bilo treba narediti že septembra, zdaj je že prepozno, saj nočemo, da bi pred začetkom zime rastline spodbudili v svežo rast. Če bo vreme suho, je nujno, da tudi jeseni rastlinam pomagate z rednim zalivanjem. Sploh če boste zasadili nov nasad trajnic. Čeprav bo verjetno večina trpežnih, pa vsaj na začetku, dokler se ne utrdijo, potrebujejo nekaj več pazljivosti pri zagotavljanju vode. Gaulterija Foto: ŠKK Če želite, da bo grob videti bolj moderen, klasične mačehe in krizanteme zamenjajte s trajnicami, kreativno oblikovanimi grmički in majhnimi drevesi. ni bila več usklajena z drugo zasaditvijo: ko smo travo porezali, pa je izgubila svojo lepo silhueto in je s »pocufanimi« listi dajala prav žalostni videz. Ni nam preostalo drugega, kot da jo izkopljemo, saj je kljub zelo revni zemlji in debeli plasti peska razvila zelo močen koreninski sistem. Na pomoč je moralo priskočiti profesionalno vrtnarsko podjetje. Po eni strani me je bolelo srce, ker smo »ubili« našo lepo travo, po drugi pa je bil poseg tudi precej drag in bi lahko prihranila, če bi že v začetku izbrala primerno sorto. Najpogosteje se na grobovih uporabljajo okrasne trave, ki ne zrastejo veliko v višino in širino. Da bi dosegle dovolj impresiven učinek, sadimo več primerkov skupaj ali pa jih kombiniramo v kupu z drugimi rastlinami. Zelo lepo delujejo v kombinacijah z jesenskimi vresami, sploh če znamo pravilno združiti barvne odtenke njunih listov. Odlični kandidati za ta namen so šaši (Carex). Obstajajo številne sorte v številnih barvnih odtenkih listov, razlikujejo pa se tudi po debelini listov – nekateri imajo zelo tanke liste, debele le toliko kot človekov las, listi drugih pa so bolj konkretni in lahko oplemeniteni tudi s kakšnim vzorčkom. Najbolj značilni barvni odtenki so rumeni, pa zlato zeleni, bronasti, oranžni in celo modrikasti oziroma skoraj črni. Zelo zanimiva izbira je tudi gaulterija (Gaultheria procumbens). Je zelo kompaktna, zraste pa do približno 20 cm višine. Na grobovih jo lahko vključimo zraven drugih trajnic v strnjeno zasaditev, lahko pa ji namenimo samostojno lego, saj se razrašča v obliko grmička. Je kisloljubna rastlina, kar pomeni, da za dolgoročen obstoj potrebuje bolj kislo zemljo. Podobno zahtevajo jesenske vrese, zato so skupaj res lep par. Če ju bomo spomladi presadili drugam, pa lahko to krajše obdobje povsem dobro preživita tudi v nevtralnih tleh. Gauliterija je še posebno lepa jeseni, ko se okrasi z neštetimi rdeči jagodami. Ti na podlagi lepih voskastih listov dobesedno žarijo in so prekrasen okras za dan mrtvih. Kot zanimivost povejmo še, da so plodovi užitni, celo zdravilni in nadvse aromatični. Nagrobna sveča iz čebeljega voska Bergenija Različni mlečki Odlično se v zasaditve na grobovih vključujejo tudi različni mlečki. Najbolje se obnesejo kar za pokrivanje površine groba. Zaradi preprostejšega vzdrževanja se veliko lastnikov grobov odloči, da bo večje površine pokrilo z nagrobno ploščo ali pa s peskom oziroma malce večjim gramoznim kamenjem. Travo bi bilo na takih površinah res čisto pretežko vzdrževati. Odlična alternativa hladnemu kamnu pa so pokrovne sorte mlečkov. Takšen je na primer naskalni mleček (Euphorbia myrsinites), ki mu zelo ustrezajo navadno suha in kamnita tla na grobovih. Zanimive so sicer tudi tiste sorte mlečkov, ki zrastejo nekoliko višje, njihova prednost pa je predvsem, da so to res trpežne rastline, ki ne potrebujejo veliko vzdrževanja in preživijo tudi brez pogostega zalivanja. Bergenija (Bergenia cordifolia) je nadvse cenjena trajnica predvsem zaradi svoje trdoživosti. Velja za eno najmanj zahtevnih trajnic, ima pa tudi izredno dolgo življenjsko dobo. Cveti sicer pomladi (njeni cvetovi so eni od prvih), a njeni veliki usnjati srčasti listi ostanejo zanimiv okras tako rekoč vse leto. Jeseni se navadno obarvajo rdeče, dobro pa se ohranijo tudi pod snegom. Če so vremenske razmere pozimi ekstremne, morda vseeno dobijo kakšno poškodbo, a jih lahko takoj, ko se pomladi malce otopli, porežemo in že bodo pognale nove, še kompaktnejše liste, med njimi pa se bodo kmalu začeli odpirati tudi cvetovi. Ti so razvrščeni v grozdastih socvetjih in so bele, rožnate ali rdečkaste barve. Drugače pa rastlina zraste približno 60 cm v višino in 40 cm v višino. Pušpan ali japonska bodika Foto: Sta Veliko grobov na slovenskih pokopališčih krasijo domiselne okrasne zasaditve. Na grobove se je v preteklosti sadil tudi pušpan. Žal ga hitro ujame pušpanova vešča, zaradi katere pušpani propadajo drug za drugim. Odlična alternativa je japonska bodika (Ilex crenata), ki ima zelo podoben videz in tudi podobne lastnosti kot pušpan. Njena pomembna lastnost, ki nam omogoča veliko ustvarjalnosti pri oblikovanju grobov, je, da jo je mogoče rezati v želeno obliko. Tako lahko ustvarimo mini zelene mojstrovine, ki dopolnijo obliko nagrobnega spomenika in tako grob spremenijo v zanimivo zgodbo. Igramo se lahko tudi s kombiniranjem sort in tako dosežemo zanimiv barvni učinek. Špela Korinšek Kaurin Foto: arhiv M24 Leto je naokoli in zopet se približuje dan spomina na mrtve, ko bomo na grobovih naših pokojnih sorodnikov in prijateljev prižigali sveče. Ker pa se vedno bolj zavedamo ekološkega problema, ki ob tem nastane, lahko letos nagrobno svečo izdelamo sami. Tako bomo nadaljevali tradicijo brez slabe vesti, da zaradi nje škodimo okolju. Za izdelavo nagrobne sveče iz čebeljega voska, ki je primerna tudi za zunanjo uporabo na grobovih, potrebujemo: 400 g čebeljega voska, steklen kozarec, ki ne poči pri višji temperaturi, stenj (najbolje iz bombaža), paličico, ki bo za oporo stenju, časopisni papir, da zaščitimo delovno površino in posodo za taljenje sestavin Kako naredimo svečo doma Čebelji vosek damo v posodo, to pa postavimo v večji lonec s segreto vodo. Stopimo ga podobno kot čokolado, kadar pečemo kakšno sladico. Tako bomo ohranili lepo toplo rumeno barvo voska in preprečili, da bi se zažgal. Medtem ko se vosek topi, pripravimo vrvico iz stenja. Ta naj bo nekaj centimetrov daljša od velikosti izbranega kozarca. Prav tako bodimo pozorni na debelino stenja. Če bomo izdelovali svečo z večjim premerom, moramo za lepše gorenje sveče uporabiti debelejši stenj in obratno. Stenj nato z lepilnim trakom prilepimo na dno kozarca in staljen vosek previdno nalijemo vanj. Pri nameščanju stenja si lahko pomagamo s tanko leseno palčko. Položimo jo na vrh kozarca in okoli ovijemo stenj. Tako ga bomo lažje poravnali in na koncu primerno skrajšali. Kozarec postavimo na varno mesto in pustimo dan ali dva, da se vosek povsem strdi. Tako narejeno svečo lahko seveda uporabljamo tudi doma, če pa jo bomo uporabili kot nagrobno svečo, jo lahko postavimo v laterno, da je na prostem ne bo ugasnil dež ali veter. S. Lipovšek Štajerski TEDNIK petek, 21. 10. 2022 Zdravstveni globus 20 stran 20 petek z 21. oktobra 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Modrostni zobje in puljenje Cepljenje proti gripi se je začelo Kako bo v sezoni 2022/23 z gripo, je zelo težko napovedovati, tudi zaradi dveh pandemičnih let covida-19, ko je skorajda ni bilo. Laboratorijsko je bilo lani potrjenih le 1.115 primerov gripe. Maske, zaščitno cepljenje, razkuževanje rok in fizična distanca so veliko prispevali k temu, da je bilo manj gripe in drugih viroz. Pred pandemijo je za gripo zbolelo okoli 200.000 Slovencev. Še posebej hudo je bilo februarja leta 2020, ko je bilo zelo veliko hudo bolnih otrok, kot jih ni bilo že dolgo. V teh dneh so v zdravstvenih ambulantah že začeli cepiti proti gripi. Tudi letos bo cepljenje brezplačno za vse, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje in se bodo želeli cepiti. Cepljenje sicer ne preprečuje okužbe, lahko pa zmanjša možnost težjega poteka bolezni. Veliko bo odvisno tudi od tega, kakšna bo precepljenost, proti gripi se še vedno cepi premalo Slovencev, kateri sev bo krožil in seveda tudi od ujemanja cepiva z virusom, ki bo krožil. Prvi podatki za letošnjo sezono niso najbolj spodbudni, v Avstraliji se je letos gripa že pojavila veliko prej kot sicer; veliko je tudi obolelih in hospitaliziranih. Vprašanje pa je, kaj pomeni to za Evropo in tudi Slovenijo. Za rizične skupine pa je ob cepljenju tudi priporočljivo, da se v zaprtih javnih prostorih še dodatno zaščitijo z maskami in tudi sicer ukrepajo skladno s priporočili zdravstvene stroke. In tudi sicer je priporočljivo ne glede na vreme tudi v tem času gibanje na zraku, kjer je veliko manj možnosti, da se bomo okužili. Zmotno je namreč prepričanje, da nizke temperature povzročajo prehlad, ki je najpogostejša jesenska viroza, gripo, covid-19. Do okužb zgornjih dihal v tem času najpogosteje prihaja, ker se povečini ljudje zadržujejo v zaprtih prostorih, tudi preveč ogrevanih, ki jih običajno tudi ne zračijo oz. so COLOR CMYK Zgornji in spodnji modrostni zob oziroma tretji molar je zadnji zob zobne vrste, ki tudi zadnji izraste, številnim ljudem šele po 30. letu. Kdaj, in če sploh, se je smiselno odločiti za odstranitev? Modrostni zob je povsem enakovreden drugim zobem, saj tudi z njim žvečimo, v zrelejših letih, ko druge »bisere« najeda »zob časa«, pa je nadvse dobrodošel nosilec protetičnega nadomestka. Zato še zdaleč ne drži, da so modrostni zobje le v napoto, ali celo, da jih je treba izpuliti, da nam ne bi nekoč povzročali težav. Zobozdravnik se bo za puljenje modrostnega zoba v glavnem odločil le, če ni postavljen v zobno vrsto in le napol izrašča, kar povzroča bolečine. Foto: Črtomir Goznik ti brez kakovostnih prezračevalnih naprav. Posledično je sluznica zgornjih dihal bolj izsušena in bolj odprta za vstop virusov, bakterij ali drugih mikroorganizmov v telo. Tudi obrambna sposobnost se v tem letnem času običajno poslabša oz. je slabša že zaradi mraza, hrane s premalo zelenjave in sadja, gibanja, tudi zaradi stresa in drugih dejavnikov, ki negativno vplivajo na naše zdravje. Tako prehlad kot gripa in covid-19 imajo svoje značilnosti. Pri prehladu so to nahod, zamašen nos in kašelj, včasih tudi temperatura. Pri gripi gre običajno za težji potek obolenja kot pri prehladu, spremlja jo temperatura, glavobol, kašelj, utrujenost, bolečine v mišicah. Sicer pa je mogoče gripo prepoznati tudi po laboratorijskih testih. Simptome covida-19 smo v tem času v večini že spoznali. Še vedno pa je priporočljivo, da ob slabem počutju, povišani temperaturi, nahodu, bolečinah v grlu, hripavosti, bolečinah v glavi, mišicah, sklepih, ob izgubi vonja, okusa, ostanemo doma in se posvetujemo z zdravnikom. Opravimo pa tudi test na covid-19. V tem času prevladuje različica SARS-CoV-2, ki se tudi naglo širi, ne povzroča pa težjega poteka. Ne glede na vse znake in simptome, ki spremljajo najpogostejše prehladne okužbe in tudi covid-19, so testi tisti, ki pokažejo pravo stanje. Pri petini okuženih s covidom pa je tako, da ti sploh ne kažejo simptomov obolenja, so pa okuženi in lahko okužbo prenašajo naprej. Zato je pri vsakem najmanjšem sumu na okužbo bolje ostati doma, se posvetovati z zdravnikom in ukrepati skladno s strokovnimi navodili. S tem bomo zavarovali tako sebe kot okolje pred širjenjem okužbe. Maske, ki niso več obvezne, le priporočljive, pa lahko pomembno varujejo tudi pri gripi, ne samo pri covidu. Cepljenje pa je tako pri gripi kot pri covidu priporočljivo tudi zato, ker zmanjšuje možnost težjega poteka bolezni in tudi hospitalizacijo. V Zdravstvenem domu Ptuj so začeli cepiti proti gripi v ponedeljek, 17. oktobra. Cepiti se je možno tudi danes, med 12.00 in 14.30, vhod 7, zobozdravstvo, II. nadstropje. S seboj je treba imeti zdravstveno izkaznico in osebni dokument. Za cepljenje s 4. odmerkom proti covidu pa se je najbolje pozanimati pri svojem izbranem osebnem zdravniku. Še vedno pa se je mogoče cepiti tudi s prvim odmerkom. Ne glede na vse ukrepe in priporočila pa je človek vedno tisti, ki odloča in je tudi najbolj odgovoren za svoje zdravje. GM Foto: Pexels Modrostni zobje se pogosto zagozdijo, če v ustih ni dovolj prostora, da bi izrastli na svoje mesto. Modrostni zob, pogosto pa tudi kočnik, včasih ostane povsem skrit v čeljusti in povzroča le malo težav ali sploh nobene, lahko tudi delno izraste, a prav tako ne opozarja nase z bolečino. Po drugi strani lahko vsak zob, še posebej pa modrostni, izrašča v napačno smer in pritiska ob sosednje zobe ter celo poškoduje kočnik ali boleče pritiska na čeljustnico. Zagozden modrostni zob povzroča bolečine in vnetje. Lahko se zgodi, da je pokrit z žepkom tkiva dlesni, pod njim pa se, zlasti ker je zadnje zobe težje temeljito ščetkati, kopiči plak, lepljiva snov iz delcev hrane, sline in bakterij. Posledično se pojavita vnetje in zobna gniloba. Če boli in je tkivo vneto, je modrostni zob treba odstraniti, ne glede na starost. Seveda šele potem, ko se vnetje popolnoma pozdravi. Iz ortodontskih razlogov pa je najboljši čas za ekstrakcijo v poznih najstniških letih oziroma med 16. in 24. letom, ko zob še ni obdan s trdo kostjo in korenine še niso popolnoma razvite, zaradi česar je verjetnost poškodbe čeljusti oziroma okoliške kosti manjša. Zdravniki poudarjajo, da mora biti tudi ekstrakcija zoba v »najboljših letih« natančno načrtovana. Operativni poseg na zobeh po 40. letu pogosteje poškoduje kosti in okoliška tkiva ter je bolj tvegan. Skrben stomatolog bi ga opravil le, če bi zanesljivo ocenil, da bo modrostni zob povzročal težave. Mare K. Pomagajmo si Z aspirinom nad akne, prhljaj in madeže potu Moč aspirina Prazen akumulator: nekaj tablet aspirina naj bi pomagalo oživiti Aspirin so dali na trg kot analgetik v obliki tablet leta 1899, od takrat je eno od prvih zdravil v tej obliki. Veljal je za tableto, ki prazen avtomobilski akumulator. V vsak prekat vstavite šumečo tableto odpravi večino tegob, danes pa pišemo o tem, kako ga lahko uporabite tudi v kozmetične namene. aspirina in prelijte z destilirano vodo. Reakcija z žveplovimi spojinami, Drži, da aspirin poznamo kot analgetik, ki pomaga v primeru blažjih bolečin, in seveda naj tako tudi ostane. A aspirin lahko uspešno uporabimo tudi za druge namene. Ste vedeli, da je aspirin zelo učinkovito kozmetično sredstvo in odpravlja prhljaj? Proti prhljaju Če imate težave s prhljajem in srbečim lasiščem, preizkusite naslednji trik. Zdrobljeno tableto aspirina zmešajte s majhno količino šampona in mešanico nanesite na lasišče; nežno vmasirajte in pustite delovati največ pet minut. Nato dobro izperite in lase posušite na zraku. Morda je za pojav prhljaja kriv šampon, ki je za lasišče preveč agresiven. Če je mogoče, ga zamenjajte s primernejšim. Odpravite akne in mozolje Ste vedeli, da je acetilsalicilna kislina učinkovita rešitev v boju proti mozoljem, ogrcem, aknam in kožnim vnetjem? Potrebujete le nekaj tablet aspirina. Zdrobite jih in zmešajte z nekaj limoninega soka ter vode, da ustvarite gosto, pasti podobno zmes. Previdno jo nanesite na težavne predele, pustite delovati od pet do sedem minut in nato izperite z obilico mlačne vode. Postopek ponovite od dvado trikrat na teden. Madeži potu na majicah Foto: pexels.com Se tudi na vaših majicah pojavljajo trdovratni rumeni in beli madeži pod pazduhami, ki jih z navadnim detergentom ni mogoče odstran---iti? Povzročajo jih dezodoranti oziroma njihove sestavine, ki zavirajo potenje in blažijo neprijeten vonj. Učinkovito jih lahko odstrani- ki so v akumulatorju, bo pripomogla k reaktivaciji. Proti plesni in škodljivcem: aspirin naj bi deloval tudi kot zaščita rastlin pred plesnijo, glivičnimi obolenji in škodljivci. Tableto raztopite v petih litrih vode, nato pa z mešanico popršite rastline. Očistite kad: acetilsalicilna kislina bo povrnila belino vaši kopalni kadi oziroma kabini za prhanje. Zmešajte nekaj zdrobljenih tablet z detergentom in z mešanico očistite površino. Tako boste preprosto odstranili trdovratne madeže oziroma madeže vodnega kamna ter površini povrnili sijaj. te s pasto, ki jo pripravite iz štirih zdrobljenih aspirinov in žlice vode ali dveh. Pasto nanesite na madež in pustite delovati vsaj tri ure. Nato oblačilo operite z detergentom kot po navadi. Proti hrapavi koži in kurjim očesom Imate na podplatih in petah trdo kožo? Se spopadate z nadležnimi kurjimi očesi, ki so se pojavila zaradi preozkih čevljev? Preizkusi- te naslednje. V skodelici zmešajte nekaj zdrobljenih tablet aspirina z limoninim sokom, da nastane homogena zmes, ter jo previdno nanesite na trdo kožo, žulje ali kurja očesa ter pustite delovati vsaj 15 minut. Nato noge umijte v mlačni vodi in jih še deset minut namakajte. S posebnim strgalom previdno odstranite poroženelo kožo in stopala navlažite z negovalno kremo. Zoran Franc Štajerski TEDNIK petek, 21. 10. 2022 petek z 21. oktobra 2022 Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 21 21 Štajerski TEDNIK petek, 21. 10. 2022 COLOR CMYK petek z 21. oktobra 2022 Poslovna in druga sporočila 22 stran 22 OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. 9. www.novareha.si MH º H Y M D 1 Vstop Prost v Spodnjem Podravju IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. SEZONA PROJEKTA PRODAMO - stavbno in kmetijsko zemljiåĆHQD3WXMXP s starejšim nebivalnim objektom - hišo s hišno številko, OVNXSQHSRYUåLQHP &HQD(85 WHO www.re-max.si/Poetovio 12. november 2022, ob 19.00 Arena Campus Sava Ptuj ª%UDWLĀDVRSLVQLQDYDGD MHSULYLOHJLMELWLYHURGRVWRMQRREYHåĀHQ© 5RQĦVQXCPKPCTQçPKMKĥVCLGTUMGICVGFPKMC