Poitntna plat >t< inl. Stanovsko In strokovno glasilo Oblastne organizacije ptt- uslužbencev v Ljubljani- Izhaja l. in 15. v mesecu. Naročnina 24 Din na leto ozir. 12 Din za pol leta. Naročnina se plačuje naprej. Oglasi po dogo\oru. Rokopise In vprašanja za pojasnila je pošiljati uredništvu „Poštnega glasnika" v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista Sv. Jakoba trg 3. Rokopisi se ne vračajo. Letnik VII. V Ljubljani, dne 15. junija 1927. 12. številka. Proglas Saveza. Savez ptt. uslužbencev v Beogradu je izdal na vse svoje oblastne organizacije, sekcije in pododbore, kakor tudi na vse ptt. osobje naslednji proglas: Letošnji fin. zakon pooblašča našo kraljevsko vlado, da z uredbo izpremeni zakon in uredbo o državnih uslužbencih civ. reda. To je zadosten in jasen signal za hitro mobilizacijo ptt. uslužbencev, da obranimo svoje pravice in interese. Vsem našim uslužbencem njihovi stanovski in življenski interesi nujno velevajo, da so vsi brez razlike — do zadnjega tovariša — včlanjeni v svoji organizaciji. Ce se v teh za vse osobje tako uso-depolnih trenotkih najde 'kdo izven organizacije, je treba imena in zvanja teh uslužbencev takoj javiti centrali. To sicer ne iz sovražnih namenov, ampak zaradi statistike, da bi se znalo število uslužbencev — naših tovarišev, kateri namerno vršie zločin nad seboj in svojo bodočnostjo. Vse oblastne organizacije, pododbori in sekcije naj pošljejo poimenske spiske članov in redno pošiljajo članarino, da bo mogel tudi Savez izpolniti svojo dolžnost tako napram sebi, kakor na-pram Glavnemu savezu drž. usl. in njegovim zahtevam. Odi dn pogled naših organizacij in vsega osobja mora biti uprt samo in edino v Savez ptt. uslužbencev, ker je s polno kompetenco doslej delal, dela in bo delal za dobrobit vsega našega osobja in njegove velike, cvetoče bodočnosti. Zato vsi v Savez! Vsako cepljenje naše slabe materialne sile in naše številčne moči naravnost škoduje našim skupnim interesom ter slabi moč naših organizacij. Načelo vsakega ptt. uslužbenca mora biti, da je potom svoje obl. organizacije in Saveza član Glavnega saveza vseh drž. uslužbencev. Vsak, kdor drugače postopa, zida babilonski stolp in razbija svoj lastni or-ganizačni prsni oklep. Za negativne posledice takega protivnega dela pa naš Savez ne bo nosil odgovornosti. Naše organizacije in neorganizirane!, ki bi ostali gluhi za ta poziv, morajo pravočasno izvajati posledice. Savez ptt. usl. bo pa še nadalje mislil in vztrajno delal na vsestranskem preizkušanju prilik pri našem osobju in pri njegovem ogromnem trošenju duševnih in telesnih sil, ki so od postanka Saveza že formirale novo življenje, nov sistem individualnega in organizacijskega poštnega življenja moralne vrednosti. Savez želi, da združi vse ptt. sile in napore za okrepitev skupnih interesov rn za očuvanje teh interesov. Savez z zadovoljstvom konstatira dejstvo, da je naša stanovska organizacija doslej imela in ima tudi danes če me odločujočo, pa vsekakor zelo vidno vlogo v preporodu poštnega osobja, tako v strokovnem kakor v sodalno-gospodarskem in nacionalnem pogledu. Savez je kot stanovska organizacija, navdahnjena z interesi stroke in s strogim motrenjem in varovanjem interesov našega trudnega in izmučenega osobja, katero redno polaga nado v Savez in njegovo polno aktivnost, — bil pred nekoliko dnevi pozvan od ministrstva pošte in telegrafa v strokovni svet zaradi pretresa uradniškega zakona in zaradi izpremembe uredbe o razvrstitvi ptt. uslužbencev. Strokovni svet je ob sodelovanju predstavnika strokovne organizacije vzel v pretres mnogo odredb zakona in uredbe, tako s stališča občili državnih interesov, kakor interesov osobja. Potem ko so strokovni svet in predstavniki organizacije poleg štiriletnega uporabljanja zakona in uredbe ter polleg pridobljenih izkustev še resno proučili ta v strokovnem pogledu tako važni problem, so začeli z delom in s konkretnimi dejstvi dokazali potrebo za izpremembo posameznih določil zakona in unedbe. Pri tem poslu je dosežen popolen sporazum v polnem soglasju državnih interesov z interesi njenih organiziranih organov. Vsikdar, pa tudi ob tej priliki je dala naša organizacija dokaza za bodoče lojalno in koristno delo in sodelovanje ter s tem utrdila pri merodajnih faktorjih prepričanje, da je sveta in najbolj legitimirana njena pravica za vsako sodelovanje pri vsaki organizaciji in reorganizaciji stroke. Savez je dal ob tej priliki največji doprinos stroki in osobju ter dokazal, da je najpopolnejše in najzamesljivejše jamstvo za bodočnost stroke in njenih delavcev. Še jasnejše pa je dokazal, da imamo i vestnosti i zavesti o vseh zakonskih normah — nasprotno današnji rušilni, sebični in nenacionalni družbi. Vsi v Savez! Radost življenja se občuti samo v svoji strokovni organizaciji, katera misli in dela za vse. Ravno zato Savez poziva vse osobje, da pomaga s svojimi majhnimi, a stalnimi prispevki k zgradbi poštnih domov, sanatorijev in kopališč — teh preko-ristnih ustanov, ki imajo vzgojni efekt v duševnem, moralnem in nacionalnem pogledu, kakor tudi za fizično osveževanje in okrepitev naših uslužbencev. Naši tovariši in tovarice, naj se podvizajo in redno pošiljajo svoje prispevke za gornje svrhe. Ljub. M. Petrovič T. S. Jovanovič tajnik predsednik Organizacijsko gibanje. ZAPISNIK redne glavne skuSilne Oblastne organteacHe ptt. uslužbencev. {Nadaljevanje.) Olede iprvega Mptrašamija prevlada mnenje za-sitopnilkiav nižjih uslužbencev, Jd izjavljalo, da njihovi člani ne hi mogls zmoči poviška članarine. Kar se tiče dtrusjega vprašanja, je bito sicer vsa skiupščiina mnenja, da hi i morala predstavljati poštno uislužbenstvo napram1 Zvezi drž. nameščencev samo Obl. or«., težkoče pa so v zastopstvu. Kajti, če sta včltmOend 'dve društvi, lahko dobita dva zastopnika, dočkrt je isporuo. ali bS se Obl. organizaciji kot eni sami edimici priznali dve odbor-miški mesti. Pri tretjem vpraišanju graja predsednik: premajhno zamimiainljie nižjih uslužbencev za naše edino strokovno glasilo »Poštni glasnik«. Niti polovica aidžjili uslužbencev iti naročata rta 'lisit, dasi ne bi smelo biti poštnega uslužbenca, ki ne bi naročili in črtal i»P. glasnika«. To nezavednost zlaistti ostro graja tov. tMartinšek ki dokazuje, da ne more biti poštnega uslužbenca, ki bi ne mogel utrpeti 2 Din na mesec za svoj stanovski in strokovni list. (To tam man j,kar je znano, •da so baš slabše plačani usllužbenci skoro vsi napočeni tta list, dočam bi ga (tisti, ki miso naročeni, lažje plačali. Predlesdnik poudlairja, da ne zahteva brezpogojno obvezne članarine v tem smislu, da bi se kar članariita za dva dinarja povečala, to pa 'samo zato ne, ker nimajo (zastopniki nižjih uslužbencev v tem pogledu zadostnih navodil od sirarni svojega članstva. 'Brezpogojno pa mo,ra skupščina skleniti v principu, 'da mora bi-ti vsak član OPIO iitanočen na »Poštni glasnik«. Ravno tako kategorično izjavil ja, da je to zadnja skupščina, s katere se je odstavilo to pereče vprašanje ponovno z dnevnega reda. Kajti kaj pomaga, objavljat! spomenice in članke o nižjih uslužbencih, če pa 60 odstotkov teh uslužbencev ni naročeno na list, v katerem se te stvari objavljajo. Končno sprejme skupščina ta-le sklep: člana-rima se zv i ša na 2 Din. mesečno. Odi tega z ne skr. Pa mora plačevatrOPO članarino Savezu in Zvezi drž. nam. Dokler se ne uredi zastopstvo v Zvezi, •t. j. do izrednega občnega zbora Zveze, plače jota sekciji še naprej članarino Zvezi. Vsak član OP O mora biti naročen na »Poštni glasnik«. Osred. društvu niž. usluž. se nalaga dolžnost, da s pis. menimi okrožnicami in na svojih sestankih pozove svoje članstvo, da mora vsak naročiti »Poštni glasnik«. 7. Volitev predsedstva bi odbora Predsedstvo prevzame I. podpredsednik tov. Gruden, ki odredi pet minut odmora v svrho sestave kandidatne liste. V sporazumu z zastopniki obeh dru^ štev predlaga nato tov. Čampa sledečo kandidatno listo: za predsednika tov. Joško Jakše, za tajnika Joško Feri u g a, za blagajnika Franjo iMartinšek, za odbornike: Josip Bizovičar, Anton Boh, Pavla Ciuha. Joško Čampa. Vinko Dvoršak. Ferdo Gaspari, Martin' Gruden, Karel J e r k i č. Vinko K 1 a n-č a r, Vik tor Ro z m a n, Rudolf W e b e r in Franc Z n id ar Ji Ič. Za namestnike pa: Martin Bezjak, Franc Gerbec, Lucijan Kovačič, Matko K u c 1 e r, Vilka Sme r d u in Vik. T r e v e n. Predlagana kandidatna Usta je bila soglasno In z odobravanjem sprejeta. Predsednik Jakše prevzame zopet predsedstvo in se zahvali za izvolitev. Poudarja, da se ne zahvaljuje za to mesto iz veselja, da je postal zopet predsednik, kajti to je težko breme, katero bt odložil rajši danes ko jutri. Veseli ga samo spontana in soglasna volja članstva, da se zopet postavi na čelo te organizacije, ker to znači, da članstvo razume in odobrava politiko, ki jo je vodilo predsedstvo v preteklem poslovnem letu. Obeta, da bo slej ko prej stavi) vse svoje moči za dobrobit ptt. osčbja* prosi pa članstvo, zlasti novoizvolictn odbor, da ga v njegovem delovanju še bolj podpira. Ob- torja in šefa občega odseka g. Vesenjaka. (Dolgotrajne' ovacije). Želi skupščini obilo uspeha ter zagotavlja polno umevanje in podporo od strani raviiatelj'sitva. Dalje podasiiUje metode, ipo katerih se ravnateljstvo ravna ob premestitvah. Z ssaidovoljsttvom ugotiaVlja, da Mta si služ-tena oblast in ningainizacija v tem pogledu enakega mnenja. Seveda igrajo včasili važno vlogo drugi momenti, pri katerih ie tudi ravna- i teljstro' pri najboljši volji brez moči. Čestokrat pa so krivi tudi sami uslužbenci: nevoščljivost-, simulantstvo in kaprice prav neugodno vplivajo na normalim razvoj službe in medsebojnih od-nošajev. Poziva osobje, da se zaveda tudi svojih dolžnosti in da se obrača v osebnih zadevah na svojo organizacijo, ki svoje člane najboljše pozna in ki najlažje svetuje službeni oblasti najpravil-nejšo in najpravičnejšo rešitev te ali one zadeve. •Končno upa, da ostanejo 'dobri odmošaji med direkcijo in organizacijo tudi v bodoče kar najboljši, kar bo dobro za obe strani. V ponovnem govoru 'poziva tov. M a r t i n š e k kdo lahko žrtvuje v svoj ali v dobrobit svojcev 4 Din na mesec, kar znaša v enem letu 48 Din, v 10 letih" 480 Din, v dvajsetih letih 960 Din. Po dvajsetih letih se preneha s plačevanjem, a pravice do podpore ostanejo (čl. 11 pravil). Torej za 9f>0 Din 3000 Din podpore (pozneje več)! Kdor hoče biti deležen dobrot »Dobrote«, nai takoj pristopi ! VABILO NA ŠIRŠO SEJO. »Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev za 'Slovenijo« sklicuje za dne 19. junija t. I. širšo odborovo sejo s sodelovanjem piedsednikov bratskih krajevnih skupin iz Celja, Ljubljane, Maribora in iBtuiia. Na dnevnem redu bo več važnih točk, predvsem predlog k reviziji službene pragmatike. Zato pričakujemo, da se udeleže te seie tudi tovariši, ki niso odborniki, posebno 'Ljubliančani in tovariši iz bližnje okolice. Seja bo v društvenih prostorih Pred Prulami. Začetek skupne seje ob pol 14. uri. Tovariški pozdrav! onem pa prosi, da se članstvo tekom bodočega poslovnega leta ogleda za novim voditeljem. Eno leto ali dve se prenese na tem težkem in odgovornem mestu, več pa članstvo ne sme zahtevati. Kajti ta posel je združen s tolikimi duševnimi in fizičnimi napori, s tolikimi odpovedi na vse strani. da je prevelika žrtev za enega človeka, odreči se sebi in živeti samo za druge. 8. Volilev nadzorne komisije. Po predlogu tov. Čamp e izvoli skupščina za člane nadzorne komisije tov. Antona E n g el m a n a, Janka H a -m e r š a k a, 'Srečka K a d u m c a, Franca 'K o v a-či č a, za namestnike pa Loto 'P f c i f e r j e v o in Avgusta T omet a. 9. Predlogi in vprašanja. Skupščino pozdravita v imenu zagrebške oblastne organizacije njen predsednik tov. Ljubo Lalič in blagajnik tov. Marin Leva j. Oba se čudita razmeroma pičli udeležbi, kar je za ljubljanska zborovanja nekaj nenavadnega. Grajata tudi razcepljenost' slovenskih ptt. uslužbemcev. ki še vedimo ni'S'O prišli do spoznanja, da je edino v enotni in skupni organizaciji rešitev nas vseh. Judi v zagrebški organizaciji sicer ni še vse popolno, vendar se tam po posredovanju in želji samega g. direktorja zagrebške direkcije bliža likvidacija posameznih separatističnih uradniških društev ter združenje vseh ptt. nameščencev v eno samo oblastno organizacijo in v en sam savez. Želita naši.organizaciji obilo uspeha in pričakujeta, da bosta ma prihodnji skupščini že lahko pozdravila zastopnike vsega Ptt. osobja v Sloveniti. Tov. B o h prečita spomenico nižjih uslužbencev, v kateri so navedene želje in zahteve zva-ulčnikov In služiteljev, ter prosi, da predloži OFO spomenico na merodajna mesta. — Tov. Marti n š e k ima lep, spodbujajoč govor za naš poštni, dom. Prečita dopis upravnika pošte Murska Sobota tov. Čuša, katerega stavlja za zgled vsem ptt. nameščencem. Ako bi bili vsi tako navdušeni za to veliko in lepo idejo, bi stal v enem letu lep poštni dom. 'Poziva vse tovariše in tovarišice, da zastavijo svoje sile, da ga bomo mogli postaviti vsaj v treh letih. Dalje priporoča pristop k pevskemu zboru Ptt. uslužbencev, ki se je ravnokar ustanovil. — Tov. Božičev govori 'obširno o 'težnjah nil/ilivh uslužbencev, o udarcih, ki jih je zadal novi finančni zakon, in o slabem napredovanju služiteljev. Tem bi sc morala vsekakor dati možnost, da bi pod izvestnimi. pogoji in v doglednem času mogli napredovati za zvaničnike. Dalje govori o škandaloznem izrabljanju služabniških moči pri mariborski pošti, ki morajo z vozički prevažati poštne pošiljke iz 'mariborske glavne pošte na kolodvorsko pošto. S tem se do kraja uničuje že itak majhni ugled •državnih poštnih uslužbencev. K besedi se oglasi tudi zastopnik poštnega ravnateljstva tajnik 1/6 g. Joško Peršič. Pozdravi skupščino v svojem imenu in v imenu g. direk- na skupno im solidarno delo. RepKdra na kritiko predstavnikov zagrebške organizacije ter dokazuje na konkretnih primerih, da tudi pri nas ni tako- črno, kakor gledajo bratje Hrvatje. Morda se pokažemo včasih bolj mlačne, toda kadar je čas in potreba, pa stojimo vsi slovenski ptt. nameščenci kot en mož za svojo organizacijo. Da pa je zagrebška organizacija tekom zadnjega leta tako v materialnem, kakor v moralnem pogledu tako lepo napredovala, nas pa samo veseli in ne .bomo ma njo ijubosuimni, če kedaj 'tudi nadkrili ljubljansko organizacijo. Predsednik odgovarja na različna vprašanja in predloge, ki jih je izneslo članstvo pri slučajnostih, nakar zaključi s spodbudnimi besedami tako lepo uspelo zborovanje ob 20. uri, naglašajoč, da je bilo to najdaljše zborovanje, kar so jih kdaj imeli slovenski poštarji. (Konec.) DVANAJSTA URA. Da ne bo pozneje zopet očitka ali izgovora »nisem vedel«, opozarja »Dobrota«, obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev, zadnjikrat vse one itiovariše in tovarišice v sitarostii od 45. do 55. leta, da imajo čas pristopiti k društvu le še do 30. junija t. 1. K pristopu' pa vabimo vnovič tudi mlajše tovariše In tovarišice, ker če pristopijo po 30. juniju t. L, pridobe pravico do izplačila najvišje podpore šele po preteku štirih let. Vsa- iPredsedstvo Osr društva nižjih pt, usl. SPOMENICA ZA VŠTET JE NEN AKUPL.IEN III ASPIRANTSKIII LET. Kakor smo že javili, je predložila organizacija gospodu ministru za socialno politiko in gospodu ministru za pošto in brzojav prošnjo za vštetje ne-nakupljene aspirautske službene dobe. Ta spomenica se glasi: Bivšim poštnim oficiantom — sedanjim uradnikom II. kategorije — se pri prevedbi na novi uradniški zakon 1. septembra 1923 ni vštela v napredovanje nenakupljena službena doba, ki so jo prebili v lastnosti aspirantov. V področju direkcije ]X>šte in telegrafa v Ljubljani, kjer so veljali do 1. septembra 1923 zakoni in predpisi bivše avstro-ogrške monarhije, se je računala poštnim aspirantom, čim so postali poštni oficianti, nakupljena aspirantskai službena doba v napredovanje in v pokojnino. Tistim uslužbencem, ki pa aspirantske službene dobe iz kateregakoli vzroka niso nakupili, se je stela ta doba samo v napredovanje. Štetje I aspirautske službene dobe sta do uveljavljenja no-i vega uradniškega zakona urejevali zakonski uredbi ' bivšega avstrijskega trgovinskega ministrstva na Dunaju od 31. maja 1903 (državni zakonik štev. 108 ex 1903) in od 18. januarja 1909 (državni zakonik štev. 9 ex 1909). Po čl. 25 uredbe iz leta 1903 se je vštela aspirantska doba v pokojnino samo tedaj, ako je uslužbenec aspirantsko službeno dobo nakupil v pokojninsko svrho. Po čl. 23 uredbo i/. I. 1909. se je vračunala poštnemu aspirantu ob imenovanju zn poštnega oficianta v n a p r e d o v a-n j e vsa službena doba. Po uveljavljenju zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih od 1. septembra 1923 pa ureja v računan je te službene dobe čl. 241. tega zakona. Po tem členu se računa za odrejanje perio-dičnih stopenj osnovne plače tisti čas državne Ljubljanska pošta. (Konec.) 4. Svetovna vojna je pošti, brzojavu in telefonu usekala globoke rane ter jih po silnem izkoriščanju dovedla skoro na rob propada. Po prevratu je bilo treba predvsem ustanoviti poštno in brzojavno ravnateljstvo za Slovenjo, kar je po naročilu Narodne vlade s spretno roko izvedel prvi slovenski poštni direktor dr. Janko Debelak. Ravnateljstvo in pošte so začele takoj uradovati slovensko, za enotnost jezika je sestavil po naročilu ravnateljstva nadkontrolor Josip Petrič, sedaj poštni tajnik v pokoju, »Kratko nemško-slovensko poštno izrazoslovje«. Januarja 1919 so prišle v promet prve slovenske poštne znamke, sledile so jim druge do popolne serije, najprej v kronski, nato v dinarski veljavi. Rabila so jih tudi vsa druga prečanska poštna ravnateljstva do januarja 1921., ko so bile uvedene edinstvene znamke ,za vso državo. Po ujedinjenju je poštno ministrstvo ustanovitev poštnega ravnateljstva v Ljubljani in i njega direktorja dr. Debelaka potrdilo. Novo ustrojstvo državne pošte je bilo objavljeno 1. maja 1919. Da uvede enotnost v uradovanju, je začelo poštno ministrstvo izdajati nove službene pravilnike: 2. IV. 1919. Pravilnik o zakupu prenosa pošte, zamenjan z drugim 20. marca 1925. l.VII. 1920. Telefonski pravilnik, zamenjan z drugim 1. februarja 1922. 1. XI. 1920. Carinsko-poštni pravilnik z otvoritvijo mednarodnega paketnega prometa. * 1. 1. 1921. 'Pravilnik za telegrafsko službo v notranjem prometu. 1. III. 1923. Pravilnik za notranjo poštno službo v 4 delih, ki je bil izmed vseh pravilnikov najskrbneje sestavljen, ker so sodelovali pri njem najboljši strokovnjaki iz vseh poštnih direkcij, za ijub-•ijubljansko poštni tajnik Anton Wo 1 f. 25. I. 1924.'Pravilnik o avtomobilskem prometu. Februarja 1919. je bil v Ljubljani ustanovljen čekovni zavod, ki je do 1. 1921. uradoval samostojno, nato pa prešel po zakonu o pošt-no-hranilničnem, čekovnem in virmanskem prometu pod upravo poštne hranilnice kot njena podružnica. Za Flere t o m je bil na ljubljanski pošti imenovan za poštnega uradnega ravnatelja Josip Kurent, nadupravitelj kolodvorske pošte. Pri prevedbi na plače in položaje po uradniškem zakonu leta 1924. je bil imenovan za upravnikia I. reda. Odlikovan z redom sv. Save V. razreda je stopil 1926 v pbkoj. Za njim uraduje upravnik Josip Vertovec. Z novimi državnimi mejami je bil na ljubljanski pošti oživljen velik inozemski promet, zlasti močna je amerikanska in avstralska pošta, ki se steka tu za vso državo, mednarodni nakazniški promet pa še ni uveden. Bodočnost pošte in brzojava je v zračnem prometu (danes je izkoriščena le proga Pariš—^Beograd—Carigrad) in radiotelegrafiji, ki ima v naši državi le dve postaji, v Beogradu in Sarajevu; morda postane teh naprav v doglednem času deležna tudi ljubljanska pošta. službe, ki se šteje za pokojnino, oziroma čas, ki je priznan s posebnimi zakonskimi predpisi. Iz besedila tega člena je brez dvoma jasno, da se mora imenovana službena doba brezpogojno priznati v napredovanje, ker se je štela ta doba v napredovanje po prejšnjih zakonskih predpisih. Ne glede na to je tudi sigurno v duhu zakona1, da novi zakon ne vzame pravic, ki jih je garantiral stari zakon. Ako je imel uslužbenec pred 1. septembrom 1923 za napredovanje priznanih n. pr. 18 službenih let, ob prevedbi 1. septembra 1923 se mu je pa priznalo samo 16 službenih let, gotovo ni to bila namera zakonodavca. Glede na razmeroma neznaten finančni efekt, zlasti pa na zakonsko osnovo predmetne zadeve, prosimo ministrstvo, da prizna prizadetim uslužbencem nenakupljeno aspirantsko dobo v njenem efektivnem trajanju. PRISPEVKI ZA TOMBOLO NIŽJIH USLIJŽB. Kaikor 'minuila leta, se je Osr. dirarštvo nižjih poštnih uslužbencev tudi iletos obrnili o na svoje zunanje