NOVI TEDNIK CEljE, 8. JULIJA 1982 - ŠTEVILKA 27 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC ŠMARJE: O PLANIH v Šmarju pri Jelšah je bilo včeraj posvetovanje, ki ga je sklicala Občinska konferen- ca SZDL in je zadevalo ure- sničevanje družbenega pla- na republike in federacije, posebej pa so na njem anali- zirali, kako se uresničuje družbeni plan občine. Na po- svetu so spregovorili tudi o uresničevanju nalog in ciljev skladnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji ter ocenili polletne gospodarske rezul- tate v občini. DS ŽETEV SE JE PRIČELA Prejšnji teden so tudi v Savinjski dolini pričeli z žetvijo. Najprej bodo poželi ječmen, medtem pa bo tudi pšenica dozorela. Letos je v skladu s priporočili, da naj se poseje kar največ njiv z žiti, tudi tukaj precej več pšenice. Z njo so posejana tudi številna hmeljišča, kjer so v jeseni stare sadike hmelja izruvali, letos, po žetvi pa jih zasadili z novimi. Letošnji pridelek pšenice bi bil v Savinjski dolini gotovo med največjimi v zadnjih letih, žal pa je precejšen del poželo nedavno neurje. -p tAVCAR ENERGETIKA NA OBMOČJU Svojo zadnjo sejo je svet občin celjskega območja skoraj izključno namenil proble- mom energetske narave, predvsem proble- mom in rešitvam za redno oskrbo s premogi in drvmi v letošnjem letu in do leta 1985, pa tudi z nafto in naftnimi derivati. Ob tem so razpravljali še o delitvi bencinskega dinarja. Velja glavna ugotovitev, da brez naložb v rudnike in v gozdarstvo ne bo šlo, čeprav je bila oskrba s premogi, plinom, drvmi in dru- gimi gorivi do sedaj kar v redu. Že letos pa napovedujejo pri tej oskrbi večje težave: po- leg splošno znanih težav z nafto in naftnimi derivati, bo težko zagotoviti tudi dovolj veli- ke količine premoga. Iz velenjskega rudnika lignita prihaja na mesec le 1600 ton, lani 4000 ton, predvsem velenjski rudarji skrbijo za zaloge šoštanjske termoelektrarne. Druge dobave premoga, iz Trbovelj in iz bosanskih rudnikov pa so ve- zane na precejšnja vlaganja, za kar je seveda potrebno zbrati denar. Nemogoče je namreč vsa tovrstna bremena prevaliti zgolj na po- trošnikov žep, zato naj bi sredstva zbrale tudi občine. Na dolgo in široko se o tem ne kaže dogovarjati, sicer bomo na koncu imeli le nekaj dogovorov, denarja, premoga pa ne. Na seji sveta občin celjskega območja so opozorili še na večjo pozornost, ki bi jo mo- rali nameniti laškemu rudniku, saj njegovih 34.000 ton kakovostnega rjavega premoga na leto tudi ni mačji kašelj. Pri tem moramo upoštevati, da mislijo laški oziroma rečiški rudarji to količino do 1985. leta celo podvo- jitL Ce bi se uspeli dogovoriti še z gozdarji za potrebno čiščenje zanemarjenih gozdov, po- tem bi lahko pridobili precej drv, ki sedaj po mnenju nekaterih po nepotrebnem prhnijo. MITJA UMNIK KONJSKE DIRKE V GOTOVLJAH Prireditev, ki bo v ne- deljo ob 15. uri v Gotov- Ijah pri Žalcu, bo prav go- tovo privabila številne obiskovalce. Gre namreč za prireditev, ki jo organi- zira novoustanovljeni Ko- njeniški klub iz Gotovelj. Na konjskih dirkah bodo sodelovali vsi konjeniški klubi iz Slovenije ter se pomerili v več zvrsteh ja- hanja. Po prireditvi bo še Moped show, igrale pa bodo Amfore, ki bodo spremljale Tatjano Dre- melj. J. V. DENAR NEBO ODTEHTAL ŠKODE IN ZNOJA Ujma, ki je prejšnji teden zajela devet slovenskih ob- čin (Kranj, Kamnik, Brežice, Domžale, Žalec, Celje, Šmar- je in Velenje) je prizadejala globoko rano slovenskemu kmetijstvu, ki jo bo letos tež- ko pozdraviti. Gruče kmeto- valcev so se neposredno po toči zbirale na razdejanjih njivah in travnikih. Nemalo solza je steklo. Nemalo obu- pa je med kmeti, ki so z vese- lim pričakovanjem spremlja- li kako raste sleherna bilka. Letos je letina obetala boga- to žetev. Letos si je vsa druž- ba prizadevala, da bi postavi- la naše kmetijstvo na pravo mesto in kmetje so z zaupa- njem stopili v korak s temi prizadevanji. In kaj zdaj? Po toči zvoniti je prepoz- no, pravi star ljudski prego- vor. Je mar zdaj čas, da se pogovarjamo o obrambnih sistemih ? Potem, ko je stoti- ne ur težaškega dela sprem- njeno v nič v eni sami uri? Kakšen je to odnos do ljudi, ki delajo, ki živijo od in z zemljo? Najprej jih vabimo, jim nudimo marsikaj, da zač- nejo načrtno in v skladu s skupnimi prizadevanji go- spodariti na svoji zemlji, v istem času pa jim ne zagoto- vimo osnovne zaščite vsaj tam, kjer je to možno. Saj grozijo oblaki tudi drugod, vendar je tehnika že tako na- predovala, da se z obrambni- mi sistemi to lahko prepreči. Ne moremo prepuščati nak- ljučju, da samo vodi kolo na- še usode. Pridelava hrane je danes in jutri bo še bolj, živ- Ijensko pomembno vpraša- nje. Res je, da so v teh težkih trenutkih kmetu podali roko vsi. Pri priči so se pričela de- la na terenu, komisije so sto- pile do slehernega zasebne- ga in kooperantskega proi- zvajalca. Organizirana je ši- roka družbena akcija na re- publiški ravni, da se čim prej začnejo izvajati ustrezni ukrepi za sanacijo škode. To- da, noben denar ne bo odte- htal tistega, kar so kmetje iz- gubili s to letino. Zato je še kako pomemben vsak ko- rak, ki ga bodo vsi odgovorni storili, ne samo, da se čim prej odpravijo posledice na pridelkih, temveč, da podajo roko tovarišu. Zato ni čas, da bi se spraše- vali, zakaj je le 25 odstotkov kmetijskih površin na Slo- venskem zavarovano in ne več, če nam to dolga leta ni bilo mar. Denarja za vrnitev škode bo. Tudi bo dovolj za- ščitnih sredstev, gnojil in ne- katerih nadomestnih semen. Seveda, če se bodo pri tem vsi skrajno stabilizacijsko obnašali. Med drugim tudi tako, da kmetje v sodelova- nju s strokovnjaki (isto velja za družbeni sektor) dobro V občini Šentjur si priza- devajo, da bi škodo, nastalo po toči, s predpisanimi obrazci skupščine občine, kmetje in drugi uveljavili najkasneje do 15. julija letos. Kajti le na osnovi tako zbranih podatkov, bo mož- no upoštevati različne olaj- šave: tako pri odmeri dav- kov, kot prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. V tem primeru ne gre za nikakršen formalizem, am- pak za zbir dejanskega sta- nja nastale škode, ki je po tem datumu ne bo več mo- goče uveljavljati. presodijo, kaj preorati, kaj pa je vredno, da se ohrani z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi. Vsak kilogram pri- delka namreč pomeni drago- ceno pridobitev v bitki za hrano, za založenost trgov- skih pultov, za boljše gospo- darjenje. In končno, tudi ocena škode naj bo realna in objektivno izračunana, da ne bo prihajalo do tako neodgo- vornih situacij, kot na repu- bliškem posvetu za kmetij- stvo v Celju, ko se ocenjeval- ci in člani komisij, potem ko so ocenili skupno škodo, ni- so mogli zediniti ali niso ve- deli, kolikšna je cena za kilo- gram posameznih pridelkov, ki naj bi bila osnova za izra- čun škode. VVE OKLEŠČENA TRTA Kot oreh debela toča je v torek, 29. junija popoldne na celjskem območju oklestila vinsko trto, hmelj, nasade ribeza, koruzo, krompir in druge kulture. Najhuje je bilo na Kozjanskem ter v celjski in žalski občini. Bil je to grozljiv poduk, ki bo v naslednjih mesecih in celo letih terjal širšo družbeno skrb, predvsem pa učinkovite sisteme za varstvo proti toči. Več o uimi in nujnih ukrepih na 14. strani. foto: TONE TAVČAR POTRES V SAVINJSKI DOLINI v soboto ob 14.47 so v Savinjski dolini, oziroma v žalski, občini, še zlasti pa na območju Žalca, Šempetra in Prebolda, ljudje občutili potres. Na Seizmološkem zavodu SRS v Ljubljani so povedali, da je bil potres šeste stopnje po Mercallijevi lestvici. Potres je spremljalo močnejše bobne- nje. Sprva je izgledalo, da razen strahu ni povzročil hudega, v Šempetru pa so se takoj zbrale enote civilne zaščite, ki jih je aktiviral občinski štab in že v nedeljo so ugotovih, da je tako ali drugače poškodovanih 78 stavb. V glavnem di- mniki, ponekod tudi stekla in v dveh stanovanjih so razpo- kale stene. Hujše posledice je potres pustil na hišah Cvenko- vih in Kuharjevih. Epicenter potresa je bil okrog 50 km severovzhodno od Ljubljane, se pravi, da v okolici Sempe-1 tra. Manjše poškodbe so tudi na nekaterih zgradbah v Pre- j boldu in okolici. J. V.l 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 27-8. julij 198; SINDIKATI PRED KONGRESOM TEŽAVE V GOSPODARSTVU Premalo surovin, škripa presitrba, laltico bi več izvažali Na posvetu medobčinske- ga sveta Zveze sindikatov Slovenije so prisotni sekre- tarji in predsedniki Občin- skih svetov, predstavniki medobčinskih in republiške- ga sveta Zveze sindikatov Slovenije ocenili gospodar- ski in politični položaj regije, obravnavali izvozno politiko in analizirali aktivnosti do X. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Politični položaj je na splošno dober, izstopa- jo le težave z oskrbo in števil- ne nejasnosti pri združeva- nju deviz. Nekoliko drugače je v gospodarstvu, saj v ce- lotni celjski regiji skorajda ni delovne organizacije, ki bi ne imela težav z nabavo re- promateriala in energetskih virov. Tako posluje skorajda polovica delovnih organiza- cij na kritični meji rentabil- nosti, tretjina ima težave le občasno in le v petini delov- nih organizacij poslujejo brez težav. Od tega ima polo- vica delovnih organizacij te- žave prav z nakupom suro- vin, ker nimajo dovolj last- nih deviznih sredstev. Vsem občinam so skupne težave z oskrbo, otežkočeno poslova- nje zaradi pomanjkanja su- rovin in s tem tudi izpadi v izvozu, po neurju s točo pa še posebne težave pri zagotav- ljanju potrebnih količin škropiv, umetnih gnojil in krmil. Sekretar medobčin- ske gospodarske zbornice Janez Lenasi je poudaril, da je v regiji še veliko takšnih delovnih organizacij, ki bi lahko izvažale, pa zaradi ugodnega položaja na doma- čem trgu tega ne delajo. Po- seben poudarek pa velja v aktivnosti sindikatov name- niti vprašanju organizacije kmetijstva in oskrbi s hrano. V drugem delu razprave so prisotni spregovorili o nalo- gah Zveze sindikatov Slove- nije pred X. kongresom in aktivnostih, ki bodo izvede- ne v celjski regiji. Zavzeli so se za konkretno delo in real- no obveščanje v vseh sredi- nah, predvsem pa je potreb- no, da v današnjih zaostre- nih gospodarskih pogojih Občinski sindikalni sveti v sodelovanju z izvršnimi sveti v občinah poskrbijo za do- sledno realizacijo akcijskih programov sindikata in, da dobijo delavci realno sliko gospodarskega stanja. Nalo- ga Občinskih sindikalnih svetov je tudi, da predelajo kongresna gradiva, to je osnutek statuta, osnutek re- solucije in poročilo o delu sindikata med IX. in X. kon- gresom Zveze sindikatov Slovenije. Organizirati je po- trebno razprave v vseh sredi- nah in vanje aktivno vključi- ti delegate za kongres. Prav tako je treba zaostriti odnos do delovnih organizacij, ki kršijo družbeni dogovor o razporejanju sredstev za osebne dohodke. Zbrati pa je potrebno tudi vse pripom- be in dopolnitve h kongre- snim dokumentom in jih poenotiti. Vse te zadolžitve bodo lahko izvedene le s pra- vilnim in konkretnim pristo- pom k delu, so menili. IVANA FIDLER MESO ČEZ MEJO, KI JE NI Vzroke za pomanjkanje mesa je treba iskati tudi v odlivu živine čez republi- ško mejo, ne pa samo v po- večanem izvozu in razlagi, da je iz leta v leto v sloven- skih hlevih manj živine. Odliv živine na Hrvaško povzroča na Šmarskem go- spodarske in politične po- sledice. Tega pa se v repu- bliki premalo zavedajo, tr- dijo v Šmarju. V Šmarju so izračunali, da zaradi razlik pri odkup- nih cenah na slovenski in hrvaški strani živinorejci oziroma tisti, ki prodajajo živino na Hrvaško, iztržijo na leto v skupni vrednosti 40 mio din več, kot če bi jo prodajali slovenskim odje- malcem. V skladu z zveznim pred- pisom je treba ob nakupu živine odpisati izplen. V Boogradu je tudi posebna zvezna delovna organizaci- ja Jugoinšpekt, ki naj bi skrbela za uresničevanje te- ga predpisa. Zaradi tega ima vsaka klavnica v Jugo- slaviji predstavnika te or- ganizacije, žal pa se predpi- sov držimo samo v Sloveni- ji. V Šmarju pravijo, da smo na tem področju preveč to- gi, da se premalo ravnamo po ostalih republikah, če- prav bi bilo seveda najbolj in edino prav, da bi se pov- sod v državi držali enotnih predpisov, ki so na zvezni ravni tudi sprejeti. V Šmarju so prepričani, da je treba vsekakor doseči medrepubliški dogovor, ki se ga bosta držali obe stra- ni. Če pa dogovora ne bo, bo v naših mesnicah še manj mesa. 7 D ODLIKOVANJA V KONJICAH Na slovesni seji delavskega sveta in družbenopolitičnih organizacij delovne organiza- cije Dravinjski dom v Slo- venskih Konjicah so v petek podelili dvajsetim delavcem odlikovanja Predsedstva SFRJ. Red dela z zlatim ven- cem je prejel Florijan Jančič, Red republike z bronastim vencem Vlado Kukovič in Avgust Bogatin, Red dela s srebrnim vencem Avgust De- benjak, Minka Bajda, Angela Berdnik, Franc Brodnik, Ro- zalija Cernec, Franc Janžič, Stanko Kolar, Jože Matavž, Vida Pristovnik in Jože Ve- hovar. Medaljo zaslug za na- rod je prejela Terezija Ver- dnik, medalje dela pa Janez Javornik, Jožica Kotnik, Ma- rica Sket, Alojz Pečovnik, Ivan Skrabl in Anton Lipuš. Delavci so prejeli odlikova- nja ob tridesetletnici delovne organizacije, ki jo je Dravinj- ski dom praznoval lani. Slovesna seja Dravinjskega doma je bila namenjena praz- novanju Dneva borca, na njej pa je spregovoril predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek, ki je poudaril poleg splošne druž- bene problematike predvsem dosežke in težave v občini, ob tem pa je spregovoril tudi o pripravah na četrti samopri- spevek, o katerem bodo ob- čani odločali jeseni. MBP MS ZKS CELJE POSPEŠITI IZVOZ Potrebna bo politična akcija Čeprav je prvo sejo v novi mandatni sestavi pod vod- stvom Emila Rojca Medob- činski svet ZKS Celje posve- til programskim usmeritvam sveta in njegovih komisij do prihodnjega leta ter velik del razprave sklepom in usmeri- tvam 12. kongresa ZKJ - o vtisih s kongresa sta poroča- la Emil Roje in Štefka Pre- skar -, pa so aktualne gospo- darske težave in uresničeva- nje stabilizacijskih nalog da- jale seji poseben in značilen ton. Uvodno razpravo o gospo- darskih vprašanjih in nalo- gah v tem letu je imel pred- sednik ekonomske komisije Franjo Lubej, ki je izrazito podčrtal predvsem tri pre- dnostne naloge za akcijo in aktivnost komunistov. Le-te je sicer že jasno začrtal tudi kongres slovenskih komuni- stov, pa tudi medobčinski svet ZKS Celje v prejšnjem obdobju. To so naloge za za- gotavljanje normalne ravni fizičnega obsega proizvod- nje oziroma naloge, ki bi skušale celo povečati proiz- vodnjo. Nadalje naloge za pospeševanje menjave blaga in storitev s tujino, zlasti s konvertibilnim tržiščem za- radi zagotavljanja deviz in naloge, s katerimi bi morali uspešnje in učinkoviteje ob vladovati agroživilsko po- dročje, zlasti kar zadeva bit- ko za hrano. Prav pri proizvodnji hra- ne, pa so prišle do izraza še zadnje nevšečnosti zaradi neurja s točo, ki je močno prizadelo kmetijske posevke in pridelke v celjski, žalski in še posebej v šentjurski inj šmarski občini. ^ Glede uravnovešanja pla- čilne in trgovinske bilance je bilo posebej poudarjeno, da smo v prvih dveh mesecih v Sloveniji že tako izrazito znianjšali in omejili uvoz ter s tem lahko dokaj dobro po- skrbeli za dovolj sredstev za nakup reprodukcijskega ma- teriala, da pa v prihodnjem obdobju praktično ni več kaj omejevati pri uvozu, zato nas le pospešen izvoz lahko rešu- je iz sedanjega neugodnega gospodarskega položaja. Tudi na širšem celjskem območju bo potrebno začeti s politično akcijo, da bi se krog izvoznikov povečal, še posebej s tistimi,* ki so do sedaj varno, brez bolečin in celo za večji dohodek proi- zvajali za domače »cenov- no-inflacijsko« tržišče, če- tudi imajo vse pogoje in za- nimive ter kakovostne pro- izvodne programe za izvoz. MITJA UMNIK CELJSKA SKUPŠČINA ŠE PRESPLOŠNO Naloge za program stabilizacije Na seji zborov občinske skupščine so delegati spreje- li akcijski program ukrepov za izdelavo kratkoročnega in dolgoročnega programa sta- bilizacije, za štiri temeljna strateška področja: izvoz na konvertibilno tržišče, ohra- njanje tekoče proizvodnje, zgotavljanje redne preskrbe in gibanje osebne, skupne in splošne porabe v skladu z ustvarjenim dohodkom. V uvodni besedi je Edi Stepišnik, predsednik olj- činske skupščine obrazložil nujnost ukrepov, ki jih je s konkretnimi ugotovitvami dopolnil podpredsednik IS Milan Pešec. V nadaljevanju seje je največ razprav med delegati vzpodbudilo poroči- lo o uresničevanju reforme stanovanjskega gospodar- stva in stanovanjske izgrad- nje ter poročilo o akcijskem programu za izboljšanje zdravstvenega varstva v Ce- lju. Za obe poročili velja ugo- tovitev, da nista postavljeni v primerjalni odnos do med- občinskih in republiških gi- banj na tem področju ter, da so premalo opredeljena in analizirana gibanja finanč- nih sredstev. Uresničevanje zakona o združenem delu, naj poslej postane stalni predmet ocen in razprav, ki naj jo zbori ob- činske skupščine analizirajo kot sestavni del rSfeolucije in drugih razvojnih planov v občini, so menili delegati ob obravnavanju ocene uresni- čevanja zakona. Na seji so delegati sprejeli tudi poročilo o izvajanju šti- pendijske politike v občini ter se seznanili z analizo po- ložaja krajevnih skupnosti v celjski občini za katero so menili, da je še premalo kri- tično glede na to, da se dele- gatski odnosi v nekaterih KS prepočasi uveljavljalo. VVE OBRAZI JOLANDA^ PEČAR Mnogi izmed naših bralcev bodo v tem obra- zu spoznali Jolando Pe- čar. Spominjajo se Jolan- de s številnih izletov z Ve- selim zelenim vlakom in z drugih skupinskih poto- vanj, ki jih organizira TTG iz Celja. V tej delov- ni organizaciji dela kot organizatorka izletov, ve- dno pa je s skupinami na poti kcft spremljevalka: nasmejana, živahna z edi- no skrbjo, da je njenim gostom čim lepše in da na izletu dobijo vse kar od organizatorjev pričakuje- jo: »Rada delam z ljudmi. Ko sem se zaposlila, sem delala pri okencu, še se- daj se rada vračam tja, če je le potrebno nadome- ščati kolegico, ki je na bolniški ali na dopustu.« Služba ji vzame veliko prostega časa, tudi ob so- botah in nedeljah. Ven- dar ji ostane toliko, da ak- tivno sodeluje v pevskem zboru in v recitacijski skupini kulturnega druš- tva v Zidanem mostu, kjer stanuje. »Rada imam poezijo. Najraje recitiram Minattijeve pesmi. Be- rem tudi rada, predvsem knjige iz vojnega obdob- ja. Zanimajo me usode ljudi, njihove reakcije, njihov način mišljenja in njihovi problemi v nemir- nih okoliščinah.« Kdor Jolando pozna, ve, da se nanjo lahko zknese. Tako sodijo o njej tudi njeni so- delavci, ki se dobro zave- dajo, da je ta drobna žen- ska z močno voljo z dušo in telesom pri svojem de- lu: »Delo mi je neke \rste hobi. Veliko sem na poto- vanjih, to mi je všeč. Če sem dalj časa odsotna, to- liko bolje izkoristim ure, ki jih preživljam ob svoji hčerki, toliko bolj se po- svečam domu. Bistveno je, da si človek zna razpo- rediti čas. Meni to uspe- va, čeprav je marsikdaj treba zaradi dela žrtvova- ti del osebnega življenja. To je v bistvu problem vseh turističnih delavcev. Zato menim, da to delo i^nora imeti človek rad. Si- cer ga ne zmore ali ga ne opravlja dobro. To pa naj- bolje znajo oceniti ljudje s katerim vsakodnevno prih a jamo v s tik.« Zaradi spoznanj, ki jih ima iz stikov z ljudmi, je njen delež pri organizira- nju izletov velik, pred- vsem zato, ker se dobro zaveda, da ljudje tako ma- lo potrebujejo, da so sreč- ni. Prijazna beseda, obču- tek, da negdo poskrbi za- nje, da čutijo, da jih ima nekdo rad. To njeni pot- niki vedo, zato je na vsa- kem izletu najbolj iskana, zato njenega obraza zlepa ne pozabijo tisti, ki so jo prvič srečali. VVE VENTILČKOV NI! Z lučjo pri belem dne- vu bi lahko te dni po Ce- lju iskali ventilčke za ko- lesa. Prodajalci se le na- smihajo, ponujajo plašče z ventilčki vred ali celo nova kolesa, zmigujejo z rameni in tarnajo, da niso krivi, ker nimajo ventilč- kov. Imajo pa kolesa in najbolj prebrisani med njimi tudi bistre nasvete: tovariš, zmaknite ventil- ček kakšnemu dru- gemu ... UM RUDARJI PRAZNOVALI Z DELOM IN USPEHI! Ob letošnjem rudarskem prazniku, 3. juliju, je bilo v Titovem Velenju veliko najrazličnejših prireditev, ob vseh teh pa rudarji niso pozabili na svojo osnovno nalogo - delo! Tako so v juniju v 23 in dveh tretjinah delovnih dni nakopali kar 423 tisoč ton premoga ali poprečno na dan 17 tisoč 873 ton. S tem so presegli osnovni načrt za skoraj štiri odstotke, delovnega pa so dosegli sto odstotno. Sicer pa so velenjski rudarji od 1. januarja do konca junija (prva polovica leta) nakopali že dva milijona 597 tisoč ton premoga, kar je poprečno na dan 18 tisoč 506 ton. S tem so presegli osnovni načrt za skoraj šest odstotkov, delovnega pa za nekaj manj kot dva. V juliju bodo predvidoma delali 21 delovnih dni ter v njih nakopah po osnovnem načrtu 370 tisoč 650 ton, po delovnem pa 355 tisoč 110 ton. Osrednja prireditev ob letošnjem prazniku je bila na kotalkališču in sicer «skok čez kožo«, ko so učence, ki so končali rudarsko šolo, sprejeli v rudarski stan. Na prireditvi je bil tudi Franc Leskošek-Luka. Na posnetku: 92-letni upokojeni rudar OTO BLAT- NIK, ki se s sedanjimi rudarji pogovarja o rudarjenju, kakršno je bilo nekoč! Tekst: TONE VRABL Foto: LOJZE OJSTERSEK št. 27 - 8. julij 1982^ NOVI TEDNIK - stran 3 Zlati grb občine je prejela tudi Hmezadova delovna organizacija Kmetijstvo, priznanje pa je prejel Franc Verstovšek, UVELJA VLJANJE ZZD V CELJU RAZLIČNI REZULTATI Komite ZK in sicupščina opredelila naloge v občini Celje so naloge in cilje, ki jih postavlja Zakon o združenem delu, vključili v resolucijske dokumente in jih povezali z družbenimi usmeritvami za stabilizacijo gospodarstva. Pri tem pa so bila posebej izpostavljena nekatera področja, ki so ključnega pomena za nadalj- nji razvoj in imajo prednost pred ostalimi nalogami. To so naloge pri družbenem pla- niranju, samoupravnem spo- razumevanju, oblikovanju in delitvi dohodka in s tem po- vezano svobodno menjavo dela ter zelo pomembnega področja uveljavljanja načel delitve po delu in rezultatih dela. Ta področja so posebej iz- postavili tudi člani komiteja Občinske konference ZKS Celje, ko so ocenjevali, v ko- likšni meri so bila določila Zakona o združenem delu uresničena v praksi. Med drugim so v oceni poudarili, da je bila z Zakonom o zdru- ženem delu dana odločilna vloga samoupravnim spora- zumom in družbenim dogo- vorom, ko je šlo za urejanje odnosov med organizacijami združenega dela in tudi v družbeni skupnosti. Vendar se je izkazalo, da so se pri pri samoupravnem sporazume- vanju pri samoupravnem or- ganiziranju združenega dela oblikovali različni procosi: od tega, da se v določenih primerih temeljna organiza- cija uveljavlja kot samosto- jen gospodarski subjekt, ki se ne vključuje v skupno po- litiko delovne organizacije, do primerov, ko se krepi funkcija delovne organizaci- je in ko so prisotne različne oblike združevanja dela in sredstev. Posebno poglavje pa je sporazumevnaje pri ra- zvijanju družbeno ekonom- skih in dohodkovnih odno- sov v združenem delu, kjer je bilo oblikovanih veliko šte- vilo sprazumov, mnogokje pa so ostali le popisan list papirja. Na seji komiteja so ocenili izvajanje Zakona o združe- nem delu tudi na drugih po- dročjih ter opozorili pred- vsem na nekatere naloge, ki jih bo treba dosledneje ure- sničevati. Le-te pa je natanč- no opredelila Občinska skupščina, ki je v torek na svojem zasedanju obravna- vala tudi poročilo o izvajanju Zakona o združenem delu. Tako so delegati soglašali, da je treba nenehno krepiti družbeno dogovarjanje in sa- moupravno sporazumeva- nje, preverjati samoupravno organiziranost OZD, da mO- ra planiranje postati dejan- ski instrument delavca, da obvlada celotno družbeno reprodukcijo in da je treba pospešiti uveljavljanje svo- bodne menjave dela. DS PRAZNIK OBČINE ŽALEC ZA STABILNEJŠE GOSPODARSTVO Delegati so se zbrali v novem domu krajanov v Vrb/u v nedeljo dopoldne je bila v novem domu krajanov v Vrbju slavnostna seja vseh treh zborov skupščine obči- ne Žalec v počastitev 7. juli- ja, praznika občine. Praznu- jejo ga v spomin na začetek vstaje proti okupatorju v Sa- vinjski dolini, ko je bila orga- nizirana prva množična pro- pagandna akcija. Poleg dele- gatov so se seje udeležili tudi prvoborci in nosilci partizan- ske spomenice 1941, doseda- nji nagrajenci občine Žalec, delegaciji pobratenih občin Bačka Palanka in Kruševac, delegacija občine Varaždin, predstavniki sosednjih ob- čin, medobčinskih družbe- nopolitičnih organizacij in drugi. Osrednji govornik je bil predsednik izvršnega sveta žalske občinske skupščine, Ervin Janežič, ki je obudil spomin na padle med NOB. Iz vasi Vrbje je padlo sedem žrtev. Najaktivneje so se v NOB vključile družine Mal- gaj, Rajh, Debič, Sepec in Blaže. V nadaljevanju je pre- cej pozornosti namenil napo- rom za nadaljnji razvoj poli- tičnega sistema socialistič- nega samoupravljanja, ki so vidni v vsej družbenopolitič- ni skupnosti. Menil je, da so samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, ki opre- deljujejo načela in konkret- ne naloge s področja kadrov- ske politike, štipendiranja, zaposlovanja, družbene sa- mozaščite, sodelovanja z drugimi občinami realizirani do precejšnje mere. Slabše pa je bilo z uresničevanjem samoupravnih sporazumov, ki imajo kot predmet spora- zumevanja finančne obre- menitve. Ko je govoril o delegat- skem sistemu, je dejal, da se delovni ljudje in občani pre- malo poslužujejo delegacij kot sredstva za svoje vpliva- nje pri razreševanju proble- mov, s katerimi se srečujejo. To velja tudi za organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Največ pozornosti je Ervin Janežič namenil gospodarje- nju. Pri tem je poudaril, da je v preteklem letu porasla fi- zična produktivnost dela. Tudi rast ekonomskih kate- gorij je bila v skladu s plani, opažala pa se je že nižja rast dohodka v primerjavi s ce- lotnim prihodkom in z rezul- tati v letih poprej. Samo deli- tveno razmerje dohodka za celotno občino je ugodno, kar pomeni, kako zelo se de- lovni ljudje in občani zave- dajo pomena širitve in krepi- tve materialne osnove dela tudi za v naprej. Glede na hitro rast sredstev za repro- dukcijo pa je še toliko bolj pomembna naložbena na- ravnanost. V občini Žalec je sicer naravnanost naložb v skladu z znanimi in realnimi kriteriji. V bodoče pa bo po- trebno združevanje sredstev, ki bo moralo zamenjati raz- drobljene naložbene posege. To bo tudi porok za večjo osnovno prestrukturiranje gospodarstva, ki mora posta- ti močnejše, bolj konkurenč- no in dolgoročno izvozno usmerjeno. Rezultati na področju eko- nomskih odnosov s tujino so bili v preteklem letu ugo- dnejši kot prej, v celoti pa vendarle niso dosegli načrto- vanih ciljev. Kmetijstvu bo treba dati v prihodnosti še Slavnostni govornik v Vrbju je bil predsednik izvršnega sveta SO Žalec Ervin Janežič. več možnosti, od njega pa za- htevati še boljše rezultate. S sodobnimi agrotehničnimi ukrepi bo treba povečati hektarske donose, z vzpod- bujevalnimi ukrepi za zain- teresirati vse proizvajalce za še večjo proizvodnjo. Precej pozornosti je Janežič name- nil tudi gradnji stanovanj in varčevanju rodovitne zemlje pri tem. V nadaljevanju seje je predsednik skupščine obči- ne Žalec Viljem Petek pode- lil zlate, srebrne in bronaste grbe občine. Zlati grb sta prejela Hmezadova DO Kmetijstvo in bivši predsed- nik OK SZDL Ivo Robič. Srebrne grbe so prejeli Ga- rant Polzela, glasbena šola Risto Savin Žalec ter Janko Petroček iz Žalca, bronaste grbe pa so podelili Miku iz Prebolda, Vinku Janiču iz Šempetra in Jelisaveti Pod- gornik iz Prebolda. Plaketo občine so prejeli smučarsko društvo Braslovče, kulturno prosvetno društvo Vinska gora, planinsko društvo Pre- bold, Marjan Juteršek iz Go- tovelj, Matevž Babic iz Griž, Pavlina Glušič iz Vrbja, Al- bin Stepišnik iz Trnave in Anton Uplaznik iz Kasaz. Zlate značke občine so preje- li Anton Zgank iz Gotovelj, Srečko Pižorn iz Andraža, Franc Turk iz Trnave, Jože Drča iz Prebodla, Daniel Brišnik iz Gomilskega, Ivan Košan iz Zgornje Crnove, Franc Radišek iz Žalca, Franc Skruba iz Letuša, Ru- di Zupane iz Šempetra in Ja- nez Uplaznik iz Vrbja. Srebr- no značko občine so prejeli Jože Avsec iz Kasaz, Stane Rudolf iz Migojnic, Igo Cizej iz Smatevža, Milan Vasle iz Podkraja, Slavko Vrhovnik iz Galicije in Milan Zupane .iz Migojnic. JANEZ_V.fiDENIK NAGRAJENCI OB PRAZNIKU OBČINE LAŠKO Na slavnostni seji zborov občinske skupščine Laško, vod- stev družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih intere- snih skupnosti, ki je bila''v petek dopoldne v Laškem, je skupščina občine Laško, ob prazniku občine, podelila letoš- nja priznanja »2. julij«. Od organizacij so ta največja prizna- nja občine prejeli: gasilsko društvo Sedraž, strelska družina »Celjska četa« Mala Breza, SSD osnovne šole »Marjan Ne- mec« Radeče in društvo za telesno vzgojo Rimske Toplice. Od posameznikov so priznanja skupščine občine Laško, ki jih je podelil predsednik Franc Lipoglavšek, prejeli: Jože Cerovšek, Helena Dovečar, Rudolf Vrečar iz Laškega, Janez Kralj iz Radeč, Stanko Peklar iz Rečice in Zlata Strel iz Zidanega mosta. Slavnostne seje so se udeležili tudi pred- stavniki iz pobratenih občin Vrbovec, Mionica in Trstenik. M. A. NA KOZJANSKEM NOVE LASTOVKE V nedeljo, 4. julija, so na Kozjansko prišli brigadirji druge izmene. Štiri tedne bodo tukaj združevali svoje delo, uspehe in moč, da zagotovijo ljudem tega nerazvitega območja boljše življenje, mladi iz Ljubljane-Centra, Beograda, No- vega mesta, Plantišta v Vojvodini in mladi brigadirji specia- lizirane brigade Rdečega križa iz vse Slovenije. Brigadirjem želimo veUko uspeha in čimmanj žuljev pri uresničevanju njihovih smelo začrtanih ciljev. PRIREDITVE ZA CELJSKI | PRAZNIK Bliža se 20. julij, celjski občinski praznik. Celjani ga bodo tako kot vsako leto primerno obeležih. Osrednja proslava bo 20. julija v krajevni skupnosti Nova vas na temo »Zaklju- I čena stanovanjska soseska.« Z otvoritvijo vrtca na Dolgem polju, plavalnim prven- stvom ter z ekipnim brzopoteznim turnirjem 16. julija, se bodo pričele različne kulturne, športne in druge manifesta- cije ob občinskem prazniku, katere bodo potekale do 30. julija. Posebno delovno obeležje praznovanju bodo dale tudi otvoritev že omenjenega vrtca, proizvodne hale Libela ter silosov Merx. Do praznika bodo v Novi vasi urediU pešpoti, postavili ulične table, uredili parkirne prostore in še vrsto drugih del, ki bodo omogočala čim lepši videz krajevne skupnosti, ki bo gostiteljica kulturnega programa ob občm- skem prazniku. Od kulturnih prireditev naj omenimo še večer črnogorske folklore na Tomšičevem trgu v Celju, v sredo, 21. julija ter v soboto 24. julija na Dobrni, nastop vokalno instrumentalne skupine Sedmina na Tomšičevem trgu, v petek, 23. julija, ter folklorni dan v Strmcu, v četrtek, 22. julija. Na sam dan občinskega praznika bodo tudi slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine s koncertom me- šanega pevskega zbora France Prešeren. VVE POGLED V SVET S kovinotehno VOJAŠKA ZMAGA, POLITIČNI NEUSPEH! Kriza v Libanonu kot posledica izraelske agresije katere osrednje žrtev so Palestinci na splošno, Pa- lestinska osvobodilna organizacija (PLO) pa še posebej, še ni doživela razpleta - vsaj v času, ko to pišemo. Položaj je hkrati jasen in nejasen. Vzlic premirju Izraelci ne samo na- daljujejo izsiljevalsko obkolitev zahodnega dela Bejruta, ko želijo s prekinitvijo električnega toka, do- bav vode in hrane spraviti Pale- stince na kolena. Hkrati nadaljuje- jo bombardiranje. A vstrijski kancler dr. Bruno Kreisky je predvčerajšnjim ugoto- vil, da je PLO sicer doživela hud vojaški udarec, da pa so Palestinci v tej drami strahovitih žrtev poli- tično pridobili. Na čem lahko sloni takšno razmišljanje? Izraelska vlada Menahema Begi- na slej ko prej teži za tem, da bi Palestince vojno do kraja porazila, jih izgnala iz Libanona in v Libano- nu samem pa spravila na oblast de- sničarske politike, ki bi voljno sle- dili na vodilom in željam iz Tel A vi- va. Izrael skuša razen tega razširiti število vlad, ki bi bile voljne, kot Egipt pod predsednikom Sadatom, skleniti z Izraelom pakt, podoben ^ tistemu iz Camp Davida. To bi kaj- pak pomenilo utrditev položaja izraelske države in nadaljnje spod- kopavanje zahtev blizu štirih mili- jonov Palestincev, da dobe tisto, kar jim pripada - lastno državo. Od podpisa sporazumov v Camp Davidu so minila tri leta, »splošni mir«, ki so ga napovedovali podpis- \ ni ki - bivši predsednik ZDA Car- prše: JOŽE ŠIRCELJ ter, pokojni egiptovski predsednik Sadat in Begin je še naprej daleč. Zdaj bi Begin rad razširil mrežo takšnih partnerjev. Njemu podreje- na vlada v Libanonu bi utegnila biti takšen sobesednik. Toda od tod naprej je kandidatov bolj malo. Namreč v arabskem svetu. Zlasti še, ker v javnem arabskem javnem mnenju očitno narašča ogorčenje in razočaranje nad nesposobnostjo arabskih vlad, da bi se količkaj od- ločneje postavile po robu izraelski agresiji in priskočile na pomoč pa- lestinskemu ljudstvu. V okoliščinah vojaškega in poli- tičnega ponižanja arabskih držav, ko je še bolj kot kdaj poprej prišla na dan neenotnost v arabskih vrstah, bi kajpada vsako javno pri- bliževanje kake arabske vlade Izraelu bilo samo druga beseda za Rapitulantskoklečeplazenje. Vtem pogledu torej Beginu stvari ne gre- do posebno v klasje. Ker so ZDA vseskozi podpirale in podpirale Izrael, ker so v varnost- nem svetu blokirale vsako rešitev, ki bi količkaj kazala na neodobra- vanje izraelskega ravnanja, imajo mnogi Washington za sokrivca takšnega dogajanja na Bližnjem vzhodu, ko grozi palestinskemu ljudstvu pravi pravcati genocid, vsekakor pa uničenje možnosti v bližnji prihodnosti, da uresničijo svojo pravico do ustanovitve last- ne države. Po drugi strani je opaziti tudi ra- zočaranje nad sovjetskim po- manjkljivim odzivom, ki je od pr- votne ostrine prešel na obljubo »velike podpore in pomoči« arab- ski in palestinski stvari, pri čemer še ni jasno0k kaj pravzaprav gre. Kakor že rečeno: izraelski agre- sorji so vojaško zmagali, toda poli- tično se jim računi ne iztečejo, vzlic izdatni ameriški pomoči in vzlic zmedi v vrstah arabskih vlad. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 27-8. julij 1982 SERGEJ KRAIGHER MED NOVINARJI BITKA SE ZAČNE V TOZDU! Stabilizacijo bomo uresničili le s samoupravo v ponedeljek je član pred- sedstva SFRJ Sergej Krai- gher v spremstvu članice sveta federacije Lidije Sent- jurc obiskal hišo CGP DELO in se ob tej priložnosti pogo- varjal s širšim slovenskim novinarskim aktivom o ure- sničevanju stabilizacijskih nalog in o aktualnih družbe- nopolitičnih in gospodar- skih problemih razvoja naše družbe. Vsebinski okvir pogovora so dajala izhodišča dolgoroč- nega programa gospodarske stabilizacije, ki so jih s po- močjo kakšnih 300 strokov- njakov pripravili v »Krai- gherjevi komisiji« dveh zveznih svetov, za vprašanja družbene ureditve in za go- spodarski razvoj in ekonom- sko politiko. Ta izhodišča, ki napovedujejo še vrsto posa- meznih študij za različna po- dročja, so dobila z minulimi partijskimi kongresi po re- publikah in z doseženo poli- tično enotnostjo 12. kongre- sa ZKJ tudi dovolj politične- ga vetra za praktično uresni- čevanje. Ni pa treba imeti nobenih iluzij, da proces pre- nove družbenopolitičnega in gospodarskega vsakdana ne bo zahteval izrednih napo- rov in tudi svojega časa. Stabilizacija, kratkoročna in dolgoročna še predvsem., ter samoupravljanje, sta dve plati enega procesa. Ce ne bomo uspeli samoupravne odnose in odločanje delav- cev spraviti na stopnjo, kjer bodo združeni delavci re- snično neposredno odločali o ustvarjanju dohodka in o njegovi razdelitvi, potem tu- di stabilizacijskih nalog ne bomo mogli uresničiti. Osnovna bitka se začne v te- meljni organizaciji združene- ga dela, kjer odločanje o in- vesticijah, akumulaciji, deli- tvi dohodka še vedno pre- večkrat ostaja le v »pristoj- nosti« poslovodnih struktur in mnogokrat docela odmak- njeno od delavcev. Seveda lahko ugotavlja- mo, da je samoupravljanje napredovalo in postalo način mišljenja in življenja nas vseh, vendar je zaostajalo v primerjavi glede na zaželen in pospešen družbeni razvoj. Predvsem pa se ni dovolj do- kazalo v gospodarski mate- rializaciji. Ce bomo hoteli uresničiti nakazane dolgoročne stabili- zacijske naloge, potem se moramo prav vsi zavedati, da v bistvu gre za globoke družbene' spremembe. Gre za spremenjeno obnašanje in življenje od posameznika do družbenopolitičnih skupno- sti za naš prihodnji razvoj, za razvoj socialističnega samo- upravljanja. Inflacijsko smo se pač ra- zvijali kolikor smo se, od se- daj dalje to ni več mogoče. Protiinflacijski program bo moral dati rezultate, končno bo še posebej »trdo« v tem mesecu, ko v Jugoslaviji pri- čakujemo tudi obisk delega- cije mednarodnega monetar- nega fonda, s katero bomo morali v celoti dokazovati tudi že opravljene in načrto- vane stabilizacijske naloge in ukrepe. Porabo omejujoči ukrepi zveznega izvršnega sveta so nujni, saj moramo zaradi dr- žavne likvidnosti porabo zmanjšati kar najbolj, nanje pa ne kaže vedno gledati kot samo na državno regulativo, ki celo krni samoupravno dogovarjanje in sporazume- vanje. Po domače povedano, za takšno dogovarjanje je po- treben čas, tega časa pa letos niti nimamo: odplačati mo- ramo na primer pet milijard dolarjev obresti in anuitet ter dolgov od tujih posojil. Povečan izvoz je naša edi- na možnost, da se ob bolj za- grizeni lastni in notranji bit- ki za večjo produktivnost in ekonomsko učinkovitost, spopadamo za naš prostor v konkurenčnem gospodar- skem svetu. Vsekakor pa bo potrebno ves čas temeljiteje analizirati svoje lastne stabilizacijske ukrepe - do sedaj te navade nismo imeli - kar velja tako za republiške kot občinske izvršne organe družbenopo- litičnih skupnosti in v sa- moupravni interesni sferi, kjer delegatske skupščine še vedno niso bile dovolj odlo- čujoče in zato bolj učinko- vite. MITJA UMNIK NAGRADE IN PRIZNANJA INOVATORJEM V ŽALSKI OBČINI Na slavnostni seji skupšči- ne občine Žalec v Vrbju so podelili tudi nagrade in priz- nanja inovatorjem za leto 1981. Nagrade so prejeli: za množično inventivno dejav- nost Edi Hrovat, (TOZD Ke- mija Šempeter) ža zamenja- vo solvent premaza z vo- dnim predpremazom. S tem je delovna organizacija v enem letu prihranila več kot milijon dinarjev. Drugo na- grado je prejel Franc Kalšek (TT Prebold) za regulacijo napetosti tkanine in s tem omogočil prihranek 1,2 mi- Ijona dinarjev, tretjo nagra- do pa je prejel Franc Vasle (Tovarna nogavic Polzela) za mehanično zavoro za lycro na pletilnih strojih, kar je prineslo 800 tisoč dinarjev prihranka, četrto nagrado je prejel Jože Zupan (TT Pre- bold) za povezavo dozirnih črpal. Ta inovacija je omogo- čila 560 tisoč din prihranRa. Za izboljšavo sistema za zbi- ranje in vračanje kondenzata je prejel četrto nagrado Jože Razboršek (TT Prebold). S to izboljšavo je tovarna že prvo leto prihranila 912 tisoč din. Za raziskovalno dejavnost je prejel prvo nagrado Milan Gostečnik (SIP Šempeter) za raziskavo in razvoj dvore- dnega obiralnika koruze, drugo in tretjo nagrado si de- lijo Oton Muck in Ivan Jelen (oba SIP Šempeter) za razi- skavo optimalne tehnologije in ustreznih strojev za spra- vilo sena in travne silaže na družbenih posestvih, ter skupina inovatorjev: Rudi Janežič, Vinko Pavline, Ivan Piki in Milan Veronek (Hme- zad - Inštitut za hmeljarstvo« in pivovarstvo) za inovacijo strojno sajenje hmelja. Priz- nanja za inovacije so prejeli še Simon Plavčak in Anton Cilenšek (TT Prebold), Franc Pečnik (Cestno po- djetje Celje, TOZD asfalt, ka- mnolom, Velika Pirešica), Rafko Ocvirk, Aero TOZD Kemija Šempeter, Miloš Ra- dehč (Aero TOZD Kemija Šempeter) in Bojan Voh (SIP Šempeter). Na sliki: Predsednica skupščine razi- skovalne skupnosti občine Žalec Nada Flis-Lukman, podeljuje prvo nagrado in priznanje Milanu Gosteč- niku. T. TAVČAR AVTOBUSI BODO VOZILI REDKEJE v javnosti se širijo glasovi, da je Izletnik iz Celja ukinil nekatere proge. Da to ni res, smo ugotovili v pogovoru s Stevom Orlom, vodjem ko- merciale pri tozdu Potniški promet. »Gre za zmanjšanje števila voženj na že obstoječih rela- cijah«, pravi Stevo Orel v zve- zi z mestnim in primestnim prometom. »Zmanjšali smo število voženj ob času, ko je potnikov manj. Naprimer: v Šmartno v Rožni dolini je imel avtobus ob delavnikih osem voženj, sedaj le sedem. Ob nedeljah imajo ti krajani sedaj dve vožnji namesto treh. Prej je vozil avtobus v Žalec vsake četrt ure, od 1. 6. pa vsake pol ure. Ostajajo pa še odprti problemi v krajih, ki tudi prej niso imeli avtobu- snih zvez, kot naprimer Creš- njice ali pa tam, kjer imajo le delavske in šolske avtobuse. Tu pa bo stanje najbrž ostalo še nespremenjeno.« Izletnik Celje je tako prihranil okoli 950 km poti na dan. Omejitve so enakomerno porazdeljene po občinah. Seveda pa ra- zmišljajo še o drugačnih ukrepih, ki pa so odvisni od sodelovanja z drugimi dejav- niki, najbolj z delovnimi or- ganizacijami in krajevnimi skupnostmi in šolami. VVE ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ SIP ŠEMPETER TRIJE NOVI PROIZVODI Krstil jih je Milan Kneževič v petek so v tovarni kme- tijskih strojev Sip v Šempe- tru krstili tri nove kmetijske stroje, ki so rezultat inven- tivnaga dela Sipovih stro- kovnjakov. Gre za stroje, ka- kršnih doslej na našem trži- šču še ni bilo, veliko zanima- nje zanje pa je doma in v tuji- ni. Vrtavkasti zgrabljalnik VZ 500, obiralnik za koruzo KK 55 in pobiralno silažna prikolica PSP 28 so predsta- vili že na novosadskem sej- mu, kjer je Sip zanje prejel zlato medaljo, izredno veliko zanimanja za te stroje pa so pokazali tudi na miinchen- skem sejmu. Stroji so še zla- sti primerni za večje obdelo- valne površine, torej za druž- beni sektor kmetijstva. »Ker gre za stroje, ki so re- zultat vašega lastnega znanja in ker pomenijo ogromno v naših prizadevanjih za pride- lovanje čim več hrane, vam iskreno čestitam!«, je dejal predsednik republiškega ko- miteja za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano Milan Kne- ževič, potem ko je krstil tri nove proizvode. Kot vse ka- že, bodo precej strojev izvo- zili tudi v Avstrijo in v Zvez- no republiko Nemčijo. Sicer pa so letos izdelali le proto- tipne količine, medtem ko bo redna proizvodnja stekla prihodnje leto. Eden največjih proble- mov, s katerim se trenutno srečujejo v Šempetru je po- manjkanje materialov. To še zlasti velja za pločevino. Od zadostnih količin le-te je tudi odvisna nadaljnja proizvod- nja. Za oskrbo z materiali so izdelali poseben akcijski program. Ce bo treba, bodo takrat, ko bo na voljo zadosti materialov, delali tudi izven rednega delovnega časa in časovne razporeditve. Vse si- le pa bo treba usmeriti tudi v izvoz. Res je, da potrebujejo Sipovi stroji le dva odstotka materialov neposredno iz uvoza, res pa je tudi, da mora Sip zagotoviti potrebne devi- ze za združevanje z železarii, izdelovalci lakov in barv. Ce bodo hoteli biti dobro zalo- ženi z njihovimi izdelki, po- tem bo treba izvoziti dvajset odstotkov vse proizvodnje, pod pogojem, da bodo na tu- jem dosegali enake cene kot doma. Pred svečanim krstom so v Sipu podelili ob prazniku te delovne organizacije priz- nanja dolgoletnim delav- cem. JANEZ VEDENIK NI DENARJA ZA KRPANJE CEST V letošnjem letu se soočamo z ve- likimi problemi v cestnem gospo- darstvu, saj smo že spomladi z veli- kimi dvomi pogledovali na razrite in luknjaste ceste, še posebej ob dej- stvu, da ža pošteno krpanje cest, da ne govorimo o novih, ne bo dovolj denarja. V težkem položaju so se znašla tu- di cestna podjetja, zato so se v okvi- ru svojega sozda Združenih cestnih podjetij Slovenije dogovorila, da na svojih sindikalnih konferencah te- meljito preučijo težavni položaj, ki se velikokrat povezuje tudi z zagoto- vitvijo socialne varnosti delavcev, zaposlenih v cestnih podjetjih. Tako se je sestala tudi sindikalna konferenca pri Cestnem podjetju Celje, glavna tema pa je bila, kako poskrbeti za normalno in redno vzdrževanje cest na širšem celjskem območju ob vse bolj pičlih finančnih sredstvih in ob zmanjšanju bančnih posojil ter garancij v cestnem gospo- darstvu. Gre tudi za stalno zasede- nost proizvodnih zmogljivosti v cestnem podjetju do konca leta, iskanje vseh mogočih notranjih re- zerv, ki še obstoje, za bolj pametno porazdelitev bencinskega dinarja za ceste, za dosledno in v dogovorjenih rokih opravljena naročena gradbe- no-cestna dela in še kaj. Na vsak način pa se je potrebno na splošno učinkoviteje delovno organizirati. Prav v tem trenutku nezavidljive finančne situacije v slovenskem cestnem gospodarstvu, je potrebno izpeljati tudi samoupravno organizi- ranost v smislu določb novega zako- na o cestah. Na širšem celjskem ob- močju še niso vsepovsod organizira- li samoupravnih interesnih skupno-. sti za ceste, razen v občini Velenje, prav tako niso določili finančnih na- črtov. V nekaterih občinah se pojav- ljajo tudi nesprejemljive težnje po ustanavljanju cestnih temeljnih or- ganizacij združenega dela za vzdrže- vanje cest, kar bi skupna finančna bremena za ceste v bistvu še poveča- lo, že tako pičla razpoložljiva sred- stva pa lazdrobilo. V posebno težkem položaju v Cestnem podjetju Celje je-njihov TOZD Gradnje, ki ima svoje proiz- vodne zmogljivosti zasedene komaj do konca tega meseca. Ne gre se torej čuditi nekaterim ugotovitvam in razpravam v javnosti, ki se spra- šujejo, ali bo iz asfalta kmalu nastal makadam. Problemi v cestnem gospodar- stvu so torej v tem trenutku že tako zaostrenih stabilizacijskih razmer izredno pereči, zato celjski cestarji opozarjajo predvsem na nekaj na- slednjih dejstev: da bo zaradi sla- bega vzdrževanja cestnega omrežja - manjka namreč denarja, ogrože- na varnost v cestnem prometu, da utegnejo biti ogrožene nekatere go- spodarske dejavnosti, zlasti turi- stična, da bo vzdrževanje maka- damskih cest celo dražje od asfalt- nih, da še niso zagotovljena sred- stva za zimsko službo in da delavci Cestnega podjetja Gelje pred druž- bo ne morejo prevzeti vse odgovor- nosti za nastali položaj. Pri tem so še posebej pereča vpra- šanja socialne varnosti cestarjev. Ce- starji tudi izrekajo v tem trenutku nezaupanje do programiranja cest- nega gospodarstva, kritiko na ta ra- čun pa smo lahko slišali tudi na zad- nji volilni konferenci medobčinske- ga sindikalnega sveta: predvsem, da se je nemogoče sprijazniti z nekate- rimi težnjami, da bi skoraj vsaka ob- čina ob sedanjem pomanjkanju cest- nega denarja imela takorekoč svoje cestno {)odjetje, ko se še vsa sedanja cestna podjetja v Sloveniji tolčejo za svoj vsakdanji kruh. MITJA UMNIK 01 - 8. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 5 Prapor pododbora Tomšičeve brigade Žalec je razvil ge- aeralpolkovnik Ivan Bolničar. PRAZNOVALI Pred 41 leti, točneje 6. julija 1941 se je na pobudo teda^ njega sekretarja OK KPS za Celje, tovariša Toneta Grčarja- Johana sestal ob Ljubljanski cesti mestni odbor OF. Zaradi tega zgodovinsko pomembnega dogodka je lani na pobudo krajevne organizacije ZB skupščina KS sprejelai sklep o razglasitvi 6. julija za krajevni praznik. V znak priz- nanja tedanjim aktivistom, pa so lansko leto za 1. krajevni praznik odkrili spominsko obeležje s ploščo, ob Ljubljanski cesti, v neposredni bližini KS. Ob praznovanju letošnjega krajevnega praznika, so v pro- gramu zajeli: tekmovanje v šahu, v streljanju in malerrt nogometu, slavnostno sejo skupščine s podelitvijo krajev- nih priznanj, skupaj s Kovinotehno kulturni program nai Gričku, kjer je bilo tudi družabno srečanje. Ta KS se lahko pohvali s prostovoljnim delom, saj so pri izgradnji mostu čez potok Hudournik opravili preko 300 udarniških ur, poleg tega, da vzdržujejo vse krajevne ceste in sodelujejo pri urejanju okolja. Vsa ostala dela, kot je regulacija Savinje, namestitev čistilnih naprav, sanacija ju- gomont blokov, pa se izvajajo po srednjeročnem planu. Vidni so premiki na področjih, kot je socialno vorstvo in poravnave sporov. ZVONE PETEK SREČANJE TOMŠIČEVCEV NA PONIKVI Sobotno popoldne je bilo še zlasti svečano v krajevni skupnosti Ponikva v žalski občini. Ponikva je odprtih rok pričakala borce L SPUB Toneta Tom- šiča, novosprejete mladince-pripadni- ke teritorialne obrambe in druge, ki so prišli v ta kraj. V zaselku Studence pa je bilo tem bolj slovesno, saj so odprli tudi drugo fazo vodovoda. Vodo so do- bili v petdeset domačij na tem kra- škem območju v severnem predelu Savinjske doline. Na sobotni slovesnosti so podelili plakete komandnemu kadru brigade in bataljonov ter čet in vodov s po- dročja občine Žalec. Plakete je prejelo petdeset ljudi, devetdeset pa so jih po- delili darovalcem prispevkov za razvit- je prapora in za posebne napore pri izgradnji vodovoda v Studencah. Zbrane na Ponikvi je popoldne naj- prej pozdravil predsednik občinske organizacije ZZB NOV Žalec in prvo- borec Anton Kotnik iz Prebolda, nato pa je besedo povzel generalpolkovnik Ivan Bolničar, ki je obudil spomin na slavno preteklost Tomšičeve brigade, govoril o dejavnosti partizanov te bri- gade na območju žalske občine ter opozoril na trenutni gospodarski polo- žaj. Ivan Bolničar je povedal, da se v prizadevanja za stabilizacijo gospodar- stva vključuje sleherni član naše druž- be. Kajti le tako, z združenimi močmi, bomo lahko premagali sedanje težave. Na to je opozoril tudi dvanajsti kon- gres jugoslovanskih komunistov. Bor- ci morajo tako kot doslej ostati svetal vzor mladim rodovom. Po Bolničarjevem govoru so med pripadnike prostovoljce TO sprejeli 50 mladih iz vse občine, sledil pa je še partizanski m.iting. JANEZ VEBENIK 'PRAZNOVANJA V OBČINI LAŠKO Ob 2. juliju, prazniku obči- ne Laško, Dnevu Borca in ob dnevTi rudarjev, se je v prete- klem tednu zvrstilo veliko prireditev in nianifestacij, ki so potekale v krajevnih skup- nostih laške občine. V četrtek, 1. julija je bila v Brezah otvoritev zanimive razstave v. Kozjansko med NOB«, ki so jo pripravili čla- ni občinske organizacije ZZB NOV Laško. Razstavo je odprl Jože Kreže, predsednik laške občinske organizacije borcev. V Mali Brezi so se v petek popoldne pomerili strelci v tekmovanju posameznikov z zračno puško. V petek dopoldne je bila v Laškem slavnostna, razširje- na seja zborov skupščine ob- čme Laško, popoldne pa v domu Dušana Poženela v La- škem slavnostni koncert god- be na pihala Laško. V soboto dopoldne so praz- novali rudarji v Sedražu, de- lavci Tirna pa so praznik de- lovne organizacije proslavili v Rečici. Osrednja in tradicionalna prireditev ob dnevu borca v soboto na Brunku nad Rade- čami, je tudi letos privabila številne občane, ki so prislu- hnili kulturnemu programu v izvedbi mladincev iz Radeč ter govoru domačinke in bor- ke Ančke Globačnik. Sledilo je tovariško srečanje z oku- snim partizanskim golažem. I m.aJ SREČANJE KOZJANSKIH BORCEV IN AKTIVISTOV Letos so si borci in aktivi- sti Kozjanskega izbrali za kraj tradicionalnega sreča- nja Breze, krajevno skup- nost v občini Laško. V veli- kem številu so v nedeljo, v zgodnjih dopoldanskih urah, prihajali udeleženci tega množičnega shoda iz domi- cilnih občin kozjanskih bor- cev in aktivistov Brežice, Krško, Sevnica, Laško, Šent- jur in Šmarje pri Jelšah. Ob 8. uri se je zborovanje pričelo z odkritjem obnovlje- nega spomenika NOB v sre- dišču Brez. Slavnostna pro- slava borcev in aktivistov Kozjanskega se je pričelo ob 10. uri z bogatim kulturnim programom, ki so ga pripra- vili mladinci iz občine La- ško, gostiteljice tega sreča- nja, sodelovali so združeni moški pevski zbori laške ob- čine pod taktirko Julija Go- rica in godba na pihala rade- ških papirničarjev pod vod- stvom Jožeta Rusa. Slav- nostni govornik je bil koz- janski borec Bojan Skrk, ki je orisal revolucionarno pot kozjanskih borcev in aktivi- stov med NOB, opozoril na današnje probleme in po- membno vlogo borcev in ak- tivistov pri reševanju le-teh in na zaostrene gospodarske in politične razmere v svetu. Množičnega srečanja borcev in aktivistov Kozjanskega v Brezah so se udeležili tudi številni delovni ljudje in ob- čani občine Laško, ki so sku- paj proslavili Ban borca in 2. julij, praznik občine Laško. Med udeleženci proslave smo srečali tudi brigadirje ZMBA Kozjansko 82, ki v tem času gradijo ceste, vodo- vod in s tem spreminjajo po- dobo manj razvitih kozjan- skih krajev. M. AGREŽ VEŠENIK: SPOMINSKO OBEi ^tJE hY y?^^"ik^ so v soboto na slovesnosti v čast Bnevu borca S,"'^^^^^ spominsko obeležje padlima partizanoma Janezu »--oklu in Ivanu Mucu, ki sta bila ustreljena v Vešeniku 22. ^^^"^bra leta 1944. Spominsko obeležje so pomagali posta- viti krajani Vešenika in Brda ter mladi osnovne šole Bušana nK ^ iz Slovenskih Konjic. Db okdritju spomenika je številnim zbranim borcem in spregovoril predstavnik Združenj zveze borcev ^-^UV občine Slovenske Konjice, Franc Pinter, ki je poleg azvoja narodnoosvobodilnega gibanja v občini Slovenske: ^^onjice orisal tudi leta graditve domovine in poudaril vlogo Dorcev v vseh naših obdobjih in sredinah. Spominsko obe-, zje so izročili v varstvo in skrb pionirjem osnovne šole usana Jereba v Slovenskih Konjic, za zaupanje pa se je' Dorcem zahvalila pionirka Lucija Tepej. nitt ^^^^Srafiji: Spominsko obeležje sta odkrila predstav- "iK krajevne organizacije ZZB Miha Urbašek in predstavnik krajevne organizacije SZBL Vešenik-Brdo, Franc Pliber- MBP tednikov intervju MLADE OBLIKUJE DRUŽBA, OKOLJE,.. Prijetno je kramljati z mla- dim človekom, ki je poln na- črtov, izdelav, ki vse svoje mladostne sile usmerja k skupnim ciljem, k nalogam današnjega in jutrišnjega dne. Stojana Sorčana poznajo kot aktivnega člana mladin- ske organizacije na Ekonom- skem šolskem centru v Ce- lju, poznajo ga pri občinski konferenci ZSMS Celje, v krajevni skupnosti Rimske Toplice, kjer je doma, pri ob- činski konferenci mladine v Laškem, poznan je med bri- gadirji in povsod tam, kjer se mladi zbirajo in delajo, bodi- si v Celju. Laškem ali v Rim- skih Toplicah. Stojana je letošnjo pomlad »doletela« posebna čast, ki jo z veseljem sprejema in ra- zume kot zaupanje in prizna- nje občanov za svoje vse- stransko delo. Ti so ga na- mreč izvolili za člana družbe- nopolitičnega zbora skupšči- ne občine Laško. Tako je Stojan danes gotovo eden najmlajših delegatov tega- zbora, ne le v laški občinski skupščini. Za tolikšno zau- panje je potrebno nenehno potrjevanje z dobrim delom, ki vliva zaupanje. NT: Danes si v mladin- ski org^anizaciji, povsod, kjer delaš in živiš, nepo- grešljiv. Bil si predsed- nik koordinacijskega sveta ZSMS na Ekonom- skem šolskem centru, de- laš pri občinski konfe- renci mladine v Celju in Laškem, v krajevni skupnosti Rimske Topli- ce. Rekli bi, da si izkušen mladinski aktivist. En- krat pa se je vendarle tvoje delo začelo, Kdaj si se vključil v delo mla- dinske organizacije? S.Sorčan: »Res je, Zveza socialistične mladine Slove- nije me je v svoje vrste pri- tegnila že zelo zgodaj. V mla- dinsko orgjuiizacijo sem bil sprejet leta 1977 in sem od prvega dne do danes ostal tej organizaciji zvest. Ze v osno- vi šoli sem bil sekretar mla- dinske organizacije, potem sem se prvič, s štirinajstimi leti, udeležil mladinske de- lovne akcije na Kobanskem. Nadaljnja pot me je potem vodila na srednjo ekonom- sko šolo, kjer sem bil sprva dopisnik obrambnega krož- ka, kasneje pa sem postal predsednik koordinacijske- ga sveta ZSMS na EŠC Ce- lje. Poleg tega sem se vse- skozi udeleževal mladinskih delovnih akcij, do sedaj sem bil že na treh. Moram reči, da je to tudi tisto moje področ- je, ki me je potrdilo, da so me občani občine Laško letos izvolili za delegata družbe- nopolitičnega zbora skupšči- ne občine Laško. NT: Delegatsko mesto v družbenopolitičnem zboru skupščine je za mladega človeka gotovo zahtevna naloga. Verja- meš, da ji boš kos? S. Sorčan: »Bobro se zave- dam, da je ta funkcija zelo zahtevna. V tem času, ki ter- ja od vseh nas precej požr- tvovalnosti, precej samo- odrekanja in dela, še toliko bolj. To mogoče velja še po- sebej za mladinsko organiza- cijo. V zadnjem času se na- mreč slišijo govorice, da mladina ni aktivna, da ne de- luje tako kot bi morala, da je ZSMS izgubila takšno vlogo kot bi jo naj imela.« NT: Je to res? Kakšna je danes vloga mladin- ske organizacije pri vse- stranskem oblikovanju mladega človeka? S. Sorčan: »To ni res. Mla- di smo takšni, kakršne nas naredi družba, okolje, v kate- rem živimo, družina in, končno, tudi Zveza sociali- stične mladine Slovenije. Zato se moramo mladi bori- ti, da bodo na najvidnejših in najzahtevnejših funkcijah v ZSMS takšni ljudje, ki bodo znali mlade, takoj ko so spre- jeti v mladinsko organizaci- jo, vključiti v vse akcije, ki jih organizira in tudi v delo organov ZSMS od osnovnih organizacij, do občinskih konferenc. Na mlade je treba računati tudi pri delegiranju v frontni SZBL.« NT: Vrniva se na tvoje delegatsko mesto v druž- benopolitičnem zboru skupščine občine Laško. Se ti zdi, da si dovolj sez- nanjen s številnimi pro- blemi, o katerih razprav- lja skupščina, da lahko enakopravno sodeluješ v razpravi, sprejemaš od- ločitve? S.Sorčan: »Vsak začetek je težak. Mislim, da smo mla- di, pa tudi ostali prebivalci občine Laško, še premalo seznanjeni s problematiko, posebno s problemi delov- nih organizacij oziroma go- spodarjenja, s problemi sa- moupravnih interesnih skupnosti. Res je, da dobiva- mo delegati redno informa- cije, skupščinsko gradivo na domove in da se s problema- tiko lahko seznaniš na raznih sejah, sestankih, zborih kra- janov, vendar bi bilo morda dobro, če bi se pri občinski skupščini Laško odločili za stalno obUko informiranja kot je, na primer, v občini Celje, Belegatov poročeva- lec. Od nas, delegatov druž- benopolitičnega zbora pa se terja predvsem aktivistično delo, takšno delo, da se ne bomo zadovoljili le s tistimi informacijami, ki jih bomo slišah na sestankih, sejah, ampak bo treba organizirati še kakšne drugačne oblike dela kot so okrogle mize, po- govori, predvsem z mladimi v delovnih organizacijah, tam, kjer se s problemi, ki nas tarejo, neposredno sre- čujemo. Preprosto rečeno, s tisto staro, klasično vzgojo, ki se ji reče aktivizem med mladimi v »bazi«. NT: Kaj pa tvoje delo v mladinski organizaciji v občini Laško, v krajevni skupnosti, kjer živiš? S.Sorčan: »Čeprav je bilo moje delo osredotočeno v mladinski organizaciji na Ekonomskem šolskem cen- tru in konferenci mladine v občini Celje in Laško, sem ves čas sodeloval z mladino v svojem kraju, se udeleže- val sestankov, delovnih akcij v Rimskih Toplicah in v ob- čini I^ško.« NT: In kakšni so tvoji konkretni načrti za na- daljnje delo? S. Sorčan: »Maturiral sem, opravil »zrelostni izpit«, va- jeti mladinske organizacije na EŠC predal v zanesljive roke. Pred mano je najprej vojska, potem pa bom nada- ljeval s šolanjem na Fakul^- ti za sociologijo, politične ve- de in novinarstvo.« MARJELA AGRE2 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 27 - 8. julij 198a POLZELA: ZA BOLJŠE POČUTJE VAROVANCEV V okviru praznovanja praznika občine Ža- lec so v soboto dopoldne na Polzeli predali namenu prizidek k domu oskrbovancev na Polzeli. O novi pridobitvi je zbranim govori- la direktorica doma Martina Jurjevec in med drugim povedala: >>Z novim objektom nismo pridobili le udobnih 23 prostorov v katerih je 98 postelj za naše varovance, temveč tudi ustrezne am- bulantne in upravne prostore za fizio in de- lovno terapijo, večnamensko jedilnico s sto sedeži, zaklonišče in kotlovnico. S tem ure- sničujemo srednjeročni načrt na področju varstva odraslih v občini. S ponosom ugo- tavljamo, da naša pridobitev ni samo mate- rialnega značaja, mnogo več pomeni na po- dročju medsebojnih odnosov, saj je prav stopnja in kvaliteta skrbi za ostarele in bolne ljudi merilo humanosti in splošne kulture družbe v kateri živimo. Skupna vrednost in- vesticije znaša okrog 80 milijonov dinarjev, prispevali pa so jih sklad SPIZ za področje občine Žalec in Mozirje, skupnost socialne- ga skrbstva občine Žalec in iz sredstev sa- moprispevka, del pa je prispeval dom sam.« V imenu IS občine Žalec je govorila tudi Marija Storman. Po kulturnem programu, kjer so sodelovali učenci glasbene in osnov- ne šole Vere Slander Polzela in mešani upo- kojenski pevski zbor Svobode Polzela, je najstarejša varovanka. Lizika Petriček pre- rezala trak in s tem objekt simbolično odpr- la. Ob tem se je vsem, ki so kakorkoli sodelo- vali pri gradnji, zahvalila z nekaj prisrčnimi besedami. T. TAVČAR OKROGLA MIZA VINGRADU STANOVANJ ZA MLADE NI Mladi se bodo oprli na lastne sile in znanje stanovanjski problem je eden glavnih, ki tare mlade Ingradove delavce. Od pri- bližno 640 prosilcev je 40 odstotkov takšnih, ki so sta- ri manj kot 27 let, 54 odstot- kov starih do 35 let, skro- men odstotek pa je tistih, ki so stari nad 35 let. Vsi ti mladi ljudje, največ je ta- kih z družinami, čakajo na stanovanje, na hišico, na primerno streho nad g:lavo. V delovni organizaciji In- grad Celje se dobro zaveda- jo, da je mladim treba poma- gati, jim zagotoviti takšne pogoje dela in življenja, da bodo potem kar najbolj ustvarjalni. Današnja gospo- darska in ekonomska situa- cija pa zavira tovrstna priza- devanja. Zato so se mladi v Ingradu odločili, da o teh problemih poglobljeno spre- govorijo, jih analizirajo, predvsem pa možnosti, kako mladim delavcem, mladim družinam, čimprej pomagati pri rešitvi teh problemov. Okrogla miza, ko jo je v pre- teklem tednu organiziral koordinacijski svet ZSMS v Ingradu, sodi v okvir pred- kongresnih aktivnosti oziro- ma razprav v ZSMS. Preteklo sredo so mladi v Ingradu razpravljali o prvi od načrtovanih tem, o stano- vanjskih problemih. Ena glavnih opredelitev za okro- glo mizo je bila, da morajo mladi, glede na sedanje ra- zmere in pogoje, to proble- matiko reševati sami, se opreti na lastne sile, na last- no znanje in sposobnosti, s katerimi kot gradbena go- spodarska delovna organiza- cija, gotovo razpolagajo. Konkretno gre za mlade strokovnjake, delavce, učen- ce v gospodarstvu, ki bi lah- ko solidarnostno, z udarni- škim delom, prispevah, da bi bila stanovanja, ki bi jih gra- dili za mlade družine, za so- delavce, veliko cenejša. Se- veda bi bilo nemogoče te probleme reševati le v okvi- ru mladinske organizacije in le na ta način. Potrebno bo sodelovanje in pomoč stro- kovnih služb, sindikata, ob- činske konference mladine Celje, samoupravne stano- vanjske skupnosti občine Celje in še koga. Udeleženci okrogle mize so med drugim tudi opozorili, da stanovanj- ska problematika mladih v luči novega zakona o stano- vanjskem gospodarstvu, ni najbolj naklonjena hitrejše- mu reševanju problemov mladih družin in da je ne- sprejemljivo, da o adaptaci. jah podstrešnih prostorov, ki jih je v občini Celje še veliko praznih in neizkoriščenih, odloča volja hišnih svetov, ki svoja podstrešja ljubosumno čuvajo. Okrogla miza je odprla še veliko vprašanj, dilem, mož- nosti za reševanje stanovanj- ske problematike mladih In- gradovih delavcev, opozorila na pogoje kreditiranja, na nujnost namenskega varče- vanja, možnosti zamenjav družbenih stanovanj. Glav- no pri tem pa je, da se mladi zavedajo, da je reševanje teh problemov tudi njihova stvar, da v okviru svojih možnosti in moči sami pri- spevajo svoj delež pri skup- nem reševanju stanovanjske problematike. _______^_M.AQB,EL POŠTA NA DOBJU Krajani Dobja pri Planini so si že dolga leta želeli, da bi imeli v kraju svojo pošto. Zdaj jo bodo dobili. Popolna pošta bo krajanom na voljo od pol osme ure zjutraj, do pol enajstih. MP HO'RUK GASILCEV NA DOBJU v nedeljo, 11. julija bo na Dobju pri Planini v organizaciji domačega gasilskega društva vaja z delovnim naslovom Ho-ruk«. V gasilskih veščinah se bodo pomerila društva iz šentjurske občine in tudi iz drugih občin. Prvič se bodo gasilske vaje udeležili tudi gasilci-veterani. MP S. KONJICE: ODLOČEN ZAČETEK v občini Slovenske Konjice se je pretekli teden prvič sestala skupščina samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini. Za predsednika skup- ščine so izvolili Franja Tepeja iz Kmetijske zadruge, za predsednika izvršilnega odbora pa Janka Kovača, pred- sednika izvršnega sveta občinske skupščine. Skupščina je poleg potrebnih dokumentov za svoje delo in delo sklada sprejela Dogovor o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v tem letu in program samoupravnega sklada za leto 1982. Program je bil pred tem že v javni razpravi, tako da bodo lahko takoj pričeli izvajati dogovorjene naložbe, ki so usmerjene predvsem v izboljša- nje rodovitnosti tal, ter pridobivanje in usposabljanje zem- ljišč za višjo in bolj gospodarno proizvodnjo hrane. MBP A VGUSTŠTANCER - SEDEMDESETLETNIK »Nepoučeni o naši družbeni ' ureditvi in stvarnosti me začudeno sprašujejo, kako more duhovnik sodelovati s ko- munisti, ko vendar ne verjamejo v Boga. Odgo- varjam jim, da je prvo hu- manistično načelo človek z vsemi svojimi hibami in vrlinami. Duhovnik pa mora biti pristaš bratstva in enonosti med narodi. Kot duhovnik in kot člo- vek sem in bom šel svojo pot zaradi človeka in za dobro človeka.« Avgust Stancer, duhov- nik, borec NOB in major, se je rodil 3. julija 1912. leta v Sotenskem pri Šmarju pri Jelšah. Bil je najmlajši od devetih otrok malega posestnika, ki je že v otroštvu začutil krivice in bedo malega človeka. Zaradi odprte glave so ga dali v gimna- zijo in nato usmerili v štu- dij bogoslovja, kjer se je že pričel družiti z napre- dnimi mladinci. Okupacijo je dožvel v Trbovljah, kjer je oprav- ljal prvo duhovniško službo. Zaradi naprednih idej, ki jih je širil med ljudstvom, so ga Nemci kmalu zaprli, ga zasliše- vali in mučili, tako da je občutil vse zverinstvo Gestapa. Ko so ga izpusti- li iz zapora, je Avgust Stancer takoj poiskal stik z aktivisti iz Šmarja in Rogaške Slatine, vendar se je moral kmalu zateči v ilegalo in se umakniti na Hrvaško, kjer je v Veliki Gorici blizu Zagreba služ- boval nekaj časa kot ka- plan. A tudi tam ni mogel dolgo ostati. Leta 1944 so ga poklicali na osvoboje- no ozemlje v Belo kraji- no, kjer je deloval kot partizan-kurat in kjer je kot borec in vnet antifa- šist hodil na mitinge ter ljudem govoril in agitiral za izgradnjo nove ljudske oblasti. 9. maja leta 1945 pa je z zmagovito parti- zansko vojsko vkorakal v osvobojeno Ljubljano... Po vojni se je na lastno željo vrnil v domače kra- je, kjer je vse do svoje upokojitve delal kot nad- župnijski predstojnik svetokriževske fare v Ro- gaški Slatini. Ljudje so ga spoznali kot moža klene- ga značaja, preudarnega človeka in kot duhovni- ka, ki pripada ljudem s svojo široko in odprto na- turo. Pravili so mu »ta rdeč fajmošter« saj je vse- skozi dokazoval, da lahko tudi človek, ki je komuni- stom popolnoma nasprot- nega svetovnega nazora, tvorno gradi socializem. Avgust Stancer je bil tudi aktiven pobudnik za ustanovitev Slovenskega duhovniškega društva in dolga leta po.ustanpvitvi je bil njegov predsednik. Avgust Stancer praznu- je letos sedemdesetletni- co. Že to je razlog, da bi o svojem življenju, pred- vsem pa plodnem in ustvarjalnem delu, marsi- kaj povedal. A ne. Pravi, da se v njegovem življe- nju ni zgodilo nič poseb- nega. Morda le to, da je bil istočasno in z vsem svojim srcem v službi so- cializma in Boga. VRANSKO: NOV ZDRA VSTVENI DOM Minuli petek je bil za pre- bivalce Vranskega in tudi za bližnje kraje velik praznik. Tu so slovesno predali na- menu novo zdravstveno po- stajo, ki so jo že težko priča- kovali. Več sto krajanov, pred- stavnikov družbenega in po- litičnega življenja, je na otvo- ritvi najprej pozdravil pred- sednik skupščine krajevne skupnosti Vransko Ivan Brišnik o gradnji ter o sami postaji pa je govoril pod- predsednik skupščine obči- ne Žalec, Marjan Golob in med drugim dejal: »V zadnji letih so se razmere na po- dročju zdravstva v naši obči- ni postopoma začele urejeva- ti. Z dograditvijo zdravstve- ne postaje v Preboldu, Libo- jah in razširitve ZD v Žalcu ter z današnjo otvoritvijo Zdravstvene postaje na Vranskem, so se prostorski pogoji za delo osnovne zdravstvene službe bistveno izboljšali. Vrednost celotne investicije novo zgrajene Zdravstvene postaje na Vranskem, ki jo odpiramo ob priliki praznika občine Žalec, skupaj z opremo in zunanjo ureditvijo, znaša ne- kaj več kot 28 milijonov di- narjev. Sredstva zanj so pri- spevali sklad za uresničeva- nje programa izgradnje dolo- čenih objektov družbenih dejavnosti občine Žalec, Re- gionalna zdravstvena skup- nost in Občinska zdravstve- na skupnost. V novi zgrajeni zdravstveni postaji, ki meri okrog 900 kvadratnih me- trov, smo pridobili prostore za splošno ambulanto, di- spanzer za otroke, klinični laboratorij, patronažno služ- no, dve zobozdravstveni am- bulanti, zobotehnični labora- torij in lekarniško po- stajo...« Sledil je kulturni program, nato pa je najstarejši zdrav- stveni delavec na Vranskem, Maks Soršak prerezal trak in vsi navzoči so si ogledali za- res lepo zdravstveno postajo. TONE TAVČAR 30 LET PLODNEGA DELA ^ Na ponedeljkovi tiskovni konferenci je ZSAM Celje sez- nanila s potekom regijskega praznovanja dneva šoferjev in avtomehanikov Slovenije - 13. julija, hkrati pa so spregovo- rili tudi o delo te delovne organizacije. Letošnje praznovanje, ki je 12. po vrsti, sovpada s prazno- vanjem 30-letnice ZSAM Celje, 60-letnice ZSAM Slovenije, 90-letnice rojstva maršala Tita in občinskega praznika SO Celje. Osrednjo proslavo bodo organizirali 11. julija na a\'i;o- poligonu v Ljubečni. Iz skromnih začetkov se je ZSAM Celje razvila v organiza- cijo, ki je v zadnjem času ena najpomembnejših tovrstnih v naši republiki. Vanjo je vključenih 2800 članov. Danes se ponašajo s sodobno urejenimi poslovnimi prostori na Slom- škovem trgu in z dvema poligonoma v Šempetru in Lju- bečni. Petdeset redno zaposlenih inštruktorjev in delavcev v preventivi se trudi, da bodoče voznike čim bolje usposobi za vožnjo v prometu. Kandidati za izpit imajo na razpolago 37 različnih motornih vozil, na katerih praktično urijo svoje znanje. Društvo pa ne skrbi le za bodoče voznike, ampak se s svojimi strokovnimi sodelavci vključuje tudi v preventivno akcijo »Brezhibno vozilo - varno vozilo.« Lani so v okviru te akcije pregledali približno 400 vozil. Sicer pa je življenje v tej delovni organizaciji precej razgi- bano, saj ne zanemarjajo niti kulturnega niti športnega živ- ljenja. ZSAM sodeluje na vseh pomembnejših manifestaci- jah, saj imajo več kot 400 uniformirancev. Mnogi člani so vključeni v pevski zbor, posebno pestra pa je športna dejavnost. Vsako leto organizirajo meddruštvena strelska tekmovanja, razne tekme v spretnostnih vožnjah s tovornjaki, avtobusi in osebnimi avtomobili,in tekmovanja o poznavanju cestno-prometnih predpisov. ZSAM Celje tesno sodeluje tudi z društvi iz Doboja ir Požarevca. Izmenjava izkušenj in gmotne pomoči se je že doslej bogato obrestovala, sodelovanje pa bodo negoval tudi v prihodnje. OPRAVIČILO v 15. številki Novega tednika je bila na 7. strani objav Ijena reportaža z naslovom »Bo kaj luči za malo Tinco?« \ njej je bil prikazan socialni problem družine Purič pred vsem z vidika stanovanjske stiske omenjene družine. \ reportaži je bilo omenjeno, da sosed, ki meji na njihov« garsonjero, noče izprazniti stanovanja, kar bi omogočili razšitev sedanjih bivalnih prostorov družine Purič, kljul temu, da ima v Žalcu že zgrajeno hišo in se vanjo noč< preseliti. V 18. številki Novega tednika je bilo objavljen« pojasnilo, da do preselitve ni prišlo zaradi tega, ker Gra dis, ki je izvajalec del omenjene hiše v Žalcu, ni opravi vsega, kar je predvideno po pogodbi. To pojasnilo pa n moglo v javnost zadovoljiti tolmačenj, ki so nastala ni osnovi interpretacij v reportaži, kjer je izzvenelo, v ten primeru družine, ki meji na Puričevo stanovanje, nehu mano. Do takšne interpretacije pa je prišlo zaradi pfl manjkijivega tolmačenja splošne in kadrovske službe ' Gradisu, ki je orisala položaj reševanja problema eno stransko. Ker v uredništvu nismo preverjali tudi mnenj Puričevega soseda, je tudi zaradi te napake prišlo do eno stranske interpretacije odnosov, ki pa ne ustrezajo rt snici. Resnica je namreč takšna, da Puričev sosed v rešc vanju problema ni kljuboval, saj je znan v Gradisu ko prizadeven delavec za zagotavljanje delovnih pogojev dt lavcev. Ker je zaradi napačne interpretacije v Novel tedniku bil prizadet njegov ugled, se mu javno opraviči jeta splošna kadrovska služba v Gradisu in uredništv Novega tednika. št. 27 - 8. Julij 1982_ NOVI TEDNIK - stran 7 SREČANJE LETA PRI CIRKULARKI... Živi spomini Alojza Štaubeja Sedemintrideset let je delal na ža- gi. Neprestano brnenje cirkularke, polnojarmenika, rezanje hlodov v deske, rezanje desk v parketne plo- ščice, tudi deščic za zabojčke za sa- dje in še kaj so bili sestavni del nje- govega življenja. Toda, kakšnega življenja? Tistega, ki ni poznalo osemurnega delavnika, tistega, ki ga je včasih sililo, da je delal tudi noč in dan, samo, da bi bila naloga izpol- njena. Ce bi zložil vse deske, ki jih je nažagal, bi nastal kup, ki bi imel okoli dvajset tisoč kubičnih metrov! Lesa torej za lep gozd. In vse to je šlo skozi njegove roke, ki so še danes močne in cele. Železni zobci jih niso poškodovali. Le tisto neprestano br- nenje žage mu je udarilo v ušesa. Zato je sluh slab. Pred kratkim je stopil v sedemin- sedemdeseto leto. Alojz Staubej, s Poti na Dobrotin v Vojniku, človek z živim spominom, ki bi lahko, če bi ga spravili na papir, postal zanimiva žagarska kronika za Frankolovo in za potok Tesnico, kjer je bilo nekoč, pred vojno, osem žag. Bilo mu je šest let, ko se je prvič srečal z delom na žagi. In tedaj je sklenil, čeprav tega ni povedal na glas, da bo žagar. Besedo je držal. Sicer pa ga je k temu delu nehote usmeril tudi njegov krušni oče, Kri- stijan Mozer, ki je bil žagarski moj- ster, in ki je prevzel skrb za dečka že tedaj, ko mu je bilo šest let. Bil je skrben varuh. Bil je pravzaprav še otrok, ko je prvič stopil k cirkularki, in ko mu je bilo sedemnajst let je bil že samo- stojni Žagar. Dela se je lotil z vese- ljem in veliko vnemo. Zato so ga cenili vsi, tudi tisti, ki so mu rezali košček kruha. Zato ni menjal veliko gospodarjev in skoraj vsa ta leta je preživel na Frankolovem, ob Tesni- ci, najdlje pa pri Ivu Brinovcu ter pri Matiji Medvedu... To je bilo obdobje po letu 1920. Ko mu je bilo štiriindvajset let je bil že mojster na žagi. Trije delavci so mu stregli in podajah ter odnašali deske. Pa so morali hiteti. Tedaj je na dan zaslužil tudi po petdeset di- narjev, ostali delavci so imeli za pri- bližno polovico manjši zaslužek. Preden se je lotil hloda, ga je do- bro ocenil. Zato je iz njega vedno dobil največjo možno količino do- brih desk. To njegovo delo so ugoto- vili tudi tisti, ki so pripeljaU hlode na žago. Zato so venomer zahtevali, da jih je razžagal on. »Tudi takrat smo poznali delo za IZVOZ. Vehko lesa je šlo v Italijo. Za mostove, ladje, parket. Težko je bilo žaganje štirimilimetrskih bukovih deščic za zaboje za pomaranče. Te deščice smo pošiljali v Španijo. Da, Alojz Staubej, zdaj doma in s seki- ro v roki... to so spomini in še danes čujem ža- go, ki je žvižgala. Tako se je vr- tela...« ' Ljudje so ga poznali in cenili in radi so vozili hlode na žago, kjer je delal Alojz Staubej, ker so vedeli, da tu les žagajo, ne pa meljejo. »Včasih se je hudo mudilo. Spo- minjam se rezanja velikih količin la- tev za Cinkarno. Bilo je 1935. leta. Tedaj sem delal nepretrgoma šestin-; štirideset ur. Nič nisem tožil.« Spomini pa segajo tudi drugam. Leta 1928. se je prvič peljal z avto-' mobilom. Tedaj se je z delodajalcem' Brinovcem odpravil v Rogatec. Se- del je v odprtem osebnem avtomobi- lu znamke Tatra. Bila je to redkost in posebnost. Take vožnje v tistih^ letih ni doživel vsakdo, čeprav jej moral pri hitrosti 40 km na uro krep- ko držati za klobuk, da mu ga veter ni odnesel. Pa je avto pohitel tudi s histrostjo 80 km. Zaradi slabe ceste je treslo. Toda, kaj to! Vožnja z avto- mobilom pa je vendar bila doživetje zase. Dve leti pred upokojitvijo se je že- lel zaposliti na žagi v družbenem sektorju. Odšel je v Celje in na Lavo. Vprašal je po delu, pa so ga čudno pogledali, češ, kaj boste zdaj vi pri triinpetdesetih še zmogli? Ko so ga preizkusili, so ostrmeli. Takoj je do- bil delo in takoj je začel žagati. Ko je bil na dopustu, je delo zastalo. Nihče mu ni bil kos. »Da, tudi tu in skozi vsa leta me je žaga lovila, zlasti je nevarna pri reza- nju deščic za parket. Vse moi-a biti hitro opravljeno. Tudi tedaj, ko je pritiskal mraz, ko je bilo okoli cirku- larke vse zaledenelo. Imel sem moč- ne in spretne roke. Zato sem končal brez poškodb...« Zdaj uživa v pokoju. Dela nikoli ne zmanjka in kaj zato, če mora zdaj žago zamenjati s sekiro, lopato. V prostem času pa je pomembno ra- zvedrilo branje, tudi Novega tedni- ka, ki ga spremlja domala že vsa leta pa vojni. Da bi ga še dolgo! MILAN BOŽIC Pred Brinovčevo žago Na Frankolovem 1934. leta. Prvi z leve je Alojz Staubej _ _ • VETER JE ODKRIL STREHO Močan veter je v nedeljo odkril dve tretjini strehe na osnovni šoh Ivan Kovačič-Efenko na Dečkovi cesti. Skoda je precejšnja, saj je nastala v strehi luknja, velika okrog 160 kvadratnih metrov. Takoj po dogodku so posredovali gasilci in odkriti del strehe odrezali, streha je bila namreč iz ploče- vine, tako da nevarnosti, da bi se odkriti del odtrgal, ni. Poklicali so že tudi podjetje Remont, katero jim je streho naredilo in ti so že začeli s popravilom, tako da je streha že večinoma zaščitena. Ocenili so tudi škodo in ta znaša okrog štiristo tisoč din. D. B. SLOV, KONJICE: DOGRAJEN DOM TERITORIALNE OBRAMBE Dograjen dom teritorialne obrambe v Slovenskih Ko- njicah je odprt. Veliko prido- bitev je v soboto na sloven- snosti v čast Dnevu borca in minulemu 12. kongresu ZKJ predal namenu komandant republiškega štaba teritorial- ne obrambe Miha Petrič. O pomenu dograjenega doma, za katerega je bilo po- trebno odšteti 25 milijonov dinarjev, je na slovesnosti spregovori predsednik od- bora za izgradnjo doma, Franc Ban. Poudaril je zlasti velike možnosti, ki jih funk- cionalno izgrajen in povezan dom nudi za nadaljne uspo- sabljanje, vzgojo in podružb- Ijanje obrambnih priprav v občini. Boris Baudek, pred- stavnik Republiškega štaba TO, pa je v slavnostnem go- voru spregovoril tako o seda- njem zapletenem mednaro- dnem položaju in o vlogi neuvrščene Jugoslavije v njem, kot o minulem kon- gresu ZKJ in njdogah, ki jih je postavil pred nas in izpo- stavil odgovorne naloge pri podružbljanju vseh sestavin splošnega ljudskega odpora. Za kulturni program na slovensnosti, ki so se je ude- ležili številni ugledni gostje, med njimi tudi član predsed- stva SR Slovenije Lojze Bri- ški ter predstavniki garnizij in štabov TO iz Slovenije in tudi iz drugih republik, so poskrbeli učenci osnovnih šol Edvarda Kardelja in Du- šana Jereba ter godba na pi- hala iz Slovenskih Konjic. Ob otvoritvi doma TO pa so si lahko gostje ogledali tudi razstavo, ki so jo pripravili učenci osnovnih šol v sode- lovanju z Zvezo rezervnih vojaških starešin v občini. MBP PLESNO GLEDALIŠČE CELJE PLIEJI, BETAMANI IN... Dvanajstim baletkam ni žal ne časa, ne truda Balerina, moderni balet, pa kopica večinoma franco- skih izrazov, ki jih uporablja- mo v »baletnem« žargonu. Toda pot do vsega tega je vse prej kot lepa. Tega se zave- dajo tudi mlade plesalke Ple- snega gledališča Celje (PGC), ki večino prostega ča- sa preživijo na vajah moder- nega baleta. Zbrane so z vseh vetrov. Večinoma so srednješolke, nekaj pa je tu- di mlajših. Pod vodstvom Gordane Stefanovič-Goge se zbirajo v mladinskem klubu v Celju, kjer pa so pogoji za delo vse prej kot idealni. Še- le pred kakšnima dvema me- secema so dobile ogledala, same so si morale urediti tla in stene, že nekaj časa pa jim obljubljajo drogove, brez ka- terih si le težko zamišljamo prave treninge. Toda dekleta kljub temu vztrajajo. Kar trikrat na te- den, pa če so še tako neraz- položene, pridejo v klub in pričnejo z intenzivnimi vaja- mi. Najprej se močno ogreje- jo, saj bi drugače lahko priš- lo do kakšnih poškodb, nato pa pričnejo z naštudiranimi kombinacijami. Na glasbo, ki jih spremlja, si sproti izmišljajo koreografijo. V prejšnji sestavi, od kate- re pa jih je ostalo le kakšna četrtina, so sodelovali s priz- nanim koreografom Damir- jem Zlatarjem-Frayem in skupaj pripravili številne predstave, med njimi tudi uspelo »Dogodek v mestu Gogi.« Po njegovem odhodu pa je skupina nekoliko spre-i menila sestavo in pričela de- lovati pod vodstvom Gorda- ne Stefanovič. Sedaj jih je dvanajst. In pravijo, da jim ni žal truda in časa, ki ga vlagajo. Sicer pa preberite nekaj izjav, ki so nam jih, še vse potne od na- pornega treninga in v baletni opremi, povedale, ko smo bi- li pri njih na obisku. Sava Malenšek, 17 let: »Po enajstih letih napornih trepingov klasičnega baleta pri baletni učiteljici Sonji Gorjanc, ki pa mi kljub te- žavnosti predstavljajo naj- lepše spomine na otroštvo, sem pričela zahajati k vajam modernega baleta. Sprva sem imela težave pri presto- pu iz klasičnih osnov na mo- derne, saj se močno razliku- jejo, predvsem po izrazu. V klasičnem baletu sem lahko izpovedovala predvsem naj- nežnejša čustva, medtem ko pa moderni balet zahteva večjo dinamičnost, a daje tu- di več svobode. To mi naj- prej ni bilo všeč, kasneje pa sem tudi v modernem plesu spoznala globino, ki me je re- snično prevzela. Tako tudi doma večkrat zaplešem kakšno kombinacijo, ki me sprosti in mi daje nove moči. Takrat pozabim na vse teža- ve, popolnoma se vživim v ples in glasbo, ki me sprem- lja.« Sabina Jakše, 18 let: »Ba let mi je všeč že od malih nog. Uničila sem skoraj vse copate, ko sem po prstih ra- cala po stanovanju. Zelo dol- go pa sem za balet pojmova- la le klasiko, šele kasneje sem spoznala tudi moderne oblike, ki so me prevzele prav zaradi svobode gibov. Mnogo več, kot naštudirana dela, v katera lahko vložiš svoja čustva šele, ko vse kretnje natančno spoznaš, pa mi pomeni improvizacija na glasbo, ki je primerna mo- jemu trenutnemu razpolože- nju. Moderni balet sem pričela trenirati z dvanajstimi leti, ko sem že od vsega začetka sodelovala v baletni skupini Damira Zlatarja-Fraya, ven- dar pa sem po nekaj letih vadbo opustila. Osnove kla- sičnega baleta sem pridobila pri priznani slovenski baleri- ni Sonji Gorjanc, kar mi je kasneje pomagalo pri hitrej- šem dojemanju modernih li- kov in kombinacij. Letos sem po krajšem premoru zo- pet začela z intenzivno vad- bo, saj me je ponovno priteg- nila umetniška ustvarjal- nost, ki mi jo nudi ta zvrst izračanja.« Janja Judež, 12 let: »2e od šestega leta svoj prosti čas namenjam treningom mo- dernega baleta. Ko smo se takrat preselili v Celje, sem se bolj zato, da bi našla druž- bo, kot pa iz kakšnih poseb- nih nagnjen, prijavila na raz- pis. Kasneje sem imela še ve- liko predstav, doživljala pa sem tudi krize, ko sem se kot najmlajša plesalka čutila za- postavljeno, a kljub temu ni- sem izgubila veselja. Več- krat sem zaradi napornega dela, ko sem po končani ce- lodnevni šoli odšla še na va- je, doma kar zaspala za mizo, toda sprostitev in prijatelj- sko vzdušje, ki sem ga tu sprejemala, mi je vedno zno- va dajalo nove moči.« Tako mlade umetnice se- daj, tik pred zaključkom se- zone. Med počitnicami si bo- do nekoliko oddahnile, jese- ni pa bodo začele znova. Po vsej verjetnosti bo z njimi zo- pet sodeloval Damir Zlatar- Fray, ki trenutno ustvarja v Ljubljani in polne načrtov se že pripravljajo na novo pred- stavo. pia 2NIDARSIC 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 27-8. julij 198; SKUPŠČINA KSOC - NAJ BO SKLEPČNA! Jutri ob 12. un se bodo v prostorih na Gregorči- čevi 5 v Celju še zadnjič pred počitniškim obdob- jem sestali delegati skup- ščine Kulturne skupnosti Celje. Kljub vročim dnem je upati na sklepčnost obeh zborov, kajti z dnev- nim redom so razpisane nekatere pomembne toč- ke, ki jih ne gre prelagati v jesenski čas. Delegati se bodo na- mreč morali izreči o stali- ščih za spremembo in do- polnjevanje planskih do- kumentov SIS družbenih dejavnosti občine Celje za srednjeročno obdobje. V obravnavi bo tudi predlog sprememb pri- spevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti za letos in predlog poslovni- ka skupščine KSOC in njenih organov. Ocenili naj bi tudi uresničevanje programa kulturne skup- nosti v prvih štirih mese- cih letošnjega leta s pre- dvidev'anji do konca leta. De) razprave bo name- njen tudi zavarovanju ne- premičnih kvilturnih spo- menikov v izrednih ra- zmerah in poročilu s seje skupščine kulturne skup- nosti Slovenije. Počitni- ško obdobje ne bi smelo biti razlog, da delegati ne bi izrekli svojih stališč o tako pomembnih vpraša- njih. MATEJA PODJED CELJSKE POLETNE PRIREDITVE ZA VSAKOGAR NEKAJ Odprti oder v poletnih dneh ne samuje Celje postaja v poletnih mesecih prijetnejše in bolj živahno tudi po zaslugi po- letnih prireditev, ki jih orga- nizira Zavod za kulturne pri- reditve Celje. Nastopi neka- terih skupin in ansamblov so se že zvrstili in privabili ob odprti oder na Tomšičevem trgu, v atrij in v opatijsko cerkev veliko število obisko- valcev, kar je dokaz, da smo v Celju tovrstne prireditve potrebovali in da so se ljudje že navadili nanje. Ena takšnih prireditev bo ponovno že jutri, 9. julija ob 18. uri, ko bo na Tomšiče^ vem trgu nastopil pevski zbor France Prešeren iz Voj- nika. Cez teden dni, 16. julija bo ponovno koncert v opatij- ski cerkvi, ko bo na orgle igral A.Tomanič, na troben- to pa L. Dimkarovski. Na od- prtem odru bo nato 21. julija nastop črnogorskih folklori- stov, 27. julija ob 18. uri pa bo igrala godba milice. Poletno vzdušje se bo na- daljevalo tudi v mesecu av- gustu. Prvi bo nastopil naro- dno-zabavni ansambel Tone- ta Videča, in sicer 6. avgusta. 13. avgusta je napovedan na- stop ansambla Sedmina, 20. avgusta pa bo na odprtem odru nastopilo prosvetno društvo D. Hriberšek iz Smartnega v Rožni dolini. Ta nastop bo ob 18. uri, ob 20. uri istega dne pa se bo popoldne prelilo v večer opernih arij in pesmi. 27. av- gust je rezerviran za nastop »Prešernovcev« iz Celja. Godba na pihala Železarja iz Stor bo nastopila 28. avgusta ob 10. uri dopoldne, z njenim nastopom pa se bodo celjske poletne prireditve iztekle. Za 4. septembra je napovedan le še nastop godbe na pihala France Prešeren iz Celja. MATEJA PODJED LJUDSKI PEVCI V PIRANU Drameljski ljudski pevci so v dneh od 24. do 27. junija sodelovali na prazničnih dneh slovenske ljudske folklore v Piranu in občinstvo navdušili z izbranimi starimi ljudskimi pesmimi. Ob prihodu je pevce toplo pozdravila tajnica KUD Karol Pahor Fanči Kuharjeva. Slovesnost je bila na Prvomajskem trgu v Piranu, kjer je ob zapetih pesmih nastopajočih zavladalo praznično in razpo- loženjsko vzdušje. Naslednji dan so pevci, potem ko so si ogledali znamenitosti kraja, nastopili še v Strunjanu, kjer so bili v gosteh tudi folkloristi iz Ljubljane in pevci z Bizeljskega. V portoroški dvorani, kjer so se ponovno predstavili pevci iz Dramelj, je navudšenje in aplavz požela zlasti pesem Kanigalilejska ohcet, ki jo je ljudska pevka Rozika zapela ob spremljavi moških glasov. Prav tako prisrčen sprejem je čakal pevce iz Dramelj v Fiesi, kjer so jih pozdravili velenjski rudarji. V Dekanih je bil zadnji nastop te začrtane turneje, ki je popestrila poletje ob slovenski obali. Od nastopajočih se je nato poslovil v imenu prireditelja in gostov predsednik skupščine občine Piran Drago Zerjal in vsem izročil lepa priznanja. DAMIJAN KOLARi POKAŽI KAJ ZNAŠ - NA DOBJU Člani kulturnega društva Franc Vrunč iz Dobja pri Planini pripravljajo vsako le- to zapored prireditev Pokaži kaj znaš. Prav gotovo bo to vnovično doživetje za na- stopajoče in za občinstvo, ki se bodo 25. julija zbrali na prireditvenem prostoru sre- di trga. Prijave za nastop sprejema domače kulturno društvo, in sicer do 15. julija. K sodelo- vanju so vabljeni pevci, reci- tatorji, ansambli, ljudski pevci in godci ter glasbene skupine. MP POGLED NA PLATNO LASJE (HAIR) Scenarij: Michael Weller (po musicalu Gerome Ragnija in I Jamesa Radoja), Fotografija: Miroslav Ondricek. Glasba: ; Galt MacDermot. REŽIJA: MILOS FORMAN. Igrajo: John Savage, Treat VVilliams, Beverly D'AngeIo idr. '■ Legendarni musical Lasje je 1967. leta, ko se je prvič pojavil | na odrskih deskah, pomenil pravo senzacijo. Ni le vnesel v ■ musical, kot tipično sladkoben žanr, poln razkošja in scenskih ■ efektov, glasbo mladih. Vnesel je tudi izpovednost in odločno \ postavil stališče mlade ameriške generacije iz šestdesetih let >, do Vietnama in militarizma nasploh v svetu. Formana, slovitega češkega režiserja, ki že vrsto let deluje v ', ZDA (Slačenje, Let nad kukavičjim gnezdom, Plavolaskine ] ljubezni, Ragtime), je tema tega musicla privlačila vrsto let. A, j ko se je je lotil, so filmu vsi napovedovali propad Vietnamska ] avantura je bila končana, napredno gibanje mladih v ZDA se je ! razblinilo v nič, odrske postavitve Las so po uspešnih več kot ; 10 letih prikazovanja izginile s sporedov. Skratka, Forman je s filmom zamujal. Toda, izjemni umetnik, kakršen je Forman, je znal temu delu vtisniti nove razsežnosti. Ostal je zvest njegovi vsebini in nje- govi glasbi, ki pa ji je s sliko (mojstrska fotografija Miroslava j Ondrička), montažo in režijo vtisnil povsem svojski pečat. S "i tem je, po splošnih ocenah, celo presegel vrednost izvirnega j dela, ga nadgradil in četudi je izpovedal zgodbo izpred dvanaj- ' stih let, ostal aktualen v svojem protivojnem izročilu. Forman j je pradvsem izkoristil izjemne sugestivne možnosti slike in nesporno moč glasbe. Skoraj celotno dogajanje je postavil v Newyorški Centralni park in v delu postavil pravi spomenik ' hyppievstvu, generaciji »cvetličnih otrok« in naprednemu gi- ; banju mladih v Ameriki šestdesetih let. V nekaterih scenah pa i je znano sporočilo te zgodbe nadgradil v grozljiv opomin pred i vojno nasploh. Se posebej je tu mogočen ples smrti pred j spomenikom svobode v Washingtonu, grozljiva zaključna sek- i venca ob pesmi »Let the sunshine in« in scene vojaškega drila. ' Vmes je našel Forman dovolj prostora, da se je,poigral s ; filmsko sliko in dosegel morda najboljšo realizacijo vizij pod vplivom mamil v filmu (scene v parku in scena poroke). Bili bi zelo krivični, če ne bi posebej opozorili na izjemno ' koreografijo, ne le v plesnih točkah, marveč v celotnem giba-, nju in dogajanju na platnu, ki deluje povsem neprisiljeno, < naravno in impresivno. j Film Lasje je nedvomno eden ustvarjalnih viškov v sodobni kinematografiji. Za ogled še priporočamo: Hamlet (mala dvorana kina Union) BRANKO STAMEJCiC i ESPERANTer la krajono- s svinčnikom. Zloženke tvorimo z enostavnim združevanjem besed - glavna beseda stoji na koncu: tagmango, mez- nokto... kosilo, polnoč. Dvojne nikalnice v stavku ni. Mi havas nenion ali pa: mi ne havas ion - nimam ničesar. Za označitev smeri dobijo besede končnico tožiinika -n: kien, tien, norden, suden, orienten, okcidenten... kam, tja, na sever, na jug... Vsak predlog ima določen in stalen pomen, če pa nekega predloga smiselno ne moremo uporabiti, ga nadomestimo s splošnim predlogom -»je«: je kiom horo? - ob kateri uri? Tujke, t j besede, ki jih je večina jezikov vzela iz enega vira, uporabljamo v esperantu brez sprememb s tem, da dobijo pravopis tega jezika: redakcio, olean- dre, tanko, gula)so, alpismo, fortepisano... In še zadnje pravilo: končni samoglasnik samostal- nika in člena lahko izpustimo in nadomestimo z opu- ščajem - apostrofom: vilag' feliča, 1' autuno... Espezantski učbenik in slovar boste lahko kupili v kluba dniStva ali v Mladinski knjiffl v Celju. V društvu za mednarodni jezik esperanto na Slandrovem trgu 7 v CeHa boarte dobili tudi vse informacije, tam boste Jriite ■■riTkiiihli syoic znaiue jezika. PETER ŠPRAJC, ZLATA LINHARTOVA ZNAČKA MOČ TUDI IZ VITRINE Priznanje je potrditev skupnega dela Peter Šprajc, gradbeni in- ženir iz Ingrada je že vrsto let povezan z gledališkimi deskami amaterskih odrov. Začel je pri Amaterskemu fledališču Železar Celje- tore, ki mu ostaja zvesti član. V času študija pa je prosti čas prav tako zapol- nil z igranjem. Povod za na- jin razgovor je bil spodbu- den dogodek za mladega igralca, ko je na jubilejnem srečanju odraslih amater- skih skupin Slovenije v Skofji Loki, prejel zlato Linhartovo značko. - Si že kdaj prej dobil kakšno priznanje za svoje ljubiteljsko delo? »To je bilo prvo. Prijetno presenečen sem bil in vesel hkrati. Bil je to zame svoje- vrsten dogodek, ki se ga bom vselej rad spominjal. Priznanje v fizični obliki je za v vitrino, njegova moč pa te lahko nenehno spremlja in spodbuja. V tem je čar in tega se želim zavedati, če- prav je prav tako prijetno sporočilo stisk roke kakšne- ga sodelavca, soigralca ali gledalca.« - Za katero vlogo, v kate- rem delu ti je strokovna ko- misija podelila Linhartovo značko? »Režiserka Vesna Arhar iz Ljubljane je s pomočjo pro- fesionalnih delavcev s po- dročja gledališke dejavnosti postavila na oder delo Ferda Kozaka - Vrnitev. To so v bistvu tri enodejanke. Nasto- pal sem v dveh in obakrat odigral vlogo sina. Seveda sta bila to dva drugačna lika, ki sem ju dolgo iskal. Veliko vaj smo imeli, več kot 30. Trdo smo delali in mislim, da je priznanje, ki sem ga do- bil v Skofji Loki, v bistvu potrditev našega skupnega dela cele skupine in profe- sionalnih sodelavcev.« - Iz tvojega odgovora je čutiti ne samo ljubiteijstvo do igranja, ampak tudi pre- pričanost v ta amaterski kolektiv. »Prav to. Mislim, da je ta naša igralska skupina zdra- va, močna, da se znamo re- sno lotevati dela. Pestra je tudi po svoji strukturi. Mlaj- ši se učimo od starejših, ki nam znajo pomagati in sve- tovati. V takem delu pa vi- dim perspektiven razvoj ka- teregakoli odra.« - Kakšno pa je vaše ob- činstvo? »Vsi si močno želimo, da bi še bolj spremljalo naše de- lo. Najbolj smo veseli polne dvorane in spontanega aplavza, ki pomeni potrditev našega dela. Toda vselej, žal ni tako. Morda je temu kriva odmaknjenost odra in skon- centriranega središča, kjer živi največ krajanov. Vseka- kor bomo tem in o poteh, ka- ko še bolj pritegniti publiko morali v prihodnje še več ra zmišljati.« - Hvala za pogovor in iskrene čestitke za prejeto priznanje. MATEJA PODJED PORTRETI ZNANIH ŠPORTNIKOV. Anton Herman, akadem- ski kipar iz Titovega Velenja je izdelal zanimivo zbirko portretov naših najboljših slovenskih športnikov, Leo- na Stuklja, Toša Primožiča, Mira Cerarja, Iva Daneva, Boruta Petriča, Ljuba Tkal- čiča, Mira Stržaja, Bojana Križaja, Branka Oblaka, Sta- neta Belaka in dva Celjana Natašo Urbančič in Stanka Lorgerja. Portrete bo avtor že letos razstavil v Celju in še v neka- terih drugih krajih v Slove- niji. Na sliki: portret Stanka Lorgerja. CELJE-GREVENBROlCH CEUE SE PREDSTAVI Priprave na Jugoslovanski teden Sodelovanje med Celjem in mestom CJrevenbroichom v ZRN (Westfalija) že nekaj časa teče po ustaljenih tirih. V zadnjem času pa tečejo priprave na takoimenovani Jugoslovanski teden, ki bo v tem mestu v mesecu okto- bru. Pobudo je dalo tamkajš- nje slovensko društvo »Ce- lje« in sicer, da bi pripravili v okviru tega tedna obširno razstavo, ki naj predstavi mesto Celje in njegove zna- čilne podobe iz zgodovme in seveda iz dejavnosti današ- njega časa. Celje naj bi predstavili v obliki rastave fotografij, sko- zi knjigo dr. Ivana Stoparja »Stare celjske upodobitve«, zavrteli bi oba filma o Celju (enega iz leta 1954 in drugega iz leta 1977), s svojimi deli naj bi se predstavili tudi li- kovni ustvarjalci, tako po- klicni kot ljubitelji, z nekate- rimi deli naj bi se predstavili tudi celjski literati, poseben sklop predstavitve Celja pa predstavlja delovni naslov predstavitve ustvarjalnih na- porov mesta in njegove vlo- ge v slovenskem prostoru. Naloga je kar zahtevna in ob- sežna, že kar v tem delu, če- prav bodo takrat tudi šport- na tekmovanja in srečanja še drugih oblik. Zdaj je na vrsti Celje, da se spodobno pred stavi, saj bo ta široka manife- stacija odprta za vsakogar imela bo ustrezen odmev tU; di v javnih občilih in prav bi bilo, da to predstavitev kal najbolje izkoristimo, saj bc po svoje že sam način, kake bomo to storili, za vse obi skovalce in spremljevalce U prireditve najboljši dokaz kakšni smo. Izvedbo ome- njena programa pripravlja v sodelovanju s OK SZDL Kulturna skupnost občin« Celje in Zveze kulturnih or ganizacij. D. M št. 27 - 8. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 9 GALLUSOVA PRIZNANJA LAŠKIM GODBENIKOM v počastitev 2. julija, praz- nika občine Laško in ob 120- letnici prve godbe na pihala v Laškem, je bil v četrtek zve- čer, v domu Dušana Požene- la, koncert godbe na pihala Laško. Poleg mnogih predstavni- kov javnega in kulturnega življenja občine Laško, se je koncerta udeležil tudi pred- sednik zveze pihalnih orke- strov Slovenije Ervin Hart- man, ki je, v imenu Zveze kulturnih organizacij Slove- nije, podelil bronasta, srebr- na in zlata Gallusova prizna- nja posameznim članom or- kestra ter jubilejni spominski lovorov venec, godbi na piha- la Laško. Za več kot petletno delo v orkestru je bronaste značke prejelo 15 članov, sre- brne značke za 15-letno zve- stobo so prejeli Drago Ma- ček, Lojze Korošec, Marjan Vrečar in Gusti Žikovšek, zlate Gallusove značke za več kot 25 let dela pri godbi na pihala Laško pa so prejeli: Franc Markošek, Peter Oj- steršek in Lojze Ojsteršek, Franc Ramšak ter Ernest Spilar. M.A.y LOJZE OJSTERŠEK RAZSTAVLJA V MARIBORU v mariborskem Foto salo- nu so minuli petek, 2. julija 1982, odprli razstavo umetni- ških fotografij Lojzeta Oj- sterška iz Titovega Velenja. Ob dnevu rudarjev, 3. juliju, je velenjski avtor predstavil fotografije s tematiko rudar- jenja. Na otvoritvi so se zbrali ljubitelji črnobele umetni- ške fotografije, o rudarjih in fotografu pa sta spregovorila Jože Pe.čečnik, podpredse- dnik konference osnovnih organizacij sindikata REK, Rudnik lignita, in Vlado Vrbič, predsednik velenjske- ga fotokluba. Slednji je med uvodnim govorom dejal: »Dokumentarna fotografija je širše,področje, s katerim se Ojsteršek ukvarja, največ zadovoljstva pa najde v foto- grafiranju otrok in rudarjev, kjer fotografije prerastejo v umetniška dela trajnega po- mena. Knapi, njegovi kame- radi, so tema, ki se je loteva znova in znova. V njegovih portretih rudarjev je ujeta^ vsa lepota in trpkost rudar- skega poklica - govorijo o trdem, vztrajnem, nepopust- ljivem in včasih že trmastem boju z naravo...« Ob razstavi Lojzetovih ru- darjev v mariborskem salo- nu velja omeniti še to, da je zanj to prva samostojna raz- stava zunaj Titovega Vele- nja. Zanimiva pa je tembolj, ker se je predstavil z izredno živimi obrazi, s podobami rudarjev, ožarjenih lic in žar- kom rudarske svetilke na čelu. HINKO JERCiC MLADI KIPARJI FORMA VIVA V CEUU Na COŠ Fran Roš letos že drugič Na sončnem travniku okrog moder- ne celodnevne osnovne šole Fran Roš na Golovcu se je zbralo kakih dvajset mladih likovnikov iz celjskih šol, Bre- žic, Vojnika in Štor. Pod mentorstvom akademskega kiparja Franca Purga in akademskega slikarja Blaža de Glerie so mladi ves teden žagali, rezali in ob- delovali les in ustvarili novo serijo del, ki bodo razstavljena pred omenjemo šolo, in ki poleg lanskih, prispevajo svoj del k estetskemu izgledu okolja. Letošnja forma viva je potekala pod pokroviteljstvom celjskih delovnih or- ganizacij Teko in LIK Savinja ter ob- činske zveze prijateljev mladine Celje in gostiteljice COŠ Fran Roš. Na po- moč so mladim priskočili še krajevna skupnost Nova vas. Gozdno gospodar- stvo Celje in občinska organizacija borcev Celje. Letošnja forma viva je potekala predvsem v znamenju narave, ki so jo mladi z orodji, ki so jih imeli na razpo- lago, skušali prenesti na les. V petek so mladi likovni ustvarjalci zaključili z delom. Pred slovesom so se zbrali na krajši slovesnosti, ko jim je o pomenu takšne oblike dela in ustvar- janja spregovoril Drago Medved, pred- sednik skupščine kulturne skupnosti občine Celje. Z zanimanjem so mladi prisluhnili tudi pesmim, ki jih je izva- jala celjska skupina Kladivo konj in voda. Vsak udeleženec forme vive je prejel od občinske zveze prijateljev mladine Celje spominsko darilo, knji- go z naslovom Moderna skulptura Herberta Reada. Blaž de Gleria je v zvezi z lansko kolonijo povedal, da so takrat posneli film, ki je bil dobro sprejet tudi v Beo- gradu na festivalu amaterskega filma. Za letos sta mentorja sama poskusila rastaviti koncept filma, toda človek ima samo dve roki, kot pravimo in zato je tudi ostalo pri tem, da letos tega filma ne bo. Potožil je tudi o precej slabem odzi- vu mladine, saj je bila kolonija s strani srednješolcev slabo obiskana. Franc Purg, pobudnik in organiza- tor male forme vive ter mentor mladih ustvarjalcev pa je povedal: »Organiza- cijskih težav skoraj ni bilo, čeprav je bilo dosti dela, veliko je bilo treba do- govarjanja, da smo dobili prostor, sredstva in material. Že lasnko leto so se pri delu pokaza- le neke iztočnice, ki smo jih koristno uporabili letos. Prihodnje leto bi želeli delo bolj mehanizirati, da bi mladi ustvarjalci lahko svoje ideje z lahkoto in hitreje realizirali. Dva izmed mladih kiparjev smo povprašali, kako preživljata čas v kolo- niji. Branko Sneževič, Srednja pedago- ška šola Celje: »Končal sem prvi letnik srednje pedagoške šole v Celju, na tej koloniji pa lansko leto nisem sodelo- val. Tu sem se odločil, da bom ustvaril precej stiliziran ženski akt. Sicer je pa življenje tu precej živahno, tako da sem zelo zadovoljen in želim v bodoče še naprej sodelovati, če bo le mogoče.« Peter Elijaš, šesti razred OS Frana Roša Celje: »Tu sem med najmlajšimi udeleženci kolonije, delam pa tripere- sno deteljico. S kiparjenjem se ukvar- jam že več let, odkar sem začel hoditi v šolo. Naredil sem že precej skulptur, dobil sem tudi nekaj priznanj ter poh- val. Delo tukaj mi je všeč in bi rad prišel tudi prihodnje leto, če se bo tako odločil tudi naš tovariš za likovni pouk.« .ižV.ONE PETEK VEČJA SKRB ZA POŽARNO VARNOST To je bil osnovni motto 4. seje Skupščine SIS za varstvo pred požarom občine Celje, ki jo je vodil pred- sednik Stane Ocvirk. Zbor uporabnikov je bil sklep- čen, zbor izvajalcev (gasilcev) pa ne, vendar so zaradi specifičnosti dnevnega reda vseeno delegati nadalje- vali z delom. Tone Sentočnik je med drugim v razpravi opozoril, da je v letošnjem programu akcije NNNP 82 v ospredju poleg prometa prav požarna varnost, žal pa so glede nje v posameznih krajevnih skupnostih pre- malo aH celo nič naredili. Problem je tudi v tem, da so kljub vsem naporom še vedno določene krajevne skupnosti brez organiziranih gasilskih društev, nekaj podobnega pa je tudi z gasilskimi enotami v večjih delovnih organizacijah. Delegati so se tudi seznanili z izhodišči razvoja var- stva pred požarom za obdobje 1981-85 s posebnim poudarkom na letošnjem letu. Zmanjševanje investicij v negospodarstvu za četrtino zahteva od SIS za varstvo pred požarom občine Celje proučitev vseh predvide- nih naložb, kjer bo treba ravnati skrajno racionalno ah celo določene stvari iz programov izpustiti. Delegati so tudi potrdili družbeni dogovor o prev- zemu ustanoviteljskih pravic Novega tednika in Radia Celje. T. VRABL VLADO SRUK KOMUNISTOVO DEJANJE IN MISEL 27 Stalinistični hegemonizem in tota- litarizem ter koncepcija o vodilnem središču mednaro- dnega komunističnega in delavskega gibanja, ki je bil hkrati še nekakšno skupno vodilno središče držav, ki se razglašajo za socialistične oziroma Ijudskodemokra- tične, še posebej pa grobo teptanje človekovih pravic, kakršno so bili znani zrežirani procesi v vzhodno- evropskih državah, ki naj bi »dokazali« povezanost »jugoslovanskega revizionizma« oziroma »Titove klike« z vsem reakcionarnim na tem planetu - pred- vsem to so bile tiste danosti v družbenopohtičnem življenju, ki so pripeljale v slepo ulico tradicionalno pojmovanje proletarskega internacionalizma. Hkrati se je izkazalo, da na prostranstvih Azije in Afrike (poz- neje tudi Latinske oziroma Južne Amerike) ne klijejo le različna nova pojmovanja socializma, pač pa se kri- stalizira tudi drugačen, širši, bolj odprt internacionali- zem. Današnji premislek Marxovih besed, da bo priho- dnost človeštva ali komunizem ali barbarstvo, pomeni v glavnem naslednje: Ce človeštvo ne bo uspelo obvla- dati, rešiti sedanjih težavnih problemov (blokovska delitev sveta, prepad med razvitimi in nerazvitimi, razorožitev, energetska kriza, populacijska eksplozija, onesnaževanje okolja, uničevanje biosfere itn.), bo nujno prihajalo do vse ostrejših konfliktov. Bržčas je seveda najnevarnejša vojna. Zelo verjetno je, da bi uporaba nekaterih sodobnih orožij, jedrskega, bakte- riološkega, meteorološkega ipd.) v tolikšni meri razde- jala naravno in družbenokulturno okolje, ki sta neo- gibni pogoj človekovega bivanja in vsakega napredo- vanja, da bi človeštvo, če ne bi bilo nasploh uničeno, zdrsnilo na neko nižjo stopnjo družbenega obstoja (barbarstvo). Kaže, da je edina priložnost za človeštvo pot politike neuvrščenosti. Prav ozka je ta pot, ki vodi med števil- nimi nevarnimi čermi in pastmi. Tudi sama neuvršče- nost je izpostavljena pritiskom, ki jo hočejo vpreči v voz zdaj tega zdaj onega bloka. Vztrajati je treba pri popolni neodvisnosti, pri neokrnjeni samostojnosti pa tudi pri popolni zvestobi načelom. V tem pomenu ne vodi v komunizem mnogo različnih poti, kot smo va- jeni brati in poslušati vsepovsod, temveč samo ena. Komunist mora biti pobudnik te poti mednarodnega, meddržavnega in interkulturnega dialoga, gospodar- ske pravičnosti, svetovnega miru, socializma. ZKJ gre prvenstvo pri praktično teoretičnem artiku- liranju in uresničevanju sociailističnega proletarskega internacionalizma, ki se povezuje z neuvrščenostjo. Jugoslovanski komunist gotovo ni in ne sme biti ab- straktni kozmopolit, pač pa je dejavni sopotnik in simpatizer vseh progresivnih in revolucionarnih gi- banj, še posebej tistih v deželah, ki šele stopajo v mednarodno areno. K samoupravnemu podružbljanju zunanje politike socialistične Jugoslavije sodi tudi to, da komunisti in nekomunisti na svojih delovnih mestih delujejo tako, da splošna načela neuvrščanja, še zlasti pa odnose do držav in organizacij, ki pripadajo gibanju, »prevajajo« v jezik prakse, vsakdanjosti (gospodarsko sodelovanje, kulturni stiki, turizem itn.). Neuvrščenost in komunizem (to je v svojem bistvu tudi socialistično samoupravljanje) se pogojujeta, medsebojno omogočata. Sta bistvena središčna vidika zdajšnje in jutrišnje progresivne in humane družbene prakse. Sta trdno oporišče za realno upanje v negoto- vem, nevarnem svetp. Hkrati sta in morata biti vedno bolj tudi inspiracija za komunistovo misel in dejanje. 22. KOMUNISTI PROTI NASlUU Nasilje je danes top-tema - od tistih najbolj vsakda- njih oblik na ulici (agresivnost mladostniških skupin, drobni kriminal ipd.) do visoko organiziranih oblik militarističnega, političnega in ideološkega nasilja, od tistega v zakonu, družini in majhnih skupinah do me- dnarodnega. Nasilja se lotevamo bodisi z dokaj prepro- stimi moralističnimi interpretacijami in zavračanji bo- disi s subtilnimi sociološkimi, socialnopsihološkim in drugimi raziskovanji človeške agresivnosti ter de- struktivnosti. Najprej splošni sociološki vidik problematike: »Marksisti seveda vedo, da se nobena družbena uredi- tev ne rojeva brez sile, da prehod iz ene družbenoeko- nomske formacije v drugo spremlja nasilje. Nasilje spremlja tudi nastajanje države. Toda marksisti hkrati tudi vedo, da je nasilje učinkovito samo tedaj, kadar so dozorele družbenoekonomske okoliščine za prevrat,« je zapisal Boris Ziherl. V tem pomenu je treba razu- meti Marxovo misel, da je »nasilje babica vsake stare družbe, ki je zanosila novo družbo«. Ta globalni marksistični odnos do problematike na- silja je vse kaj drugega kakor anarhistično poveličeva- nje destruktivnosti. Marx seveda revolucije ni enačil s totalno destrukcijo in z nihilizmom (tako kot anarhisti, ki so metafizično ločevali ekonomiko in politiko). Re- volucija je v svojem bistvu preseganje starih družbe- nih odnosov z novimi, celoten proces ukinjanja starih, neustreznih, in obhkovanja takšnih proizvodnih odno- sov, ki so v skladu z novimi proizvajalnimi silami. Zato gre za nesporazum, kadar kdo misli, da marksisti, ko- munisti mislijo, da je revolucija nujno »krvava«, »obo- rožena«, nasilna. Ni nujno, da bo nasilje v prihodnje še igralo tolikšno vlogo v procesih revolucionarne preo- snove družbe. 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 27 - 8. julij 1982 pravniki za bralce KAZEN ZA »NEOČETOVSTVO«! Verjetno ni primera, da bi bili do- slej na sodišču obravnavali mater, ki se izmika dajati preživnino svojemu otroku. To seveda ne pomeni diskri- minacijo nezakonskih ali razvezanih očetov, vendar se pravniška suho- parna statistika ob takšni ugotovitvi vendarle enkrat uskladi s klasičnim pojmom materinstva. Že nekaj številk nazaj so pravniki civilnega področja opisovali razmer- ja in odnose, v katere pridejo občani ob razvezah in preživninah in kar najpogosteje občutijo otroci. Tudi v kazenskem pravu poznamo kaznivo dejanje neplačevanja preživnine, ki ga stori eden od roditeljev, skrajna žrtev pa je tudi tu nemočni otrok. Zakon daje sodišču (pa tudi storil- cu) dovolj možnosti, da poskrbi za otroka, ki mu roditelj ne daje preživ- nine. Da ne bi kaznovanje povzroči- lo še hujšega zla, ima sodišče na raz- polago pogojno obsodbo, v kateri lahko zagrozi z zaporno ali denarno kaznijo. Pri pogojih za odložitev izvršitve kazni pa lahko sodišče, po- leg splošnega pogoja (da storilec ne bo storil novega kaznivega dejanja), doda še posebne pogoje. Najpogo- steje naletimo na dolžnost, da rodi- telj plača zaostalo preživnino v roku in da tudi v bodoče preživnino re- dno plačuje, sicer bo pogojna obsod- ba preklicana. Seveda pa je kazni- vost že v temelju pogojena s tem, da se je roditelj izmikal dajati otroku preživnino. To se kaže v storilčevem izmikanju zaposlitvi, čeprav je za de- lo sposoben, da si ne išče zaslužka, da odtujuje premoženje, da se skriva za zdravstvenim stanjem ali se izgo- varja na bolezen in podobno. Naše statistike kažejo precej pogo- ste tovrstne obsodbe, ki so v glav- nem tudi uspešne: storilci plačajo zaostalo preživnino in jo tudi v bo- doče redno plačujejo. Bolj redki pa so primeri, ko pride do preklica takih pogojnih obsodb. Očitno se matere ne znajdejo in bre- zuspešno poskušajo še naprej uredi- ti težave na lep način, ker zgrda ne gre, po drugi strani pa še storilci najbrž vztrajajo v svojem upiranju očetovski dolžnosti, in ni izključeno, da tudi zato, ker so dolgovi presegli njihove zmožnosti. V enem od takšnih primerov je sodišče očetu izreklo pogojno ob- sodbo ter v njenem okviru določilo kazen treh mesecev zapora. Njeno izvršitev je odložilo ob pogoju, da v enem letu ne bo storil novega kazni- vega dejanja in da bo v roku 6 mese- cev plačal otroku zaostalo preživni- no 29.100,00 din. Slednjega ni storil, zato je mati pri javnem tožilcu dala pobudo za preklic pogojne obsodbe. Sodišče je nato očetu določilo nov rok, vendar oče preživnine tudi v tem času ni plačal. Mati je znova predlagala preklic pogojne obsodbe. Sedaj pa je sodišče vendarle ugoto- vilo, da je oče v tem času odjavil obrtno dejavnost, nato se je zaposlil pri nekem obrtniku, delo pa tu kma- lu pustil. Delal je pri različnih obrt- nikih, za delo ni bil prijavljen in to kar je zaslužil, je porabil le zase. Tu- di avta, ki ga je imel, v tem času ni prodal, čeprav je že prej obljubljal, da bo iz izkupička poravnal preživ- ninski dolg. Sodišče je po vsem tem preklicalo pogojno obsodbo in odre- dilo, da se kazen treh mesecev zapo- ra izvrši. Storilčevo pritožbo je pri- tožbeno sodišče zavrnilo ter pri tem opozorilo, da obljubam o tem, da bo plačal, ni verjeti, saj storilec le ob- ljublja, stori pa ničesar. Tako bo storilec prestal kazen, vendar bo njegova preživninska ob- veznost ostala, ostal bo tudi še nje- gov dolg. Ta preživninski dolg je med sojenjem celo narasel na 50.000,00 din. Očitno je, da bo kaj kmalu po prestani kazni zopet prišel pred sodišče, zaradi istega kaznive- ga dejanja. Izven takšnega pravniškega raz- glabljanja pa se človeku, vsiljuje mi- sel, ali je smiselno in smotrno vztra- jati pri takšnem načelnem odklanja- nju ene od očetovske dolžnosti. Ne samo to, da je takšen oče prikrajšan za roditeljsko bitje in žitje, ki je v človeku, ampak si s tem tudi življe- nje usmerja v brezplodno pehanje in v nesmiselno prestižnost. Ob vsem tem pa je otrok tisti, ki je najbolj prizadet. In še nekaj: eden od naših zakonov pravi, da so tudi otroci dolžni preživljati starše. Kako bo čez 30 ali 40 let, ko bo takšen oče in sedanji storilec obnemogel, brez po- kojnine in delovne dobe, sam in brez premoženja?! Težko bo našel sodni- ka, ki bo takrat njemu v prid razso- dil, da mu naj ta otrok, ki ga je on prikrajšal za preživljanje plačuje preživnino. Ni izključeno, da se bo tudi ta otrok izmikal takšni obvez- nosti, ker se je tega naučil od takšne- ga očeta, kot slabega vzornika. mag. LUDVIK VIDMAR ZLATOPOROČENCA- KORENOVA Zlati jubilej skupnega živ- ljenja sta te dni praznovala tudi Alojz Koren in njegova žena Ivanka. Njuno življenje je bilo zaznamovano s trdim bojem za obstanek. Alojz Koren se je rodil leta 1908 na Malem vrhu pri Šmartnem ob Paki. Njegov dom je bila skromna kajža, delil pa jo je še s tremi otro- ki. Ko mu je bilo devet let, mu je umrla mama. Po nekaj letih vdovstva se je oče po- novno poročil in družina se je odselila v Andraž nad Pol- zelo. Mačeha pastorkom ni nič kaj radodarno delila lju- bezni. Ko je bilo Alojzu 17 let se je odšel učit kolarstva k Nikolaju Kočevarju v Žalec. Pri njem se je izučil in delal še 17 let, do mojstrove smrti, potem pa nadaljeval pri sinu in se pri njem tudi upokojil. Ivanka se je rodila v An- dražu leta 1906. Pri hiši je bilo osem otrok, osem lačnih ust. Po končani šoli je poma- gala sestri kot pestunja, ko pa je malo odrasla, je hodila na dnino. Medtem se je med mladima vnela ljubezen in leta 1932 sta se poročila in si ustvarila dom na manjši kmetiji. Rodila se jima je ko- pica otrok, vendar so jih po- brale otroške bolezni, tako da danes živita le še dve hčerki in dva sinova. Med- tem, ko se je oče, ki je delal v Žalcu, vračal domov in le ob koncu tedna, je bilo vse kmečko delo, razen najtežje- ga, na materinih ramenih. Družine tudi vojna vihra ni obšla. V hiši so se vrstili tako Nemci, kot partizani. Sled- nje je Ivanka, če je le imela s čim, rada pogostila. Danes sta hčerki poročeni, sinova pa doma pomagata po delu staršem. Oče še ve- dno dobro gospodari in kot pravi, če bodo zdravi še na- prej, bo vse lepo in prav. Naj- ljubše pa je jubilantoma ta- krat, ko se zbere vsa družina. Tako je bilo tudi, ko so proslavljali zlato poroko. Vsi so se zbrali v veliki poročni dvorani žalske občinske skupščine. Obred je opravil Edmund Božiček in zlatopo- ročencema zaželel še veliko zdravih in srečnih let. T. TAVCAR JANEZ ČU(iEi<„ SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 67 Tudi ta članek se kajpak konča s pozivom, naj se okrepi boj proti komunizmu in naj ne pozabijo minulega trpljenja itd., toda to je pri takem pisanju običajno. Zanimive v njem so druge reči. Veliko tega, kar je povedala govornica na proslavi in zapisal F. G. v članku, bi zanesljivo ne mogli slišati ali prebrati pred desetimi leti, kajti tedaj bi bilo to v slovenski politični emigraciji nekaj nezaslišanega. Danes ni več, za- kaj razmere so se spremenile. Da »nnnogi ne vedo več ali pa nočejo vedeti«, kaj so voditelji političen emigracije leta in leta vztrajno dopove- dovali, je resnica, ki jo velja slišati iz ust prizadetih in ji je moč zaradi tega tudi najbolj verjeti. Priznanje, da se »tam dobro živi in da se vsi vozijo v avtomobilih«, je z zares redkim izjavami, ki tega tudi v emigraciji še ne morejo sprejeti ,preprosta potrditev dej- stva, ki ga ni mogoče zanikati. Mlada generacija, ki prihaja v Slovenijo iz Buenos Alresa ali Clevelanda ali Melbouma, to vidi in ji to nekaj pomeni. Pa ne samo to. Ve tudi, da ne bo držalo, da se o emigrantih v domovini ne sme pisati ali govoriti. Če bi bilo slednje res, potem tudi pričujoče knjige ne bi bilo, potem živa duša ne bi o tem bila pripravljena ne razmišljati ne govoriti. In v resnici je to le malokdo pripravljen storiti. Toda ne zaradi tega, ker bi bilo to prepovedano, marveč zato, ker to nikogar tako zelo ne zanima, ker pač to ni tabu, ki bi bil prav zaradi tega ne vem kako izjemno mikaven. Govomic2 je zatrdila, da je zlasti nevarno za »naše mlade, ko gredo domov«. To je gotovo res - ampak nevarno je samo za tiste stare, ki se bojijo, da bodo mladi naposled odkrili resTiico. Za tiste, ki jo bodo odkrili, to ne bo ne- varno, rr.aiveč rarao nasprotno. Obisk domovine je verjetno najboljše možno zanikanje vseh leta in leta pripovedovanih pravljic o zatiranju v do- movini, o nesvobodi in diktaturi. Nihče, ki pride v staro dcn.ovlnO: ne potrebuje veliko časa, da se prepriča o na- sprotri:}m. In zato se najbolj zagrizeni politični emigranti tega tako zelo bvjijc. Še predtem je časopis »Vestiuk«, ki izhaja mesečno v Buenos Airesu kot glasilo »Zveze društev slovenskih proti- komunističnih borcev«, objavil tudi naslednji zapis pod naslovom »Nekzj vprašanj rojakom, ki gredo v Ljudsko repubUko Slovenijo - na počitnice«: »KomurJstična oblast v domo\ini je diktatura v na- sprotju s tvojmi demokratičnim prepričanjem. Zakaj jo s tvojim obiskom: priznavaš in podpiraš? Priznavaš jo javno s tem, ko prosiš za vstopno dovoljenje (vizum) njenega predstavnika. Podpiraš jo moralno, ker ne obsojaš zmote komunizma in njegovega državnega ustroja, marveč si tiho, da ti le pusti uživati počitnice. Podpiraš jo materialno s svojimi v svobodi prisluženimi prihranki. Če med revolucijo nisi podpiral partije, zakaj jo sedaj? Če je po množičnih meritvah naše narodne vojske in krvavem preganjanju demokratično mislečih rojakov res že minilo toliko časa, da bi kazalo - po tvojem nmenju - na to tragedijo pozabiti, zakaj so ti zločini v domovini še vedno aktualni, tako da jih oblasti prikrivajo ah opraviču- jejo z lažjo? In ti - preživela priča komimističnih zločinov - si se odpovedal dolžnosti pričevanja resnice? Dolžni smo odpuščati svojim sovražnikom, a smo enako dolžni obsojati zmoto in zločin. Bo mar tvoj obisk protest ali potuha rabljem in zapeljiv- cem, s katerimi se boš vljudno srečeval na ulicah? Obiskal bi rad svojce? Kaj jim boš nesel v dar? Morda naše časopise in revije, morda Balantičeve poezije ali Hri- bovškove pesmi, morda ,Črno mašo', ,Pred vrati pekla' ali ,Odprte grobove' - ali se morda bojiš? Zakaj se bojiš - če je v LRS svoboda? ] Se boš tudi ti pustil zasliševati predstavnikom tiste par-' tije, ki je morila brez zasliševanj...? Nimajo pravice nad teboj! Svoboden si! Zakaj hočeš po vsej sili ukloniti hrbet? Noben sovražnik ni slovenskemu narodu povzročil to- liko žrtev kakor komunistična diktatura, proti kateri si se boril. Dogodki po tvojem odhodu iz domovine so pokazali, da si imel prav. Si se mar naveličal borbe ali zvestobe ali resnice? Si se morda zmotil tedaj, ko si se odločil za boj proti komunizmu? Ali se je medtem spremenila partija ali si se ti? Mar je komunizem nehal biti brezbožen, materialisti- čen, nasilen, nedemokratičen, protinaroden...? Ali se ti vse to ne zdi važno? Materjalizem, ki ga vsiljujejo kot držaia^o doktrino v LRS, razkraja tvoj narod. Bo mar tvoj obisk kaj doprinesel k poživitvi narodnih in verskih idealov, ali boš pre\idno iskal le zabave? Boš tudi ti - prevzet od gostilniške obrti ali naravnih lepot - pozabil obiskati jame in druge skrite grobove pad- lih borcev, ki jim oblast v domovini še vedno ne dovoli pokopa in ki so zanje uradno še vedno ,izdajalci'? Oni so dali življenje za tvojo varnost - jih boš zatajil? Odpor proti komunistom leži v prvih vrstah na ramenih svobodoljubnih rojakov doma. Vsa čast jim! Oni vrše svojo nalogo, vprašanje je, če ti - ki si izbral pot begunstva - še vedno vršiš svojo. Si prepričan, da jim boš s svojim obi- skom pomagal? Ko boš doma srečeval od ječe in preganjanj zlomljene ali prekaljene rojake, kako boš opravičeval svoj molk, ko bi prav ti, ki ti še niso spredi možganov, moral pričevati svetu o njih trpljenju in žrtvah? Ali se boš tudi ti vrnil prepričan, da vlada doma edina možna oblast, in pozabil, da ni mogoče zgraditi pravične oblasti na zločinu in ne svobode na laži? Ko se boš vrnil, boš še pogumen in svoboden, ali boš pustil, da zasejejo vate kal strahu. Ali boš postal previ- dnejši, bolj molčeč - za vsak primer - če te morda še enkrat ne zanese pot v dežele pod oblastjo komunistične dikta- ture? št. 27 - 8. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 11 VAŠA STRAN POSTAJA ŠENTJURJU NI V PONOS A\4obusna postaja naspro- ti bencinske črpalke za smer Celje nikakor ni v ponos Šentjurju. Videz je dokaj ža- losten. Za steno so bile oblo- žene debele šipe, a zdaj je že dolgo vse prazno. Ne vem, komu so bile napoti. Morda je kdo s kamenjem na njih preizkušal svojo moč. Samo avtobusni vozni red še visi in se v vetru žalostno maje. S tem opozarja potnike, da je tu avtobusna postaja za Ce- lje. Za malenkost boljša je še sedaj zgornja avtobusna po- staja, nasproti gostilne Bo- števc. Na postaji za Celje pa bodo potniki lahko kmalu upravičeno rekli, da so prišli z dežja pod kap, kajti tudi streha pušča. Ne enem me- stu je v strehi velika luknja, ker strešne plošče ni več. Ob vetru pa dež od vseh strani notranjost pošteno namoči, saj je vse prazno, brez stene. Ko so pričeli graditi obvoz- nico skozi Šentjur, je bilo re- čeno, da bodo ob njej tudi nova avtobusna postajališča. Kaže pa, da se je vse nekje zataknilo, menda ni denarja. Postajališče bi bilo treba vsekakor obnoviti, če še dol- go časa ne bodo zgradili no- vega. HILDA LOKOVSEK Na Lipico 2, Šentjur UREDNIŠTVO: Veliko bi se dalo še napi- sati o avtobusnih postajali- ščih na celjskem območju, kjer je stanje res silno pisa- no. Marsikje so znali zelo izvirno in lepo poskrbeti za čakajoče potnike z ličnimi postajališči, ki so okolju v okras. Res pa v Šentjurju ni tako in marsikje drugje tu- di ne. Strinjamo se, da so popravila takšnih postaja- lišč zelo potrebna in nujna. Hkrati pa, seveda, moramo opozoriti tudi na to, da je vse preveč ljudi, ki jezo za- radi čakanja, alkoholizira- nost in dolgčas sproščajo tako, da postajališča uniču- jejo. In takšnim bi lahko stopili na prste tudi sami. MOSTVPOLŽAH v rubriki Pisma je bilo dne 17. 6. postavljeno vprašanje krajevni skupnosti StT-iec, v katerem krajani Polž sprašu- jejo, kdaj bo njihov most, ki je v kritičnem stanju, urejen. V zvezi s tem dajemo nasled- nje pojasnilo: V pismu prizadetih kraja- nov je nekaj netočnosti, na katere bi radi opozorili. Na- vajajo namreč, da je pred leti za te mostove skrbela občina. Celje in da so bili še kolikor toliko redno vzdrževani, zdaj pa so že nekaj let skoraj po- vsem prepuščeni na milost in nemilost uporabnikom, ki pa niso samo vaščani Polž, in vremenskim nevščenostim. To pa ne drži povsem. Ome- njeni most je KS dobila v upravljanje šele v letu 1981, torej lani! Ostale mostove pa pred štirimi leti. Žal so bili vsi ti mostovi prej različno vzdrževani, mnogi od teh skoraj posvem dotrajani. Tak je bil tudi most v Polžah preko Hudinje, ki ga je prej vzdrževal Nivo Celje, saj bi sicer v tem kratkem času ne propadel do konca. . Krajevna skupnost Strmec je dobila tako v upravljanje 19 mostov, ne da bi sama to želela. Za en most dobimo po normativu letno 12.000 di- narjev, v lanskem letu 8000 din. Ce bi hoteU popraviti sa- mo en most, bi nam že zmanjkalo sredstev. Ker je to največji most v KS preko Hudinje, je svet KS Strmec sprejel lani, 28. maja sklep, da se popravi v letu 1982. Doslej smo že pri- pravili les za mostnice in ga .septembra 81 spravili v Pol- že, k mostu. Na žagi pa je bil že les za ograjo in nosilce, ki je že razžagan in postavljen v Polže, a ne zaradi dopisa v časopisu. Ker je to velik, 16 metrski most, ga sami popraviti ne morerho, temveč je potrebno strokovno vodstvo. Zaradi tega smo si most ogledali dvakrat, enkrat tudi z občin- sko komunalno skupnostjo, saj je potrebno izdelati sta- tične meritve, ker je dotraja- na tudi sredina mostu in mo- rajo biti zato nosilci novi. Za- to očitkov, da KS Strmec ni ničesar storila za popravilo tega mostu, ne moremo spre- jeti. Prav pa bi bilo, da bi krajani Polž tudi sami kaj storili, saj gre za njihov most. Najmanj, kar bi lahko storili je, da bi zakrpali največje luknje na mostu vsaj s tem lesom, ki jim ga je za popra- vilo mostu že lani dostavila KS, če že ne s svojim, saj vem.o, da je zdravje in var- nost ljudi daleč pred vsem drugim. Do tega pa ni prišlo. To sklepamo iz tega, da so zahtevali, naj bi KS tudi pre- ložila les za njihov most, ko ga je bilo treba preložiti. Sprašujemo se, kje je bilo ta- krat teh 20 podpisnikov članka? Upamo, da bodo de- la po letošnjih novih voli- tvah hitreje napredovala, saj imajo aktivnega in zavzetega delegata, ki bo znal za delo zainteresirati tudi ostale, ki so doslej stali ob strani. Menimo, da krajani Polž niso izbrali najboljše poti za ureditev tega problema, saj bi jim njihov delegat lahko sam dal vsa pojasnila, kako potekajo priprave na obnovo mostu. Upamo tudi, da bodo za les, ki je že pri njih, bolje poskrbeli in ne tako, kot se je dogodilo sedaj, ko so jim nekaj lesa že odpeljali na drug most. KRAJEVNA SKUPNOST STRMEC NAŠ IZLET v sredo, 9. junija, je naš Dom upokojencev priredil izlet, ki nam bo ostal v nei- zbrisnem spominu. Ustavili smo se v Senovem, Čateških toplicah, Brežicah, Kostanje- vici in v Pleterjih. Upokojen- ce so spremljali direktorica, socialna delavka in obe tera- pevtki. Najprej smo se usta- vili v Senovem, kjer smo si ogledali impozantno moder- no svetišče. Naslednja postaja so bile Cateške toplice, kjer smo do- bili zajetno malico. Tu si je vsak po svoje ukrojil čas, ki je bil na razpolago. Mnogi so se tudi kopali. Naslednji po- stanek je bil v Brežicah. Tu smo si ogledali tamkajšnji Dom upokojencev in ga pri- merjali z našim. V marsičem našega prekaša. Imajo svoje ključe, da lahko zaklenejo svoje »zaklade«, da zaklepa- jo omarice v čajni kuhinji. Hodniki so lepi in čisti. Tudi garderoba ima več prostora od naše. Nočne omarice in nočne lučke so bolj priprav- ne, višje. Imajo prešite odeje in kar je najpomembnejše, cenejši so. Marsikdo bi pri- čakoval, da je dražje spričo tolikih ugodnosti in pred/io- ti. V Brežicah stane oskrbni dan za enoposteljno garso- njero reci in piši 230 din, pri nas pa 298 din. Razlika 68 din znese mesečno čez dve- sto starih tisočakov. To je pa že lep denar, ki bi marsiko- mu med nami prav prišel, da bi si kupil to ali ono prepo- trebno reč, ki je sicer pri da- našnjih cenah ne zmore. Za pomanjkljivosti v našem do- mu so krivi graditelji, ki so hoteli varčevati, kar ni bilo v prid domu. V Kostanjevici smo si ogledali galerijo slik in kipov ter kupovali razglednice in gasili žejo. Sicer nam je bilo vreme naklonjeno in nas sonce ni žgalo. Galerija je ve- lika in lepa. V PLeterjih smo si ogleda- li cerkev, muzej in kupovali od patrov pristno kapljico in spominčke. Med vožnjo nas je zabaval predsednik hišne- ga odbora, tov. Bauer s svoji- mi do\i:ipi. Ob koncu izleta se je tudi zahvalil vsem, ki so se trudili, da je naš izlet lepo uspel. Predvsem smo bili ve- seli lepega petja živahne Katje. Prevzela nas je pesem iz filma Prodajalka violic. P. K., Dom upokojencev, Celje SREČANJE INVALIDOV NA BOČU Invalidi šmarske občine so priredili medobčinsko dru- žabno srečanje invalidov in športno tekmovanje v sobo- to, dne 26. junija, pri Planin- skem domu na Boču. Sreča- nja se je udeležilo preko 160 invalidov. Srečanja so se udeležili tudi sosednja druš- tva: Laško, Žalec in Slov. Bi- strica. Izvedena so bila sle- deča športna tekmovanja: planinska transferzala 12 km, košarka, krogla v cilj, pikado in streljanje. Planin- ska transverzala je bila mar- kirana, da so invalidi planin- ci z lahkoto prehodih peš ter jim je bilo omogočeno, da so doživeli lepote gorskega sve- ta. Po končanem tekmova- nju so bile dodeljene plakete in pokali najboljšim. Vreme je bilo čudovito. Za razvedrilo je poskrbel priz- nani ansambel. Se dolgo po- poldne je donela s hriba pri- jetna domača pesem. Pozno popoldne smo se vračali v dolino dobro razpoloženi. Želimo si še več podobnih srečanj. JOŽICA ROMIH, ŠMARJE 121 VSI SMO ENAKI, ENI BOLJ, DRUGI MANJ.,. Ce se rodiš revež, tudi ostaneš revež, do zadnjega dne. To občutiš vsepovsod, celo v zdravstvu, kjer ne bi smelo biti razlik. Učijo nas, da smo vsi enaki, a to so be- sede, zapisane na papirju, v praksi pa se ne izvajajo. Se vedno smo generacija, ki loči človeka od človeka po mate- ri ali po dobrinah. Lotila bi se zdravstva. Mar niso prav zdravniki zaprisegli, da bodo pomagali bolnim ne glede na njihovo socialno stanje. A v resnici ni tako. Fizični dela- vec nima pravice do zdrav- ljenja v boljših specialistič- nih ustanovah, kaj šele. da bi odšel kam na rehabilitacijo. To je samo za izbrance, ki jim ni dovolj Jugoslavija, temveč si omislijo zdravlje- nje v tujini. Ko pa »nava- dnež« prosi za pomoč ria na- šem zdravstvu, mu jo odklo- nijo - ni denarja. Mar je naša zavest še vedno v 15. stolet- ju? Mar ni ravno delavec tisti neposredni proizvajalec, ki mu pot teče zato, da je nam lepše. Vse to pišem zato, ker sem doživela takšno ravnanje na lastni koži. Že deset let sem se zdravila za bolezen, za ka- tero nisem bila nikamor po- slana, razen na celjskem ob- močju, uspeha pa tu ni bilo. Tudi za otorinolaringološko bolezen mi je bila odklonje- na napotnica za pregled v Ljubljani, češ, da so stroški preveliki. Tudi v družini imam primer, ko je ženska, fizična delavka delala tride- set let kot čistilka, sedaj pa ima obrabljena vretenca in kronični išias, pa socialno ni- ma denarja, da bi ji vsaj del- no regresiralo zdravljenje v zdravilišču. Menim, da je pravica in enakost tako v zraku, kot dim, ki se vije iz celjske Cin- karne. Ob koncu pa še tole: mno- go ljudi v naši družbi misli, da lahko zboli na živcih mlad človek le zato, ker naj bi za- bredel v narkomanijo. Ven- dar v vseh primerih ni tako. Zase lahko povem, da so vsi znanci, sodelavci in drugi verjeli tej verziji. Specialist, strokovnjak pa mi je pove- dal, da obstoji možnost, da bi bile vse mojo težave poveza- ne z operacijo, ki sem jo ime- la pred nekaj leti in si poško- dovala živec. Od takrat na- prej imam težave z zdravjem. Če pa kdo od bralcev ve za nasvet, kako ozdraviti kro- nični laringitis in bronhitis z domačimi zdravili, naj se mi prosim, oglasi. D. KOPRIVNIK Aškerčeva 8, Celje UREDNIŠTVO Naša bralka svojih težav z objavo pisma v tedniku go- tovo ne bo rešila. Zato smo za pomoč in odgovor na vprašanja, ki vsebujejo tudi dokaj ostre obtožbe celjske- ga zdravstva in socialnega varstva, zaprosili tudi Zdravstveni center Celje. Neglede na težave z denar- jem v zdravstvu neenakosti vsaj na tem področju ne bi smele biti. Zato pričakuje- mo, da bodo odgovorni po- jasnili zadevo in na zastav- ljena vprašanja tudi odgo- vorili. DE?:URSTV/S ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med te- dnom: pomožni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob ne- deljah je dežurstvo od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob praz- nikih pa od 7. do 6. ure zjutraj. LEKARNE CELJE Neprekinjeno dežur- stvo je prevzela lekarna CENTER v Stanetovi uli- ci, lekarna na Tomšiče- vem trgu pa je zaradi raz- širitve lekarne Center za- prta. TRGOVINE V tednu od 5. do 10. ju- lija je dežurna samopo- strežba CENTER v Sta- netovi ulici, vsak dan do 20. ure. V tednu od 12. do 17. julija pa bo dežurna samopostrežba RIMSKI DVOR v Zidanškovi ulici. SLOVENSKE KONJICE Rodili so se 4 dečki in 3 deklice. POROKE ŠMARJE PRI JELŠAH Poročil se je 1 par. SLOVENSKE KONJICE Poročili so se: GORIN- SEK Miran iz Dobrneža in KEZMAH Blanka iz Sloven- skih Konjic, RASPERGER Drago iz Slovenskih Konjic in GUMZEJ Terezija, iz Sp. Grušovja, BEZENSEK Ka- rel in JURGEC Danica oba iz Slovenskih Konjic, VEZ- JAK Edvard in RATEJ Mari- ja oba iz Draže vasi. KUMER Branko Iz Bezin in ZANlC Irena iz Zbelovske gore, STJEPCEVIC Vicko iz Slo- venskih Konjic in ARLIC Ana iz Vitanja. SMRtr ŠMARJE PRI JELŠAH Umrla sta: FERLIC Fran- čiška, 83, Kozje, LORGER Janez, 73, Šmarje pri Jelšah. SLOVENSKE KONJICE Umrli so: JUHART Matil- da, 89, Slovenske Konjice, DODRŽNIK Martina, 61. Slovenske Konjice, ŠPES Marija, 48, Slovenske Konji- ce, JESIH JOŽEF. 58, Slo- venske Konjice. OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST TOPa lAJ, KI n ruSTAJA k Topolšica, oddaljena 9 km od Titovega Vi tovarn ter v njej vidiš zeleno travo in tudn razkošje, kije danes žal malokomu še dai NARAVA ZA ZDRAVJE V majhni dolini, ki je s treh strani obdana z griči, poraslimi s smrekovimi gozdovi, leži Topolščica, kraj, kjer je narava radodarno združila svoje darove. Tu ni industrijskega hrupa, ni velikih cest in železnice. Samo mir in zrak, čist in bogat. V manjši dolini v Topolščici pa je vrelec, ki so ga nekoč že znali ceniti, njegova vrednost in bogastvo postaja tudi središče današnjih načrtov o razvoju zdraviliške, turistične in športno- rekreativne dejavnosti ne le v kraju, temveč v celotni velenjski občini. Voda, ki je v 19. stoletju pritegnila števil- ne zdravja željne obiskovalce ob blizu in daleč v zdravilišče s 120 posteljami, sodi med akratoterme ali čiste terme. Tempera- tura vode na vrelcu je 32 stopinj Celzija, vsako sekundo pa privre na dan 51 litrov vode. Znanstvene raziskave so pokazale, da ima ta voda zelo močan vpliv na organizem ljudi, živali in celo rastlin, pri tem pa je tudi področje bolezni in poškodb, pri katerih jo lahko z uspehom uporabijo, izredno široko. Ne le da z njo lahko uspešno zdravijo števil- na obolenja, tudi za rekreacijo in za prepre- čevanje obolenj je nadvse primerna, to pa seveda omogoča pravi razvoj zdraviliško- turistične dejavnosti v zdravilišču. Da pa bi lahko ljudem, ki iščejo v zdravilišču pomoč in zdravje, to zagotovili čimbolj kakovost- no, so iz bogatega spektra možnosti izbrali le nekaj skupin indikacij. Med njimi izsto- pajo predvsem stanja po poškodbah in ope- rativnih posegih na gibalnem sistemu, de- generativna obolenja sklepov in hrbtenice, kronična obolenja srčne mišice, obolenja ožilja z obtočnimi motnjami in različna živč- no-mišična obolenja. V Topolščici spreje- majo na zdravljenje sicer zaenkrat le bolni- ke po poškodbah in operativnih posegih na gibalnem sistemu in bolnike z degenerativ- nimi obolenji sklepov in hrbtenice, vendar so tudi to oboleaja, ki so med nami izredno razširjena. ZDRAVILIŠČE, BOLNIŠNICA Al OBOJE? ; Prvotno zdravilišče v Topolšici so že* 1. svetovno vojno spremenili v bolnišnii tako tudi danes bolj kot zdravilišče p mo tamkajšnjo bolnišnico, ki je bila vt^ preteklosti namenjena zdravljenju tub' loznih bolnikov. Šele pred desetimi let Topolščici ponovno vzniknila zamisel J voju zdravilišča in zdraviliškega turizn, to so takrat tudi zapisali v srednjer, planske dokumente občine Velenje. T;' so poleg termalne vode že upoštevali odlično lego kraja in njene klimatske p' je, ki dajejo idealne možnosti za oddih,[ tek in prebroditev kriz, ki jih povzroij doben način življenja. Tako so že leta, sklenili samoupravni sporazum o zdru^ nju sredstev delovnih organizacij ol^ Velenje za izgradnjo zdravilišča v Topoj Po tem pa je bilo zapletov, takšnih ini gačnih, kar lepa vrsta. Ne glede na to; danes v Topolščici urejen hotel B kateg" s 40 posteljami, v katerem domuje zdr^ šče, pričeli pa so že tudi z deli za celt- ureditev zdravilišča. Za investicijo bc trebno odšteti 45 milijonov dinarjev, ve? so zanjo ugotovili, da je družbeno in' nomsko upravičena. Objekt, ki bo sodi kategorijo, bo zgrajen na pobočju pod! diko in z njo povezan. Ima okoli lO.OOO dratnih metrov površin, prostore za sut mokro terapijo, športnorekreacijski b; poleg tega še poseben terapijski bazen, hoje, kopalne kabine, savno... Bogat b di hotelski del, kjer bo 119 sob s skupa; posteljami. Objekt pa je tudi oblikova ko, da se bo zlil v celoto z okoljem, za( vanje pa bodo izkoriščali toplotno ene termalnih vrelcev. Topla voda vrelcev s lahko pozneje uporabila za ogrevanje lih objektov in morda celo naselja. Očitno je, da je odločitev za razvoj zdt šča in zdraviliškega turizma trdna, ol pa ostaja na griču bolnišnica, ki je z zdr Staro jedro Topolšice, ki se je začelo razvijati ob zdravilnem izviru. Zdraviliška dejavnost se odvija v hotelu B kategorije, v katerem je 40 postelj. V lepo urejeni bolnišnici je prostora za 186 bolnikov, največ za zdravljenje pljučnih bolezni. Potrtbe po zdraviliškem zdravljenju so vse večje, zato jih bo mogoče zadovoljiti le z JMlftOnr izgradnjo zdravilišča. Naravne lepote: zelenje, mir in čisti zrak v Topolšici postanejo še lepše, ko . priskočijo na pomoč pridne roke. 100 RINKE DO SOTLE ^ OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD FHNKE DO SOTLE - OD RINKE DO Fin RINKE PO SOTLE - OD RJNKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOT VVELENJSKI OBČINI je kraj brez dimnikov in m! Slednje pa je ie m celo povezana v eno temeljno organi- ijo velenjskega Zdravstvenega centra, nišnico, ki ima svoje razvojne načrte in jo vlogo, bolnišnico, ki je v kraju-trdno drana, saj tudi njej zagotavljajo klimat- pogoji Topolšice posebno vlogo. Ostala torej ob razvijajočem zdravilišču in turi- i, svojo dejavnost pa bo bogatila. LNIŠNICA NA GRIČU d daleč izgleda kot boljši hotel. Bolniš- a v Topolšici namreč pa tudi v notranjo- se ne razlikuje dosti. Več kot tropostelj- sob ne poznajo, sobe imajo terase s ču- 'itim razgledom in vse je tako urejeno, »gače, kot si navadno predstavljamo bol- nico za zdravljenje pljučnih bolezni, ičnim bolnikom je namenjenih največ - postelj, kar polovico med njimi pa po- 'no zasedajo bolniki s tuberkulozo, ki se idnjih letih ponovno širi. V drugi polovi- e največ bolnikov z rakom pljuč. Poleg ičnih obolenj pa zdravijo v Topolšici tu- iruga obolenja na internem oddelku, ki \ po ukinitvi 24 postelj, prostora še za 46 nikov. Postelje v Topolšici pa so vedno edene. Največ bolnikov, kar velja pred- m za pljučni oddelek, prihaja iz celjske- območja, saj je to najtjližja bolnišnica, ki ii poleg zdravljenja na oddelku tudi izre- ) ugodne klimatske razmere. Ravno zara- tlimatskih pogojev tudi nihče v Topolšici razmišlja o morebitni ukinitvi bolniš- .išljajo in načrtujejo pa drugače. Bol- nu t' res ne bodo več širili, namenih pa ji lo še druge naloge. Bogastvo prostorov lo uporabili za razvoj preventivne dejav- »ti, za stopenjsko diagnostiko medicine a v občini. Ob izredno ugodnih pogojih, ivzaprav zastonj, so dobili odlično opre- za kardiovaskulatorni laboratorij. Z n bistveno spreminjajo kvaliteto dela - nerjajo se v družbeno željeno dejavnost, iiste bolnišnične dejavnosti - v zaščito, področje je bilo v občini Velenje dolgo časa preveč zanemarjeno, novi pogoji v To- polšici pa pomenijo doprinos ne le občini, ampak širši družbeni skupnosti. Strah, da aparature ne bi bile izkoriščene, je.tako po- vsem odveč. ZDRAVILIŠČE JE KRAJ Načrti, ki so jih v Topolšici pričeli uresni- čevati z izgradnjo zdravilišča, so načrti kraja samega. Ne le da je v TOZD Zdravilišče - bolnišnica zaposlenih 220 delavcev, tudi po- doba kraja se z njim in ob njem spreminja. Z izgradnjo zdravilišča, ureditvijo okolice, ob- novitvijo nasadov in parkov, bodo krepko prispevali k še večji privlačnosti kraja. Zasnova razvoja zdravilišča pa le temelji v veliki meri na razvoju zdraviliškega turizma - domačega in inozemnega. Zaenkrat tujih gostov sicer še ni veliko, pa kaj, ko tudi možnosti še ni veliko. Vse to se bo spreme- nilo ob dopolnjeni ponudbi. Možnosti so še velike. Poleg spremljajočih objektov zdravi- lišča, kot so trgovine, kulturne, športne, za- bavne in druge prireditve, objekti za rekrea- cijo in razvedrilo, zanimive in privlačne izletniške točke, kjer bi se tudi kmečki turi- zem lahko v polnosti razvil še - prijazni ljudje. Ob tem, ko za zdravilišče razmišljajo poleg zdravljenja po poškodbah in boleznih gibalnega sistema ter degenerativnih obo- lenj sklepov in hrbtenice še o kardiovasku- larni rehabilitaciji, razmišljajo že tudi o ču- dovitih možnostih, ki bi jih takim bolnikom nudilo bogato gozdno področje na Lomu. Z vzpodbudo kmetov, ki so to področje doslej zapuščali, bi lahko postal nadvse zanimiva in privlačna turistična pot, namenjena tako ljudem na zdravljenju kot tudi vsem dru- gim, ki bi si zaželeli čistega zraka, dolgih sprehodov in drugih lepot, ki jih nudi To- polšica. Topolšico sta obiskala in o njej pripravila zapis MILENA B. POKLIC in TONE VRABL Jože Križnic, zdravnik bal- neolog in vidja zdravilišča: »Čeprav so zdravilne možno- sti v Topolšici številne, smo usmerjeni v zdravljenje le nekaj glavnih bolezni, saj le tako lahko dvigujemo kvali- teto, pridobivamo izkušnje in tudi znanstveno delamo. Težišče dela je v zdravstveni rehabilitaciji in terapiji." Bogomila Kranjc, zdravni- ca v bolnišnici Topolšica: »Klimatski pogoji v Topolši- ci so enkratni za zdravljenje pljučnih bolezni, kar je tudi naša glavna dejavnost. Med pljučnimi boleznimi je po- novno v porastu tuberkulo- za. Zaradi teh bolnikov in za- radi ostalih internističnih smo dopolnili možnosti prei- ska v. << Kristan Hrastel, predsed- nik poslovodnega organa velenjskega Zdravstvenega centra: »Razvoj zdraviliške dejavnosti v Topolšici sma- tramo kot velik doprinos ce- lotni naši družbi. Ob tem pa v tamkajšnji bolnišnici razvi- jamo preventivno dejavnost za potrebe medicine dela na našem območju.« Marija Marinšek, je zapo- slena v recepciji Zdravili- šča, sicer pa je tudi sekre- tarka krajevne skupnosti Topolšica: »V zadnjih letih smo v naši krajevni skupno- sti veliko pridobili, žal pa še vedno predstavlja največji problem trgovina. Sedanjo bodo kmalu zaprli in poruši- li, vprašanje pa je, kdaj bo- mo dobili novo.« ^^topu y Topolšico nas pozdravi preurejen gasilski dom, na vzpetini nad njim pa '"^"^otca osnovne šole iz Šoštanja. SPREHOD SKOZI TOPOLŠICO »Topolšica je razloženo na- selje z zdraviliščem v dolini Toplice ob krajevni cesti iz Šoštanja in po slemenih niz- kih goric na obeh straneh te- ga potoka. Dolina Toplice, kjer je jedro naselja, je odpr- ta proti jugu in jugovzhodu ter s hribi zavarovana pred severnimi vetrovi. Zato ima mnogo sončnih dni in svež gorski zrak brez megle, dasi je v dolini hladneje kot na sončnih pobočjih bližnjega Loma. Pripadajoči zaselki: Lajše, Lom in Metleče. V Topolšici imajo šolo od leta 1884 ter cerkev sv. Jako- ba iz leta 1600 in prezbiterij iz začetka 18. stoletja. V zvezi z bližnjim zemelj- skim prelomom izvira v To- polšici ogljikovodikova voda temperature 28-30 stopinj Celzija. Njen zdravilni uči- nek so poznali že v 16. stolet- ju. Leta 1617 se toplice ome- njajo kot Florjanove. Za jav- no uporabo so jih odprli leta ,1836, ko so tu stale kmečka gostilna in okoli nje gospo- darska poslopja ter kopali- ške zgradbe. Na voljo sta bila dva odprta bazena, eden za zdraviliške goste, eden za kmete. Ker so bile v kopali- ški zgradbi le štiri podstreš- ne sobe, so se gostje raje na- selili v bližnjem Šoštanju. Do 1898 je-bil lastnik kopali- šča kmet Topolšek, potem pa ga je prevzel nek dunajski zdravnik in ga moderniziral. Po zadnji vojni so zgradili sodobno zdraviliško poslop- je Planiko, obnovili naprave in pridružili savno. Prvi sestanki upornikov proti nemškemu okupatorju so bili leta 1941 pri domačiji Marije Kotnik. V prvem od- boru OF so bili prvoborci Ela in Jože Letonja ter Tone Ulrih. 9. maja 1945 je v To- polšici podpisal brezpogojno predajo nemških oboroženih čet za jugovzhodno Evropo general von Lohr pred šta- bom IV operativne cone NOV. (Povzeto iz Krajevnega leksikona Slovenije, stran 439 in 440)! Kdo je kaj v Krajevni skupnosti Topolšica? Predsednik sveta KS je RUDI R02IC, predsednik skupščine BOGDAN ME- NIH, predsednik KO SZDL EDVARD FENKO, sekretar KO ZKS PETER VIDETIC, predsednik KO ZB NOV DARKO JAZBINSEK. predsednik KO ZSMS MAR- JAN LEDINEK, kulturno društvo »Dušan Mravljak« vodi JANA FENKO, Druš- tvo prijateljev mladine MAJ- DA MENIH, vodja podruž- nične osnovne šole, ki je v sklopu OS K. Destovnik-Ka- juh v Šoštanju pa je MILKA DELOPST. Pripoveduje sekretarka sveta krajevne skupnosti MARIJA MARINSEK: »V okviru kulturnega društva deluje dramska sekcija, v pripravi je ustanovitev pev- skega zbora, imamo sekcijo za klubske večere in knjižni- co. Uspešna je tudi judo sek- cija, ki je povezana z Vele- njem ter odbojkarska ekipa, ki nastopa v republiški ligi. Solo obiskuje okoli 50 otrok, samo šolo smo obnovili pred tremi leti, istočasno pa na- pravili tudi prizidek s telova- dnico. V šoli je tudi vrtec. Imamo dva oddelka in sta oba prepolna. Največji problem v kraju je neustrezna preskrba. Se- danjo trgovino bodo zaradi gradnje zdravilišča kmalu podrli in že zdaj se borimo za novo, kajti drugače bo treba po vsako malenkost v Šo- štanj. Imamo eno gostilno pri Kolauter, spominsko so- bo ter spominska obeležja: spomenik pri šoli, spomin- sko ploščo in spominsko obeležje pri Pušniku. Pji nas je zelo malo čistih kmetij, ve- Uka večina jih je mešanih. Avtobusne zveze so ugodne, imamo tudi telefon, s kate- rim so povezani tudi vsi za- selki. V srednjeročnem pro- gramu pa so trgovina, cesta do Žagarja čez Lom, televi- zijski pretvornik, športno igrišče in še nekaj komunal- nih malenkosti.« Ustavili smo se tudi pri. JULKI in JAKOBU LE- SKOVCU, ki skrbita za go- ste, ki si želijo ogledati spo- minsko sobo, kjer je urejen muzej z dokumenti o podpi- su brezpogojne predaje oku- patorja leta 1945. Julka in Ja- kob sta se spoznala v borbi leta 1943, Jakob je doma iz Godoviča, Julka iz Doljne Trebuše. Jakob je bil v inter- naciji na Rabu pa v Italiji, od koder se je po razpadu Italije vrnil v Cerkno in od tam od- šel v partizane. Bil je v Pre- šernovi brigadi, oficirski šo- li, delavskem bataljonu, po- tem v Pokrajinskem odboru za Slovensko Primorje in Trst, kjer je bil vse do konca vojne intendant. Julka je bi- la kurirka. Poročila sta se 1947 ter po razpisu v časniku prišla v Topolšico. Julka je pred petimi leti stopila v po- koj kot strežnica v zdravili- šču, Jakob je končal v RLV kot mizar. Oba sta člana zve- ze borcev, ki ima v Topolšici okoli 80 članov. Julka ima medaljo zaslug za narod, Ja- kob medaljo za hrabrost in zasluge za narod. Julka in Jakob Leskovec: »Nekoč se je veliko več dela- lo in manj govorilo. Vstajali smo tudi ob štirih zjutraj in začeli z delom na ekonomiji, ki je bila takrat v sklopu zdravilišča. Današnja Topol- šica se lahko skrije pred prejšnjo. Vse je v redii, samo okolica je bila včasih še lep- ša, več je bilo cvetja, kot ga je danes. Sicer pa smo lahko zadovoljni, da živimo v miru in to bi morali znati ceniti. Zal se premalo ljudi zaveda, kako težka je bila bitka za vse to, kar imamo. Tega ne smemo lahkomiselno zapra- viti.« Jakob in Julka Leskovac sta se spoznala v borbi leta 1943, od leta 1947 dalje pa živita v »srcu« Topolšice! 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 27 - 8. julij 198; UNIČUJOČA UJMA NA CELJSKEM - TUDI PO TOČI MORAMO ZVONITI! V torek, 29. junija popoldne se je nad občinami: Celje, Žalec, Šentjur in Šmarje razbesnelo hodo neurje s točo, ki je največ škode prizadejalo dozorevajočim poljščinam, vinogradom, sadovnjakom in nasadom ribeza. Zlasti na Kozjanskem, kjer je bilo naj- huje, pa je toča z močnim nalivom in viharjem poškodovala mnoge objekte, še posebno ceste. Ob tako hudi elementarni nesreči so bili ljudje, zlasti kmetovalci, nemočni. V pičle pol ure je bil uničen ves trud vložen v pospešeno bitko za hrano. Nemudoma, še isti večer so se na izrednih sejah sestali izvršni sveti prizadetih občin in aktivirali komisije za ugotavljanje škode. V akcijo so se vključili tudi štabi za civilno zaščito, da bi skupaj z izdanimi ukrepi izvršnih svetov in nasveti kmetijskih strokovnjakov rešili, kar se rešiti še da. Dejstvo je, da moramo zvoniti tudi po toči, čeprav se zdaj, bolj kot kdajkoli prej, vsiljuje misel, da hi se vendarle dalo ukrepati že prej. Sistemi za varstvo proti toči že zdavnaj niso nič novega. Ponekod se jih z velikim uspehom poslužujejo in če je uspeh vsaj delen, je lahko to v času, ko postaja skrb za hrano osrednja družbena prioriteta, izredno pomembno. Sredstva, ki bi jih namenili za raketno obrambo proti toči še zdaleč ne bi presegla višine škode, ki jo je leta nazaj, zlasti pa letos, napravila toča v Sloveniji. UNIČENIH 400 TON HMELJA Neurje je močno prizadelo tudi žalsko občino. V sever- nih predelih Spodnje Savinj- ske doline je toča uničila 410 hektarov površin hmelja, kar pomeni 400 ton pridelka. Skoda na hmeljiščih znaša okrog 80 milijonov dinarjev. Precejšnja je škoda tudi pri poljščinah, v sadovnjakih in vinogradih. Toča je uničila 1350 hektarov teh površin ter 830 hektarov travnatih površin, tako da na njih ne bo otave. V NOVO BITKO Kmetijske površine so v prizadetih občinah uničene 20 do 100 odstotno. Kmetje so prizadeti, nekateri obupa- ni, a vendarle se jih večina zaveda, da je treba ^iti bitko za pridelek naprej. Seveda vsi računajo na širšo družbe- no skrb in pomoč ter nasvete kmetijskih strokovnjakov, ki jih objavljamo tudi v na- šem tedniku. Že naslednje jutro po kata- strofalnem neurju so bili kmetje s škropilnicami v vi- nogradih in na poljih. Tako je tudi zdaj, v teh dneh. V vseh občinah pa si prizade- vajo, da bi pospešeno stekla akcija za nadomestna seme- na in škropiva. REKLI SO: JULKO KOŽUH, predsednik sekcije za kmetijstvo v Skofji vasi: 'Vse je kazalo na rekordno letino. Največja škoda je na hme- lju, pšenici, prav tako so uničena krompirišča. Prizadeti so tudi vr- tičkarji, ki jih pri nas ni malo. Vsaj dve leti bo potrebno, da se obnovi škoda, ki je nastala po tem neurju.« JANKO MIRNIK, vodja sek- torja izvajanja zavarovanja pri zavarovalnici Triglav v Celju: »Ugotavljamo, da je škoda naj- bolj prizadela kmetijske proizva- jalce. Ponekod so poškodovane tudi stavbe, avtomobili, nekateri komunalni objekti.« BORIS COP, vodja oddelka kmetijskih zavarovanj: »Močan pas toče je delal škodo od 70 do 100 odstotkov. Veliko pridelkov je zavarovanih. Imamo vpogled nad situacijo in menimo, da ne bo nihče prizadet in bo vsak do- bil pošteno odmerjeno odškodni- no, ki mu pripada.« FRANC DERCA, direktor kmetijske zadruge Celje: »Neur- je je močno prizadelo kmetijsko zadrugo. Tu smo imeii dolgoroč- ne pogodbe s tujimi partnerji za izvoz jabolk, ravno tako smo do- bili najboljše ponudbe za izvoz hmelja. Teh pogodbenih obvez- nosti ne bomo mogli izpolniti. Menim, da je ta škoda v letoš- njem letu nepopravljiva." ANDREJ KOLMAN, načelnik štaba civilne zaščite v KS Lesič- no: »Naš štab se je sestal nemu- doma in ocenil posledice toče. Bilo je porazno. Od šestdeset (j| sto odstotkov kultur je bilo u^j čenih. Ljudje so bili obupani if pričakujejo hitro \iQxn<^ družbe " ANIKA LOBOHAR, kmetiJ iz Gubnega: »Doma smo itnej* škropivo, tako da smo šli danp^? toči takoj v vinograd, da bi p^' škodovano trto vsaj malo /aščit;.' li. Ostalo ni nič, vse je uničeno' Sreča v nesreči je ta, da smo ime,] li vsaj vinograde zavarovane!« . FRANC REBERŠAK, kmet j,, Virštanja: »Dvainosemdeset leij sem star, pa kaj takega še niseir,| doživel. Toča je bila velika kou jabolko in neusmiljeno je klestilaj vse. Posebej od vinogradov m, ostalo nič. A kaj bi vinogradi,- kmetje smo ostali brez krompir.! ja, fižola, brez hrane. In si lahkoj mislite nesrečo, če kmet ostane) brez hrane!« Za hmeljem so ostale, na srečo res ne povsod, le jeklene napenjatke in stebri. Za koruznimi polji, ki so prav letos obetala bogato letino, so ostala gola strnišča. UKREPI PO TOČI POLJŠČINE Med poljščinami je v tem času napravila toča največjo škodo žitu, še zlasti zaradi tega, ker je padla tik pred žetvijo. Na drugih poljšči- nah je verjetno škoda nekoliko manjša in se v mnogih primerih dajo posledice po toči nekoliko ublažiti z drugimi agrotehničnimi ukrepi, kot so dognojevanje z dušičnimi gnojili in s škropljenjem z zaščit- nimi sredstvi. Če so škode po toči tako velike, da bi bili agrotehnični ukrepi le dodaten strošek, je potrebno nemudoma pristopiti k preoravanju in setvi novih posevkov Žitne posevke, ki jih je toča le delno poškodovala, pustimo še dozoreti, pridelek bo seveda manjši in manj kakovosten ter za seme nesposoben, kar moramo upoštevati pri nakupu semena za setev jeseni oziroma v prihodnjem letu. Popolnoma uničene posevke žit pa je potrebno nemudoma pre- orati in jih posejati s strniščnimi dosevki, enako velja za popolnoma uničene ostale poljščine. S posevki koruze bi še počakali največ teden dni. če je še zdrav termalni vršiček, se bo regeneriral, v obratnem primeru jo bo potrebno podorati In na novo zasejati. Posevki krompirja najboljše prestanejo posledice toče in menimo, da do preoravanja ne bi prišlo. Z dodatnimi agrotehničnimi ukrepi, kot so dognojitev, škropljenje, osipanje, bo krompir še vedno dal vsaj minimalne pridelke. Enako kot krompir menimo, da se bo regenerirala tudi krmska pesa. Nekoliko slabše bo z regeneracijo posevkov buč golic, fižola in drugih vrtnin. Posevke koruze, kjer so zdrave vsaj 2-3 rastline na m', je potrebno nemudoma dognojiti s 150-250 kg kana na ha. Krompir, krmno peso in druge korenovke pa s škropljenjem zavarovati pred boleznimi, ki bi sicer zelo močno napadle poškodovane rastline. Krompirjeve njive, ki so po toči prizadete so še posebno občutljive na krompirjevo plesen, zato jih nemudoma poškropimo z razpoložljivimi fungicidi, še zlasti bi bil priporočljiv ridomil plus v količini 2 kg na ha, drugače pa običajna, ki se priporočajo za škropljenje proti krompirjevi plesni. Prednost bi dali organskim fungicidom pred bakrenimi. Poškropite tudi peso, fižol, buče in slično, da jih zavarujete pred boleznimi. Na preoranih površinah je možno sejati: ajda do 15. 7. (70-90 kg semena/ha), kar pride v poštev še za ljudsko pretirano, drugače pa krnme dosevke, ki bodo nadomestili izpad krme: Krmna ogrščica (sorta starska) - 100 kg semena/ha, krmna repica (sorta perko) -10 kg semena/ha. krmni ohrovt - strženar (ze- leni engeliter) - 5 kg semena/ha, mnogocvetna Ijulka (jabeljska ali tetraflorum) - 40-50 kg/ha. jara grasica in oves ali ječmen - 60 kg in 75 kg ovsa ali ječmena/ha, krmni grah in koruza - 70 kg graha in 25 kg koruze/ha, aleksandrijska detelja - 35 kg semena, čisti posevek oz. 30 kg aleks, detelje in 10 kg mnogocvetne ljulke, perzijska detelja - 20-25 kg v čistem posevku ali 15 kg perzijske detelje in 10 kg mnogocvetne ljulke. Omenjene mešanice imajo prednost pred prezimnimi dosevki, kot so: čista intematka ali v mešanici z mnogocvetno ljulko, oljna repica ali orščica. rž - čista ali v kombinaciji z ozimno grasico. Vse dosevke sejemo na ozko medvrstno razdaljo (15-20 cm). Globina setve je odvisna od debelosti semena. Križnice, trave in detelje sejemo zelo plitko (1-1,5/cm), grah, grasici (3-4 cm), koruzo najgloblje (5-7 cm). Ce je zemlja suha ob setvi, moramo njivo po setvi povaljati, da seme bolje in hitreje vznikne. Pri dosevkih iz družine križnic velj^ vso pozornost posvetiti more- bitnemu pojavu škodljivcev (bolhacev, gosenic) - za kar uporab- ljamo zolane 1,5 do 2 kg/ha, sevin 50 1,5 do 2 kg, radation wp aU malation ec 1,5 do 2/kg/ha, ter voditi posebno pozornost o rabi dušika. Ce količine čistega dušika ne bodo znašale 100 kg/ha okoli 350-400/kg kana, posevki ne bodo zadovoljivi. Grah, grasica, deteljne mešanice z metuljnicami gnojimo manj (40-50 kg čistega dušika na ha). Mnogocvetni ljulki moramo gnojiti enako z višjimi dozami dušika in sicer z 80 kg,'ha. Če bo še prišlo do preoravanja, ukrepajmo hitro, saj je vsak dan dragocen. Zemljo dobro pripravimo za setev. Prednost pri gnojenju imajo dušična gnojila, če smo seveda predhodnemu posevku gnojili z dovolj p. in k. Če pa je bilo predhodno slabo gnojeno, ne bomo uporabljali samo dušičnih gnojil, ampak npk in sicer 13:10:12, ali 12:12:12 ali 17:8:9 v količinah, ki odgovarjajo prej omenjenim količi- nam dušika. TRAVNIKI Na deteljiščih in travnikih so ukrepi odvisni od stopnje poSkodo- vanosti posevkov oz. ruše. Če je toča polomila stebla večine trav in detelj, je najbolje, da deteljišče oz. travnik čimprej pokosimo in pokošeno krmo spravimo. Po spravilu takoj dognojujemo s hitro delujočimi gnojili in sicer na deteljišču z 200 kg npk 13:10:12, trav- nike pa z 200 kg kana oziroma 300 kg npk 17:8:9 ali 13:12:12 na ha. Enako ukrepamo na travnikih - deteljiščih, ko toča sicer ni polo- mila stebel deteljin trav, je pa detelja oziroma travna ruša močno poležana. Zgodi se enako kot v prvem prirheru, da prično spodnji listi odmirati in poležene rastline v spodnjih plasteh začno gniti. Zato jih takoj pokosimo in nemudoma dognojimo. Na travnikih in detelji- ščih, ki jih je toča ujela, ko nova podrast še ni višja od 10-15 cm, jih samo dognojimo. Enako ukrepamo tudi na travnikih, ki jih je prizadejalo samo močno neurje, nalivi ali preplave dežja. SADJARSTVO Po toči poškodovane intenzivne nasade vseh sadnih vrst vključno z ribezom je treba negovati zelo skrbno. Čim prej jih je treba zaščititi pred boleznimi in škodljivci. Za dognojevanje nasadov z dušičnimi gnojili je več ali manj prepozno, saj bi gnojenje v tem roku podaljšalo vegetacijo v jeseni in les ne bi dozorel. Ob škropljenju pa vendar lahko dodajamo folijama gnojila. Po toči poškodovane sadovnjake in nasade ribeza je potrebno čimprej poškropiti z ustreznimi kemičnimi pripravki. Za škropljenje priporočamo organske fiangicide, ki učinkujejo proti skrlupu in sa- dni gnilobi, to je 0,25 procentni captan ali 0,1 procentni enovit ali 0,08 procentni benlate ali 0,12 procentni saprol ali 0,05 procentni rubigan ali 0,1 procentni Baycor ali 0,25 procentni dithane m-45 ali 0,4 pro- centni cineb. Sortam, ki so občutljive za jablanovo plesen, je priporočljivo dati 0,05 procenten bayleton ali 0,1 procenten karathane, razen pri sred stvih nevedenih pri skrlupu, ki pa deluje tudi na plesni, (enovit Barlate, Rubigan, Saprol). Močno poškodovane in nalomljene rodne veje sadnega drevja in ribeza odrežemo do zdravega lesa, man; poškodovanih rodnih vej ni potrebno rezati. Večje rane na deblu ir ogrodnih vejah odrežemo do zdravega lubja in premažemo s cepilnc smolo ali kancisanom. Da bi poškodovana drevesa lažje preživeli poškodbo, potrgamo močno poškodovane plodove na mladih dreve sih. V starih travniških nasadih požagamo močno poškodovane ii nalomljene veje in večje rane premažemo s cepilno smolo ali oljnat barvo. Iz nasadov odstranimo podrta drevesa. VINOGRADNIŠTVO v manj poškodovanih vinogradih je potrebno odstraniti polom Ijene mladice, da ne bodo ovirale normalne izvedbe zaščite. V ever tuelno popolnoma uničenih vinogradih (brez listja) zaenkrat ni dru gega ukrepa kot temeljito škropljenje. Vsaka rez je izključena, da nf borno povečali stroškov. Tudi dognojevanje vinogradov v tem časi odpade, ker negativno vpliva na dozorevanje lesa. V mladih vinogra dih - posebno še na obnovljenih ~ je napravila veliko škodo površin ska voda. Tukaj so namreč tla obdelana in je voda odnesla veliki zemlje. Zato je potrebno zagrniti mlade trse, da bodo zaščiten! korenine. Ob škropljenju pa dodamo foliarna gnojila. V vinogradit ki jih je toča močno prizadela, obstaja nevarnost širjenja glivičnii bolezni, saj so vse rane, nastale od toče, udoma mesta zlasti i> peronosporo in sivo plesen (botrytis). Zato je nujno potrebno vinsk' trto zaščititi pred nevarnostjo okužbe s takojšnjim škropljenjem. KC je trta že tako močno prizadeta in je izgubila velik del asimilacijski površine, je ne kaže škropiti z bakrenimi pripravki, ki lahko povzro čijo zastoj rasti. Potrebno je, da trta ponovno prične rasti, ker borni le tako lahko vsaj delno nadomestili uničene mladike in pridobil potreben les za naslednje leto. Zato priporočamo, da za škropljenj uporabite predvsem organske fungicide, ki pospešujejo rast, ali J' vsaj ne zavirajo. Priporočamo zlasti 0,25 procenten folpet ali ortafaltan in 0,05 pro centen bayletar ali 0,2 procenten cosan, da bi tako preprečili okužb* s peronosporo, cicijem in sivo plesnijo. Enak učinek bi dosegli z O,- procentnim Mycocifalom in 0,05 procentnim Bayletonom ali O,' procentnim Ccsanom. Zelo dobra bi bila kombinacija 0,25 procente' captana in 0,05 procentov Bajhtana, ali 0,2 procenta Antracola in O,0i procentov Bajletona, ali 0,25 procenta Dithane M-45 in 0,05 proceP tov Bajletana, oziroma 0,2 procenta Antracola bt. Na mesto Bayl« tona lahko uporabite proti oidiju tudi 0,02 procentni Rubigan al 0,2-3 procentni Cosan. V kolikor bi uporabljali Captan, Antracol, Antracol ali Dithane J* 45, bi bilo zelo priporočljivo dodajati škropivu še 0,1 procenti Ronilan ali 0,1 procentni Sumilex ali 0,1 procentni Roural, da ' preprečili okužbe s sivo plesnijo. Zelo pomembno je vinsko trto temeljito poškropiti po možnosti uporabo večje količine vode. Pršenje z nahrbtnimi motornimi prši niki je manj primerno, če pa jih že uporabljamo, moramo škropi* pripraviti v tri do štiri krat močnejši koncentraciji od normalnih O smo jih navedli zgoraj), v odvisnosti od porabljene količine vode. 27 - 8julljJ982_ NOVI TEDNIK - stran 15 ELJSKO TURISTIČNO DRUŠTVO »ESTER TEDEN rvi koraki so uspeli, zlasti sejem ruristični teden v Celju je pošteno za nami. V pogo- ru s predsednikom Turi- čnega društva Celje Edom iberškom smo skušali str- i vtise in izdelati oceno pešnosti tega tedna in ;h prireditev. Prva ugotovitev je, da je ošnji četrti turistični te- n v Celju potrdil uspešno idicionalnost. V prihodnje bodo neumorni turistični lavci vsebinsko še oboga- i, predvsem pa, da bo vsak ien prinesel kaj novega, itos so na Starem gradu peli urediti muzejsko so- I, kjer so razstavljeni ek- onati, odkriti v minulih le- i prav na Starem gradu. S tn je Stari grad veliko pri- »bil na privlačnosti. Velja tudi to, da je bila pa- ta letošnjih prireditev v ok- ru turističnega tedna zelo ;stra, bilo je za vsakega ne- j, od ročka za mlade, fol- ore, do novosti »kramar- ega tedna«. Gostinsko-tu- ;tična razstava v Naro- lem domu v Celju - ogle- il si jo je tudi predsednik edsedstva SRS Viktor Av- belj - je letos poudarila še posebej kakovost pogrinj- kov, čeprav je bila po obsegu manjša od lanske. Kramarski sejem je shodil, v prihodnjem letu verjame- mo, da se bo letošnjim dvaj- setim razstavljalcem in pro- dajalcem pridružilo še večje število. Celjski turistični de- lavci bi na ta sejem radi pri- tegnili še kmečke izdeloval- ce etnografsko zanimivih iz- delkov, kot na primer plete- nih košev in podobno. Vse letošnje prireditve so bile tudi izjemoma dobro obiskane, kar je nadvse ko- ristna spodbuda za novo vodstvo Turističnega druš- tva Celje. S sodelovanjem z Zavodom za kulturne prire- ditve Celje se bo družabno poletno življenje Celja v pri- hodnje še popestrilo, tako da z realnim optimizmom lahko pričakujemo zaton nekda- njih opravičenih trditev, da je Celje čez poletno turistič- no sezono mrtvo mesto, v ka- terem se nič zanimivega ne dogaja. MITJA UMNIK ITANJE: SREČANJE STAREJŠIH RAJANOV Na območju Vitanja je že preko sto starejših občanov. V deljo dopoldan se bodo srečali s predstavniki krajevne upnosti in Rdečega križa na tovariškem srečanju v Merk- vi blagovnici. Zanje pripravljajo poleg kulturnega pro- ama in seveda pogovora o njihovem življenju, vključeva- u v krajevno skupnost in seveda težavah, tudi seznanitev s edvidenim programom za četrti samoprispevek v občini ovenske Konjice, za katerega se bodo odločali jeseni, k._________________ MBR STRMEC: MLADI SKRBIJO ZA STAREJŠE Tudi letos so v Strmcu priredili, že tretjič po vrsti, srečanje starejših občanov, ki so ga vključi- li v praznovanje krajevne- ga praznika in Dneva bor- cev. Organizator srečanja, svet za socialno varstvo pri krajevni skupnosti, je skupaj z drugimi organi- zacijami in društvi v kra- ju, omogočil, da so se zbrali prijatelji stari nad 70 let. Teh je kar 172. Za tiste, ki zaradi bolezni ali prevelike oddaljenosti, niso mogli sami na prire- ditev, so poskrbeli s po- sebnim prevozom. Pester in zabaven program, ki so ga pripravili pionirji z osnovnih šol Strmec in Socka, moški pevski zbor in mladinski ansambel Triglav, so starejši občani navudšeno sprejeli in spet enkrat občutili, da niso v svoji starosti ostali na robu družbe. Najsta- rejša občana, 90-letni Fi- lip Srebot in 85-letna Ka- tarina Novačan, sta vsem prisotnim govorila o svo- jem težkem življenju, kar je do solza ganilo marsi- katerega poslušalca. To- da takih usod je še več, zato je še kako pomemb- no, da danes, ko nam je življenje lepše, poskrbi- mo, da vsaj malo sonca posije tudi v ta, s težkimi križi obremenjena življe- nja. Mladi iz Socke so na srečanju obljubili, da bo- do občane na njihovih do- movih še kdaj obiskali. KATICA PESAK 90 LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA MOZIRJE O DOPUSTIH NA KMETIH Tudi na kmetiji lahko prijetno preživimo dopust v Mozirju praznujejo te dni devetdesetletnico obsto- ja in delovanja turističnega društva. Ta visoki jubilej so obeležili z vrsto delovnih srečanj in prireditev, vse pa so imele namen še bolj kot doslej seznaniti javnost z možnostmi za turizem v gor- njesavinjski dolini. Turistično društvo Mozirje je bilo ob ustanovitvi 1892. leta prvo slovensko turistič- no društvo na Štajerskem. 2e takrat so naredili park, nato pa kopališče in tenis igrišče. Leta 1939 so imeli 4500 nočitev na leto, te šte- vilke sedaj ne dosegajo več. Po osvoboditvi se je delova- nje turističnega društva na- daljevalo, zavzemali so se za asfaltiranje cest, skrbeli za kopališče, leta 1974 pa so se odločili za ureditev Savinj- skega gaja. Delali so sami, zgradili so ga s prostovolj- nim delom in ga 27. aprila 1978 uradno odprli. Vse to pa so delali zato, da bi v svoj kraj privabili več turistov. V ta namen so organizirali v okviru turističnega društva več sekcij, najbolj se je razvi- la konjeniška. Se vedno pa opažajo, da so v svojih priza- devanjih sami. Pospešili bi radi predvsem kmečki turi- zem, ta je namreč v gornjesa- vinjski dolini še najslabše ra- zvit. Dolina privablja goste zaradi svojih naravnih lepot, vendar so to pretežno izletni- ki, planinci, takih, ki bi ostali dlje, je premalo. Zanimiva postaja tudi pozimi, saj se Golte kot zimsko športno središče še vedno razvijajo. Kmečki turizem pa pri tem ostaja ob strani. Tudi banke se premalo zanimajo zanj. Ta oblika preživljanja pro- stega časa je v Savinjski doli- ni naredila že velik razmah, kljub temu pa zmogljivosti še vedno niso polno zasede- ne. Vzrokov, ki zavirajo raz- voj kmečkega turizma, je več. Na celotnem celjskem območju še ni organizatorja te dejavnosti. Kmete pestijo občasna pomanjkanja inve- sticijskih sredstev in poveča- nje obrestnih mer za kredite. Mnogi tudi menijo, da je bi- vanje na kmetih predrago, pa čeprav podatki kažejo, da je kmečki turizem približno polovico cenejši kot počitni- ce ob Jadranski obali. Težko je kmečki turizem napraviti tržno zanimiv, saj turistične agencije ne vidijo interesa, kmetje sami pa se težko uve- ljavijo. Tu se postavi vpraša- nje: kako tujce, ki jih vabimo na morje in ki ob vračanju domov preživijo oddih nato še na kakšni kmetiji v Av- striji, zadržati v naši domovi- ni? Ce bi nam to uspelo, bi povečali delež deviznega pri- liva. Možnosti za razvoj je do- volj. Potrebno pa je najti stik s turističnimi agencijami, ki bodo pomagale kmetom, da bodo turisti prihajali na nji- hove kmetije. Na tak način bi kmetom omogočili dodat- ne dohodke in bi se tako laž- je prilagajali sedanjim toko- vom časa, ohranjale bi se zgodovinske vrednote ter izvirna kulinarika, gorski prostor pa bi ostal še nadalje poseljen. Nenazadnje bi s tem vsaj nekoliko omilili za- poslovanje delovne sile, tudi starejših ljudi. Vse to pa so stvari, ki kmečkemu turizmu dajejo priznanje in kažejo, na to, da ga je potrebno razvijati. B.D., D.V. Savinjski gaj, ena največjih lepot mozirske občine, pravi prostor za počitek in sprostitev... TURISTIČNO DRUŠTVO LAŠKO IN PIVOVARNA LAŠKO VABITA ŽE DEVETNAJSTIČ NA »PIVO - CVETJE 82» Laščani se že devetnajstič z vso vnemo pripravljajo na tradicionalni praznik »PIVO-CVETJE 82«. Osemnajst- krat so že dokazali, da so odlični organizatorji priredi- tve, ki vsako leto privablja več in več cvetja, piva in zabave željnih občanov. Turistično društvo Laško in pokrovitelj prireditve Pivovarna Laško sta, v sodelovanju z mnogimi društvi in organizacijami, tudi letos pripravila bogat program, ki se bo odvijal v dneh od 15. do 18. julija. Četrtkov program se bo pričel ob 19. uri s prireditvijo »PIVO-CVETJE-MODA«. V dvorani Dušana Poženela v Laškem se bomo soočih z modnimi izdelki na reviji, ki jo organizirajo SOZD Merx, Tkanina in Potrošnik Ce- lje. Za glasbo bo skrbel ansambel Jožeta Rusa, zraven pa bodo nastopili tudi priznani slovenski pevci za- bavne glasbe. Petek bo v znamenju številnih razstav. Ob 17 uri bo otvoritev razstave ptic, lovske razstave in čebelarske razstave v osnovni šoli Dušana Poženela, v domu upo- kojencev bodo svoje izdelke razstavili člani društva invalidov Laško, v muzeju pa bosta razstavila svoja dela medaljer Vladimir Stoviček in slikar Jože Ipavec. Ob 19. uri bosta narodne plese Jugoslavije predsta- vili folklorna skupina 2PD France Prešeren iz Celja in folklorna skupina Anton Tanc iz Laškega. Prireditev bo na Aškerčevem trgu. Sobotni program se bo pričel ob 16. uri z »Lašča- niado«, šaljivimi tekmovalnimi igrami po zgledu »iger brez meja«, ki se bodo ovijale na igrišču osnovne šole Primoža Trubarja. Zabavnoglasbena prireditev s priznanim ansamblom iz Ljubljane »Šok« se bo pričela ob 19.30 uri na Aškerče- vem trgu. Praznična sobota se bo zasvetila v tradicionalnem ognjemetu ob 21. uri. To bo tudi najdaljša poletna noč. Nedelja, zadnji dan Piva in cvetja v Laškem se bo pričel ob 9. uri z razstavo etnografskih predmetov in dobrot »črne kuhinje« v dvorani stavbe strokovnih služb SIS. Povorka s prikazom kmečkih običajev bo po ulicah Laškega krenila ob 11. uri in se ustavila na Aškerčevem trgu. Kmečka veselica s šaljivo pošto, zaporom, licitacijo in z vsem, kar k takšni »ohceti« sodi, se bo pričela ob 14. uri na Aškerčevem trgu. Tudi na letošnji prireditvi Pivo-cvetje v Laškem bo zabave, zanimivosti in razvedrila za vsak okus. Vsakdo bo lahko našel nekaj zase, kar mu bo razvedrilo srce, razgibalo ude ali nahranilo dušo. Ob pivu, cvetju, glasbi, šali in še marsičem, to res ne bo težko. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 27 - 8. juti) ^ VRANSKO KMALU KMEČKE IGRE Letos bodo 24. in 25. julija, pravi Franci izlalfar Letošnje srečanje mladih zadružnikov Slovenije bo na Vranskem že šestič zapovrst- jo. Tokrat se bodo mladi za- družniki zbrali na Vranskem 24. in 25. julija. O pripravah na to veliko manifestacijo kmečke mladine Slovenije in sploh o delu turističnega društva na Vranskem smo se pogovarjali s tajnikom KS Vransko in članom organiza- cijskega odbora, Franci jem Izlakarjem. - Koliko ekip je doslej prijavljenih? F. Izlakar: Za večer kmečke kuhinje, ta bo v so- boto, 24. julija, je prijavljenih štiriindvajset ekip, za nede- ljo, 25. julija, ko bodo tradi- cionalne kmečke igre, pa je doslej prijavljenih že 44 ekip. Pri tem številu bo tudi osta- lo, ker tekmovališče ni do- volj veliko, da bi lahko spre- jelo vse, ki so letos želeli so- delovati na teh igrah. Kot za- nimivost naj povem, da bodo letos sodelovali tudi mladi kmetje slovenskega rodu, iz Avstrije in Italije.« - Doslej so največ ljudi privabljale prireditve v ok- viru večera kmečke kuhin- ke, izredno veliko ljudi pa si je ogledalo tudi same kmečke igre. To pa seveda ni vse. Kaj še pripravljate? F. Izlakar: Tudi letošnje leto pripravljamo raizstavo kmetijske mehanizacije in gospodinjske opreme. Zani- mivo bo posvetovanje o mla- dih v kmetijstvu, o njihovih problemih in težavah. To po- svetovanje organizira repu- bliška konferenca ZSMS. Udeležili se ga bodo pred- stavniki gostujočih ekip ter najodgovornejši ljudje v Slo- veniji, za reševanje kmetij- ske problematike. Upamo, da bodo mladi povedali svo- je probleme in da bo reševa- nje le-teh obrodilo takšne sa- dove kot že prejšnja leta. Za- nimiv bo tudi prikaz starih običajev, opravil in ročnih del. To pripravlja Kmečki glas iz Ljubljane. - Kakšno pa je sicer delo Vranskega turističnega društva v teh poletnih dneh? F. Izlakar: Vsako soboto imamo v gradu Podgrad za- bavnoglasbene večere. Z za- dovoljstvom ugotavljamo, da to privablja vse več obi- skovalcev. Se zlasti veliko je gostov iz vzhodnoevropskih držav, Holandije, Avstrije in Zvezne republike Nemčije. Tudi bazen je odprt, morali pa bomo storiti vse za to, da bi vodo vsaj delno lahko ogrevali. Avgusta bomo or- ganizirali kmečko tombolo, ki utegne biti zanimiva in atraktivna, saj bodo za na- grade prašiči, koze, kokoši in druge živali ter kmečki izdel- ki in pridelki.« JANEZ VEDENIK PRAZNOVANJE V STRMCU S patruljnim pohodom v partizansko vas Selce, se je že drugega julija pričelo praznovaje praznika krajevne skupnosti Strmec. V soboto je bilo 3. srečanje starejših občanov, osrednjo prireditev ob krajevnem prazniku in Dnevu borca pa so svečano proslavili v nedeljo ob spomeniku padlih borcev v Strmcu. Kulturni program so pripravili pionirji osnovnih šol Socka in Strmec, sodeloval je tudi pevski zbor Tone Tomšič iz Strmca in godba na pihala iz Malih dol. Praznovanje so zaključili gasilci z velikim hitrostpim tekmovanjem v šolskem trodelnem napadu v mokri izvedbi. 1. mesto je pripadlo gasilskemu društvu iz Škofje vasi. Prireditve se je udeležilo veliko občanov, ki so praznovanje zaključili ob zvokih celjskega instru- mentalnega kvinteta. KATICA PESAK CELJSKI ATLETi V REPREZENTANCI IN OB NJEJ Letošnji državni dvoboj kanadskih in jugoslovanskih atletov in atletinj so pope- strili tudi nastopi nekaterih najboljših jugoslovanskih at- letov. Uradno so v reprezentanci sodelovali štirje celjski atleti in atletinja. Stane Rozman, ki je zmagal v teku na 5000 m. Rok Kopitar, ki je bil drugi v teku na 400 m z ovi- rami, Edi Kolar s četrtim me- stom v hoji na 10 km in Mi- lan Kranjc v skoku ob palici (četrto m.esto) ter Mojca Ceti- na, ki je tekla v štafeti 4 x 100 metrov. Vsi so svojo na- logo dobro opravili in dodali svoj delež k uspehu priredi- tve. Ob teh uradnih zastopni- kih so nastopili še ostali. Prvi dan je bil Boris Cop kot rezerva, uspešen v skoku v višino z 210 cm. Aleksander Cmok in Darko Zičkar sta dosegla v teku na 1500 m ze- lo dobra rezultata 3:47,40 in 3:48,03. Cmok je celo prehi- tel kanadskega reprezentan- ta Cambella in osvojil peto mesto. Eva Zuntar je bila na ovirah peta - 15,62, Ani Ba- bic pa tudi peta na 1500 m - 4:47,99. Drugi dan je bila Ma- rija Štravs četrta v teku na 800 m - 2:18,25 in Kristina Jazbinšek peta v metu kopja - 33,26. Peter Svet je potrdil, da mu je mesto v reprezen- tanci, kajti v teku na 3000 z ovirami je prehitel uradnega reprezentanta Dragana Kot- laiča za celih 13 sekund! Osvojil je četrto mesto. Od velenjskih tekačev je bil naj- boljši Tomislav Popetru, ki je bil v teku na 800 metrov peti - 1:49,89. J.K. NA KRATKO TUDI KADETI V TROGIRJU Te dni je bilo v Trogirju roko- metno slavje. Mimo igranja za lo- voriko Jugoslavije so vadili tudi kadeti Jugoslavije, tam pa so bili tudi seminarji, šola rokometa in vse, kar spada k rokometni igri. V tem rokometnem vrvežu pa so imeli svoje delež tudi Celjani. Slobodan Miškovič je bil trener kadetske reprezentance Jugosla- vije, v kateri so uspešno igrali še celjski kadeti Lesjak, Manček i Guček. Premagali so Alain z 38:25. Profesor Tone Goršič pa je predstavil tudi svojo knjigo o ro- kometu, ki je bila med trenerji lepo sprejeta. MIRNE PRIPRAVE V PARKU Medtem, ko se med rokometa- ši in košarkarji Aera in Libele dogovarjajo o prestopih, pa je med hokejisti Cinkarne dokaj mirno. V Mestnem parku igralci prvega in mladinskega moštva pridno vadijo. Sicer v glavnem pridobivanje kondicije, toda kaj kmalu bo vadba bolj resna in težja. Znano je, da je trener Albin Felc zapustil Celje in se je vrnil kot trener v moštvo Jesenic. Za- to Celjani sedaj iščejo novega trenerja in med resnimi kandi- dati je tudi Trebušak, ki je že vadil celjske hokejiste pred šti- rimi leti. Tehnični vodja Cin- karne Ivan Zorko pričakuje, da bodo vprašanje trenerja rešili do konca julija. Po njegovem prihodu v Celje pa se bodo pri- čele še bolj načrtne priprave za novo sezono. Na ledeno ploskev bodo Celjani stopili že prve dni septembra. J.KUZMA SPRETNOSTNA VOŽNJA NA AVTOPOLIGONU LJUBEČNA v okvirju regijskega tekmova- nja vseh članov ZSAM so v Celju pripravili regijsko tekmovanje šoferjev v vožnji s tovorj avtobusi. Sodelovali so v| Celja, 2alca, Mozirja, Slov njic in Laškega. V vožnji s tovornjaki je ši rezultat dosegel Ivan n (Celje), ki je zbral 25 kaz«, točk. Sledijo: Marija Koh (SI. Konjice) 31, Blagoje A (Celje) 36, Milan Padežnij, Konjice) 39, Anton Turk (f, je) 45 in Stanko Pirnat (SlJ^ njice) 56 točk. ^ Vrstni red med tekmov^ vožnji avtobusov Jože Gru^ Ije) 26, Ferdo Ogradi (Zalecl Pavle Cerapin (Žalec) 213 Lichteneger (Mozirje) 2213 tin Pušnik (Laško) 221 inij Spegel (Slov. Konjice) 2461, Vrstni red ekip: Celje 51 ;! 258, Mozirje 2B6, Slov. 277, Laško 531 točk. < :< 300 V ATLETIKI i Občinskega sindikalnega ttr vanja občine Žalec v atletilt" udeležilo 300 mlajših in sta', članov ter članic. Tekmoval skoku v daljavo in višino, krogle ter tekih na 60, loi) 800 in 1500 m. Pri članicah so v posam disciplinah zmagali - da|- Mira Kuder (Aero Sema krogla: Marija Urankar (S?' lec), 60 m: Martina Hri/ (SM Žalec), 400 m: Marija<■ kar (SM Žalec), ekipno Savi magazin Žalec;»starejši člait Ijava: Dušan Dimič (Hmi krogla: Adi Vidmajer (DP(^ PM), 100 m: Dušan Dimiči, zad), 800 m: Veno Satler II SIS-PM) in ekipno: DPC PM; mlajši člani daljava: i* Novak (Ferralit), krogla: Ed' lar (Tovarna nogavic PoJ 100 m: Ivan Markovič (SIP peter), 1500 m: Jože Fj (DPO-SIS-PM) in ekipno f Šempeter. T.T^ ZAVAROVALNA SKUPNOST »TRIGLAV« OBMOČNA SKUPNOST CELJE OPOZARJA LASTNIKE TRAKTORJEV f^ovi republiški zakon o varnosti v cestnem prome- tu, ki je začel veljati 20. fe- bruarja, obvezuje lastnike oziroma uporabnike trak- torjev, da jih zavarujejo za avtomobilsko odgovornost. S sklenitvijo tega zavaro- vanja dobi zavarovanec po- kritje za škodo, katero pov- zroči s svojim vozilom na tujih osebah ali stvareh. V primeru, da zavarovanje ne bo sklenjeno do 20 avgu- sta, bo zavarovalnica od ta- krat naprej oškodovancu, kateremu bo povzročena škoda z nezavarovanim tratkorjem kljub temu zave- zana plačati odškodnino, to pa nato izterjati od pov- zročitelja škode. Zavarovanja se sklenejo za registrirane traktorje, kot že do sedaj, ob regi- straciji. Za kmetijske trak- torje se zavarovanja lahko sklenejo na vseh predstav- ništvih zavarovalne skup- nosti Triglav, oziroma na krajih, kjer se bodo vršili tehnični pregledi traktor- jev. Istočasno Zavarovalnica TRIGLAV tudi priporoča vsem, ki še nimajo skle- njenga kasko zavarovanja traktorja, da ga čim hitreje zavarujejo. Tako si zavaru- jejo svoje premoženje za škode, ki so ravno pri tej vrsti vozil pogoste. Razpisna komisija upravnih organov skupščine občine Žalec objavlja prosta dela in naloge referenta za premoženjsko pravne zadeve v sekretariatu za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo z zahtevano pravno fakulteto ali visoko upravno šolo, strokovnim izpitom ter 3 leti delovnih izkušenj - za nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidati morajo imeti ustrezne moralnopolitične kvalitete. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev dostavite kadrovski službi upravnih organov skupščine občine Žalec v 15 dneh po objavi. LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT, n.sol.o Delavski svet TOZD Pohištvo Celje razpisuje (reelekcija) skladno s 94. in 95. členom Statuta TOZD za mandatno dobo 4-ih let dela in naloge direktorja TOZD Poleg pogojev, določenih z zakonom, morajo kandi- dati izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka ali višješolska izobrazba lesarske ali eko- nomske smeri - najmanj tri (3) leta delovnih izkušenj - ustrezne družbenopolitične in moralne vrline ter organizacijske sposobnosti. Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Kandidati naj svoje pisne vloge s potrebnimi dokazili pošljejo v 15-ih dneh po objavi razpisa na naslov: DO LIK »Savinja« Celje, Mariborska 116, Celje - za razpi- sno komisijo. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30-ih dneh po končanem zbiranju ponudb. ;t. 27 -8. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 17 ^OVO VKK LIBELA ?\?m m GOLc y zim VimpUa hoče Hauptmana. kija trenutno v JLA Mirno lahko zapišemo, da ubljanska Olimpija nada- uje s čudno igro, ki jo razvi- i že vrsto let, ta pa je v tem, a v svoje vrste vabi igralce ; vseh slovenskih klubov, še lasti pa ji je pri »srcu« Celje 1 KK Libela. Sama Olimpija elo malo skrbi za naraščaj, ač pa se poskuša reševati z obljenimi in že narejenimi jralci. Žrtve pa so drugi klu- li, ki resno in marljivo dela- ) zlasti z naraščajem. Med smi v slovenskem prostoru e vrsto let igra vsekakor vo- .ilno (ali vsaj eno izmed vo- ilnih vlog!) vlogo KK Li- tela. Kaj je novega v KK Libela pred novo sezono 82/83, ko bo članska ekipa nastopala v II. zvezni ligi zahod? S pripravami bodo začeli 2. avgusta, do takrat pa igral- ci trenirajo individualno. Prve priprave, vodil jih bo prof. Mile Cepin, bodo na stadionu Borisa Kidriča, za- tem bodo sledili treningi v telovadnici. S 1. septem- brom bodo začeli tekmovati za pokal v Sloveniji, liga pa se bo začela 9. oktobra. V pri- pravljalnem obdobju bo KK Libela odigrala več prijatelj- skih tekem, med katerimi bodo tudi znani zvezni ligaši. Nekaj sprememb bo tudi v igralskem kadru, ki bi ga naj znova okrepila Pipan in Gole, ki se vračata iz ljub- ljanske Olimpije v Celje! Ljubljanska Olimpija posku- ša oba igralca zadržati, ven- dar imajo svoje adute tudi Celjani ter pričakujejo oba igralca, ki v Ljubljani nista bila zadovoljna ter nista tako napredovala, kot sta želela. Toda, Olimpija zdaj hoče Hauptmana, ki je do 20. av- gusta v JLA! Tej bitki bo tre- ba enkrat za vselej narediti konec in košarkarji skupaj z rokometaši napovedujejo akcijo preko TKS in ZTKO, da se to ustavi! Igralci: beki naj bi bili Hauptman (22 let, 185 cm vi- sok), Cencelj (18 - 188), Ani- čič (23 - 194), Govc (16 - 185), Ulaga (17 - 189), Pipan (23 - 195), Turk(17- 19(t) in Miloš Sagadin (28 - 182), v kolikor se bo odločil za aktivno igra- nje. Krila naj bi bila Tovornik (22 - 202), Gole (23 - 196), Breznik (24 - 198) iz Elektre Šoštanj, Turnšek (19 - 194) v JLA do 20. avgusta in Urba- nija (16 - 194). Centri: Kralj (26 - 198), Kahfedžič (26 - 196), Medved (20 - 202) v JLA do 20. avgu- sta, Hudina (17 - 205), Pro- dan (23 - 204) in Muha (22 - 201) v JLA do začetka 1983. Po teh podatkih bo KK Libe- la imela prav gotovo eno naj- mlajših ekip, kjer je večina igralcev, ki je letos osvojila naslov kadetskih državnih prvakov. TONE VRABL TE DNI BO VSE JASNO Na rokometnem tekmovanju za lovoriko Jugoslavije, ki je »ilo v Trogirju, so Jugoslovani osvojih drugo mesto za Sov- etsko zvezo, ki je v odločilni tekmi zmagala s 23:20. V vrsti laše državne reprezentance sta igrala tudi dva celjska roko- netaša Polde Kalin in Rolando Pušnik. Oba sta svojo na- ogo dobro opravila in opravičila zaupanje zveznega kape- ana in trenerja D. Pokrajca. Toda še vedno je ostalo odprto vprašanje ali bodo Cr- renka, Kolinska - Slovan in Sloga - Bosnaprevoz uspeli v ivojih hotenjih, da okrepijo svoje vrste s celjskim.i rokome- aši! Prvoligaš Crvenka že na veliko sporoča, da je Rolando ^ušnik njihov član. Ljubljančani pričakujejo Poldeta Kalina n Aleša Praznika. Dobojčani pa nimajo dobrega krilnega gralca in bi jim prišel Iztok Ščurek še kako prav. Pri rokometnemu klubu Aeru so mirni. Te dni bodo še ;nkrat povabili na razgovor vse igralce, ki želijo zamenjati dub. Trenutno so le-ti suspendirani. Vprašanje pa je, če je to lovolj za preprečitev odhoda. V skrajnem primeru bo o tem )dločala republiška arbitražna komisija, ki pa v zadnjih letih li bila naklonjena Aeru. Torej vsekakor lahko pričakujemo ipremembe v vrstah Aera. Kot zanimivost pa naj omenimo, da niti en klub, tako :;rvenka, Kolinska Slovan niti Sloga niso stopili v stik z ipravo Aera. Vsekakor »dobri športni odnosi«! Potrdim^o pa ahko le-to, da je strokovni svet pri RK Aeru sprejel sklop, ia bo trener Slobodan Miškovič vadil celjsko ekipo še na- slednje leto. J.KUZMA NA KRATKO MARJANU DOBOVIČNIKU SREBRO, ZORANU LAHU BRON! Celjska ekipa pištolarjev se je v Ljubljani udeležila republiškega prvenstva z malokalibrsko pišto- lo »Drulov« in med ekipami za- sedla 2. mesto. Za našo vrsto so nastopili Tone Jager 425, Polde Teržan 466, Zoran Lah 473 in Marjan Dobovičnik 476 krogov. Kot posameznik je nastopil tudi Marjan Lazar, ki je dosegel 468 krogov in solidno 7. mesto. Od- lična pa sta bila Marjan DOBO- VIČNIK, ki je osvojil srebrno medaljo in Zoran LAH, ki je osvojil bronasto medaljo, kar je izjemno presenečenje, saj je to njegova prva medalja na tako ve- likem tekmovanju. CELJSKO STRELIŠČE ZASEDENO! Celjsko strelišče je bilo štiri dni izredno zasedeno, na njem se je namreč odvijalo tradicionalno, že, IX. odprto prvenstvo Celja z malokalibrsko puško iz ležečega stava in z zračno pištolo. Zanimi- vost tega tekmovanja je v tem, da ne smejo nastopiti tisti strelci, ki so v zadnjih petih letih nastopili na republiškem ali celo držav- nem prvenstvu. S tem pa je bila dana priložnost za osvojitev le- pih nagrad tistim, ki le poredko primejo za orožje. Letos se je te- ga privlačnega tekmovanja ude- ležilo več kot 600 občanov, med katerimi je bilo veliko predstav- nic nežnega spola. Tekmovanje je organizirala Občinska strelska zveza in strelska drušina »CE- LJE«. Rezultati najboljših žensk s puško: Majda Želj 80, Karolina Fajs 75, Fani Klokočovnik 72, Blanka Botušič 67, Anka Hacin 67 krogov itd. Rezultati najbolj- ših posameznikov z zračno pišto- lo: Robi Teržan 89, Tone Bračun 88, Mihael Deželak 83, Franc Jonke 81, Ciril Zavolovšek 81 krogov itd. Najboljši tekmoval- ci s puško: Valentin Podjavor- šek91. Dušan Cucek 90, Rado Se- ničar 90, Stane Stopar 89, Tone Bračun 88, Ciril Cernec 87, Mar- tin Lah 87, Anton Mihelin 86, Srečko Žnidar 86, Franc Jager 85, Ivan Zupanec 85, Goran Kraj- cer 85, Stanko Hrovat 84, Mihael Deželak 84, Anton Toman 84, Ci- ril Zavolovšek 83, Lojze Smid 83, Silvo Zupane 83 krogov itd. T. J. DVE STRELSKI TEKMOVANJI Ob prazniku občine Laško 2. juliju so v Brezi nad Laškim pri- pravih tekmovanje z zračno pu- ško, kjer je nastopilo osem ekip. Zmagala je SD Pivovarna Laško 672 pred SD Tone Bostič Zidani most 661 in SD Dušan Poženel Rečica pri Laškem 639 krogov. Posamezniki: 1. Marina Pokleka (Pivovarna) 179, 2. Ludvik La- vrinc (Pivovarna) 178, 3, Boris Gorišek (Zidani most) 176 kro- gov itd. Drugo tekmovanje je bilo v Re- čici pri Laškem z MK puško, kjer je nastopilo enajst ekip. Zmagala je SD Tone Bostič Zidani most 708 pred SD Dušan Poženel Re- čica 651 in SD Stane Rozman la- ško 644 krogov. Posamezniki: 1. Stanko Peklar (Rečica) 246, 2. Dušan Gričar (Zidani most) 240 in 3. Andrej Ceglec (Laško) 239 krogov, VINKO LAVRINC ŠPORTNO V VRBJU PRI ŽALCU Občinski praznik Žalca je bil letos v najmlajši krajevni skup- nosti Vrbju, kjer so ob tej prilož- nosti pripravili tudi več športnih prireditev, ki so bile izredno do- bro obiskane. Na turnirju v ma- lem nogometu je nastopilo 18 ekip, v finalu pa so Gotovlje pre- magale Golding iz Žalca 1:0, za tretje mesto pa TT Prebold Ju- teks iz Žalca 3:0, Tekm.ovali so tudi strelci z zračno puško. Pomerilo se je 80 strelcev. Zmagal je Valentin 90 pred Muhadinovičem (oba Libo- je) 89 in Turnškom iz Griž 88 kro- gov. 29 šahistov se je pomerilo v prostorih novega Doma kraja- nov. V močnejši skupini je zma- gal F. Pešec pred Novakom (oba Celje) in Zorkom iz Žalca, v lažji pa Grobelnik iz Vrbja pred Jagi- čem iz Liboj, Špeglom in Leme- žem iz Vinske gore itd. JOŽE GROBELNIK NOGOMET ZA PARAPLEGIKE v Laškem je bil na igrišču pri OS Primož Trubar zanimiv tur- nir v malem nogometu, s katere- ga so čisti dohodek namenili kot pomoč Društvu slovenskih para- plegikov. Najprej je zlata selekci- ja Nedeljskega izgubila z žensko reprezentanco Slovenije 4:6, nato je ženska reprezentanca Sloveni- je premagala ekipo celjskih ku- harjev 3:1, za konec pa še zlata selekcija Nedeljskega celjske ku- harje s kar 12:5. JOŽE LASCAK ODPRTO PRVENSTVO CELJA V TENISU Tudi letos so celjski športni de- lavci v teniškem klubu Cinkarna pripravili odprto prvenstvo Celja v tenisu za člane v počastitev ob- činskega praznika. V zanimivih borbah je zmagal član Branika - Zibret, ki je premagal v finalu klubskega tovariša Zeinhoferja 2:0. Od celjskih igralcev se je v četrtfinale uvrstil Simončič, v osmino finala pa Furlan. Celjski teniški igralci bodo v prihodnjih dneh nastopili v Kra- nju in Novem mestu. V Kranju bodo na odprtem prvenstvu na- stopili Simončič, Furlan, Jagrič in Vengust. Na republiškem pr- venstvu v Novem mestu pa Si- mončič in Furlan. J. KUZMA CELJE: NAUČITE SE PLAVATI Zveza telesnokulturnih organi- zacij in Plavalni klub Neptun Ce- lje sta tudi letos skupaj pripravi- la vrsto plavalnih tečajev za mla- dino in odrasle. Vsi tečaji bodo na odprtem kopališču ob Ljub- ljanski cesti. Prvi tečaj se bo pri- čel v ponedeljek, 12. julija in si- cer za mladino dopoldan od 9. do 11. ure, za odrasle pa popoldan od 18. do 20. ure. Desetdnevni tečaji bodo veljali 500 dinarjev na osebo. To sicer ni malo, vendar bodo s to prijavni- no tečajniki poravnali vstopnino ža desetdnevne tečaje in stroške vaditelja. MIRAN SATTLER PALČEK, BOKE KViSKUl 12 Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande -^same so se imenovale »križarska vojska«. Po dokumentiti o njihovem delova- nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved. Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih dogodkov. Ko sta jutranja obiskovalca premagala zadnji ovinek in je eden pomahal proti hiši, se je Miloš zadri na gospo- darja: 'Zapri psa! To je moj človek!« Delegat je bil drobne postave. Na pogled zelo žilav mož. Oči je imel majhne, mišje, begale so levo, desno. Vendar to ni bil nikakršen prestrašen pogled, ampak pogled premetenca, ki se želi prepričati, če je prišel tja, kamor se je bil namenil, in predvsem, če je vse varno. Miloš in Palček, oborožena do zob, sta stopila naproti in se postavila v pozor. Njuna strumnost je bila klavrna; videti je bilo, da sta že nekaj časa počivala, da se ju je oprijemala zanemarjenost in da sta bila nažrta zdrave kmečke hrane ter polna vina in žganja. Kapi sta imela povaljani. Čepeli sta jima na glavi, brez določene oblike, poveznjeni na aufbiks, tako da sta bila bela križa zveri- žena in sta bila prej podobna črki X kot čemu drugemu. "Gospod..." je strumno rekel Miloš in obmolknil. Ni vedel, kako naj pozdravi. Tega ga niso naučili na diverzantskem tečaju. Skozi možgane so se mu zabli- skali odsekani pozdravi: živio, zdravo, bog živi, smrt komunizmu, vendar mu v tem trenutku noben od teh pozdravov ni šel z jezika. Palček je napeto gledal v prišleka. Spremljevalec, ki je ostal nekaj korakov za gospodom IZ mesta, je bil fant njegovih let. Na nosu je imel preve- hka očala. Obstal je ponižno, s spuščenima rokama ter nepremično, uslužno gledal Delegata od strani, da bi se na vsak njegov trzaj na obrazu primerno obrnil. Palček je opazil Delegatove bele negovane roke, ki so rahlo drhtele. S snežno belim robcem si je Delegat utrl znoj na čelu, šele potem ju je natančno premeril. "Gremo v hišo!« je rekel, >-in nobenih parad, prosim, jaz sem civilist. Kasneje mi boste poročali o vašem delu, organizaciji, uspehih, seznanil pa bi se rad tudi z dru- Simi vašimi vojaki.« Miloš je spustil Delegata naprej, za njim je stopil nje- gov spremljevalec, vrsto pa je zaključil Palček. Ta se je zazrl v pete nizkih črnih čevljev, v katere je bil oout spremljevalec, in se nasmehnil. Koliko časa ze m 'mei na nogah takšnih čevljev? Ze nekaj let! Tudi ko je prodajalec v zadrugi, je nosil visoke čevlje. Visoke je i^hko obui tudi, če ni imel nogavic. Največkrat si je ovil "oge v cunjo in jih vtaknil v čevelj. V nizkih čevljih tega "e bi mogel. Spomnil se je partizanov. Ce so zasegli kakšno skladi- Sče ali trgovino, so jemali le visoke čevlje. »Na rfobrem ^^ršu zbiješ nizke v eni noči, pa še nogo si lahko zlo- miš!« so pravili borci začetnikom.« V nizkih lahko ple- šeš ali pa greš k poroki!« Zdaj kcfje bil križar in ko so ropali po hišah, so tudi jemali samo močne čevlje. Visoke, z debelimi podplati. Sicer pa so videli tako malo nizkih. Ce so jih, sta jih z Milošem pohodila ali pa zmetala v ogenj, ko sta zažigala. Spremljevalec pred njim je hodil kot po jajcih in Pal- ček je moral skriti nasmeh v dlani. »O nekaterih rečeh bi se najprej pogovorila sama!« je rekel Delegat na pragu hiše in pomenljivo pogledal Mi- loša. »So stvari, ki jih morava rešiti med štiiimi očmi. Predvsem pa sem hudo žejen!« Z Milošem sta stopila v hišo. Palček in spremljevalec sta se rahlo začudeno spogledala, nato pa se usedla na kup poldebelih hlodov, ki so bili tukaj že zelo dolgo, saj je okrog njih in med njimi rasel visok plevel in poganjal star regrat. Drug drugemu sta se nasmehnila, reklai pa nista nobene. Izza hleva se je oglasil gospodar hiše. ''Naj psa izpustim?« »Ne/« je rekel Palček. »Bo na gospoda lajal!« V tem sta prišla iz hiše gospodarjeva žena in sin. Žena je čudno sopihala in pozvala sina: »Tako je, če pridejo gospodje iz mesta!« Morala sta iz hiše. Spremljevalec se je ob tem spet nasmehnil Palčku. Nato je bilo slišati samo še, kako je Miloš s treskom zaprl hišna vrata. 15 Minila je debela ura. Palček je sedel na kosu deske, s hrbtom naslonjen na zid. V naročju je imel brzostrelko in s končkom krpe čistil njen mehsuiizem. Spremljevalec je mežikal na do- poldanskem soncu in vedno pogosteje prestavljal nogi. Kadar je to storil, je Palček na hitro vrgel pogled proti njegovim nizkim čevljem. Ta par mu je dal to jutro največ misliti. Zaželel si je takšnih čevljev. Pa bi sploh še znal hoditi v njih? Prav gotovo bi telebnil po nekaj korakih. Tedaj so se odprla hišna vrata. »Palček!« Milošev gJas je bil oster, osoren, naredniški. »Ja!« je zategnil Palček, se pobral in si vrgel brzo- strelko čez prsi. »Sem!« Palček je stopil za Milošem v hišo. Spremljevalec je vstal s hlodov in se z očmi skozi debela stekla nasmehnil za njim. Palček je obstal pred Delegatom. Ta je imel bele roke, položene pred seboj na mizi, na kateri je bilo več steklenic, kozarcev, hJebec kruha in dolg nož. ,Tako bele in prosojne roke imajo mrliči!' je pomislil Palček in radovedno pogledal gospoda iz mesta. »Vi ste Ivan Laubič!« Palček je začutil, kako ga je zbodlo v glavi. Dolgo že ni nihče omenil njegovega pravega imena. »Ja,« je rekel negotovo in se s še večjo radovednostjo zazrl v vodene oči pred seboj, ki so se trudile, da bi bile čim bolj stroge. »Palček je partizansko ime?« Stavek ni zvenel kot vprašanje bolj kot posmeh. Palček je prikimal. »Rekel sem, da je to partizansko ime!« Delegatu so zadrhtele ustnice in z rokama je zadirigi- ral pred seboj, kot bi odgnal nadležno muho. »Tam so mi začeh tako praviti!* 18. stran - NOVI TEDNIK Jt27_-Mullii5^ Gradovi in graščine na slovensi(em Štajersl(em 60 Piše: dr. IVAN STOPAR Renesančno koncipirana stavba, kakršno nam je na svojem bakrore- zu ok. 1681 ohranil Vischer, je očitno nastala v drugi polovici 16. stoletja, saj ima vse elemente stanovanjsko - utrdbene arhitekture tega časa. Gre za enonadstropno, štiritraktno za- snovo, okrepljeno na vogalih z ena- ko visokimi, čokatimi stolpi s pošev- nimi pritličji, ki oklepa pravokotno notranje dvorišče. Stanovanjskim in reprezentančnim namenom je očit- no rabil le prednji trakt, poudarjen s štirimi mansardnimi okni, medtem ko so ostali trije, delno celo nižji trakti, rabili gospodarskim name- nom. Stavbo je obdajal širok jarek, ki je bil prvotno pač napolnjen z vodo in prek katerega je držal do portala ozek nasip. Ko je graščina 1685 pogorela, jo bržčas niso takoj prezidali, saj kaže njena zunanjščina vse stilne karakteristike zrelega ba-' roka druge četrtine 18. stoletja. Nez- nani arhitekt je takrat odstranil dvo- riščne trakte z obema začelnima stolpičema, prednji trakt pa je preo- blikoval v skladu s stilnimi zahteva- mi svoje dobe. Ohranil je poševni pritličji stolpov in kordonsko palico, ki deli pritličja od nadstropij, z no- vim osrednjim rizalitom in stopnišč- nim prizidkom pa je dal stavbi zna- čaj dvorca, ki ga še poudarja bogata arhitekturna členitev pročelja. Z za- maknjenimi strehami in njihovim ritmičnim valovanjem - vanj se vključuje tudi takrat pozidana kape- la - je povsem zastrl nekdanji utrd- beni značaj objekta. Novo stilno ob- čutje in reprezentativnost stavbe je še posebej poudaril z novo urejenim parkom, ki se je z dvorcem zlil v organsko celoto. Park je nadomestil nekdanje renesančne cvetlične gre- de pred graščino, ki so, posajene v pravokoten drevesni okvir, bile i graščino predvsem funkcionalno, manj pa oblikovno povezane. BIZELJSKO lWisellh grad Na manjši, na treh straneh prepa- dni skalnati kopi v Bizeljski vasi pri Orešju, ob vznožju gradu Kunšperk. Občina Brežice. Bizeljsko je sodilo k alodialni po- sesti pilštanjskih grofov, ki jo je He- ma Breže-Selška 1042 podarila kr- škemu samostanu in ki je 1071 preš- lo v posest novo ustanovljene krške škofije. 1251 se kot gospoščina krške škofije posebej imenuje. To pomeni, da je tedaj tu že obstajal dvor, po katerem se 1278 kot priča v neki da- rilni listini imenuje vitez Eberhard Bizeljski - von Visel. Grad so pozidali pozneje. Sele 1404 se v krškem urbarju dominija Vysell omenjajo kmetije, ki leže pod gradom - sub castro Vysell, 1441 pa je izrecno beseda o gradu Bizeljsko - geslos Visel, ki naj bi ga takrat krški škof Johan skupaj z gradovi Pil- štanj, Podčetrtek in Mokronog zara- di celjske nevarnosti izročil cesarju Frideriku. Iz let 1442 in 1443 je ohra- njeno poročilo o inventarju grajske orožarne, 1475 pa se grad spet ome- nja kot častnim Visi. Takrat je uspešno kljuboval turškemu oblega- nju.________________^__. 1542 ob vrednotenju premoženj; so grad Bizeljsko ocenili na 300 fun tov pfenigov, pristavo pa na 60 fun tov pfenigov. Grajska kapela st omenja v vizitacijskem protokoh 1665, 1696 pa je tu izpričan grajsk kaplan. 1515 so grad zavzeli in oplenil uporni kmetje in isto se je zgodilo ol kmečkem punut 1573. Za časa Na poleonove okupacije naših dežel s( bili v njem nastanjeni Francozi, o( katerih so nekateri ostali v tukajš njih krajih. Na gradu je bil tudi se dež deželnega sodišča. Ko so bizeljski vitezi izumrli, so m gradu gospodarili razni gradniki, ta ko Hans iz Kozjega (1404), Žiga ii Andrej Dobrnska (1421), Henrik ii Jošt Soteska (1458). 1532 je kršk škof oddal gospoščino v najem Han su Tattenbachu, njegovi dediči pa s( si jo 1608 pridobili v devno last. Mec poznejšimi lastniki nastopajo grofi ca Walburga roj. Tattenbach (1749) M. J. grof Wildenstein (1764), grofici M. Dietrichstein (1803), F.Hirschho fer (1820), knez Windischgrat (1858), ki je bizeljsko gospoščin( združil s kunšperško. Med obemi vojnama je bil lastnik gradu gro Hugon Ceschi a S. Croce, ki ga je bi dobil po svoji soprogi kneginji Wir dischgratz, med zadnjo vojno pa sti bila njegova lastnika baronica Kri stina in njen soprog Nikolaj pl Maasburg. Po vojni je postal ljudski last. Zdaj ga upravlja Posavski mii zej v Brežicah. Grad Bizeljsko so pozidali v poz nem srednjem veku v tradiciji kaste la, a kaže v današnji podobi tipičn renesančne poteze. Pot do njega 9 vije krog hriba, gre skozi vhodr stolpič in se nato ob še vedno 2 n visokem obzidju vzpne na ravnice kjer so znotraj obzidanega predgra dja ohranjeni ostanki gotske pomoi ne ali gospodarske stavbe z deln' prvotnimi, a zazidanimi okenskim profili. Vrh kope je zleknjen grad, k ga na obodu poudarjata dva okrog! renesančna stolpa s poševnima liril ličjema. Eden med njima, ki sega' višino štirih nadstropij, je opremljei s kordonskim kamnom. Na prednj strani je tik vhoda v grad prizidan kapela sv. Hieronima iz 1. 1623 s tri stranim sklepom. Stavba je delno podkletena, enc nadstropna. Štirje trakti okepajo rf nesančno arkadno dvorišče s kž mnitno cisterno. Arkade počivajo pritličju na slopih, v nadstropju n okroglih stebričih. Vratna loput pod arkadami zapira stopnišče, } drži v klet. Tri sobe v nadstropju i obok kapele so okrašeni s kvalite' nim štukom iz tretjega desetletja K st., v kapeli pa je ohranjen baročr veliki oltar. Stavbni členi (okna, vrJ ta) imajo renesančen značaj. Pod gradom na ravnici so star gospodarska poslopja. Bizeljsko, grad ob koncu 17. stoletja OBJAVO JE OMOGOČIL STO - JAVNA SKLADIŠČA CELJ t. 27 - 8. juli) 1982 NOVI TEDNIK - stran 19 Tudi tokrat je dobil memorialni tek na 100 metrov v spomin na velikega nekda- njega celjskega atleta in partizana Ferda Skoka atlet »onstran luže^. To je bil Sterling Hinds (27), kije zaradi vetra v prsa dosegel poprečen rezultat 10,72. Zmagovalec Hinds (desno) je dobil velik pokal Steklarne iz Rogaške Slatine, k zmagi pa mu je čestitala žena Ferda Skoka Milka Skok. Ob njej sta na levi strani še tretjeuvrščeni Jugoslovan Mladen Nikolič in drugouvrščeni Kanadčan Ben John- son. A TLETSKI DVOBOJ JUGOSLA VIJA - KANADA V CELJU NAŠA »KRAUICA« BREZ KRONE! Atleti Kanade so premagali Jugoslavijo 123:99, atletinje pa 102:53 - Stane Rozman (AD Kladivar) Je zmagal v teku na 5000 metrov! Celjsko dvojno srečanje med Kanado in Jugoslavi- jo je bilo 17. srečanje jugo- slovanske reprezentance v Sloveniji, od tega deveto v Celju. AD Kladivar je doslej organiziral nasled- nje večje mednarodne at- letske prireditve: 1950 z Avstrijo (ženske), 1962 NDR (moški), 1965 NDR in Švedska (ženske), 1966 Italija in Bolgarija (mo- ški), 1967 Švica (moški), 1972 Belgija (moški), 1973 polfinale evropskega po- kala (moški), 1976 Balkan- ske igre (moški in ženske) ter 1982 Kanada (moški in ženske)! Na dvoboju je bilo dose- ženih sedem novih rekor-', dov stadiona, pri tem pa^ so bili mnogo bolj uspešni • gostje, ki so jih postavili kar šest! Ob tem je treba, povedati, da je rekorde celjskega stadiona zelo težko izboljševati, ker so že na takšni ravni, ki za- hteva svetovno znanega atleta z maksimalno spo- sobnostjo. Na celjskem stadionu se je po vojni zvrstila cela vrsta vrhun- skih atletov, zato so tudi izboljšave vedno manjše. Milt Ottey je dosegel nov rekord v skoku v višino, ko je preskočil 225 cm (prej 220). Majhni Milt (ne- kaj več kot 175 cm) pa ima svoj osebni rekord celo 232 cm! Angela Taylor je izboljšala rekord na 200 m 22,77 (prej 23,14), Dana Wnght na 400 m ovire 58,29 (60,0) Karen Nelson v skoku v daljavo 650 (645), kar je tudi nov dr- žavni rekord Kanade, Debbie Brili v skoku v vi- šino 194 cm (190), Ann Peel v hoji na 5 km 23:14,6 (prvič ženska hoja v Ce- lju!), Gullaume Leblanc v hoji na 10 km 40:32,4 in kot edina -Jugoslovanka Breda Pergar na 1500 m 9:15,03 (izboljšala svoj re- kord 9:28,6)! Državni re- kord je postavil Vinko Ga- lušič v hoji na 10 km 42:25,5. Ob vsem tem je bila dosežena še cela vrsta solidnih rezultatov! Pokal memorialne dis- cipline kot spomin na od- ličnega predvojnega atle- ta in partizana Ferda Sko- ka je tokrat ponovno od- šel preko »luže«! 1977 je zmagal Wells iz ZDA, 1978 Williams iz ZDA, 1979 Wa- mister iz Švice, 1980 Pa- schek iz NDR, 1981 Hoff iz NDR in letos Hinds iz Kanade. Pokrovitelji letošnjega dvoboja so bili Kovinote- hna, LIK Savinja in Zava- rovalna skupnost Triglav, pomagali pa so še mnogi drugi. Ob koncu naj zapišemo še stavek ali dva o obisku te sicer kvalitetne atletske prireditve. Oba dneva je bil obisk slab, saj smo v Celju na takšnih priredi- tvah navajeni polnega sta- diona ljubiteljev atletike. Vzrokov je verjetno več: dopusti, vikend in praz- nik (Dan borca!), svetov- no nogometno prvenstvo s TV prenosi, neatrakti- ven nasprotnik (kar pa sploh ni res, to se vidi po dveh visokih zmagah!) ali pa ne nazadnje slaba jugo- slovanska atletika, ki ni- ma več takšnih imen, kot nekoč. Oziroma imena so še, vendar ne dajejo tiste- ga, kar bi lahko. Kakorkoli že, časa za ra- ztnislek o vsem tem bo še dovolj. Zal pa so minili ča- si za nastop vrhunskih at- letov z »imeni«, kajti de- narja ni. Tako je tudi Sko- kov memorial padel iz mednarodnega koledarja. Pa ne samo zaradi denar- ja, temveč tudi zaradi dru- gih pogojev, ki jih v Celju žal zaradi objektivnih vzrokov ne moremo izpol- niti. Naša »kraljica« špor- tov je žal vse bolj brez kro- ne. Težko se bo našel kdo, ki bi ji vrnil vsaj delček sijaja... JOŽE KUZMA TONE TAVCAR TONE VRABL Mnogi, ki so prišli na at- letski dvoboj med Kana- do in Jugoslavijo, niso bi- li najbolj zadovoljni z do- seženimi rezultati. Bili pa so zadovoljni z ogle- dom pravih lepotic, kijih v kanadski reprezentanci ni manjkalo. Eno vam ponujamo v ogled. Debbie Brili je poseben fenomen v ženski atletiki. Pred letom dni je rodila, zdaj že nastopa in to uspešno. Še več. Na vseh številnih tekmovanjih po širnem svetu je z njo njena najljubša »maskota,* ki več ali manj zainteresirano spremlja mamine skoke pod oblake. Po zmagi mamica počiva, sine pa se ukvarja s »tehniko*. Po tem ga naloži na ramo in hajd po belem svetu. STANE ROZMAN, zmagovalec teka na 5000 m: »To je moja prva mednarodna zmaga, ki sem jo izredno vesel. Rezultat 14:02,40 ni moj najboljši letošnji rezultat, kajti bolje sem tekel z Zagrebu na Hanžekovičevem memoria- lu. Pred tekom sem pričakoval, da bo tekma hitrejša. Reprezentanta Kanade Butler in Campbell sta znana in zelo dobra takača na dolge proge. Moj cilj je bil, da se držim Zdravkoviča in Butlerja in v zadnjem delu teka izkoristim svoj finiš. To sem tudi storil, le, da Zdravkovič zaradi poškodbe ni mogel držati korak z nami. Po tem uspehu seveda razmišljam o evropskem prvenstvu. Toda številne tekme, ki me čakajo v prihodnjih dneh, mi ne bodo dovolile pravega treninga in le težko verjamem, da bom dosegel normo za prvenstvo Evrope, ki bo v Ate- nah.« DANE KORICA, zvezni selektor moške reprezentan- ce: »Pričakovali smo poraz. Morda bi dosegli nekaj točk več, če bi nastopil drugi metalec krogle. Pomembno je to, da so nekateri tekmovalci le pokazali napredek. V prvi vrsti so to Hegediš, domačin Rozman, presenetil je No- vak, medtem ko smo od Stekiča in metalcev pričakovali dosežene rezultate. Razveseljiv je tudi rezultat Roka Ko- pitarja, ki se vrača v svojo nekdanjo rekordno formo.« ROK KOPITAR, reprezentant iz Celja: »Zadovoljen sem, kajti rezultat 51,11 potrjuje, da se vračam v formo.« J. K. ^ok Kopitar se počasi, toda zanesljivo vrača v nekdanjo formo. 'rxl^fij;^j'l\lll^'' «a m m ovire drugi za Lloydom Gussom (46). Rok je na posnetku tretji z leve. Enega najboljših dosežkov dvoboja je dosegla odlična atletinja, ki se uvršča v sam vrh svetovne atletike, Debbie Brili pri skoku v višino, saj je preskočila 194 cm. 20. stran-NOVI tednik Št. 27 - 8. julij li v Soboto. 10. julija praznu- je gasilsko društvo Lokro- vec-Dobrova 35-letnico delo- vanja. V soboto bo druMvo razvilo svoj prapor nad ob- noveljenim in povečanim ga- silskim domom. Arhivski viri pričajo, da je bilo gasilsko društvo zelo ak- tivno v prvih letih delovanja, ko so dosegali tudi prve re- zultate na republišlu ravni. Dolga leta je ta dejavnost ži- votarila na doseženih rezul- tatih, dokler ni pred tremi le- ti gasilsko društvo z novimi člani, zlasti pa z novim stro- kovnim vodstvom, na čelu z Jožetom Žerjavom, gasil- skim častnikom in Emilom Zlendrom, višjim gasilskim častnikom, ponovno oživelo. Leta 1977 je štelo društvo 42 članov, danes pa 99. Od tega deset mladincev in mla- dink ter dvajset pionirjev in pionirk. Strokovna usposob- ljenost članov je bila do pred leti zelo nizka, oba častnika sta strokovnost dvignila na ustrezni nivo. V aprilu je bil zaključen tečaj za izprašane gasilce za člane društva. Med njimi je uspešno opravilo iz- pite tudi dvanajst žensk, no- vih članic društva. TakQ je tudi ženska desetina uspo- sobljena, da prevzame dolž- nosti in dopolni mesta v ljudski obrambi in družbeni samozaščitL Pred leti je, imelo društvo le eno staro brizgalno. Danes imajo usposobljene štiri mo- torne bnzgalne, jeseni pa bo- do gasilci dobili še novo av- tocistemo. Zato se jim je tu- di nudilo, da obnovijo pre- majhen gasilski dom. Z de- lom so pričeli v mesecu apri- lu, pojutrijšnjem pa ga bodo svečano predali namenu. Skupno s krajani so opravili okoli 1500 ur prostovoljnega dela in 93 traktorskih ur. Tu- di denar ni bil prevelik pro- blem, saj društvo vsako leto prireja vrsto družabnih pri- reditev, izkupiček pa gre za izboljšanje pogojev dela. Gasilci tega društva so se izkazali tudi na tekmovanjih. 2e v prvem letu ponovnega aktivnega delovanja, so v Storah zasedli 3. mesto. Od takrat naprej pa se udeležu- jejo vseh tekmovanj, ki jih organizira občinska gasilska zveza iz Celja. Leta 1980 so prvič tekmovali pionirji. V maju so na občinskem tek- movanju tekmovale tri pio- nirske desetine, ena izmed teh je zasedla prvo mesto. Za vse te rezultate so v prvi vrsti potrebne številne vaje in ur- jenja. Strokovni kader, dobri mentorji, predvsem pa de- lovna disciplina, so pripo- mogli k vedno večji angaži- ranosti članov in k njihovim uspehom na raznih tekmo- vanjih. Gasilsko društvo pa se ne zapira le v svoje meje. Živi in dela s svojimi krajani, kate- rih skupen rezultat je obnov- ljeni gasilski dom. Trenutno se dogovarjajo s krajevno skupnostjo Nova vas, da osnujejo gasilsko enoto, ki bo vključena v matično društvo Lokrovec-Dobrova. FRANJO HAVER Po tndeaetiM letih je v gasiiskem društva Lakniree - Dobrova spet žeatika desetina. »Ockielek za inš{>ekciislce službe občine Laško Ulica B. Kraigherja 2, Laško obi3<«rl]a prosta dela in natoge VETERINARSKEGA INŠPEKTORJA Pogoji: visoka šola veterinarske smeri in 5 let dekmriti izku- šenj ter opravljen strokovni izpit. Delovno razmerje se ddepa za nedohsden čas s pol- nim detovnvn časom. Kandidati naj pošljejo prijavo v roku 15 dni od objave na gomji nastov. O (2J3iri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po zaključku razpisa." KOMISUA ZA DELOVNA RAZMERJA LOTERUE SLOVENUE LJUBLJANA, Beethovnova 11/V OBJAVLJA DELA IN NALOGE PRODAJALCA ii v POSLOVNEIM iMESTl V CEUU Pogoji: - šola za blagovni promet, 1-letna praksa OZ- - osnovna šola. 5-ietna praksa DelovrK} razmerje se sklene s polnim delovnim (2 som. za nedoločen čas ter s pogojem poskusnen^ dela. Id traja 3 mesece. ^ Ponudbe z opisom dosedanjega dela, kratkim živijo' njeptsom in dokazili o izobrazbi, sprejema 15 dni dneva objave splošna služba Loterije. t Kandidate tx>mo o rezultatih iztMte otjvestili v roku3t( dni od dneva zaključka objave. i SKUPNOST ZA IZGRADNJO OBJEKTOVi POSEBNEGA POUČENA V CELJU ' Čopo\fa 25 * ' Komisija za delovna razmerja objavlja prosto 1 delovno mesto vodje finančnega knjigovodstva ' 1 Pogoj: srednja ali višja izobrazba ekonomske smerj| Izbrani kandidat za gornje delovno mesto bc spreje, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in eno' mesečnim poskusnim detom. | Kandidati naj ocldajo pisne prijave tajništvu skupnosti v 15 dneh po objavi; o izidu bomo kandidte obvestili« 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. STRANICE POTREBNI SO ŠE TESNEJŠI STIKI Z DELOVNIMI ORfiANIZACIJAMI Aittan Raiovnik i 'ne izkušt^B z rolincami za Konus je pričel leta 1966 Anton Rotovnik iz Križevcev 58 lai Stranicah, nadaljeval z bobniči za UeSče za Uniorjevo temcdjno organizacijo v Lenartu, danes pa že kar težko naštel mo vso bogato zbiii^o drobnih kovin- skih predmetov, ki nastajajo v njegovi delavnici Tako naredijo nA piim«- za Unior letno okoli 700.000 zagozd za vse \Trste kladiv. Z materiali take :.;-iko ne z načrtL Pt potrebna dobra strojna Rotovnik ima. »Un. na^o dolxt> tehnologijo >opMant delati kval Dobro delo pa se<. -i r.aiucila, novo delo. Pa t. remo. Ce bodo hotdi izpol • be. bo treba kupiti novo str : .iverzalno, avtomatsko, z n. .delave manjših izdelkov, ^trojna oprema bo res pot: Rotovniku priiHavljajo 'sodelovanju 2 Unior C jčrtujejo. Priprav . ši^am za kmetijske : :;etijstvu je sedag veliko pol: . ^.^ .. radi ta program razvili še letoi Anton Rotovnik vse^ dela seveda ne zmore sam. Pomagata mu dva delavca, ki imata tudi pravo inovatorsko žilico. To svojo zmožnost tudi izkoriščata, kar je brez dvoma pri izdelovanju kovinskih ptedmetov. tako kot tudi drugje, velika prednost. Fluktuacije pa pri Rotovniku ne poznajo. Sodelov^anje in delo v Obrtnem zdru- ženju občine Slovenske Konjice za An- tona Rotovnika ni le formalnost V tem delu vidi smisel, največja pa so njegova pričakovanja do prodaj no-nabavne za- druge. Pri delu v obrtnem združenju pa Rotovnik ne i. Ugotavlja- \ nimi organi- prešibko, saj hški obrtniki ■i ne. *Velik Njegovih stiki hko vsem prinesli koristi.« Tako je p>o\'edal, tako mislijo tudi nekateri drugi obrtniki in delovne organizacije. Skupni jezik pa zaenkrat še iščejo. Da. marsikaj je mo- goče narediti v okviru Obrtnega združe- nja, škoda le, da tudi v konjiški občini še vedno niso vključeni v skupno delo vsi obrtnikL »To pogrešamo,« je dejal An- ton Rotovnik. Antoa Rotovnik pred delMvnicm r Kri- že vca. Dmbra strojaa oprema, dobri delavci in dobra organizacija dela morajo roditi smšove. 27-8. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 21 oROMETNE \IESRECE livbo ZA NESREČO JEVZELA MAMA ) nesreči, ki je bila 24. ju- a na lokalni cesti v Dobra- pri hiši številka 6 smo iz rave za notranje zadeve bili popravek in pojasnilo lesreči. Povzročiteljica ne- "če namreč ni bila Jožefa esnik, temveč njen sin Da- el, star 20 let, doma iz Go- ija 18 nad Zrečami. Tega e je vozil po lokalni cesti 3ti Gorenju. V ostrem, le- m, nepreglednem ovinku dohitel pešca Bojana Ku- viča, starega 25 let, doma Dobrave 10, ki je hodil po rajnem desnem robu cesti- i. Bojana Kukoviča je Kre- ik zaradi neprimerne hi- isti zbil s sprednjim de- im delom vozila. Pešca je jlo v vetrobransko steklo v sprednji del strehe. Voz- c Kresnik je Kukoviča na- :il v svoj osebni avtomobil, odpeljal domov, kjer se je govoril s svojo mamo, da Bvzame krivdo za povzro- no nesrečo nise, nato pa 1 oba ponesrečenca odpe- la v zdravstveni dom Slo- nske Konjice, od koder so odpeljali na zdravljenje v .jsko bolnišnico. »ČILA JE V /TOMOBIL [z Celja proti Vojniku je zil z osebnim avtomobi- m Ivan Borovnik, 47, doma Vojnika. V Smarjeti mu je madoma iz njegove leve •ani zapeljala na cesto ko- šarka Angela Rod, 52, iz »Ija. Borovnik jo je zadel s »rednjo levo stranjo vozila jo zbil po cestišču. Pri idcu se je kolesarka hudo )škodovala in so jo odpelja- v bolnišnico v Celje, kjer je itala na zdravljenju. E JE KRIŽIŠČE REOZKO... Iz Zepine proti Šentjurju \()zil osebni avtomobil iton Pisanec, 42, iz Sent- rja. Ko je pripeljal do križi- a Zepina-Bukovžlak proti intjurju, je trčil v železno {rajo in jo odlomil. Pri ne- eči, za katero sumijo, da ji botroval alkohol, je dobil Ide poškodbe in je na Iravljenju v celjski bolniš- ci. LOČEVINA GA NI BVAROVALA Prometna nesreča, ki je bi- V'.^"to na magistralni ce- « Ljubljana-Celje, se je >nea a s smrtnim izidom. Iz ranskega proti Žalcu je vo- '^nik osebnega avtomo- ' Andnja Kaprolčec, 34, ■z Krapine. V Prekopi, tilni Cvan, ga je zaradi ^nmerne hitrosti v bla- f desnem ovinku zaneslo je trčil v drsno ograjo, od der gaje odbilo in je trčil v f'^"' osebni avtomobil Jdm pa nazaj na cestišče, se je avtomobil prevrnil. >lčec tako hudo poškodo- ŠknHK^ ^^^j" nesreče SKodbam podlegel. TRI LETA PO NESREČI V ŠMARJET/ TOVORNJAK V AVTOBUS Mihael Rajnik je vozil vinjen Celjsko sodišče je obsodilo 59-letnega Mihaela Rojnika na tri leta zapora za hudo kaznivo dejanje zoper var- nost javnega prometa. Nesreča se je pripetila 20. avgusta 1979 v Smarjeti. Mi- hael Rojnik je vozil s tovor- njakom iz Vojnika proti Ce- lju, v Smarjeti pa je zapeljal v levo in trčil v avtobus mari- borskega Cetusa, ki ga je vo- zil Franc Carni. Avtobus je zapeljal s ceste in se prevrnil, v njem pa so umrli voznik Carni in štirje potniki, dva pa sta se huje ranila. Po mnenju izvedenca, Roj- nik takrat ni najbolj obvladal vozila, Scti je vozil vinjen; v krvi je imel 1,93 promile al- kohola. • Obramba je sprva trdila, da je do nesreče prišlo, ker je avtobus pripeljal nasproti s prižganimi dolgimi lučmi, ne pa zaradi vinjenosti voznika Rojnika. Ko pa je strokovna komisija ugotovila, da je imel avtobus prižgane krat- ke luči, je obramba zatrjeva- la, da je prišlo do nesreče, ker je avtobus nenadoma za- vil v levo zaradi poškodova- nega krmilnega mehanizma. Izvedenec, ki je pregledal krmilni mehanizem, je me- nil, da je le-ta počil šele po nesreči oziroma trčenju z Rojnikovim tovornjakom. Sicer pa so o nesreči podali mnenje številni izvedenci in se je zaradi tega kazenski po- stopek precej zavlekel. Senat celjskega sodišča je menil, da je zakrivil nesrečo Mihael Rojnik, kot oteževal- no okoliščino pa mu je štelo dejstvo, da je sedel za volan tovornjaka vinjen, in pa tež- ke posledice prometne ne- sreče: pet mrtvih in dva huje ranjena. Kot olajševalno okoliščino so šteli, da je ob- toženec star že 59 let in mora skrbeti še za mladoletnega otroka. V Kazen so mu všteli tudi čas prebit v priporu (od 21. 8. 1979 do 6. 9. 1979). Rojnik bo tudi za tri leta in pol ob voz- niško dovoljenje, plačati pa bo moral stroške kazenskega postopka. SREČKO SROT ŠE O NOGOMETNI AFERI KDO VSE SE JE ŠOLAL? Obtožnica tudi za neupravičeno izplačevanje štipendij Pred velenjskim sodiščem se je nadaljevalo sojenje funkcionarjem nogometne- ga kluba Rudar, 49-letnemu Jožetu Suhelju, 31-letnemu Francu Druksu, 36-letnemu Mustafi Topčiču in 31-letne- mu Matiji Blagusu. Vsi štirje so obtoženi kaznivega deja- nja razsipništva na škodo družbenega premoženja, Su- helj pa še za nedovoljeno ku- pčevanje s tujo valuto. Obtožnica jim očita, da so formirali (ali pa tega niso preprečili) »črni sklad« iz sredstev, ki so jih dobili za prestop njihovega nogome- taša Dubovine vSvico. Posa- mezni nogometaši so iz tega sklada prejeli različne vsote, obtoženci pa se zagovarjajo, da je bilo to le posojilo. Namestnik javnega tožilca je tokrat nekoliko spremenil obtožnico: namesto 315.500 dinarjev naj bi nogometa- šem iz črnega sklada razdeli- li ke 201.500 dinarjev. Pač pa je vse štiri dodatno obtožil, da so dopustili, da so nogo- metašem izplačali za 692.606 dinarjev štipendij v času od decembra 1980 do novembra lani, čeprav so vedeli, da no- gometaši do teh prejemkov niso upravičeni, ker niso ho- dili v šolo. Po podatkih izvedenca fi- nančne stroke je štipendije dobivalo vseh 23 nogometa- šev, nihče pa v tem času ni imel statusa dijaka ali štu- denta. Nekateri so sicer bili formalno vpisani na nekate- re šole, toda predavanj niso obiskovali, niti opravljali iz- pitov. V klubu tudi niso za- htevali od igralcev potrdil o šolanju. Franc Druks, prejšnji predsednik kluba je pove- dal, da doslej ni vedel, da je bilo to izplačevanje štipendij sporno. Sicer pa štipendij in dodatkov za športno izpo- polnjevanje niso ločevali, izračun pa je delal trener (sprva Omeragič, kasneje pa Krivošej), pregledala pa ga je tehnična komisija. Mustafa Topčič je pripo- mnil, da so pravilnik o na- grajevanju nogometašev sprejeli po samoupravni poti in ga poslali tudi SDK in družbenemu pravobranilcu. Nogometaše so obravna- vali kot delavce, ki delajo na delovnem mestu in v klubu in nekateri najbolj prizadev- ni naj bi opravili tudi po 100 ur na teden. Na vprašanje, od kod po- buda, da naj bi nogometaši dobili po njihovem pravilni- ku več kot pa je dopuščal družbeni dogovor, je Franjo Kljun menil, da beseda »več« ne ustreza, saj so pra- vilnik sestavljali po točkah, ne pa po dinarjih. Sekretar kluba Vladimir Jenko je menil, da je precej napak pri poslovanju nastalo zaradi nepoznavanja okvir- nih predpisov. Potrdil je tu- di, da od igralcev niso zahte- vali potrdil o šolanju, vendar pa je zatrjeval, da se je nekaj nogometašev le v resnici šo- lalo in to ne samo na papirju. Kot sekretar kluba pa naj bi večkrat poskušal preprečiti izplačila, ki niso bila v skla- du z družbenim dogovorom, vendar je potem, kot sam pravi, postal nepriljubljen, očitali pa so mu, da vsepov- sod vtika nos. Ob prestopu Dubovine v švicarski nogometni klub ISPA je pripravil vso potreb- no dokumentacijo, potem pa je moral na službeno pot. V Titovem Velenju takrat ni bi- lo niti Mustafa Topčiča, vse formalnosti v zvezi s presto- pom pa naj bi uredil Jože Su- helj. Poslal naj bi tudi teleks Nogometni zvezi Jugoslavije kot potrdilo, da so Švicarji nakazali odškodnino za Du- bovino. Devize naj bi potem zamenjal v dinarje, ki so jih nezakonito razdelili nogo- metašem. Sicer pa je Vladimir Jenko menil, da so bile nepravilno- sti v klubu tudi deloma odraz stanja v celotnem ju- goslovanskem nogometu. Tako je na primer »javna tajna«, da je njihov nogome- taš Hudarin dobil pod mizo 400.000 dinarjev za prestop v ljubljansko Olimpijo. Soje- nje funkcionarjem NK Ru- dar se bo nadaljevalo, pri- hodnjič pa naj bi zaslišali tu- di trenerja Aco Krivošeja in nogometaše, ki so prejeli de- nar iz »črnega sklada« in podpisali potrdilo o posojilu. Izvedenec finančne stroke pa naj bi ponovno preveril,' kdo od nogometašev se je re- snično šolal. SREČKO SROT POZOR PRED TATOVI! v letošnjem letu, predvsem v zadnjih treh mesecih, j*' bilo v Žalcu in okoUških vaseh več tatvin denarja in zlatnine. Storilci izvršujejo tatvine iz stanovanj, kamor prihajajo tako, da najdejo ključe od stanovanj, ki jin stanovalci shranjujejo pod cvetličnimi lončki m dru- gimi predmeti ob hiši, ali pa skozi priprta ali o^P^^ PritUčna okna. Oškodovanci tako največkrat ne veoo : [J!ti tega, da je bila tatvina storjena. Tako tudi o more- : bitnih tatovih ne vedo povedati ničesar. Delavci orga- ' "ov za notranje zadeve ugotavljajo, da se v zadnjem, ^•asu v Savinjski dolini pogosto zadržujejo Rominje vedeževalke in obenem izvršujejo tatvine, ali pa Jim je vedeževanje le pretveza, da pridejo v stanovanje, me- "imo, da bi občani morali imeti drugačen odnos do •suvanja svojega premoženja in pokazati večjo skrb za shranjevanje denarja in zlatih predmetov. Glede na razvejano bančno in poštno službo, občanom res m potrebno imeti denarja doma. V odsotnosti bi lahKo naprosili sosede, da bi popazili na stanovanje. POTRJENE KAZNI Celjsko Višje sodišče je potrdilo kazen, dosojeno na prvo-j stopenjskem sodišču 29-letnemu Slavku Miletiču, 22-let- nemu Huseinu Beganoviču in 21-letnemu Džemalu Mešiču. Beganovič in Mešič sta lani v avgustu ponoči v Aškerčevi] ulici v Šoštanju napadla in okradla občana J. M. Vzela sta. mu 2000 dinarjev. Miletič pa je v Prešernovi ulici v Titovem^ Velenju napadel starejšega občana I. M., ga zbil na tla in mu vzel denarnico s približno 3000 dinarji. Husein Beganovič in Džemal Mešič sta bila obsojena na devet mesecev zapora, Slavko Miletič pa na leto in 10 mese- cev zapora. Višje sodišče v Celju je potrdilo kazni, dosojene na prvi stopnji 27-letnemu Francu Zumerju (3 leta in šest mesecev zapora), 24-letnemu Bojanu Vedlinu (leto dni zapora) in 25- letnemu Armandu Brezniku (pogojna kazen). Franc Žumer je lani, 27. oktobra ob 20.30. uri pred Vinoto- čem v Vrunčevi ulici v Celju z udarci nog in rok tako močno poškodoval Ceda Žižka, da je dva dni kasneje v celjski bolnišnici umrl. Pri izreku kazni je prvostopenjsko sodišče štelo kot otežavalno okoliščino dejstvo, da je Žumer prej treniral karate, kot olajševalne pa, da je živel v težkih razme- rah, da še prej ni bil v kazenskem postopku in tudi mnenje izvedenca psihologa, da je Žumer zelo rad pomagal prijate- ljem v stiski, žal večkrat tudi v pretepih. Višje sodišče se je strinjalo tako z dosojeno kaznijo, kot z utemeljitvijo. Prav tako so potrdili sorazmerno visoko kazen Bojanu Vedlinu, leto dni zapora. Vendar pa so upoštevali, da je pravzaprav Vedlin izval pretep, potem pa poklical na pomoč Žižka. Takoj po začetku pretepa je tudi pobegnil. Poleg tega je bil tudi že prej v kazenskem postopku. Armarid Breznik se je v pretepu znašel bolj po naključju, zato ga je sodišče obsodilo na štiri mesece zapora, pogojno na eno leto. S. S. PRIREDITVE MUZEJ REVOLUCIJE V muzeju revolucije si obiskovalci lahko ogledajo stalno razstavno zbirko vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, ob sredah pa tudi popoldan od 14. do 17. ure. V spodnjih razstavnih prostorih muzeja revolucije pa so občasno razstave različnih avtorjev. POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob sredah tudi v popoldanskem času od 14. do 16. ure, za obiskovalce pa je zaprt ob ponedeljkih. Ogledate si lahko stalno razstavo, ki prikazuje kulturno-zgodovin- ske spomenike, arheološko razstavo in rimski lapida- rij. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI V Šempetru v Savinjski dolini sta odprta za ogled oba turistična objekta, jama Pekel, edina jama na šta- jerskem območju z bogatim kapniškim okrasjem in Rimska nekropola, s pomembnimi spomeniki iz rim- ske dobe. Ogled je možen vsak dan od 8. do 18. ure. Pri obeh turističnih objektih je organizirana vodniška služba. KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA V Knjižnici Edvarda Kardelja je odprta razstava z naslovom Naredi sam. Razstava je v avlah osrednje stavbe na Muzejskem trgu. Ogled je možen vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce, razstava pa bo odprta do 1. septembra. KINO VOJNIK V kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 11. julija ob 17. in 19.30 uri angleški vojni film Neu- strašni, v dopoldanski matineji ob 10. uri pa slovenski film Pastirci. LIKOVNI SALON CELJE V Likovnem salonu v Celju bo v ponedeljek, 19. julija ob 18. uri otvoritev razstave društva oblikovalcev iz Celja. Razstavljalci bodo predstavili dela s področja industrijskega, grafičnega in modnega oblikovanja, razstava pa bo odprta do 1. avgusta. SALON MEBLO V CELJU V razstavnem salonu Meblo v Vrunčevi ulici v Celju razstavljata svoja slikarska dela slikarja Niko Ignjatič in Srečko Skoberne. Razstava je odprta v času, ko salon posluje za stranke, razstavo pa si lahko ogledate do 23. julija. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA Delavska univerza Rogaška Slatina je v sodelovanju s Kulturno skupnostjo Šmarje pri Jelšah pripravila razstavo fotografij fotosekcije Dela iz Ljubljane. Svoje fotografije razstavljajo Jani Boljševič, Janez Juvan, Janez Lah, Marina Lekič, Edvard Marušič, IgorModic, Vojko Ribič, Franci Virant in Jože Živič. ZDRAVILIŠČE DOBRNA V avli hotela na Dobrni razstavlja od 4. julija slikar amater Miran Guzelj, član amaterske likovne skupine iz Ruš. Prodajna razstava akvarelov in gvašev bo od- prta do 20. julija. Danes bo ob 17. uri na piknik prostori družabno srečanje, na katerem bo za zabavo igral ansambel Jogi band, ob petkih in sobotah pa je v gostišču Triglav plesna glasba za goste. LETNO GLEDALIŠČE GRIŽE V letnem gledališču v Grižah bo v soboto, 10. julija ob 18. uri koncert ansambla iz Švedske, ki ga sestav- ljajo slovenski delavci na začasnem delu v tujini, po koncertu pa bo družabni večer. CELJSKE POLETNE PRIREDITVE V okviru celjskih poletnih prireditev bodo v soboto 9. julija ob 18. uri na odprtem odru na Tomšičevem trgu nastopili člani KPD France Prešeren iz Vojnika. HIPODROM GOTOVLJE Na hipodromu v Gotovljah bodo v nedeljo, 11. jun,. ob 14. uri konjske dirke, ki jih organizira konjenišk klub Gotovlje. Sodelovale bodo ekipe iz vse Slovenij« in ekipa milice. Po prireditvi pa bo zabavna prireditev na kateri bodo nastopili člani Moped showa in ansam bel Vokali. AVTOPOLIGON LJUBEČNA Na avtopoligonu v Ljubečni bo v nedeljo, 11. julija ob U. uri regijska proslava ZSAM, na kateri bodo podelili priznanja šoferjem in avtomehanikom, pred- stavili pa se bodo tudi člani raketarskega kluba, iz Celja. Po končani proslavi bo zabavna prireditev, na kateri bo za zabavo skrbel ansambel Vikija Ašiča. MUZEJI V TITOVEM VELENJU Na velenjskem gradu so odprte stalne muzejske in galerijske zbirke: Afriška zbirka prof. Františka Foita, Muzej delavskega gibanja in NOB, Galerijski zbirki od impresionizma do danes in Perkova galerija, najdba mastodonta in maketa premogovnika. Na velenjskem gradu pa je odprt tudi prenovljen in dopolnjen muzej slovenskih premogovnikov. UBOGiOČE Tale mož in oče je odgovornost za družino in to, da je skrb zanjo na nje- govih ramenih, vzel le preveč dobese- dno. Svojo ženo in naraščaj si je naložil na rame, tako, da je lahko brez skrbi za- nje. T. TAVČAR JADRALCI NA DESKI ŽE PROTI CILJU Štirje jadralci na deski. Vlado Nendl, Rudi Kajtner, Tine Guzej in Zdravko Konda, ki so pred manj kot 20 dnevi štartali na jugoslovansko-al- banski meji z željo, da bi prejadrali na tem športnem rekvizitu do jugoslo- vansko-italijanske meje pri Ankaranu, se že bližajo cilju. Vreme jim je bilo namreč izredno naklonjeno in zdaj že jadrajo nekje ob istrski obali. Vkolikor jim bo vreme naklonjeno tudi v bodoče, bodo prispeli v Anka- ran sredi prihodnjega tedna, kar je ne- koliko prej kot so načrtovali. RECEPT TEDNA GOB JE PLESKA VICE Potrebujemo: '/2 kg zmletega mesa, '/2 kg gob, stoičen beljak in eno jajce, od začimb pa sol, poper, papriko in dve večji nastrgani čebuli. Priprava: Gobe operemo, osušimo in jih zmeljemo ali zelo na drobno na- režemo. Meso, za katerega je najbolje, če je vsaj dveh vrst, dobro pregnete- mo, dodamo gobe, začimbe in slednjič še čebulo. Vse dobro pregnetemo, oblikujemo pleskavice in jih spečemo na žaru. Ce boste nstbrali dovolj gob in pred- vsem če boste v mesnicah našli dovolj mesa, vam želimo, dober tek. POČITEK NA POTI Takole si je odpočil Alojz Goričan, Lekežjakov ata s Starih Slemen neda- leč od Žičke kartuzije v Spitaliču. »V Konjicah sem bil v trgovini. Do ,Zajc kloštra' sem se pripeljal z avtobusom, naprej pa bo treba peš. Vroče, vroče je. Prtljago pa tudi imam in bom počakal soseda, da mi bo pomagal nositi. Ja, leta se mi že poznajo, leta,« je še poto- žil 77-letni Lekežjak. MBP PO JUGOVZHODNI AZIJI PIŠE: STANE ŽILNIK 9 V Simanggangu je bilo po- trebno prenočiti. Kosti so mi bile ravno tako razmajane, kot da bi šel s konjem, ne pa z avtobusom. Nastanil sem se v hotelu. Lastnik Kitajec se je kar cedil in kar ni vedel, s kakšnimi kretnjami in izra- zi obraza bi mi pokazal, kako vesel je, da sem prišel v nje- gov hotel. Povprašam po ce- ni, ker je pač treba to že v naprej vedeti. Ni znal ali pa ni hotel razumeti. Kar nekaj je momljal in se smejal. Pe- ljal me je v malo sobico »Air- Conditional« z zarjavelim ventilatorjem na stropu. Kljub naslednjim vpraševa- njem o ceni se je odgovoru še naprej izmikal. Na koncu pa le pokaže s prsti, da zahte- va 15 malezijskih dolarjev. To je bilo preve<^. Odidem ven, ker nisem bil priprav- ljen toliko plačati. Njegova ginjenost in vese- lje ob mojem prihodu se mu je sedaj spremenila v globo- ko potrtost. Iz obraza mu je bilo brati, da se je priprav- ljen tudi jokati, samo da bi potegnil kak dolar več. Ker si belec, te malo opetnajstijo. Kmetje imajo okrog svojih koč posajene manjše nasade popra. Na daleč je videti, kot da bi bil posajen fižol. Ko grozdi poprovih jagod dobi- jo temno rdečo barvo, jih osmukajo. Jagode razgrnejo na plahte in jih na soncu pu- ste dozoreti do rjave oziroma črne barve. Po širokem rečnem rokavu reke Rajana sem prispel v mesto Sibu, prestolnico pro- vince THE THIRT DIVI- SION (tretji izmed sedmih administrativno razdeljenih delov Saravvaka). Sonce pripeka. V Vzhodni Maleziji je težje potovati. To občutim na last- ni koži. S težkim nahrbtni- kom kolovratim po uhcah in iščem hotel. Hlače se prije- majo na preznojeno kožo. Kamor pridem, povsod Ki- tajci in njihov narejen smeh- ljajoči obraz. Ko govorijo s tabo, se kar cedijo. Po drugi strani pa že računajo, kje bi te lahko opetnajstili. Ne vem, ali imam slab dan. Počutim se malo osamljene- ga. Kriza ponavadi mine po dveh ali treh dneh, potem pa dalje po starem. Ko sem še dalje iskal po mestu, me sreča nek doma- čin Iban. Bil je zelo prijazen ter razumljiv do mojega sta- lišča, češ da ne žehm plačati za hotel 14 malezijskih dolar- jev. Peljal me je v najcenejše prenočišče v mestu, to je v »NATTVE REST HAUSE« za 0,5 M $. Opozoril me je na umazanijo in dvomil, da bom hotel tam prespali. Tu so bile štiri večje sobe. Na tleh so posedale skupine domačinov Ibanov. Vse je smrdelo, naokoli so skakali umazani in krastavi otroci. Najraje bi se obrnil, pa ni- sem bil tako neotesan. To bi lahko razumeli kot prezir. V tej hiši so prenočevali izključno samo pripadniki plemena Ibanov, ki so v me- sto hodili iskat zaslužka. Sre- di tega smradu sem spoznal njihovo spoštovanja vredno vrlino, ki je drugje verjetno ni najti. Namreč takrat, ko zboli član v družini in če je le-ta dovolj premožna, ga spravc- jo v bolnišnico. Istočasno se skupaj z bolnikom seli v me- sto tudi cela družina. Ti osta- nejo v mestu toliko časa, do- kler bolnik ne ozdravi ali pa umre. Vsak dan ga obiskuje- jo, da nima občutka zapo- stavljenosti in pozabljenosti. Takšni svojci bolnikov si lahko privoščijo edinole naj- cenejši tip prenočišča. Živijo skromno ob kuhanem rižu in pekočih omakah. Čutil sem, da so bili vzra- doščeni in nekam počaščeni, ker je prespal pri njih belec. Pa tudi belcu je ostala ena popotna izkušnja več. Zgodaj zjutraj je. Rečni motorni čoln s štiridesetimi potniki zapusti pristanišče v mestu Sibu. Čaka nas dan in pol vožnje. Reka Radžang se začne po nekaj urah vožnje ožiti. Od začetka je še videti na bregovih raztresene sa- motne hiše ali pa male zasel- ke, na sredini s cerkvijo. Ne- kaj je tudi žag. Kjer stoji žaga, tam zraste tudi na hitro postavljeno ba- rakasto naselje gozdnih de- lavcev. Z ladjo pripeljejo buldožerje, kamione ih osta- lo potrebno gozdno mehani- zacijo. V džunglo speljejo za- silno cesto in začno z izseko- vanjem. Gozdarske družbe najemajo za delovno silo pri- padnike okoliških plemen Ibanov in Kajanov, kot pred- delavce pa malezijske Kitaj- ce. Hlodovino, zvezano v splave po nekaj kubikov, vlačijo s čolni - vlačilci po reki navzdol do mesta, kjer jo predelujejo in z ladjami pošiljajo v svet. Dlje ko se vozimo, bolj se nizka rast gosti v bujni pra- gozd. Z dreves visijo ovijal- ke, drevesa raztezajo veje skoraj do vodne gladine. Ta meter ali dva pomenita spre- membo vodne gladine v suš- nem in deževnem obdobju. V deževni dobi postane plov- ba po reki prenevarna. Dero- či vodni tok vaJi s sabo kose vejevja in kamenja. Višje le- žeča naselja so v teh mesecih odrezana od sveta. Ibanska družina NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žale Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. ured" Boris Rosina, v. d. odgovorni urednik Novega tednika in odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marj' Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklic, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umi^ Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov vračam.o. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je ce dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-1'