Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državaih. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. -p J> Glas Naroda List slovenskih delavcev v c-Ameriki Entered as Second-Ci^bs matter, September 21, 1903, at the Post Office at Few Yoek, N. Y., ttndee the Act of Congress of March 3,1879. STEV. 209. NEW YORK, V TOREK, 6. SEPTEMBRA 1904. LETNIK XL NAŠE BOGASTVO. -o- Velikansko povečanje prihranjenega denarja za časa republikanske vlade. VELIKANSKO POVEČANJE PRIHRANJENEGA DENARJA ZA ČASA REPUBLIKANSKE VLADE. — DOSELJENCI MORAJO BITI PRISTAŠI REPUBLIKANSKE STRANKE. V sedmih letih se je prihranjena svota povečala za 1000 milijonov dolarjev in število hranilcev za dva milijona. Nk-uši na t lir al iz5 rani državljana dz Evrope so varčno in štedljivo ljudstvo. Oni prihajajo semkaj, da opravljajo težka dela, hranijo denar in tako izboljšajo svoje stanje. Število hranilcev postaja vsaki dan večje in oni hranijo dolar za dolarjem, dokler nimajo dovolj, da si kupijo hišo, ali, da prično trgovino. Tt vrste ljudje dobro vedo, da je trgovina naše dežele večinoma odvisna od i>olitike in radi tega so oni pristaši one stranke, ktera jim zagotov-Ija trajno prosperiteto. jati svoje izdelke in oni, kteri so imeli v hranilnicah kaj denarja, so ga mo-I rali dvigniti, da so zamogli živeti, kajti dela je bilo le malo in plače so i bile majhne. S»*daj še to: Od kar so dobili zopet republikanci vlado, namreč tekom zadnjih sedem let, zamoglo naše ljudstvo zopet hraniti denar, kar je tudi storilo in sicer tako rapidno, da -o hranilnične vloge narasle za tisoč milijonov dolarjev. Premislite samo to! Svote skoraj da ne moremo raz-j nmeti. Z drugimi besedami, od kar so Hrvatje in njih župnik. -9- REV. BEKAVAC V ALLEGHENY, PA., ZOPET V SMRTNEJ NEVARNOSTI. — LINČARJI IN SPE. Bekavca morala je čuvati policija pred lastnimi župljani. Slaba uprava hrv. cerkve. Velike volitve se bližajo. Ameriško ljudstvo mora si zopet izbrati predsednika. Republikanski kandidat je Theodore Roosevelt, kraj kterega imamo tudi republikanske kandidate za kongres, državno postavodajo in v več državah za go ve mersko mesto. Dolžnost naturalizi ranih državljanov kteri so naši pristaši, je, glasovati za te kandidate. Nikakor nam ni treba svetovati, za koga naj oni glasujejo, kajti oni vedo, za koga naj oddajo svoje glasove. Oni dobro vedo, da morajo oddati svoje glasove za ono stranko, ktera jim je dala prosperi-teto. Vendar pa še nekteri dvomijo in slednjim navedemo dve dejstvi. Ko so zadnjikrat vladali demokrati in ko je bil v Belej hiši demokratični predsednik, postal je zakonski predlog Wolson Gormana, pravomočen, so delavci dobili znižano plačo. Ino-zemci so zamogli na naših tleh proda- republikanci prevzeli vlado, postala je svota prihranjenega denarja za tretjino večja, dočim se je število vlagateljev povečalo za več nego dva milijona osob. Število vlagateljev se je torej za časa republikanske vlade povišalo za jedno tretjino. Samo to dejstvo že zadostuje v dokaz, da so le republikanci izposlovali deželi blagostanje. Radi tega je samoumevno, da mora vsakdo glasovati za republikanske kandidate, za ktere mora vsakdo delovati z vso svojo močjo, da bodo izvoljeni Roosevelt predsednikom in Fairbanks ter drugi republikanski kandidatje za kongres, državne postavodaje in druge urade. Ako imate prijatelje, kteri so repn-I blikanci, svetujte jim, naj glasujejo, ako so nekteri demokratje, raztolma-čite jim, da hodijo oni krivim potom in ako nekteri dvomijo, povejte jim, da zamorejo prosperirati, edinole, ako glasujejo izključno za republika n f k i tike t. Luizin bes. NJEN BEG JE BIL IZBORNO PRIPRAVLJEN IN ŠE IZBORNEJE IZVEDEN. POMAGAL JEJ JE NEK HOTELIR. Sedaj nr mera vajo princezinjo vjeti in je odposlati nazaj po "sup". Pričakovati je velicega škandala. MataaiČ na varnem. Dunaj, 4. sept. Afera ubegle prin-eezinje Luize Saksonsko-Koburške in Gotske, ktera je srečno ušla Čuvajem svojega soproga, avstrijskega generala, princa Filipa Saksonsko-Kobur-čkega, postaja vedno bolj senzacijo-nelna. Tukajšnji list "Zeit" je včeraj objavil izjavo graŠkega hotelirja Antona Weitzerja. Slednji naznanja, da je biJ načrt za beg skrbno pripravljen in da ga je Weitzer zajedno z svojimi pomočniki izvedel. Princezin ljubimec, Mfttašič-Keglevič, pričakoval je pod princezinim oknom, skozi ktero je ona srečno vila. Ko sta ljubitelja kon- ' m ».i., -ijuii^ čno sešla, sta se vsled vzrujanosti se tresoča, objela. Obnašanje princezinje med begom dokazuje, da ni le duševno popolnoma zdrava, temveč tudi zelo inteligentna. S tem je beg popolnoma olajšala. Značilno je, da ves svet z njo sočnvstvuje in skrajno obsoja njenega soproga kot brezsrčnega lopova. Tukajšnji prinčevi zastopniki in pristojne oblasti so se že posvetovali glede zopet nega vjetja vbegle princezinje. Prinz Filip bode sedaj vložil tožbo, vsled ktere naj se princezinja pošlje zopet nazaj. Radi tega bode vse inozemske vlade pozval, naj mu pošljejo nesrečno ženo nazaj. V svojej sobi je princezinja osta-vila listek svojej služkinji, na kterem je bilo zapisano, naj pazi na njene stvari. Listek se konča: "Jaz grem proč. Bog je vslišal moje molitve." Zdravstvujte! Luiza.' * Princezinja je tekom svojega robo-vanja pričela pisati "spomine" iz svojega življenja. Knjiga bode izšla v Parizu in bode evropska senzacija prvega reda ter zajedno največi škandal. Nadalje bode princezinja v Parizu vložila tožbo pri ktere obravnavi bodo prišli vsi odurni škandali princa Filipa in kralja Leopolda na dan. Tozadevno vest je objavil nek prijatelj Matašiča v listu "Journal de Paris". ŽUPNIK IN SEKIRA. -o- Pittsburg, Pa., 5. sept. Rev. Beka-vac, župnik hrvatske cerkve sv. Nikolaja v Allegheny, Pa., oni isti politi-kujoči hrvatski župnik, kteri je ime' te dni neprilike pri sodišču radi opravljanja, je bil včeraj ponovno v velikej nevarnosti. Včeraj zjutraj hotel je opraviti svoje edino pravo in pristojno mu 'delo', ritati je hotel namreč mašo, — toda prišedši do cerkve, vrata niso bila le zaklenjena, temveč tudi zabita. Na to je odšel v žtipnišče, v kterem mu dajejo Hrvalt.je n{^jh|rže stajnovanje brezplačno in si poiskal sekiro. Z sekiro oborožen je potem pričel sekati cerkvena vrata, ktera je tudi odprl in tako napravil župljanom zopet izdatno škodo. Med tem se je pa pred cerkvijo nabralo kacih 500 osob, večinoma lastniki cerkve in župnišča, kteri dajejo Bekavcu njegov vsakdanji kruh, pijačo, stan in obleko. Kljub temu je pa Bekavac opravil mašo, na kar ga je 50 policajev odgnalo nazaj v župnišče. Vendar pa 50 policajev še ni zadostovalo v pomiritev razjarjenih Hrvato\. ktere vodi za nos oni. kojemn dajajo vsakdanji kruh. dasi-ravno so ga oni bolj potrebni. Povsodi je bilo slišati grožnje in hrvatske ženske so celo poživljale može, naj župnika nam lati jo. V cerkveni občini sv.. Nikolaja traja že dolgo prepir radi skrajno slabe uprave denarja. Kljub temu pa škof Phelan še vedno neee Bekavca prepoditi. Končno je napočil vendarle čas, da se i Hrvatje več ne puste voditi za nos. PROTI HARBINU. -o-- Kuropatkin na potu dalje proti Harbinu; pri Muk denu pride morda zopet do bojev; Japonci slepo slede Rusom v severno zimo, kjer jih pričakuje mandžur-ska Berezina. KOR GENERALA STACKELBERGA JE BIL SKORAJ OBKOLJEN, TODA ZDRUŽIL SE JE Z KUROPATKINOVO VOJSKO BREZ IZGUB. — PRED PORT ARTHUR JEM SO BILI JA -PONCI ZOPET NA VSEJ ČRTI PORAŽENI. Sultan ranjen. ZAROTNIKI SO NAPADLI SULTANA ABDUL HAMIDA IN GA NEVARNO RANILI. Napad se je izvršil v Yildiz Kiosku, kljub temu, da je bil sultan obkoljen z telesno stražo. BEŽAL JE V HAREM. -©- Carigrad, 4. sept. Turškega sultana zo napadli zarotniki in ga ranili. Sedaj ga čuvajo njegovi vojaki. Zarota proti življenju sultana Abdul Hamida je bila zelo tajna in bil bi gotovo vsmrten, ako bi ne bil oblečen v suknjo, varno proti nožem, ktero nosi vedno, kadar gre na ulico. Po napadu je bežal v harem in si tako rešil življenje. Napad na sultana se je izvršil že v sredo po noči, blizo harema. Čuvali so ga vojaki njegove albanske telesne straže. Napad so izvršili Bošnjaki, ne da bi bil kedo kaj tacega pričakoval. Pri tem se je sekalo z meči in streljalo z revolverji. Več vojakov telesne straže je bilo vsmrtenih. Bošnjaki so hoteli usmrtiti sultana in so se bojevali odločno, dasiravno jih je par padlo. V splošnej razburjenosti je sultan bežal v harem in z njim zajedno tudi njegovi vojaki. Ko je bil na pragu harema je nekdo nanj vstrelil. toda kroglja je pogodila le njegovo suknjo. Vrata harema so se takoj odprla in fTiltan je bežal, kolikor so ga zamogle nositi noge. Pred haremskimi vraimi se. je med tem boj nadaljeval, dokler niso bili Bošnjaki premagani. Takoj na to je sultan naprosil črnogorskega kneza, da mu on podeli črnogorsko telesno stražo, kar se je takoj zgodilo. Turški časniki o tem ne smejo poročati. GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSER 109 Greenwich New Yofk StIf Mukden, 6. sept. Kakor se je že početkom vojne trdilo, bode sedaj general Kuropatkin prepustil Japoncem tudi tukajšnje mesto, da jih tako izvabi kolikor mogoče daleč proti severu in jih potem popolnoma vniči, kar se bode zgodilo gotovo po zimi. Japonci so od Mukdena oddaljeni še 30 milj. Ruska vojska, ki je bila v Mukdenu, in ktera se še ni bojevala, odšla je že proti severu, le iztočno od mesta je ostalo še IS,000 Rusov, kteri pričakujejo iz Liaovanga prihajajočo Kuropatkinovo vojsko. Rusi bodo sedaj odšli do Harbina. kakor so prvotno nameravali. Tjekaj jim morajo tudi Japonci slediti, ako nečejo, da se pred vsem svetom blatni rajo. Japonska vojska je sedaj prekoračila reko Taitse in sledi Kuropatkinu. Liaoyanska bitka je sedaj končana in Kuropatkinu se je zopet posrečilo brez odločitve oditi proti severu, dasiravno so imeli Japonci f'0,000 vojakov več, nego on. Petrograd, 6. sept. Vojna situacija je sledeča: Vsa ruska vojska je sedaj že severno od Yentaja in na potu proti Mukdenu. Japonska vojska pod vodstvom maršala Ovama, je prekoračila reko Taitse. Del japonske vojske hiti dalje, da bi zastavil Rusom pot. Proti tej koloni je Kuropatkin poslal divizijo konjiče, ktera je že prišla na mesto, kjer bode prijela Japonce. Japonska prednja in ruska zadnja straža se bojujeta. Kuropatkinova vojska koraka po treh cestah proti Mukdenu. Po železnici vozijo topove in streljivo. V vsej bitki so imeli Rusi 16,000 mrtvih in ranjenih, dočim so Japonci izgubili najmanj 3n,000 mož. Chefoo, 5. septembra. Dne 27. avg. so Japonci zopet splošno napadli mesto Port Arthnr. Napad je trajal do jutra dne 31. avg. Rusi so Japonce na vsej vrsti odbili in prepodili. Dne 30. avgusta so Japonci napadli trdnjavo Itsshan, toda morali so bežati. Dne 2. sept. zjutraj ob 3. uri so Ja ponci zopet napadli levo rusko krilo. Napad je trajal tri ure, toda bil je povsem brezvspešen. Pri tem so iz-gubili Japonci od 27. do 31. avgusta 8000 mož, dočim so ruske izgube majhne. Tudi iz ruskih vojnih ladij so streljali na Japonce. Japonci izjavljajo, da bodo morali mesto še najmanj dva meseca oblegati. Po bitki pred Port Arthnrjem (do 1. sept.) bili so pred mestom celi kupi japonskih mrtvih vojakov. Petrograd, 3. sept. Vojni načrt generala Kuropatkina se je izvrstno ob-nesel in on je dosegel ono, česar je želel. Iz Liaoyanga se namreč brzojav-Ija. da je Kuropatkin z vso močjo napadel Kurokijevo vojsko na desnem bregu reke Taitse, kamor so prišli Japonci minolo sredo zvečer. Vesti, da se je ruska vojska umaknila in da so Japonci zasedli Liaovang. so neosnovane. Kuropatkin je izvršil le dobro premišljen manever. Kakor hitro je izvedel, da je general Kuroki prekoračil reko Taitse, hoteč tako razdejati zvezo Rusov z severom, poslal je proti Japoncem večjo vojsko iz Liaovanga, ktera se združi z iz Mukdena prihajajočo rusko vojsko, Na levem bregu reke je bila večja ruska vojska že pred priečtkom bitke, tako. da je japonskima vojskama generalov Oku in Nodzu nemogoče priti preko reke in združiti se z generalom Kuro-kijem, Čegar vojska je sedaj popolnoma isolirana in obkoljena od Rusov. Obe južni japonski vojski še vedno napadati mesto Liaovang, toda brez najmanjšega vspeha. Glavna bitka se sedaj vrši na se- priČel general Kuropatkin z ofenzivo. On sedaj od vseh strani prijema vojsko generala Kurokija, ktera je v skrajno pritičnem položaju. Zajedno drže Rusi japonsko središče in levo krilo na drugej strani reke, tako, da Ivurokiju nihče več pomagati ne more. Operacije na južnem bregu reke so sedaj le stranskega pomena, dočim je bitka z Kurokijevo osamljeno vojsko največje važnosti. To je najsijajnejši del ruskega načrta za bitko pri Liao Yangu. Ruska vojska na levem bregu reke Taitse je dovolj močna, da zamore preprečiti vojskama generalov Oku in NTodzu prehod preko reke. tako, d« ima Kuropatkin sedaj najlepšo priliko poraziti Kurokijevo vojsko ter istodobno čuvati mostove, kterih je deset, preko kterih je odšla Kuropatkinova vojska v najboljšem redu. Včeraj popoludne je Oku naskočil jedno rusko pozicijo na južnej strani reke, toda Japonci so bill na vsej vrsti poraženi in so imeli velike izgube, dočim se Rusom za vtrdbami ni zgodilo kaj žalega. Kuropatkinova vojska je bila že včeraj koncentrirana na desnem bregu in rusko topništvo je na vse zgodaj pričelo bombardirati vojsko generala Kurokija. Tudi ruski pešci so že odšli na boj. Kuropatkin je prešel na vsej črti v ofenzivo. Brzojavna in železniška zveza z severom je v popolnem redu. Vse to je posneti iz Kuro-patkinovega današnjega poročila, katerega besedilo pa vojno ministerstvo ni objavilo iz strategičnih vzrokov. Petrograd, 4. sept. Uradoma se naznanja, da je general Kuropatkin ukazal svojej vojski zopet umakniti se. ostaviti Liao Yang in oditi proti severu. Predno so Rusi ostavili Liaovang so razstrelili tamošnja skladišča. Prvi sibirski kor (Stackelberg) so Japonci skoraj obkolili, ker se Stackelberg ni umaknil takrat, ko mu je to Kuropalkin ukazal. Zopet no umikanje je logično izvrševanje ruskega /ojnega načrta, po katerem morajo Japonc- tako daleč izvabiti, kakor mogoče in jih z neza-vršenimi bitkami po možnosti oslabiti, tako, da bodo njihove čete na potu proti severu vedno manjše. Vs-pehu tega načrta je general Stackelberg nekoliko škodoval, ker z svojimi 25,000 vojaki ni hotel oditi takoj pre-■v~o reke Taitse, kakor mu je general Kuropatkin ukazal. Radi te napake ,]e sedaj Staekelbergov oddelek v nevarnosti, da mu Japonci ne zastavijo poti pri umikanju. ^ se vojne potrebščine je Kuropatkin že pred pričetkom bitke poslal iz Liaoyanga v Mukden. Umikanje ruske vojske pomenja za Japonce, kateri so mislili, da bode prišlo pri Liao-vangu do izvojevanja velike bitke, velik poraz. Oni niso zamogli Kuropatkina prisiliti k odločilni bitki in sedaj moi-ajo nehote slediti Kuropatkinu proti severu. Namen japonskega napada in obkolitve ruskega krila ni bil drugi, nego prisiliti Ruse k odlomim bitki, kar se pa Japoncem zopet ni posrečilo. Radi ruskega umikanja, sedaj Japonci tudi ne morejo energično oblegat, Port Arthnr, od kjer so poslali velik del tamošnje vojske v Mandžur na pomoč, da tako nadomestijo nad 40,000 tamkaj padlih Japoncev. Napadi na Port Arthur so sedaj popolnoma prestali, le tu pa tam poči kak strel iz topa v znak, da je še par japonskih čet pred mestom. Ruska mandžurska vojska se sedaj koncentrira pri Yentaijn, kjer bodo Rusi z bitko nadaljevali in svojo sedanjo taktiko obnovili. Zeleznična in brzojavna zveza z Mukdenom je v popolnem redu. Želez- vernem bregu reke Taitse., kjer je j niča vozi sedaj proti severa le japon- ske jetnike in ruske ranjence. Vjeti Japonci so grozno izmučeni. Večina njih že dva dni ni dobila jesti. Njihova obleka obstoji iz raztrganih cunj, dočim morajo siromaki hoditi bosi, kajti njihovi čevlji so popolnoma raztrgani. Petrograd, 5. sept. General Kuropatkin poroča, da se je kor generala Staekelberga, o kterem se je poročalo, da so ga Japonci obkolili, zopet brez najmanjše izgube združi! z glavno vojsko. Ruska vojska se je sedaj zbrala južno od Yentaija. Dasiravno so Japonci v neposredne j bližini Rusov, se ne bojujejo. Dne 2, t. m. so Rusi izgubili le 3200 mož, dočim so bile japonske izgube ogromne. Podrobnosti o prihodu generala Staekelberga niso znane; brezdvomno Japonci svojih izvojevanib si udobnosti. zopet niso znali izkoristiti. Petrograd. 5. sept. General Kuropatkin je dospel z svojo vojsko v Tiling, IS milj južno od Mukdena in 12 milj severno od Liaovanga. Tokio, 5. sept. Vrhovni japonski vojskovodja, maršal Ovama. poroča: "Ko so Rusi odšli, prišli so mi v Liaovang. Naše izgube so zelo velike. Ruska skladišča so prazna, dočim so ono, kar niso povedli seboj, uničili. General Kuroki koraka sedaj proti severu. Tukajšnje ljudstvo je razočarano, ker se japonskej vojski zopet ni posrečilo prisiliti Ruse do odločilne bitke. Petrograd, 5. sept. Bojevanje se je začasno prenehalo in vojaštvo sedaj-pociva, da se po groznem naporu iz-počije. Vse je sedaj odvisno od počet-ka in zbranja novih moči. Komur se to preje posreči, ta bode tudi preje pričel z bojnimi operacijami. Kuropatkin ima še vedno na razpolago železnico in vse premično blago. Ne oziraje se na to. je pa mesto Mukden manj nego 30 milj oddaljeno od ^ entaja. Splošno je znano, da se v Mukdenu nahaja še jedna ruska vojaka, ktera mora biti zelo velika, kajti nove čete prihajajo iz Evrope dan za dnevom. Japonska vojska je po japonskem lastnem zatrdilu izmučena in se vedno bolj oddaljuje od svojih skladišč. Ako pride do Mukdena, ne da bi porazila Ruse — in maršal Ovama še ne more rusko vojsko obkoliti — potem bodo Japonci stali pred mestom, ktero brani nova in čvrsta ruska vojska, katere pa Oyama s svojimi izstradanimi četami ne bode mogel napasti. Mogoče je tudi, da prihajajo že sedaj nove čete iz Mukdena proti jugu, da se zjedinijo z svojimi umikajočimi se tovariši. Tem povodom naj še omenimo, da je general Kuropatkin pred svojim odhodom iz Evrope dejal, da bode njegovo dobro ime padlo nižje, nego kedo pričakuje, da se pa bodo kasneje stvari spremenile tako, da bode njegova slava podvojena. Vendar pa ni hotel povedati, kedaj napoči ta dan. Ruski generalni štab izjavlja, da Kuropatkin postopa natančno po načrtu. On je hotel Japonce pri Liao-vangn le zadržati, kajti pred koncem pravoslavnega septembra ne prične z resnim napadom. Slovenske novice. — Dne 28. avgusta priredila je družba imenom "Zveza slovenskih fantov v Calumetu, Mich./' svoj prvi piknik, kojega se je vdeležilo kacih 150 čvrstih slovenskih fantov. Vsak je nosil na prsih beli trak in na palici slovensko trobojnico. Čisti prihodki veselice so namenjeni za nabavo or-zel j v tamošnjej slovenski cerkvi. Delavski dan. Kakor vsako leto, tako je tudi včeraj obhajalo delavsko ljudstvo pravnik v proslavo dela. Tem povodom priredilo je delavstvo po vseh mestih razne parade. Newyorske parade vdeležilo se nad 40,000 zaeij. je delavcev raznih organi- POZOR ROJAKI.! Tukaj v Montani, osobito v Ana-condi, se je raznesla čudna vest, da sem umrl.. Brez dvombe so to novico raznesli kaki trgovski potniki Ha — ha! Le počakajte še malo! S tem opozarjam svoje prijatelje in cenjene odjemalce, da sem hvala Bogu še živ in pri boljšem zdravja kot prejšnja leta. Sosebno opozarjam rojake v Colo-radu, Utah in Wyoming, ker sem has sedajna potovanja v Vaše kraje, da se v prav kratkem časa zopet vidimo. B at te City, Mont., 18. avg. JACOB STONICH, 89 E. Madison St Chicago, EJ, . ________________________ . IL,.. , lb "8LAS NAR0BA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editon ZMAGOSLAV VALJ A VE C Lastnik: Publisher. FI^ANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko ... $j,00 " pol leta .............1.50 Za Evropo, za vse leto ....... 4.50 ......pol leta.......2.50 " " « Četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NAHODA" izhaja vsaki dan iz-Vzemši nedelj in praznikov. »GLAS NAkODA« ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, aa se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T*lo(oni 3798 Cortland. Pridelek bombaža. Pred par tedni zborovala je v Londonu takozvana 'Cotton Association', tih kterej priliki so se navzoči člani organizacije resno bavili z vprašanjem, kako bi bilo mogoče angležko predilno obrt perd vplivom slabe letine v Ameriki obvarovati. Pri tem pa ni prišlo do povoljnega zaključka, kajti svet je še vedno odvisen od amreriškega bombaža, kajti pridelek v dražili deželah je v primeri z ameriškim majhen in ga eelo v Egiptu ni mogoče povečati. Nasadi v i z točne j Afriki, kakor tudi v Kongu se do sedaj niso dobro obnesli. Poraba bombaža postaja vsako leto večja, tako, da pridelek ne napreduje vzporedno z porabo. Ako pride k temu nedostatkn še slaba letina, ka-koršua je bila v minolom letu, potem nastane naravno pomanjkanje bombaža, katero občuti ves svet. Tako priliki) pa vedno izrabijo borzijani. Omejitev porabe jo logična posledica visoke eene. Toda tudi to dejstvo ima svojo dobro stran, kajti vsled visoke cene bodo tudi posestniki bombaževih nasadov povečali svoje nasade, kar so na mišem jugu že tudi storili. Oni so namreč za deset odstotkov več bombaža posejali, nego preje. Poleg tega so -t* pa na jugu naučili boljše crospo-darili: k.'-- Vi leto? pričakovati dobrega pridelka, ako bi bilo vreme le kolikortoliko ugodno in ako bi bilo mosroče škodljive hrošče pregnati. Poročila o stanju bombaža, glasila so se v najnovejšem času vznemirljivo. Sedaj pa poroča vlada samo vesela tozadevna dejstva, kajti pridelek obeta biti saj srednje vrste. Pridelalo se bode toraj povprečnih 11V2 milijonov zavojev po 500 funtov težkih, med tem, ko lani niti 10 milijonov zavojev niso pridelali. Ako računamo vsaki funt po 10 centov, bode letošnja žetev prinesla južnim farmarjem $500,000.000 več, nego lani, oziroma več, nego prinašata pšenica in koruza na severu. Od take dobre letine pa nima le blagostanje našesra juga dobička, temveč zajed no tudi predilna obrt, katera se zlasti v državah nove Anglije tako žal o str'i razvija. Vel ce važnosti je tudi pridelek bombaža za nato izvozno trgovino, kajti trgovinska bi-I&nca bode ostala aktivna. Nadaljni razvoj našega gospodarskega stanja je bil povsem odvisen oil pridelka bombaža, kajti "cotton is King*'. Hrvati. Železniška uprava je potem začela dogovore z mestno občino, da potrebuje pri kolodvoru velik kos zemljišča za strojarske delavnice, ter se bahato izjavila, če ne da zastonj zemljišča, da se bodo te delavnice sezidale kje drugje zunaj Zagreba. Mestno zastopstvo zagrebško, takrat že madjaronsko, je usrodilo madjarski prevzetnosti ter darovalo zemljišče, saj je mislilo, da dobe v teh delavnicah zaslužka tudi domači ljudje. Kaj še! Madjari so tudi v te delavnice postavili za delavce same Madjare. S tolikimi madjarskimi družinami se je doselilo v Zagreb seveda tudi mnogo slug in služkinj, ker Madjari hočejo imeti le svoje ljudi za postrežbo. Okolu državnega kolodvora je tako nastala madjarska naselbina. Zdaj so storili Madjari dalje korak. Otroci teh naseljencev morajo seveda ostati Madjari, zato ne smejo v hrvatske šole. Treba je tedaj zanje postaviti madjarsko šolo. Po hrvatskem šolskem zakonu jim je to dovoljeno, samo se mora v šoli učiti tudi hrvatski in učitelj mora imeti spričevalo učiteljske sposobnosti od hrvatske izpitne komisije. Pa kaj to vse Madjare briga, ker so imeli bana Khuena ITederv a rvj a za zaščitnika. Vse so dosegli, kar so hoteli, in zdaj imajo svojo madjarsko šolo, katera ne spada niti pod nadzorstvo hrvatskega šolskega nadzornika, nego pod ogrskega, dasi je to čisto nepostavno. Otroci iz te šole, kamor zahaja tudi nekoliko hrvatske dece, bodo kasneje največji janičarji na Hrvatskem, a ker znajo madjarski, seveda tudi povsod i prvi po službah v zajedniških uradih. Tako se dela madjarska propaganda, a Hrvati madjaroni na vse to molče. Do-čim Madjari v čisto hrvatskem Med-murju, kjer živi 80,000 Hrvatov, ne trpe nobene hrvatske šole, dobe oni v Zagrebu svojo šolo brez vsake težave. Oni kar zapovedujejo — in mora biti. Tz tega se vidi. kako slabi so Hrvati in kako malo imajo odporne moči v svoji deželi. Madjari pa s temi vspehi niso zadovoljni. Ker .se Hrvati sploh nečejo dražiti, so zasnovali svoja društva. Tradniki imajo svojo madjarsko kazino. delavci pa svoje bralno in zabavno društvo v strojarski delavnici, kjer delajo tudi zabave čisto madjarske. To so si praktično uredili, ker tukaj so varni in delajo, kar hočejo. Toda Madjari snujejo v najnovejšem času še neko podjetje. Oni hočejo vse Madjare. delavce in nižje uradnike, naseliti na jednem seliščn Država je sklenila sezidati blizu stro-jarnice toliko malih hišic, kolikor je rodovin, ter jim te hišice prepustiti na odkup. To je za delavske rodovine in za niže uradnike dobra stvar. Todr Madjari te^a ne delajo iz plemenitega namena, marveč iz sebičnosti. Zakaj to? Poznato je, da vsi naseljeni Ma djari v Zagrebu po mogočnosti dobi vajo vse, kar potrebujejo za živež, po-sebno pa obleko, iz Budimpešte. Edi no korist tedaj od teh naseljencev ima Zagreb, kar plačajo stanovanja. Zdaj hočejo imeti še to korist. Uprava železnic je prosila mestno zastopstvo, da bi za stavbišča dobila zemljišče dalje od strojamice prav poceni. Mi smo zares radovedni, kaj in kako bode na to odgovorilo mestno zastopstvo. Če je še kaj domoljubja pri Hrvatih, se v tako svrho ne sme prodati niti jeden pedenj zemlje, saj ie vendar očitno, kaj nameravajo Ma djari s tem doseči. Da bi pa Hrvati 'ami podpirali na ta način na svojo srmotno in duševno škodo madjarsko naselbino, ne moremoverovati. Skrajni čas je že, da odpremo enkrat oči in da dobro pregledamo, kaj snuje naš proti vn i k. MAZARSKA NASELBINA V ZAGREBU. Iz Zagreba, 16. avgusta. Dr. leta 1SS0. je bilo v Zafjrebuprav malo Madjarov. Pri železnici in drugih zajedniških uradih so bili nameščeni domačini Hrvati. Kako so Hrvati branili pravico svojega jezika pri jedniških uradih še 1. 1883., je naj-dokaz buna proti finančnemu i a tel ju Davidu, ki je hotel prisiliti hrvatske finančne uradnike, da se na-oče mažarski. Luna je bila zatrta, ne pa pohlepa madjarska za madjartza-cijo Hrvatske. Z banom Khnen He-dervary.jem se začne pravo naseljevanj«' madjarskih uradnikov na Hrvatsko. Od njegovega nastopa leta 1883. pa do I. 1800. je bila madjarščina jedili i uradni jezik na železnicah. V Zagreb pa se je doselilo veliko število Madjarov, ko je bil dogotovljen leta 1800. novi državni kolodvor. Tukaj sobili nameščeni sami Madjari, a sčasoma so odstranili vse nižje služabnike iz službe, kar je bilo še ostalo Hrvatov, tako, da zdaj ni niti jed nega več nameščenega. Ko se je nato uredilo železniško ravnateljstvo so bili ravno t.*ko izključeni od slnžbe vsi ljati pri glavarstvu svoj pristop k pravoslavju. Dne 3. februarja 1903 so zasedli orožniki znova vsa pota, ki vodijo v Ricmanje, 10 orožnikov pa je šlo pred hišo župana Rerdona; tam so mu naložili, da naj takoj izroči ključ kapla-nije, sicer se bode postopalo s silo. Župan je protestiral proti temu. zlasti še, ker je kaplanijska hiša izključna last občine Hicmanje-Log. Sili se seveda ni mogel upirati, zato je izročil ključe s protestom. Dne 5. februarja 1903. so orožniki zopet obkolili Riemanje. Okolu 9. uro pa je prišla iz Boršta cela procesija: Glavar, njegov komisar, kaplan in Boršta, novi kaplan Krančič in dolinski župnik Zupan, potem kovač, ključavničar, sluga z glavarstva in orožniki, kakih 20 po številu, z nasajenimi bajoneti. Šli so pred paklanijo, katero je glavar odprl. Komisijia se je mudila tam kakih 5 minut. Mežnar je na to zaprl farovž, utaknil ključ v žep in vsa družba je šla nazaj proti Bor-tu. Vse tako početje je umljivo toliko bolj, ker je rekel škof Na»l po svojem prihodu v Trst neki odlični osobi. da 7.e pokaže zobe tem Slovencem in Hrvatom ! Kar se tiče prestopanja v pravo-slavje, so našli v Kopru hitro izgo vore, češ, da tak pristop ne velja, ker niso odtegnili prijave na grško katoliški obred. Izdajale so se jim take rešitve s pripomnjo, da se morajo pritožiti proti temu v 14 dneh na nemest-ništvo. KJE STA HRVATA JOŽO BADA-NJEK in MIHA VTDOŠEK. Pri meni sta ostala dolžna na hrani in stanovanju ter odšla od tu dne 28. julija. Jednemn drugemu sta celo nekaj pokradla. Vse rojake in gospodarje svarim, da se jih ogibajo ter jima ničesar ne zaupajo. Kdor ve za njijn naslov, naj ga izvoli naznaniti: MAT. KOLLAR, Box 154, Midway, Pa. (6-7 9) RICMANJSKO VPRAŠANJE. (Dalje.) Škof v priobčili (nlredbe, pastirskem listu, kateri smo zadnjič, ne omenja nikake po kteri bi bili prišli Ric-manjci zopet pod jurisdikcijo tržaškega škofa, ne omenja niti z eno bese dico, da hoče odpraviti v Riemanjih krivice ter zlajšati prebivalstvu neznosno breme, pa tudi ne omenja nič, da vstanovi v Riemanjih novo župnijo, čeprav so v Borštu tisti dau na tako slovesen način praznovali ustanovitev nove župnije. Ustanovitev te n pni je v Borštu je dovolilo minister-stvo 21. marca 1001, župnijo v Riemanjih pa že dne 3. septembra 1900. < mino je bilo to postopanje. Za Ricmanjee je imel škof le to "skrb", da jim je določil novega latinskega kaplana Krančiča; nič drugega jim ni treba nego sprejeti ga pa se vrniti pod Dolino. Sicer smo ze omenili, da ie bilo ustanovljenje nove fare v Borštu le gola komedija.... Šlo je pa pri tem le zato, da se uve-oe v Riemanjih in drugih 4 kaplani-iali prejšnje stanje nasilstva in krivice. Škof in namestnik sta hotela le 00 načinu slavlja v Borštu in aparatu dne 29. dee. 1902. rešiti okolu 50 raznih prošenj, rekurzov in protestov v zadevi ustanovitve nove riemanjske župnije. Te vloge še do danes niso rešene. * V glavnem pa je izdal škof Nagi omenjeni pastirski list radi tega, ker so Riemanjci ogorčeni začeli prijav- Nevarnost kuhinje. V hotelu Orlando so odslovili kuharja Ivana Juliana. Ko je prišel hotelir v kuhinjo, je pa kuhar zgrabil nož in skušal napraviti iz gospodarja -deak. Kadi tega mora sedeti tri mesece na otoku. Kdor ne veruje. V želodcu neke velike ribe, ktera ie sedaj razstavljena v newyorSkem akvariju, našli so dva funta prediva. iest škatelj sardin, jedno jegulju, 0 funtov tiskanih reklamnih listov demokratične stranke, ženski čevelj in komad lesa. Ni čuda. da se je riba naveličala živeti in se pustila vjeti". Naši italijanski sodržavljani. V New Yorku ne mine niti jeden dan brez italijanskih zločinov.. Ako Italijani ne ukradejo kacega otroka ali ne izvrše par umorov, potem pa trotovo kradejo in ropajo. Sedaj ima mo opraviti s "črno roko", potem pa zopet s "dolgimi prsti". Čevljar Rafaele Moresco na 120. ulici si je pri hranil $900 in se nameraval poročit s svojo amoroso. Njegov rojak Gre-gorio Deliba mu je pa ves denar ukradel. Sedaj so ga zaprli Listnica uredništva. J. Z. Cleveland, O. Obžalujemo osobnosti ne objavljamo. N. Be., Citv. — Vi trdite, da ste bili v Evropi časnikar in pišete "Vi soko uredništvo." — Ako znate italijanski, bode to le v Vašo korist. To je t o raj "proza". Z ozirom na pri poslane nam "pesmi", pa odgovarja mo v "poeziji" sledeče: I vostri part i stupid i son roba da latrina: ed anehe la gram mat i ea mettete a la berlina. Mi a\eto rotto i timpani, e no 1' capite aneora ma via, via, finitela, andante a la malora! KJE STA BRATA MARTIN in ŠTEFAN SLOBODNIK, doma iz Boja-nje vasi pri Metliki. Zadnjič sem o njih čula, da bivata nekje v Co-loradu ter da se je mlajši brat Štefan celo ponesrečil. Za kako sporočilo bode njiju sestra vsakomur hvaležna. MARIJA SLOBODNIK, Bojanja vas 54, P. Metlika, Lolenj sko. (G-7 9) Darovi. Iz Akrona, O., prejeli smo za pogorelce v Podpeči pri Dobrepo-lju svoto $10. katero je nabral rojak Frank Lunder, med ondotnimi do maeini male slovenske naselbine. Darovali so: Frank Lunder iz Vel Loške fare $1 ; John Brodnik, Jože Lovko po 50e: Vnton Petrič. Alojzij Ivanec. Matija 'Skerbec, Julij Gruden, 25c; Jože Tomšič, Anton Gerbič. Br. Gerbič, iz fare Rob, po 25e; Jože Tomažin, Fr. Godie, Mike Maje, iz fare Skoejan po $1; Jože Petrič in A. Petrič iz fare St. Gresror: John Urbas 25c; John Levstik 50e; iz družili farnih okrajev: Stefan Tntihar 50c; Ivana Petač 30c; Fr. Zabič, Ant. Tran-kar, Fr. Malic, po 25c. Marko Meglic 20c. * Denar smo odposlali po naročilu na županstvo v Podsrori, da se ta svo-tica razdeli po določilu istega urada med najbolj uboge pogorelce smo tudi ukrenili. NA PRODAJ je saloon na 1425 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Več s« izve ravno tam..Anton Prijatelj, lastnik. (31-8-6-9) Povodom odhoda v staro domovino, kličemo vsem rojakom, zlasti pa znancem in prijateljem v Port Washingto-nu. Wis., iskreni ZDRAVO! Martin Atelšek, Simon Lomšek, Fr. Plndernik, Iv. Podlinšek. Avstrijski parnik G E R T Y odpluje dne 10. sept. ob 1. uri popoldne iz New Yorka v Trst in Reko. Vožnja velja do Ljnbljane $21.65, do Reke $20.50. Brzoparnik PHILADELPHIA odpluje dne 10. sept. ob 9.30 uri do-polndne iz New Yorka v Cherbourg in Southampton. Vožnja velja do Ljnbljane $23.80, do Reke $24.30. Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje 10. sept. ob 10.30 dopoldne iz New Yorka v Antwerpen. Vožnja velja do Ljubljane $25.45 do Reke $26.50. Ekspresni parnik KAISER "WTLHELM DER GROSSE odpluje dne 13. sept. on 10. uri dopoldne iz New Yorka v Bremen. Vožnja velja do Ljubljane $34,45 do Reke $35.65. Veliki poštni parnik EYNDAM odpluje 13. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam. Vožnja velja do Ljnbljane $25.50 do Reke $25.40. Brzoparnik MAJESTIC odpluje 14. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Liverpool. Vožnja velja do Ljubljane S23.80 do Reke $24.30. Francoski parnik da dva vijaka LA TOURAINE odpluje 15. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre. Vožnja velja do Ljubljane $28.70, do Reke $29.00. Vse prekomorske družbe so znižale cene tudi za drugi razred in velja sedaj vožnja od $30.— do $40.— t drugem razr»sdu iz New Yorka v Havre, Bremen, Hamburg, Antwerpen, Rotterdam, Cherbourg, Southampton in Liverpool. Imenovane cene veljajo do preklica. Vožnja listke je d*biti pri FRANK SAKSEB, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. Kranjsko slo ven k:o katoliška =1 Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hoboken, N. J., potrebuje močne može, kteri se Ialiko na Nemško vozijo in za to delajo na parniku. Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen. SLOVENCEM TER HRVATOM SE PRIPOROČA IZKUŠENA BABICA POLONA MEVZEK 252 WILSON AVENUE, Telefon Št. 59t GEORGE L. BROZICH, slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. t?o sveto Barbare v Forest City, Petina Inkorpftrirftuo «5n»§ 31. januarja 1902 t T'e^syiyanyi ODBORNIKI. Predalnik: Josip Zal ar, P. O. Box 547, rorest City, Pa* Podp/edsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, pfc L tajnik: Ivan Telban, P. o. Box 607, Forest City, pi. IL tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin MtrmC, P„ O. Box 537, Forest City, pa ABSKI I}' RAČUNSKI ODBOR: Josip bacr*ELi star. P. O. Box 591, Forest City. Pa $ TOP Otk* r . »i 337, Forest City, Pa. iOSALI&, P. O, Box 492, Forest City, Pa Josip Goitstfo, P. O. Box 669, Forest City, Pa POROTNI ODBORi josip Buceseli ml., P. O. Box 591, Forest City, f^ Karol Zalar. P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P O Box 626, Forest City, Pa, Primož Mato,, P. O. Box 652, Forest City, Pa Dopisi naj se pošiljajo l. tajniku-: John Telban, P. O. Bos 60^ **BBfc City, Pa Društveno glasilo j ti "Glas Naroda«*- Rojakom, kteri potujejo skoči Du ranjto na Silverton, J urey Rico in Teluride, naznanjava, da rra odprl« moto gostilno avstrijska domovina poleg železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., na£ napis je dovolj velik. Vsakogar bode-▼a postregla z dobro pijač«, okusnimi jedili in izvrstnimi smodkamL Za ebilen obisk se priporočata BLATNIK in BRUCK, Dtiraxur*. Coio "GLAS NAReBA" prodaja p« 1 eeat Številka: Anton Bobek, poslevodti* podružnice Frank Sakitr. 1771 St. Clair St., Cleveland. Ohio. John SustariU. 120* N. CJsaa- tre St.. Joliet, 11L Frank Gabrenja. Kit Powas St.. JehnstowR, Fa. Frnnk A. Bandck. Milwaukee. Wia. v - zaslužene denarje je naj> I P7kn sigurno domu I U&flU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street^ New York Kadar pošiljaš novce v staro d movino obrni se izveetno na: FRANK SAKSER 109 Greenwich St, New Ycrk Resnica je da jo največja nesreča v A-merika za človeki — T>olo— Ako je človek bolan zen. neinore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? - Kadarje človek bolan — moro so zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojalii Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. G. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte ! Nekoliko najnovejših zahval skateriml se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor I V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revmatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. a -bolezen želodca Collins in poslali ste mi z krat zdra-g®™«® »O1«2«* ozdravlena. vila in zdaj sem popolnomB zdrav. ■ S™' Toraj se Vam srčno zahvalim zatoTa ozuraujena. velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Haik Strah, 69 Arimont St Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prof. Collinsjamei za popolno oz-dravljenje vseli bolesti: Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, Prevail, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Oollins je jedini kateri popolnoma ozdravi susico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof- Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opišito isto v maternem jeriku in adresujte na * PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34tli St., NEW YORK. Prof. Collins Vam Ce poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. Inkorporirana dne 24. januarja igox v državi Minnesota v EL.Y, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: J^HN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KEKŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calnmet, Mieh. Blagajnik: IVAN GOYZE, P. O. Box 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St, Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, P&-IVAN PRJMOZlC, P. O. Box 114, Ereleth, Minm. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th Sw Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj te blagovolijo pošiljati na L tajnika: Gee. L. Brexich, Ely, Minn., po svojem zastopriku in nobenem drugem. Denarne pošiljatre naj M peeiijaje blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in p« svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NAROD A". PRESTOPILI. Od dražtva sv. Alojzija fit. 18 v Rock Springs, Wyo., k družtvu Danica št. 28 v Cumberland«, Wyo., Lovrenc Demšar cert. 1354. Prvo družtvo šteje 114, drugo 28 udov. Od družtva sv. Barbare štev. 3 v La Salle, 111., k družtvu Marija Zvezda štev. 32 v Black Dianiondu, Wash., Josip Turk cert. 635, Ivan Gobre cort. 570. Prvo družtvo šteje G3, drugo 4G udov. Od družtva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgh Pa., k družtvi, sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa., Fran Sraj cert. 104S. Prvo družtvo šteje 89, drugo 31 udov. PRISTOPILI. K družtvu sv. Štefana št. 26 v Pittsburgu, Ta., Anton Šein rojen 1874 cert 2951, Anton Škrlj 1877 cert. 2952. Družtvo šteje 50 udov. K družtvu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., Fran Hudokmet 1884 cert. 2953, Josip Visočnik 1880 cert. 2954. Družtvo šteje 48 udov. K družtvu Sladko Ime Jezus št. 25 v Eveletliu, Minn., Fran Or-bilia 1866 cert. 2955. Družtvo šteje 63 udov. K družtvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetn, Mich., Mile Pa-vlak 1 s75 cert. 2956, Karol Pavlak 1877 cert. 2957. Družtvo šteje 196 udov. K družtva sv. Jožefa št. 23 v San Franciscu, Cal., Josip Kramar 1875 cert. 2958. Družtvo šteje 48 udov. K družtvu Sladko Iuie Jezus št. 25 v Eveletliu, Minn., Ivan Zgonc 1870 cert. 2959. Družtvo šteje 64 unov. K družtvu sv. Cirila In Metoda štev. 1 v Ely, Minn., Anton Grum 1886 cert. 2960. Družtvo šteje 174 udov. SUSPENDIRANI. Od družtva sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetn, Mich , Matija Marenč cert. 2541, Mile Vujnovie cert. 938, Josip Smuk cert. 891. Družtvo šteje 193 udov. Od družtva sv. Jožefa štev. 14 v Crockettu, Cal., Ivan iroje cert. 1129, Lovrenc Zupan cert. 1131. Družtvo šteje 36 udov. Od družtva sv. Jožefa št. 23 v San Franciscu, Cal., Josip Adamič cert. 1610. Družtvo šteje 47 udov. JURIJ L BROŽIČ, L tajnik. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Umrli so v Ljubljani: Pavla Habič, postreščkova hči, 1% leta, Florjanske ulice 16; Ivan Flander, paznikov sin, 25 dni, Vodmntski trg 8, Ivan Sclia-chermayer, prisiljenec, 35 let, Poljanski nasip 56 ; Friderik Legat, sin preglednika železniških voz, 3 mesece, Radeekega cesta 2; Vida Bizjak, pekovskega mojstra hči, 14 dni, Poljanska resta 49. Poslopje se je zrušilo. Piše se: Na Igu pod Ljubljano se je gostilničarju Mežanu zrušilo vse poslopje, katero je zidal na dvorišču. Ponesrečil je tudi zidar, ki je pod zemljo zidal; do petih popoliulne v soboto. 20. avg., ga še niso niofifli rešiti. Ljudje so se temu gostilničarju že preje čudili, ker je hotel na malem svojem dvorišču vse zidati: hlev, ledenico, klet, verando itd.; ljudje so se le vpraševali, kje in kedaj postavi kozolec za žito. Zakasnel cvet. V Begunjah na Notranjskem imamo pomlad: ob veliki cesti je mlada jablana vsa v cvetju. <*e h »de pa kaj sadu, bodemo že tudi sporočili. Vodovod v Bohinjski Bistrici. V Bohinjski Bistrici so nedavno začeli graditi vodovod. Strela je 18. avg. v Tominjah na Notranjskem udarila v poslopje A. Logarja. Poslopje je pogorelo, kakor tudi soseda Primca; zgorelo je tudi nekaj žival i j. — Logar ima škode do 10 tisoč kron, Prime pa do 2500 K. Pogorela so 15. avgusta v vasi Kra je pri Dolu poslopja; L. Povšetaškode je do 1600 K. ŠTAJERSKE NOVICF-. Naloga nemških učiteljev ob jezikovnih mejah. Dne 7. in 8. avgusta je zborovala v Mariboru '' Zveza av-strijsko-nemških učiteljskih društev." Na tem zborovanju je nekdo govoril o nalogi, ki jo ima učitelj ob jezikovnih mejah. Ob tej priliki so ti nemški šovinisti kar hrustali obmejne Slovence. "Domovina" obžaluje te tier, ike — pedagoge, ker si v toli resnih Časih niso mogli izbrati druzega primernejšega predmeta in da so na dnevni red učiteljskega, torej - nepolitičnega zborovanja postavili takov političuo-izzivalen govor, naperjen proti eni tretjini prebivalstva v deželi fn potem prihaja v "Domovini" — mutatis mutandis — tista stereotipna ojiomba: ako bi kaj takega storilo kako slovensko učiteljsko društva itd. itd. KOROŠKE NOVICE. Spodnji Dravograd. Dne 22. avgusta je bila tukaj huda ploha. VsleH močnega naliva je planinsko cesto na več krajih popolnoma raztrgalo. Pol ure od Spod. Dravograda na glavni cesti proti Mariboru je zasul velik plaz glavno cesto. Toče. hvala Bogu. ni bilo. Dohrlavas. Nedavno je hotel neki at vlomiti v cerkev Matere božje na rori. Zid in vrata v žagrad je precej »oškodoval. Št. Jurij na Vinogradih. (Razno. Malokdaj obeta leto biti tako slabo, ;aknr je letos. Pod Vogljami proti Jremčičam še sedaj teče po važeuber-vfcem prost ranem polju takoimeno-ani gladovni potok. Ljudje namreČ »ravijo, da tedaj leto ni kaj prida iadar se imenovani gladovni potok vsaj do kresa ne posuši. In imajo za etos najbrž prav. Na binkoštno so-'loto nas je skoraj pohrustala toča; ;ar je pustila, so skoraj veliki del x>škodovaIi ostudni "vogrci", ki na-iravljajo, kakor drugod, tako tudi pri las, veliko nesreče. Žito kaže slabo, kar ga je zrastlo in dozorelo po dru-rem vsejanju, je zelo lahko. Samo ži-ina ima let«*s pri nas obilo krme. ',epo se je obnesla pomladna košnja n kaj lepa je povsod detelja. Malo-kateri dan premine, da ne prigrozijo »d severne in zahodne strani črni >blaki, o kterih pravijo, da ima skoraj vsak točo v sebi. PRIMORSKE NOVICE. Umor na cesti. V Trstu je napadel na cesti 431etni zidar Mattioni K. 45-'etnega P. Constant.]nija ter ga zabol del, da je izdihnil. Mattioni je bil Constantinijev svak. Požari V jutro dne 20. avgnsta ob 3. uri je začelo goreti na Greti v Tr stu v neki kolibi za delavce, ki delajo na gradnji železnice. Prišli so gasilci ter po nekoliko urah pogasili ogenj, ki je pa vpepelil kolibo in neki konjski hlev, ki sta oba last Miroslava Mozetiča. Požar je napravil škode za 8000 K. Obe poslopji sta bili zavarovani proti požaru. — Ob 4. urt in pol zjutraj je pričelo goreti v delavnici mizarja Antona Conti, ki se nahaja v ulici Petronio št. 1. Gasilci so tu uspešneje gasili. Vendar je ogenj uničil raznega pohištva in orodja v vrednosti 300 kron. — V Otočeu, v bivši vojaški granici, je nastal v četrtek, 18. avgusta zvečer velik požar, ki je trajal do petka zjutraj. 25 družin je brez strehe. Škoda znaša četrt milijona kron. Nesreča na delu. 391etni prodajač Mihael Mikol, je dne 16. avg. pred-poludne delal na neki gradbi v ulici Giuliani pri sv. Jakobu v Trstu. Njegovo delo je bilo, da je potom škrpca spravljal malto v IV. nadstropje. — Okolu 9. ure in pol se je škrpec utrgal ter pal na glavo nesrečnemu Mikoli, ki se je takoj ves krvav zgrudil na tla. Telefoničnim potom pozvan je prišel na lice mesta zdravnik s zdravniške postaje, ki je takoj konstatiral, da je bil nesrečni delavecjako težko in nevarno ranjen ter da mu je najbrže zdrobilo črepinjo. Podelil mu je najnujnejšo zdravniško pomoč ter ga dal potem nemudoma odvesti v mestno bolnico. RAZNOTEROSTI. Sibirska železnica. Stroški za gradnjo sibirske železnice zuašajo do sedaj baje nad 1700 milijonov K. Ruska zdravniška služba. O. njej piše Giidke: Največjega priznanja je pač vredna ta služba, katero kar le najboljše podpira družba rudečega križa. Voditelj te družbe na bojnem j-olju Aleksandrovski, pridobil si je neranljivih zaslug. Splošno se slavi tudi profesorja Zoge-ja in Botkina, ki sta bila v bitki pri Vafangu vedno v najsprednejših vrstah in sredi deževja krogelj, kjer sta požrtvovalno in junaško opravljala svoje delo pri ranjencih. Od 1800 ranjencev, ki so bili ranjeni v dva dni trajajoči bitki, preskrbel jih je rdeči križ 1200. Sanitetni vozovi, v kterih je v vsakem prostora za dva ranjenca, so zelo ■>raktični po teh slabih potih. Zdravstveno stanje ruske vojske je še do sedaj popolnoma dobro; le des-interija je nekoliko nastopila. Kdor se je sani prepričal, kako tukaj dež lije, ta lx»de znal hvaliti rusko zdravniško službo in bode vedel, kako trpežen je ruski vojak. — Kakor bi se bili oblaki utrsrali, pričelo je liti, v četrt ure je bila planjava med Ha i Chengom in Liao Tangom spremenjena v jezero, iz katerega so molela ru--rka ležišča jwdobno otokom. Šotori jih niso moirli več braniti pred dežjem mokri so bili do kože in vendar je donela pesem iz ležišč. A pri vsem tem vremenu vidiš tudi prav vesele podobe; drugega dne jezdila je ob takej I'd oh i četa uhodnikov tretje divizije skozi Liao Yang. Spredaj poveljnik, nonosno, v levi roki uzdo, v desnici pa *'elik, z oljem namočen kitajski dežnik, za njim pa jezdeci, vsi slikarsko 'kraseni in na vse mogoče načine obvarovani pred dežjem; nekateri so imeli šotorsko platno čez glavo, d m pri •ez konje potegnjeno, nekateri so bili •deti s suknjami, drugi so si jih oblekli; in tako so šli tiho in potrpežljivo naprej, in sicer ne v paradi, a dobro zavarovani pred dežjem. Jaz mislim, da nimajo v nobeni vojski toliko vrostosti glede na obleko, kakor v ru--ki. — Avstrijski častniki na laških tleh. Iz Arsiera pri Vicenei so poročali: Pokazalo pe je, da so bili dne 14. av-rusta prijeti avstrijski častniki in •odčastniki od finančnega stražnika 1a meji. ki niso imeli dovoljenje, ogle-lati si vrh Terrara. Zapazili pa so jih nekateri častniki "alpinov" ter jih nrijeli in jim vzeli orožje. Na to so brzojavili na ministerstvo, ki je pa lkazalo, takoj spustiti jih. "Gazzetta di Venezia" pa pripo-eduje, da so prekoračili dne 14. avg. mejo en avstrijski major, dva stot-lika, en poročni k in dva podčastnika :zmed čet, ki se nahajajo pri Tonezzi ia manevrih, in sicer so šli čez brez irožja ali v uniformi. Častniki so imeli daljnoglede in topografične karte. Zasačil jih je neki finančni stražnik. Rekli so mu, da so hoteli napraviti izlet na Terraro. Stražnik iih je odpeljal v tabor "alpinov" pri Vicenci. Tam so jih pridržali več ur. ootem pa izpustili na ukaz minister-stva. "Piccoln" poročajo iz Arsiera, da finančne straže naletele na 30 oboroženih avstrijskih vojakov 300 m o.d meje. Sledili so jim. Ednega vojaka so vjeli, razorožili ter ga poslali potem čez mejo. Pomanjkanje vode v Švici. Iz Bern a javljajo, da prihaja tja iz vseh planinskih krajev Švice vest, da je vsled suše navstalo pomanjkanje vode. Ako ne bode kmalo dežja, bodo na več krajih morali planinci goniti svojo živino napajat v doline. Za avstrijsko državno železnico je naročilo želez, ministerstvo 92 novih osobnih voz in 2S5 tovornih voz za ceno 2,362.905 K. Kretacje paruifcoT. V New York so dospeli: Philadelphia, 3. sept. iz Southamptona z 1182 pot. Furnesia 4. sept. iz Glasgowa z 9S2 pot. Rvndam 4. sept. iz Rotterdama z 1158 potniki. Main 5. sept. iz Bremena z 675 pot. Koenig Albert 5. sept. iz Bremena z 1133 potniki. Zeeland 5. sept. iz Antwerpena z 1173 potniki. Dospeti imajo: Philadelphia iz Southamptona. Gerty iz Trsta. Giulia iz Trsta. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Pennsylvania iz Hamburga. Majestic iz Liverpoola. Numidian iz Glasgowa. La Touraine iz Havre. Cedric is Liverpoola. Etruria iz Liverpoola. Hamburg iz Hamburga. Noordam iz Rotterdama. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Finland iz Antwerpena. Hohenzollern iz Genove. Columbia iz Glasgowa. Germanic iz Southamptona. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Odplnli so: Rotterdam 6. sept. v Rotterdam. Kaiser Wilhelm II. 6. sept. v Bremen. Moltke 6. sept. v Hamburg. Carpathia 6. sept. v Liverpool. Odpluli bodo: Baltic 7. sept. v Liverpool. La Savoie 8. sept. v Havre. Bremen 8. sept. v Bremen. Zeeland 10. sept. v Antwerpen. Philadelphia 10. sept. v Southampton. Hohenzollern 10. sept. v Genovo. Palatia 10. sept. v Hamburg. Campania 10. sept. v Liverpool. Rvndam 13. sept. v Rotterdam. Slavonia 13. sept. v Reko. Kaiser Wilhelm der Grosse 13. sept. v Bremen. Majestic 14. sept. v Liverpool. Hamburg 15. sept. v Hamburg. Prinz Albert 15. sept. v Bremen. La Touraine 15. sept. v Havre. Pennsylvania 17. sept. v Southampton. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York pc dnevu. Oglasite se pri: C. M. C0X £ POST, Ass't Ticket Agsiil. City Ticket Ageat, 31.3 IV. Alain St., Pueblo, Colo. Pozor I Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenee Vaa pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvora« NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lopo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Franeisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine sniodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano 3 najboljšo postrežbo. T obilen obisk se priporoča: l31do) tata* Pubefc Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu ii najboljših rož in korenin, ki jih je d »bi ti ▼ Evropi in Ameriki ter iz finega, naramesra vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih orjranih. naj «ra_ pije redno. Pošilja se v zabojih po jeden tacat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Sev. Amerike. V obilna naročila se »riparo&i JOSIP BTJSS, 432 S. Santa F 6 A v. Pueblo, Col. Čast mi je naznamti slavnemu ob-iinstvu v Chicagiy I1L, kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sena otvoril novo urejeni saloon pri „TriglaYiTf 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno k e g 1 i S č e in igrala« miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v pnrej vrsti za točno in solidno postrežba. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakont, da me blagovolijo večkrat počastili s svojim obiskom! Mohor Mladic. 017 So. Center Av., blizo 19. al«, CHICAGO, ILUX0I& JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. Priporoča rej ako m svoja izvrttna VINA, ktera v kakevesti aadkrilju-joj* vsa drug* ameriška vina. Kadeče viae (Concerd) predajam pe 5#c galeae; bele viae (Catawba) ?e 7fe*faleao. NAJMANJŠE NAROČILO ZA TIHO JE 5t GALON. BEJN JE VE O, sa kterega sen Import iral brinje iz Kranjskega, velja 12 steklenic $15.00. Brinjevec je najbolje vrste, ker je žgane na isti način. k&-ker dema na Kranjskem. NAJLOČB AJ£ JE PKELOŽTTI BEST AS Za •bila. marečila se prjpero&a JOHN KRACKER 1199 Si. Clair St., Cleveland, Ow £5" =£XL Frank Sakser^ 109 Greenwich Street., New York, N. Y. > c USTANOVLJENO LETA 1893. o a h t USTANOVLJENO LETA 1893. DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro domovino, Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti I Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj pošljem lOO kron ^a $20.55 in IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. prodajam po izvirnih cen ali in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v PAR0BR0DNE LISTKE New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede pot nika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postaj«} in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 379S Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 2S centov in prihrani dolarje. To je zel6 važno! Z veleštovanjem FRANK SAKSER, lOQ GREENWICH ST., NEW YORK, IV. Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Milko Vsgrin. Novel«. Spisal dr. Stojan. (Dalje.) "Ogrske gospice so, rekel bi, rse na to stran jako lahke; tudi nemške, in med njimi Olga sama, nimajo menda tršega srca kakor moje rojakinje sklepa! je potem Robert. "Sprva je treba malo ponositi se s plemstvom svojim, pobahati in zarožljati s svetlo sabljico; nato nekaj laskavih besed o njenej lepoti in o ženskej posti sploh; potem se govori o udanosli, ljubezni, slednjič pride poljub — in srčna vez je goto-ako sem zmagal vsekdar in boom tudi tu", vzklikne zdaj Rober1 ves \f*st>l in tleskne dlan ob dlan. "Meni se ne moro žensko bitje proti-viti, ako ga v srce zadenejo moje iskre oei. Tu v Porečah bode veselje! Danes se pošalim z Olgo, jutre grem zopet kam drueram, ali v mesto Celovec, kjer so neki lepe, žive gospice. ali v kako bližnjo kopel. Povsod mi bode src na izbiro, in Olga naj pazi. ee hoče, da se jej ne izneverim!" V takih pogovorih in mislih bil je baron Robert vesel in zadovoljen, kajti nikdo mu ni tu ugovarjal, saj je bil sam v sobi. A ko bi ga bila, ti ljuba čitateljka, videla, kako samo-svestno je trdil on vse to, smejala bi se mu bila rekoč, da se zelo vara o ženskem spolu in da si zida gradove v oblake! Manj zadovoljnega se je pa kazal baron Robert s svojim stanovanjem. Zdaj ste mu bili njegovi dve sobi pre majhni, zdaj mu ni lega proti solčne-mu vzhodu ugajala, češ, da ga bodo jutemi solneni žarki nadlegovali, zdaj so mu bile služkinje v vili pre-grde in preumazane, kakor da bi bile Madjarke najsnažnejše in najlepše ženskena svetu; a znano je vendar dovolj, da se slovenska dekleta v ko-pelih jako belo in praznično oblečena. Da lahko bi bil rekel, kdor ga je videl, da je ta madjarski baron ne-strpljiv kakor mnogo drugih! A tudi narava mu ni ugajala. Jezil se je rekoč, da so mu gore previsoke, ker ne more prek njih videti; zdaj mu je manjkalo ravnin, kakor so one tam na Ogrskem; zdaj je zopet klel, da se bode jahanju celo odvadil, ker ni dobiti jeznih konj, a tndi pripravnega prostora za jahanje ni; da še s krasnim jezerom ni bil zadovoljen, in ga je imenoval mlako, Če tudi ono 3581 oralov površine obsega in je do 85m globoko ter se celo do 1660m na široko razteguje. Z ničim ni bil ta ogrski patron zadovoljen, a prestopil je bil komaj prag svojega stanovanja! In to svojo nezadovoljnost kazal je tudi pri Skenovskih. Ošteval je ljudi in jili zmerjal, kako so neotesani, ker se mu seveda niso tako priklanjali, kakor ogrski kmetje na njegovem zadolženem posestvu ob Blatnem jezeru. Naš slovenski kmet že ve dandanes prav dobro, komu se ima odkrivati in komu ne, a to je baš jezilo madjarskega plemenitaša. Govorila je zgolj ošabnosti iz njega, a ta se kakor znano ne prikupi nikomur, in tedaj tudi ni Olgi in njenej materi ugajala. Razgovor pri Skenovskih bil je to-raj prvi veeer jako enoličen. Največ je govoril Robert sam in se pri tem dobro počutil, ker mu ni nikdo, tudi Olga ne, ugovarjal. A to se ni zgodilo iz ljubezni do njega, ali ker bi bila 7. njim gojila enake nazore, temveč iz malomarnosti, ktero je kazala pri njegovem besedovanji. Ni se jej vredno zdelo, da bi se o takih ničevnostih in abotah pogovarjala z njim. Pri vsem tem pa se je vedel Robert proti Olgi in sploh v Skenovskej hiši, kakor da bi bil domač. Čutilse je vzvišenega nad obiteljo Skonovsko kot baron in se ponašal s svojo visokostjo ob vsa-kejpriliki. Hotel je pokazati, da mora Olga v čast, v veliko čast šteti, da pride v baronsko rodbino, in to grajščino ogrskega magnata, kakor se je večkrat sam imenoval. Baron Benda ni nikdar slutil, da ga Olga ne mara, tako je bil v sebe ze-slepljen., Domišljeval si je, da se nje-govej dražesti, vojaškej možatosti, lepoti in plemskej visokosti ne more žensko srce vstavljati, in tako je mislil tudi o Olgi, svojej bodočej nevesti. Zatorej mu še na um ni prihajalo vprašati kdaj Olgo ali ga ljubi, ali hoče biti njegova. Kaj še! To se je pri baronu Robertu vse samo ob sebi razumevalo. Saj pa tudi on prave ljubezni n.\ poznal niti vedel, da še more kdo drugače ljubiti kakor on. Njemu je bila ljubezen kakor ogenj, ki se zažge ob škopu slame. Zdaj nastane visok plamen, ognjeni slop, a hipoma ugasne vse, ni svetlobe, nigor-kote, niti ognja, da bi se grel o njem. Da, še večja temota ti nastane, in kmalu ne veš, sje se je bila slama zažgala. Tako je bilo Robertovo grče, in on sam ni vedel prav, kje, kdaj in kolikokrat se mu je že bila vnela iskra ljubezni. Samo to bi ti bil znal povedati, da je že marsiktero vojsko bil z Armorjem in boginjo Venero, a v takih bitkah je podlegel, kakor bog Mars na trojanskem bojišču pred silno močjo deviške Athene. Le obrunki so ostali ter kazali zaceljene srčne mu rane. Bil je torej zavarovan proti nežnim čutom, in kakor neranljiv vitez v pravljicah korakal je sigurno med ostrimi puščicami vse ocarujoče-ga ženstva! Prve dneve je zahajal Robert pogo-stoma k Skenovskim. Najljubše mu je seveda bilo, ako je naletel na Olgo samo. Ali to se je k sreči malokdaj zgodilo. Kadar je imela mati izven hiše nujnih opravkov, opazovala je pametna deklica vse dohode kakor vojak na straži, ali se nikdo ne približuje. Je-li pa zapazila, da prihaja Robert, zbežala je k materi in ostala pri njej, dokler se ni on poslovil. Na vrt in v gozdič pa ni sicer sama hodila, kakor kedar je vedela, da ne bode nagloma Roberta k njej. Vsled tega se je bil Robert hitro prepričal, da se ga deklica boji. A to je le pripisoval njenej mladosti in plahosti sploh, kajti vedel je, da se mlade gospice možat«*a huzarskejra častnika tako boje, kakor piščeta trdokljunega jastreba! "Mora se me pač še privaditi", mislil si je sam pri sebi. " Ona pač ni navajena obee-vatis častniki in visokim plemstvom. Sramuje se. a ta sramežljivost jej bode že v kratkem izginola." Zato pa, da se zadnji njegov izrek vresniči, znal je pa tudi Robert skrbeti. On ni popraševal o ljubezni niti govoril, kakor je sicer navada, o srčnih ranah, o nasrnenosti, o udanosti do nje, temveč on je udaril naenkrat scelo vojsko na svojega nasprotnika. Ko se je bila enkrat mati slučajno še predno je Rihard z Dunaja došel, iz Robertove in Olgine druščine za malo časa oddaljila, prijel je Robert deklico, kakor kragulj nedolžno pišče. vso eilo okoli pasu, pritisnol jo na srce ter jo šiloma krepko poljubil. A v tej bitki je bil premagan! Vsa rdita in razkačena izvije se mu Olcra s pomočjo svoje telesne sile iz njegovega objema ter zbeži jokaje in ozmerjajo? ga k materi v stransko sobo. Od tega trenotka ni mogla Olga Roberta nikakor ne trpeti in se ga je samegt strahu še bolj umikala. Ni ^i mogla tolmačiti njegove velike predrznosti v ptujej hiši ter si domišljala, da bi jej utegnol na tihem še enkrat kaj taeega storiti! To strastno Robertovo početje bilo pa je v Olgi še zadnji čut do njega zatrlo, in zdaj je začela tudi njena že prej prisiljena prijaznost pojemati. Robert je slednjič vendar uvidel, da se je v svojej Clump«gne",___________________........... 8.000 , „L> Gucogne",______......................... 8.000 ,, •5.00a konjakih mil, 15.000 „ i (.000 9UMMT 9.000 9.000 SLAVONIA Parniki odpljajejo od sedaj naprej vedno ob Setrtkih ob 10. uri dopoladce. Parniki odpljujejc la priataniMa *tv iS North River, ob Morion 1 •La Touralni 13. okt. 1904. •La Lorraine 20. okt. 1904. La Bretagne 27. okt. 1904. •La Savoie nov. 1904. •La Touraine 10. nov. 1904. •La Savoie •La Touraine •La Lorraine I La Bretagne •La Savoie 8. sept. 1904. 15. sept. 1904 22. aept. 1904. Ji9. sept. 1904. 6. oktobra 1904 PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljnje iz New Yorka dne 13. sept.. 1904. odpljuje iz New Yorka dne 27. septembra 1904. odpljuje iz New Yorka dne 11. okt. 1904. ULT0NIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadwav. New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago. Rojakom v Clevelandu, Ohio, In okolici priporočam svoj SALOON, 1776 St. Clair St., tflc bančne podružnice g. Frank Sakserja is New Yorka, kjer točim Izvrstno Leysy-jevo pivo, domača m importirana vina, whiskey, likere in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek. Ob je dnem se priparočam roja kom za TOLMAČA, aka kedo ponesreči in se polko-daje t tovarni, da mn iztirjam odškodnino, ker imam t tem že večletne skuinje in postopam z rojaki polteno ter jib varujem brez-vestnežev. GAŠPER KORČE. 1776 St. Clair St, Clmland, Ohio ttT Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Slani ajeieiji: Ji BROADWAY, NEW YORK.. Holland-America Liine (HOLLAND-Al?KRIŠKA ČRTA) yozl kraljevo nizozemsko in jjOBtu ZjedinjerJh držav med NEW YORKOM in EOTTERDAMOK preko Boulogne sur-Mer. NOORDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 13,P00 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojni* vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstn]& Radi eeue glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta. ima svoje pisarno v m&stilv DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstras-e. TRST, št 7 Prosta luka. BRNO, 11 Krona Ako liočei dobro postrežbo i mesom in groccrijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Av., Paeblo, Colo. Tndi naznanjam, da imam t zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, Šunke itd. Govorim v v»eh slovanskih jezikih. Priporočim s« za obil- Parniki od pljujejo: Is ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YOU K A vsako srede mM ob 10. uri zjutraj. ■ ■ ■■ -t,. .. HOLLAND-AMERICA LINE. S9 Broadway, NEW YQBK. 90-2 Dearborn St., CHIT A 00, T I, I, RED STAR LINE (Prekomorska parobrodna družba ,,Rudcča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkotn in Antwerpenom. ****** ♦ * * * * * Philadelphia m Aorverpencm, Olgi domišljati ženski vzor in nehote hrepeneti po njem. In iž spoštovanja nastala jevnjego-•ej duši tiha ljubezen, hrepenenje po *v©jem idealu! (Dalje prihodnji?.) SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper HEUMATIZEM, POKOSTNICC, FODAGRO itd. In razne revmatične neprilike. BAnOt 2&CL In BOct. v vseh lekarnah P. Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Math. Grill, 1S48 St. Clair- St., Cleveland, Ohio. Priporočam rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Rudeče vino po 50c. gal., belo po 75c. gal. Najboljši domači arožnik 4 gal. za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevožne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Rojaki l Ob priliki mojega obiska v stari domovini nakupil sem veliko brinja; brinja ie izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bodem IZVRSTEN BRINJEVEC, kakoršnega ni v celi Ameriki. Cena mu bode 12 steklenic $12, 1 steklenica $1.25. Rojakom se priporočam v obilno naročbo. Naročilom je priložiti denar. v..-.•-:-• < . Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki -MOERLAND d v« v jaka 0J7M ton. 2EELAHB ...........1100.1 ton. Rojaki, podpirajte rojaka! KROOJiLAND..........127G0toB. FINNLAND............ 12760toi vpofttet« vso potrebščine, dobra Podpisani priporočam svojo dobro arejena GOSTILNO, v kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE jMODKE in LlKEFJE. Pri na eni se tudi dobi vsak dan DO BRA HRANA* Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., ( naj na postaji vpraša ta mene in rotovo bod« je obrniti lia prišel do mene in do enancev. Ako kode pc _ trebujc kak svet, naj te name obrne. Kale geslo toraj bod i t Pri reiiah za med k rovJe «o Irana, najboljša postrežb«. Pot vznožju Fnlton Street. — Tz PHrLA-DELPHiJE vsako drugo sredo od jiomola ob vznožju Wasiiington St. Glede vprašanj ili kupovanja vožnjih listkov e* Office, S Broadway, New Yutk City. «▼€>11 k svojim! 90—96 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUIfl, MartiB Muhift, Mk. 21 Post Street, SAN FRANCISCO. — ali na ajene uutopnika.