K rojstnemu dnevu voditelja jugoslovanskih narodov
W	V	W o 1
Uto nas up - naša resiteu
J/K e j ne	črte
Imaš občutek, kakor, da bi se delali norca iz nas. Ti pridejo k nam gospodje nekje od daljnega zapada, se vozijo po že začrtanih poteh, gledajo, izprašujejo — ne vidijo pa in ne slišijo. Vzamejo etnografsko karto in začnejo črtati. Račun je enostaven: sto Slovencev na tej strani, sto Italijanov na drugi strani črte in tako naprej. Seveda, vsaka država mora imeti približno enako število pripadnikov tuje narodnosti pod svojo oblastjo. Tako so računali. Gospodarstvo dežele? Nedeljivost ozemlja? Ljudska volja? Pomirjanje med narodi? Brezštevilne žrtve, človeške, materialne in moralne? Kaj neki bi bilo vse to! Oni so daleč, ne čutijo z nami. Mislijo po svoje po končani vojni. V borbi so bili Primorci junaki, poveličevali so partizansko hrabrost, vabili so po radiu preko vseh oceanov. -Seveda vojna je končana, vsak misli na svoje korisit ni res? Da bi pa dosegli svoje cilje, je trt ba deliti, cepiti, sejati razdor med narodi, držati v skrajni živčni napetosti človeka. Oddeliti je treba morje od zaledja, zaledju treba zapreti okno v svet, morje. Vsi vedo, da ne more živeti morsko pristanišče brez zaledja, bližnjega in daljnjega, zato bi bilo potrebno Trst odcepiti, ga gospodarsko uničiti. Prebivalstvo, ki bi imelo morje pred očmi, v bližini, bi moralo siliti k njemu, hrepenelo bi po njem. Nikoli ne bi bilo miru pri nas. Vojna bi grozila vedno in vedno. Mi ki živimo na tem ozemlju, doživljamo vse dogodke. Nismo blago za katerega bi se smelo barantati. Dolgo smo trpeli. Petindvajset let. Molčali smo, u/ irali smo se. Prenašali smo vse muke, zatiranja, zapostavljanju. Prenesli smo tudi zapiranja in smrti naših najboljših, ki so bili obsojeni na smrt in ustni 'eni. Pritiskali so kruto, brezobzirno na nas, da bi se izselili Obupali mi mo, vzdržali smo. Ko je napočil dan, se je dvignilo primorsko ljudstvo, enodušno brez o-klevanja. Šlo je v boi, ko se je zdel boj še obupen, brez nade y zmago. Prostovpljno, z orožjem, ki mu je bilo na razpolago, s trdno voljo, z nepremagljivim in odpornim duhom. Padali so očetje, padali so sinovi, padale so hčere. Umirale so po koncentracijskih taboriščih matere, otroci. Hirali so po zaporih brez izjeme, moški, ženske, mia di in stari. 46.000 padlih žrtev je bilo v Julijski krajini. Ogromna številka za deželo, še večja za nas Slovence, ta mali narod. Vse te žrtve naj bi bile zaman? Ne! Za nas je vsak človek, vsaK kraj, tudi kjer smo v manjšini, velika izguba. Nismo se borili, da bi se po zmagi morali izseljevati z narodne grude. Borili smo se za svobodo, za samoodločbo in samoupravo. Borili smo se za .svoje življenje, za bodočnost svojih otrok. Primorsko ljudstvo je šip v boj za nedeljivost Julijske kru jine, za bratstvo med obema narodoma. Tudi italijansko ljudstvo je šlo v boj, borilo se je ramo ob rami s Slovenci; pozna nas, da nismo maščevalni, ve da smo živeli stoletja skupno življenje, da ne moremo narazen. Ve italijansko ljudstvo, da spada manjšina k večini.
Za to vse žrtve. Mi ki smo ostali, smo obljubili našim padlim junakom, da bomo šli po njihovi poti. da bomo nadaljevali njihovo delo. Ne odnehamo.
Danes praznuje voditelj jugoslovanskih narodov, maršal Tito svoj 54. rojstni dan.
V mali vasici Kumrovcu v Hrvaškem Zagorju se je rodil jugoslovanskim narodom junak, ki je zbral okrog sebe vse zdrave sile ob zlomu gnile Jugoslavije in jih vodil od zmage do zmage. Tam kjer je v davni preteklosti
Matija Gubec združil hrvaške in slovenske kmete, da so dvignili pravični punt proti gosposki, tam so tekla otroška leta tovarišu Titu. Ti kraji, kjer je delovno ljudstvo pred stoletji izgubilo svojo staro pravdo in bilo po-mandrano in imičeno od vojske fevdalnih gospodov, prav ti kraji so nam dali pobudnika, organizatorja in voditelja, ki je pripeljal jugoslovanske narode skozi osvobodilno borbo do svobode.
Bratsko združeni narodi Jugoslavije so polni ponosa, da imajo v svoji sredi človeka, ki je izšel iz kmečke hiše in delavskih krogih, katerih ni nikoli zatajil, marveč je ravno v teh slojih imel svojo največjo oporo za podvig jugoslovanskih narodov in *;a njih srečo in blagostanje.
Težka leta ilegalne borbe, zapori in preganjanja niso uklonila borbenega duha maršala Tita. In ko je prišla ura, ker ni bilo časa za oklevanja, takrat je tovariš Tito že lahko računal s kadri, ki
Svoje obljube moramo izpolniti. Ne morejo nas zadovoljiti predlagane črte niti če bi bile krajše od začrtane francoske. Kdor ne verjame, naj gre med naše ljudstvo in prepričal se bo. Videl bo, da se primorsko ljudstvo ne da žaliti,' še manj pa hoče biti kaznovano, da se je pridružilo z vso odločnostjo zaveznikom v borbi proti močnemu in krutemu sovražniku in doseglo skupno
jih je ustvaril v času Stojadino-vičevih, Koroščevih in drugih reakcionarnih vlad, ter jih postavil na svoja mesta, da so v letih, ko se je zdelo nekaterim brezupno stopili na edino pravo pot v borbo proti brezprimerno močnejšemu sovražniku ter ga končno uklonil in premagal.
V tistih najbolj težkih dneh,
ko se je peta kolona vrinila na naša vodilna mesta, ko se je čez noč razsula nekdaj slavna jugoslovanska armada, ^akrat je tov. Tito, kot živ primet neuklonljivega borca in najzvestejšega sina svojega naroda zbral okrog sebe vse kar je bilo poštenega dobrega in demokratičnega v Jugoslaviji. V tistih najbolj črnih dneh je tov. Tito s svojo plemenitostjo in hrabrostjo dal najlepši zgled svojim partizanom -vojakom, vlival jim je globoko vero v zmago naše pravičnosti in poštenja.
V tistih dneh ko so krvoločni okupatorji trosili vse mogoče laži in klevete ter ščuvali na bratomorno mržnjo in sovraštvo, prav takrat je maršal Tito s še večjo silo in žilavostjo oznanjal nujnost odločne borbe proti okupatorju, pozival k enotnosti in bratstvu. Po zmagi nad nacifaši-sti je bila prva skrb državnika Tita, izgraditev države in njene obnove. Iz lastnih sil si jugoslo-
zmago. Hoče, da se ugodi njegovi volji po samoodločbi. Protestira proti nameravani delitvi Julijske krajine. Volja primorskega ljudstva je, da J .K. ostane nedeljiva in da se priključi nedeljena k Jugoslaviji. Primorsko ljudstvo ne zahteva priključitve kot nagrado za žrtve in zmago, ampak zato, ker smatra svoje zahteve za pravične po vseh demokratičnih načelih.
vansko ljudstvo gradi svoje zdravo ljudsko gospodarstvo, obnavlja in ustvarja nove pogoje za srečno bodočnost vsega našega jugoslovanskega naroda. Kot temelj za vse bodoče politično in gospodarsko življenje v Ljudski republiki Jugoslaviji je tov. Tito dal narodom, ki so zmagovito stopili iz osvobodilne borbe, svojo ustavo. Ustava, ki je zvesta pridobitvam narodno osvobodilne vojne, kjer je bilo treba korenite, revolucionarne spremembe, kjer je oblast prešla v roke ljudstva. Propadel je stari sistem hegemonije velikosrbskih klik, ki so se opirale na reakcionarne in protiljudske sile slovenskega, hrvaškega in drugih narodov Jugoslavije. Z novo ustavo so se spremenile vse stare, protiljudske socialno-gospodarske strukture. Z agrarno reformo se je zemlja pravično razdelila med delovno kmečko ljudstvo; začel se je neizprosen boj proti špekulantom in izkoriščevalcem.
Ni nobenega dvoma, da je ravno osebnost našega maršala Tita odvrnila od naše domovine marsikatero nevarnost, ki nam je pretila od mednarodne reakcije, ki bi hotela še nadalje imeti svoje »pokroviteljstvo« nad našim narodom. Ugled maršala Tita je> bil poleg onega generalisima Stalina med narodom legendaren, v svetu je pa vzbujal spoštovanje in občudovanje.
Naše primorsko ljudstvo vidi v predsedniku vlade Ljudske republike Jugoslavije svojega najzvestejšega zagovornika naših pravic. Posebno danes, ko nas skuša ves reakcionarni svet ločiti od skupne domovine, se obračajo vse oči primorskega prebivalstva s hvaležnostjo do svojega velikega voditelja. Primorsko ljudstvo je trdno prepričano, da bo naš ljubi maršal Tito s svojo državniško in politično sposobnostjo dosegel za nas tiste pravične meje, ki nam po naravni in človečanski pravici pritičejo in za katere je Primorska dala toliko žrtev. Ime in slava maršala Tita ne bo zašla: v srcih primorskega ljudstva bo njegov lik ostal za vedno neoma-deževan. Njegova osebnost je nerazdružno zvezana s podvigom in srečo vsega prebivalstva Julijske krajine, ki je stopilo prekaljeno in enotno iz osvobodilne borbe ter danes kot včeraj terja svojo pravico, da bo priključeno k skupni domovini Jugoslaviji.
Ob njegovem rojstnem dnevu mu pošilja slovensko in italijansko antifašistično ljudstvo naše dežele svoje najtoplejše čestitke ter mu želi mnogo plodonosnih let.
Brzojavne čestitke
maršalu Titu
Maršal Tito - Beograd
Goriški antifašisti pozdravljajo svojega voditelja; čestitajo mu k rojstnemu dnevu za vse dosedanje uspehe; želijo zdravja in končno zmago borbi za združitev vseh Jugoslovanov; mi damo za ta cilj vse.
Slovansko - italijanska antifašistična unija - Okrožni odbor za Gorško.
Maršalu losipu Broz-u - Titu
BEOGRAD
Okrožni odbor Zveze primorskih partizanov - Gorica - pošilja Vam Velikemu voditelju F.L.R.J. v imenu vseh članov -ob priliki rojstnega dne najgloblje izraze voščil dolgotrajnega vodstva usode ljudstva želečega priključitev Federativni Ljudski Republiki Jugoslavije.
Maršalu Titu - Beograd
Slovenska in italijanska antifašistična mladina Goriškega o-krožja Vam pošilja ob priliki vašega rojstnega dne iskrena voščila in zagotovilo, da se bo dosledno borila za priključitev k Jugoslaviji.
Zveza Antifašistične mladine za Goriško okrožje.
Pravda za Trst
Slovenski književniki so naslovili našim rojakom v Ameriki sledeče majsko pismo, ki vsebuje med drugim:
»Pravda za Trst— ne bomo Vam razlagali njenega pomena a nas, pa tudi za svet in mir v bodočnosti, ker Vam je vse to dobro znano — pravdo za Trst bi hoteli zasukati nekateri naših vojnih zaveznikov tako, da bi bila ranjena naša svoboda, ubito naše zaupanje v pravico, užaljena naša narodna in vojaška čast. Zemljepisje, narodnostna pripadnost, trgovinske zveze, gospodarski položaj, ljudska volja — vse na ves glas priča za nas. 8000 naših fantov, — pa tudi dekleta med njimi! — ki so dali mlade glave samo za to lepo in drago mesto ob Jadranu, nas zamolklo opominja, naj ne pozabimo njih in njihovih grobov. Pravda teče, in ako se ne zaključi v skladu s človečanskimi pravicami, ne bo dokončno dognana. Trst v Jugoslaviji — cvetoče mesto svobode, vzor in vzgled v malem, kako naj bi bil svet urejen v velikem; Trst, odrezan od svojega naravnega zaledja — gnilo gnezdo fašistične reakcije, ki bi širilo moralen smrad in politično kugo o-koli sebe. Toda pravda še teče, mi stojimo čvrsto na braniku in z nami vse naše prebujeno ljudstvo; prosimo Vas, dragi rojaki, podprite nas v tem vročem in lepem boju z vsemi svojimi silami. Med Vami so prijatelji slovenskega pokolenja, ki jih poslušata obe polovici sveta, kadar izpregovore. Prepričani smo, da se bodo z vsem srcem zavzeli za Trst, kakor so bili že ves čas te velike vojne na naši strani.
Sonce in sence se neprestano menjajo med nami. In glejte, na naše pismo je zopet šinil žarek: Molotov je sprožil v Parizu kratko in jasno besedo, nekje visoko so se na stežaj odprle line, lepo in čedalje lepše je gledati v bodočnost sveta.
V	Ljubljani, sredi maja 1946.
V	imenu slovenskih pisateljev Oton Župančič, 1. r., Franc Finžgar 1. r., Juš Kozak 1. r., Miško Kranjec 1. r., Prežihov Voranc 1. r.«
POLITIČNI PREGLED
Vprašanja, ki še niso urejena
Pariška konferenca se je pričela 25 aprila in je zaključila svoje delo 16. maja. Naslednje zasedanje Sveta ministrov za zunanje zadeve je določeno za 15. junij. Pričakujejo, da bo takrat določen tudi datum sklicanja mirovne konference.
O vprašanju naših mest, Trsta, Gorice in ostalih krajev Julijske krajine, ki jih do sedaj ne vključuje nobena izmed treh zapadnih črt, smo že piša" Sovjetska delegacija je smatrala za pravično, da se Julijska krajina in Trst vrneta Jugoslaviji zaradi zgodovinskih, ekonomskih in etničnih razlogov, medtem ko sta se delegaciji Združenih držav Amerike in Britanije omejili samo na izjavo, da se ne bi protivili sprej'?-tju francoskega predloga glede italijansko - jugoslovanske meje. Ta pa se le malo razlikuje od
anglo-ameriškega osnutka (Trst bi prišel pod Italijo, Pulj pa pod Jugoslavijo). Treba je omeniti tudi pisanje nekaterih agencij, ki trdijo, da so Angleži in Francozi za internacionalizacijo Trsta, čemur pa nasprotujejo Ame-•ričani. Druge agencije trdijo celo, da so zapadne države samo zato proti izročitvi Trsta Jugoslaviji, ker bi to v današnjih razmerah pomenilo prepustiti Trst Sovjetski zvezi...
Na Madžarskem so z veseljem sprejeli na znanje, da je ministrski predsednik zavzel pozitivno stališče do upravičene zahteve Jugoslavije po Trstu. V Budimpešti so prepričani, da bi z uresničenjem te zahteve (Trst -Jugoslaviji) postalo tržaško pristanišče tudi luka za Ogrsko, v * * #
Osnovni namen zasedanja delegacij v Parizu je bil izdelava mirovnih pogodb z Italijo, Finsko in drugimi satelitskimi državami Nemčije, a na konferenci štirih so zapadni ministri načeli vsevprek — vprašanje o Nemčiji, o plovbi na Donavi in drugo.
Tako je prišlo do komplikacij in glavna vprašanja, med njimi najvažnejše — Trst, so ostala nerešena.
Bvrnes (Severnoameriške združene države) je govoril po radiu vsemu ameriškemu narodu in poda! dokaj neprepričljive iz lave. Tako je med drugim dejal, da če je po- prvi svetovni vojni bilo krivično prisoditi Italiji vso Julijsko krajino, bi bilo prav tako krivično prepustiti sedaj vso Julijsko krajino Jugoslaviji. Nato se ie neupravičeno skliceval na etnična načela.
Hli so res ootrebni nemški oficirji?
Izmišljotine: Angleška agencija Reuter in londonska časopisa »Sunday Dispatch« ter »Sunday Express«, razširjajo vest, da duši in Rdeča armada vključujejo mnoge oficirje bivše nemške armade in da nemški generali po-
Lani, 1945. leta, meseca avgusta je bila japonska vlada prisiljena sprejeti brezpogojno kapitulacijo. Vojaški poraz Japonske je zadal japonskim imperialistom težak udarec. Vendar pa je os^la oblast v rokah istih vladajočih krogov, ki so pričeli vojno. Nedotaknjena je ostala japonska imperialistična klika, ki ščiti Interese reakcionarnega bloka vele-
magajo pri vežbanju Rdeče armade. Tel. agencija Sovjetske zveze (Tass) je pooblaščena izjaviti, da so ta poročila od začetka do konca izmišljena in jih je mogoče pojasniti samo s težnjo, da bi se pred javnim mne-
11 današnji Japonski
posestnikov. Japonski imperialisti so od samega začetka smatrali brezpogojno kapitulacijo za manever, ki naj bi omogočil, ca bi v bodoče lahko ponovno pričeli borbo za nadoblast v Aziji. Toda japonska vlada se ie z brezpogojno kapitulacijo obvezala spoštovati določbe kapitulacije. Okupacijske oblasti so
njem skrila nedavno objavljena dejstva, ki se tičejo nemških čet v angleški okupacijski coni v Nemčiji. Razen tega mora biti vsem znano, da Rdeči armadi ni potrebna pomoč tujih oficirjev, tem manj nemških.
vzpostavile kontrolo v deželi m mednarodno demokratično mnenje je zahtevalo, da se hitro odstranijo gibalne sile japonske napadalnosti. Japonska vlada Sule-hare je kljub ohranitvi reakcionarne monarhije in pol fevdalne gospodarske ureditve, poskušala sabotirati pogoje predaje, pokrivajoč sabotažo z demokratsko frazeologijo.
Komplicirani politični položaj v deželi
Japonski reakcionarji, ki so bili v Šideharini vladi, so sklenili, da izdelajo, ne da bi čakali, da se utrdijo demokratične sile v deželi, demokratično pobarvan načrt nove ustave, ki naj bi zamenjal reakcionarno ustavo iz leta 1889 in izvedejo volitve v skupščino. S tem, da je vlada dotočna 10. april za volitve, je že v naprej računala v zmago reakcionarnih strank, ki niso ime e podpore samo v celotnem vladnem aparatu, ampak tudi pri veFkih koncernih. Vlada je že v naprej omogočila zmago reakciji s tem, da je odobrila volivni zakon, ki je bil naperjen proti demokratičnemu delu prebivalstva. Kakor je
bilo pričakovati, so prinesle volitve pod takimi pogoji zmago reakciji. Demokratično javno mišljenje na Japonskem In ^ inozemstvu smatra izid volitev kot zmago onih, ki sanjajo o revanši. Volitve pa niso pokazale samo reakcionarnega značata politike, ki jo vodijo japonski vladajoči krogi, marveč tudi ne-dvomljivi poraz demokratičnega gibanja in poleg spletk policb-skega aparata monarhije tudi disidentsko oolitiko desničarskih socialistov. Samo dejstv, da je dobila Komunistična partija prvič, odkar postoji, pet poslanskih mest v parlamentu, je dokaz velikega napredka v javnem
mišljenju Japonske. Če tudi ood terorjem, je glasovalo za Komunistično partijo preko 2 nilijona volivcev. Boj za sestavo nove vlade na Japonskem daje sliko kompliciranega političnega p 'o-žaja v deželi. Nedavni dogodki na Japonskem dokazujejo, da preprečujejo vodilne vladajoče skupine izvršitev ukrepov, pred-■'idenih v Potsdamu v zvezi z demokratizacijo Japonske. Skrivajo se za psevdodemokratični-mi ukrepi, da bi prebrodili težke čase in se pripravili za revarSo laponske imperialiste podp rajo nekateri deli mednarodne reakc -S<\ ki želijo izkoristiti okupacije Japonske v svoje ozke interese.
Pred cesarsko palačo v Tokiu
Dvesto tisoč japonskih de f.z-cev je demonstriralo na trgu pred cesarsko palačo v Tokiu ter vzklikalo:	»Hočemo riža!« m
»Doli Jošida!« (Jošida je preed sednik nove japonske vlade). Priljubljeni komunistični prvak To-kuda je v svojem govoru ob pri-
liki demonstracij rekel, da ljudstvo umira od lakote, medter.' ko cesar živi v izobilju ter noče sprejeti predstavnikov ljudstva, ki zahtevajo riža.
Delika manifestacija za 3ugoslauijo
Ob priliki uoliunega zborouanja SlflU u Brdih
V nedeljo, 19. maja predpoldne je bilo veliko volivno zborovanje SIAU v Biljani (središče Brd). Udeležilo se ga je okoli 3000 volilcev. Prišla je ogromna večina moških in sicer starejših ljudi. Ob prihodu množice je igrala biljanska godba.
Tov. Zdravko je pozdravil vse navzoče v imenu okrajnega odbora SIAU za Brda, nato je spregovoril tov. Ugo iz Gorice kot zastopnik okrožnega odbora SIAU. Govoril je v italijanščini. Povedal je zbranemu delovnemu ljudstvu Brd, da se istočasno vrši v bližnji bratski Furlanski nižini v Krminu in Gradiški zborovanje, kjer tamkajšnje ljudstvo manifestira za neokrnjeno Julijsko krajino in za priključitev k FLRJ. Pravo antifašistično ljudstvo je že dovolj dokazalo, bodisi v Trstu. Gorici. Pulju in Tržiču, da bomo znali živeti Slo-
venci in Italijani složno v skupni domovini Jugoslaviji.
Nato sta spregovorila še zastopnika ZPP in Enotnih sindikatov tovariša Markočič in Marinič ter tov. Gravner, predsednik Okr. NOO.
Izčrpno poročilo o političnem stanju doma in v svetu je podal tov. Albin Dujc. Govoril je v imenu okrožnega komiteta KP.IK za Goriško.
Uvodoma je povedal, da je za danes sklicano zborovanje v Brdih v zvezi z nalogami za priprave za nove volitve krajevnih odborov SIAU (krajevna tajništva), okrajnega ter okrožnega plenuma SIAU za Goriško. Obrazložil je kakšne so naloge vseh pripadnikov Slovansko - italijanske antifašistične Unije v zvezi z volitvami, ki bodo prihodnjo nedeljo, 26. 5. 1946.
V zvezi s konferenco v Pa,dzu
je tov. Dujc poudaril, da niso o. inistri tisti, ki odločajo, mar več ljudstvo Julijske krajine ki so je že tedaj odločilo, ko ie zagrabilo za orožje in s svo:'mi silami ..pregnalo nacifašistične <~-kipatorje in italijanske imperialiste, ki so nas četrt stoletja narodno zatirali.
Domača reakcija - razkrinkana
Med drugim je razkrinkal tudi drlo domačih reakcionarjev m ožigosal škodljivo malodušje, ki ga ti širijo med briškim prebivalstvom. Tukaj Avstrije ne bo in vsako širjenje takih in podobnih vesti med briškim ljudstvom pomeni razbijanje enotne fronte, ki je danes še bolj potrebna kot prej in to nai vedo vsi ti malopridneži. Spominjajoč se besed tov. Tita v Zagrebu, da se mora upoštevati Atlantska listina in »da naš narod ne zahteva tega kar ni njegovo, ne bo pa odstopil od tega, kar je njegova last«, je tov. Dujc
Volivci antifašisti na Goriškem; v nedeljo, ZG. t. m., vsi na volitve 5lilII!
vzkliknil: Ne pustimo se več opehariti!
V zvezi z bližajočimi se volitvami v SIAU, ki bodo prihodnjo nedeljo, je tov. Dujc pozval na enotnost, ki je potrebna tudi v Brdih, ki so na najzapadnejši meji Primorske, pri Gorici. S t :-mi volitvami bomo dokazali, da vodimo najodločnejšo borbo za naše pravice, pravice primorskega ljudstva. Vsi smo za priključitev k Jugoslaviji in tu v 5-dih se bije ta boj za -življenje ir. smrt. Mogočen blok pri volitvah
SIAU-ja bo pokazal, da smo na braniku nepremakljive, naravne meje. Volitve 26. t. m. bodo ponoven plebiscit za priključitev k FLRJ.
Na koncu so bile z velikega volilnega zborovanja v Brdih odposlane resolucije tov. Titu, Kardelju, Molotovu, Thorez-u ter Svetu zunanjih ministrov v Parizu. Iz resolucij zveni zahteva briškega ljudstva po priključitvi Trsta, Gorice in ^ele Julijske krajine k svobodni FLRJ.
Naš problem bo rešen edino le v Jugoslaviji
Tako proglašajo kriški koloni na svojem zborovanju
V nedeljo, 15. maja t. 1. predpoldne je bilo v Biljani zborovanje briških kolonov.
Enotni sindikati so sklicali drugo zborovanje kolonov iz Brd. (prvo je bilo približno pred letom dni v Šmartnem).
Prisotni so bili zastopniki E-notnih sindikatov za Goriško tov. Dorko in Nardin ter tov. Dujc in Ugo, člana okrožnega SIAU za Goriško.
Najprej so predstavniki Enotnih sindikatov za Brda poročali o nevzdržnem stanju, v katerem sc nahaiajo briški koloni odkar so začeli padati »slovesi«, to so odpovedi. Objestni gospodarji bi radi še bolj izžemavali svoje kolone; sedaj so začeli terjati tudi dajatve za nazaj, iz let narodno osvobodilne borbe.
Tov. Nardin je obrazložil pomen ukrepov, ki jih je izvedla že Osvobodilna fronta (1944. 1.) v zvezi z ureditvijo vprašanja kolonov v Brdih. Takrat je bilo sklenjeno, da pritiče gospodarju 25°/o pridelkov, ostalo (75°/n) pa kolonu. Toda po vmešavanju ZVU, ki je prevzela oblast 12. junija 1945. je vse postavljeno na glavo. Gospodarji gredo celo na sodnije razveljavljat pogodbe s koloni.
Delovno ljudstvo v Brdih se zaveda, da bo rešeno njih vpra-šanie šele v domovini Jugoslaviji, ki ima tozadevno agrarno reformo.
Nočemo fašistične pogodbe
Tovariš Dorko je opozoril, da morajo biti koloni v Brdih disciplinirani, kajti neorganizirani delajo po svoji glavi in povzročajo tako zmešnjavo pri sklepanju pogojev. Zato je potrebno, da pristopijo vsi v organizacijo Enotnih sindikatov. S svojega zborovanja so koloni odposlali sledečo protestno resolucijo: »Ugotavljamo, da ZVU vsled nerazumevanja našega stvarnega
gospodarskega položaja uvaja staro fašistično zakonodajo, sili, k spoštovanju stare kolonske pogodbe, ki je izraz fašističnega nasilja, pristransko vplivajoč v spor med zakupodajalci in zaku-pnikk brez ozira, da smo Brici v narodno osvobodilni borbi rušili fašizem, njegove zakone in s tem tudi fašistično kolonsko pogodbo, ter z nebroj žrtvami ustvarili bolj človeške življenjske pogoje, izraz novih časov.
Protestiramo proti ustrahovalnim’ metodam zakupddajalcev, proti množičnim slovesom (odpovedim) kolonom, proti zavlačevanju zakupodajalcev. ki se protivijo in nočejo razpravljati o- novi kolonski pogodbi, ki naj bi nudila boljše pogoje zakupnikom, proti postopanju ZVU, ki kljub danim obljubam, da bo spoštovala obstoječi red, socialne in politične pridobitve itd. ob sprejemu zaupne uprave 12. 6. 1945, nam postopoma krati pridobitve narodno osvobodilne borbe, namesto, da bi jih uzakonila, pozivamo k solidarnosti delovne množice Julijske krajine ter kolone iz Furlanije k bolj odločnemu sodelovanju za izboljšanje življenjskih pogojev. Sklenemo, da bomo nadaljevali z agitacijskim delom stopnjevaje do sklenitve nove kolonske pogodbe, ki naj ustreza duhu in potrebam novih časov, do končne ureditve pripadnosti našega spornega ozemlja, ker smo si svesti, da bo naš problem pravično rešen le s priključitvijo k Jugoslaviji.
Potom zakonske uredbe je treba preklicati »slovese« (odpovedi).
Ko bomo priključeni k Jugoslaviji bomo imeli ljudsko oblast; delovno ljudstvo bo zaščiteno proti gospodarskemu izkoriščanju od strani fevdalnih ostankov. Iz istih razlogov se je borilo vse briško ljudstvo in koloni ter zmagalo«.
mmtP ii«1 mr:	m w iW d* ■ w n m ; nm ?mm m*
VOLITVE V SIAU
Utrjujejo organizacijo vseh resničnih demokratov Julijske Krajine v borbi za njen program:
1.	Celotnost ozemlja Julijske Krajine, nedeljivost mest od neposrednega zaledja;
2.	Enotnost vsega ljudstva v doslednem in ostrem boju za uničenje ostankov fašizma;
3.	Borba za ohranitev in utrditev demokratičnih pridobitev osvobodilne vojne - za ljudsko oblast;
4.	Krepitev in utrjevanje Slovansko-Italijanskega bratstva kot pogoj za uspešnost naše borbe.
Ves dosedanji razvoj dogodkov v Julijski Krajini je dokazal, da se naše zahteve lahko uresničijo samo v okviru FLRJ.
Zato je osnovna zahteva Slovansko Italijanske Antifašistične Unije:
Priključitev celotnega ozemlja Julijske Krajine Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji.
naše uojne sirote u Sloueniji
Skupina vojnih sirot iz našega okrožja je odpotovala začetkom maja v'razna zdravilišča Slo nije, kjer je bila prisrčno spita od vodstva ustanov ter i d vsega prebivalstva naše lepe Gorenjske. Kakor je razvidno iz pisem, ki sq jih otroci pisali sfar-šem je razvidno, da se jim prav dobro godi ter se čutijo kakor doma. Naj govorijo pisma:
kako je bilo tisti večer ko smo prišli v Trst. Takoj ko smo prišli smo dobili večerjo in zjutraj mleko in kruh. Ob 8. zjutraj smo odpotovali proti Ljubljani s korje-ro. Ko smo prišli v Ljubljano smo dobili velike pakete, kjer so bile stvari za jesti, kar si kdo poželi.
Zdaj sem še zmeraj z Ivanko Karmelavo.
Draga mama piši, kako je z Ivanko Pitorjevo, zakaj ne pride za mano? Jaz se nahajam v Kamniku. Vsi tisti, ki so se peljali z nami smo še zmeraj skupaj. Draga mama za me ne more bit boljše kakor je. Še enkrat vas- najlepše pozdravljam vse skupaj.
Jolanda.
V
GLAS Z DEŽELE
Draga mama!
Najprej Vas prisrčno pozdravim in poljubim. Nahajam se prav dobro tako upam, da tudi Vi vsi v družini. Sedaj v Kamniku ne bomo za stalno ampak brino šli naprej.
Draga mama, močno se mi do-padejo ti kraji, tudi v Trstu je bilo lepo in tako je tudi v vseej tej okolici. Prijateljice tudi imam dobre, ki se igramo skupaj. Prav zadovoljna se dobim, čeravno sem šla proč od mojih prijateljic. Za sedaj Vam nimam kaj več pisati, pa drugič kaj več.
Dragi Tata!
Kako se imate?
Za mene prav dobro, nisem si mislila, da bo tako. Ko smo šli skozi Ljubljano smo dobili pakete v katerih je bila tudi čokolada in dosti drugih reči. Nahajam se prav zadovoljna v teh krajih. Prijateljice imam tudi dobre, ki se igram z njimi.
Najlepše pozdrave vsem skupaj, Vam tata in bratcu Stanku in Vam sestricam, vaša Bruna.
Najlepše pozdrave tudi mamici.
i
Draga mama!
Namenil sem Ti pisati prr vrstic. Povem Ti, da zame js dobro, ni treba nič skrbeti. Jesti imamo dosti, včeraj smo dobili vsak svoj paket od Rdečega Križa.
Draga mama, povem Ti, da sem zadovoljen, ko sem pr ' d sem, tukaj mi ni treba nič delati. Povem ti, da se mi zdi kot, da bi prišel v nebesa. Prijateljev' imam dosti, ki se igramo vsi skopaj. Pa še bolj sem vesel ko smo skupaj z Jelko in Janezom Du-gar in še par drugih poznanih, ki so tu pri nas.
Pravili ste, da se bom jokal po domu, povem Ti, da se niti le zmislim na dom.
Jaz se nahajam v Kamniku na Gorenskem, 23 km. naprej ol Ljubljane.
Drugega Ti nimam povedat e-daj in Vas lepo pozdravim vseh skupaj.
Rudolf
Pozdrave tudi nonj, Blažu in Ani.
Draga mama!
Prej ko ti začnem pisat ti povem, da sem zdrava kakor mislim, da ste tudi Vi vsi. Pišem Pi
Pevma pri Gorici
Društvena prireditev
Prosvetno društvo »Naš prapor« v Pevmi je priredilo v nedeljo, dne 19. t. m. veseloigro »Stari grehi«. Igra je bila podana prav dobro; posamezne vloge so bile dobro zasedene. Ugajala je gospa Mitrondlova s svojim odločnim značajem, nič ni zaostajala gospa Savlova, bila je koketna in se je uživela v svojo vlogo. Katra, kot gospodinja je bila na svojem mestu, vlogo E-mice je igrala tovarišica Furlan-' ka, ki je dobro obvladala naš jezik in je s svojo priprosto igro in ljubkostjo zapustila najboljši utis pri številnemu občinstvu. Ravnotako so vsi ostali igralci: konzul, polkovnik in njegov sluga Krupička, tovarnar Novak ter inž. Horlovi z dobro kreacijo svojih vlog pripomogli, da je imela igra popoln uspeh.
Priporočali bi društvu, da bi nastopilo sčasoma s kakšno domačo, narodno igro, ker smo videli, da so od zadnjič že lepo napredovali. Dramskemu odseku smo hvaležni za dovršeno prireditev ter pričakujemo od pridnih diletantov, da nas bodo v kratkem razveselili še s kakšno novo predstavo.
Miren
Odpast delavcev
Večkrat se je že pisalo o podjetnikih, ki se ne držijo pogodb sklenjenih med delavskimi organizacijami in gospodarji. Tržaško stavbeno podjetje, ki je prevzelo od ZVU obnovo naših porušenih hiš je odslovilo 45 delav e v in to iz vzroka, ker primanjkuje gradbeni material. 45 delavcev od 200, to je že lepo število. \ podjetje je napravilo pri rem svojo kupčijo, razume se da na škodo delavcev in v prvi vrša na škodo odpuščenih poglavarjev družine. Da je to res špekulacija bo vsem razvidno, če pog'cdanio tarifo plač. Delavci, družinski poglavarji imajo doklade 1.5'j lir dnevno, delavci, ki niso drunr ski poglavarji 122 lir, 18 do 20 letni 95.36 lir, 16 do 18 'ceni pa 62 lir. Delavci med 18 in 20 K-tom prejmejo 80°/o od osnovne
plače delavcev, ki niso d ažin ski poglavarji.
Ti odpusti nam jasno kažejo, da se podjetje nikakor ne ozna na socialne razmere delavca temveč skrbi samo za svoj žep.
Zaenkrat se obračamo na U-lad za delo, da uiedi te brezupne razmere in da zaščiti 'ute-rese delovnega ljudstva. Brezposelnost narašča, naše družine stradajo, porušeni domovi čakajo delovnih rok. Odločno pa povemo vsem, ki se jih tiče: ne bomo se pustili izigravati!
Avče ppi Kanalu
Zhornvanie žena
V nedeljo 19 t. m. sem imel priliko prisostvovati sestanku naših žena. Prav prijetno me je razveselilo, ko sem videl okrog mize ne samo mlade žene temveč tudi sive mamice, ki so se čutile med seboj tesno povezane, kar je danes nujna potreba. Tajnica organizacije je živo in prepričevalno govorila o izgradnji naše oblasti, o obnovi ter o zadnjem kongresu OF v Ljubljani, kjer so bile naše zastopnice tako prisrčno sprejete, da bo brez dvoma tà obisk ostal vsem udeleženkam v najlepšem spominu Pazljivo so sledile političnemu pregledu; ogorčene so bile, ko se je govorilo o krivičnem postopanju na konferenci v Parizu glede našega vprašanja, ko se hoče vsa svetovna reakcija na našo škodo okoristiti.
Ko je bil stavljen predlog, da je treba priskočiti na pomoč družinam, ki so izgubile svojce v osvobodilni vojni in imajo še neobdelana polja, so se nekatere tovarišice obotavljale. Pa vstane ena izmed njih ter udarniško predlaga: »Pofdimo kar vse. V malo urah bomo delo opravile in tako bo najbolj prav«. Takoj so bile vse za to in drugi dan so od šle skupno na delo.
w
Čezsoča
Zveza primorskih partizanov iz Čezsoče je sama rešila vprašanje brezposelnqsti svojih članov. Za vasjo ob Soči je precej zemlje preraščene od grmičevja in pritlikavega drevja, ki ne dlje
nobenih koristi. Nekaj tovarišev je šlo na delo, da očisti to zemljo in jo spremeni v pašnik, ki bo koristil celi vasi. Nabrana drva spravljajo v snope in jih bodo rabili za žganje apna. Drugi tovariši pa zbirajo kamenje za apno. Z žganjem apna bodi zaslužili in bodo obenem priponi-gli k obnovi.
Trbiž
Protest slovenskih in nemških zastopnikov
Zastopnika trbiških Slovencev in Nemcev, ki ju je svoj čas sprejela medzavezniška komisija, ki je obiskala naše kraje, sta naslovila na tajništvo štirih zunanjih ministrov v Pariz j '-smo, v katerem protestirata proti italijanskim oblastem, ki so razpisale za dan 2. julija t. 1. volitve v konstituanto, ne glede na to, da je to ozemlje sporno. Ker to početje prejudicira končno razmejitev in ker je vsako poli tično delovanje tukajšnemu ljudstvu prepovedano, vlagata odločen protest.
Slovenska Benečija
Aretacije so na dnevnem redu
Ne mine dan, da bi ne slišali o aretacijah antifašistov. Pridržijo jih eden ali dva dni; večkrat jim odvzamejo antifašistične izkaznice ter hočejo s tem delovanjem ukrotiti vse one, ki so se izrekli za priključitev k novi Jugoslaviji. Na ta način hočejo ubiti zavest slovenskih Benečanov.
Slučaj, ki se je dogodil dne 30. aprila dovolj jasno kaže, kakšne namene ima reakcija. V Čepleti-ščah so aretirali italijanski vojaki tov. Blazutič Lucio-ta, stanujočega v Bernasinu, občina Š. Peter ter tov. Blazutič Avguština iz Polja v savodenjski dolini, stanujočega v Bernasinu, katera sta imela pri sebi antifašistic. izkaznice. Odpeljali so ju na zavezniško policijo v Čedad, a so ju drugi dan izpustili. Italijanski vojaki v Čepletiščah so jima odvzeli antifašistične izkaznice, katere jima niso več vrnili. /Ali ni mogoče, da bi te naše izkaznice zlorabljali v gotove namene?
Komen
Pozdravno pismo mladine maršala Titu
Z okrajnega zborovanji v K'mnu, dne 13. maja, na katerem so bili nagrajeni s knj;žn:mi nagradami udarniki in udarni bataljoni, ki so se najbolj odlikovali v akciji za uničevanje borovega prelca je mladina komenskega okraja poslala pozdrave pismo maršalu Titu, v katerem med drugim pravi:
«Ob priliki podeljevanja 'l! ijiž-nih nagrad najboljšim udarnikom in udarnim bataljonom našega okraja, Vam vsa komenska mladina pošilja udane in borbene pozdrave. Mi mladina Julijske krajine še ne moremo1 obnavljat' in ne graditi naših porušenih do mov, naših porušenih vasi, ker nismo še dokončno osvobojeni Borimo se še vedno za našo ó-f svoboditev, borimo se za priključitev Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji.
Ako ne bi dosegli svojih pravičnih ciljev mirnim potom, smo pripravljeni ponovno stopiti v borbo ter žrtvovati še ‘o, kar nam je ostalo, raje kot pasti v novo suženjstvo.
Pozdravljamo Vas, dragi tovariš Tito, s pozdravom, ki zaj nas še vedno velja: »Smrt faši-t zrnu - svobodo narodu«! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
MARŠALU TITU
Primorska Te za rojstni dan pozdravlja: Tito, pridi k nam! Pripravili smo dom Ti v coni, ' nestrpno čakamo koloni.
■ L <1 •!
Povsod le eno se ime blešči in smeje v srce in vse za dan smo okrasili, ko zemljo bomo razdelili.
Naj sto še naredijo črt, Primorska Tvoj ostane vrt. Predolgo bili smo teptani, da ne bi kmalu bil med nami:
Kdor na Čerine bo igral, si kmalu prste bo ožgal, kdor pa pravice si želi, se danes s Tabo veseli.
Ti daješ vero, ki nas greje, da padle bodo črne meje. Prostost nam boš izvojeval in v Trstu drugič godoval.
Primorka
! 11 » j	J Hiti
NOVO MLADINSKO GLASILO
Izšla je prva številka glasila za srednješolsko mladino z imenom »Glas mladih«. Prinaša mnogovrstne mlade odmeve iz raznih koncev Primorske. Vsebina ' je slovstvena in vzgojna, resna in šaljiva, posvečena preprostim in zapletenim vprašanjem, ki se''vsiljujejo našim mladeničem in mladenkam in zahtevajo odgovora. List bo izhajal vsakih štirinajst dni na osmih straneh. Priporoča se sodelovanje naj večjega števila srednješolcev. Vsaka štev. stane L. 8. Uredništvo in Uprava: Gorica, Ljudski dom II-6, ali: Trst, Via Carducci 6-II. Srednješolcem in zrelejšim učencem zadnjih razredov osnovnih šol list prav toplo priporočamo.
Otvoritev SVPB „Franja" v Novakih
Bolnica »Franja« — narodni spomenik človečanstva in brezmejne požrtvovalnosti, izročena narodu, da jo čuva in si ob obisku utrjuje samozavest v neuničljivost dobre ideje, ki je v tej vojni navdladala in premagala orjaško mehanizacijo Hitlerjeve-' ga in Mussolinijevega vojnega stroja.
Cerkno, središče partizanstva za časa osvobodilne borbe, je včeraj doživelo dan, ki bo ostal neizbrisen v spominu vseh, ki so prišli na ta človečanski praznik.
Štiri km. dolga cesta, ki pelje iz Cerkna mimo gasilskega doma proti Novakom, je bila levo in desno vsa v zelenju, zastavah, slavolokih in mlajih. Pred gostilno »V Logu« sta dva velikanska mlaja že od daleč opozarjala obiskovalca, da je tu tisti kraj, kjer so ranjenci dobivali vso potrebno pomoč. Tovariš Metod je s svojo ženo dal vse kar je njegova hiša premogla, da je ublažil
vsaj nekoliko bolečine ranjencev.
Mladina Cerkna in okolice je z udarniškim delom storila vse, v okrasitvi ceste, da je ta dostojno sprejela osobje in zdravnike, med njimi prvo tov. zdravnico dr. Franjo, ki je s svojo neutrudno požrtvovalnostjo rešila življenje mnogim borcem, vrnila zdravje sto in sto ranjencem, da so lahko znova zavzeli svoja mesta na položajih. Naj bo ca skromen opis slavnosti hkratu zahvala osobju m zdravnikom, posebno tov. dr. Franji, vseh ozd-ave lih tovarišev - borcev, ki so vr-nivši se v bojne vrste pomaga!’ osvobajati tudi — naš Trst.
Daleč pred napovedano uro so se pričele zbirati množice iz vseh strani. Avtomobili so drčah nenehno po okrašeni cesti in se ustavljali pred hišo »V Logu«. Izstopali so visoki gostje, med katerimi smo opazili tudi podpredsednika NVS, tov. dr. Marjana Brecelja, ministra Ahčina,
zastopnika IV. Armije, Komandanta VIL Divizije, člana MOS-a za Trst, tov. Oskarja Ferlana. Garibaldince iz Trsta, odposlanstva raznih stanov, več novinarjev in fotoreporterjev.
Tovariš dr. Marušič je otvonl slavnost, pozdravil vse navzoče visoke goste in udeležence, nakar je podal besedo tov. dr. Franji, upravnici bolnice.
Ko je stopila na oder ta junakinja tihe in skrite borbe, jo je sprejel navdušen aplavz in ploskanje. Večina navzočih je danes prvič videla to veliko ženo iz na-rodno-osvobodilne borbe. Skoro dve leti in pol je vodila ta žena bolnico v najtežjih okoliščinah, v stalni nevarnosti, noč in dan pripravljena, da dà svojo pomoč razdivjani bolečini razmesarjenih trupel borcev. Mnoge je rešila gotove smrti, z drznimi amputacijami.
Preprosto in lepo je podala kratek zgodovinski oris bolnice. Poudarila je trdnost primorskega ljudstva, ki je znalo molčati in
čuvati konspiracijo bolmce, dasi je vedelo kje se ta naboja. Dalo je vse kar je imelo na i boljšega za naše ranjence. »Podvomili smo enkrat nad poštenostjo Primorcev«, je dejala, »pa se je izkazalo, da po krivici. Bilo je takrat, ko je 7000 Nemcev in SS-ovcev iskalo to bolnico. Nemci so samo slutili, da se ta nekje nahajat Primorci-Cerkljani so znali molčati, zato vsa čast in zahvala jim s tega mesta. Za to trdnost in poštenost bodo i oni ■kmalu nagrajeni s hvaležnostjo vsega naroda v svobodni Jugoslaviji«.
Spregovoril je nato tov. Pe-rovšek France, poverjenik PN-OO-ja v Ajdovščini, ki je enako poudarjal trdnost in neupogljivost ljudstva Julijske krajine. Povedal je, da je ravno ta odločnost in trdnost dokaz, da bosta tudi Trst in Gorica naša. Porok za to je tudi resnično in odkrito prijateljstvo narodov SZ, Poljske, Čehoslovaške, Bolgarije in drugih držav. Zato ker vodimo
pošteno in odkrito politiko smo zmagali in Ipomo zmagovalci tudi v bodoče.
Nastopilo je še več govornikov, med katerimi tov. Oskar Ferlan, član MOS-a za Trst, ki je v italijanščini izvajal naslednje: »Ne more biti drugače; da tudi Trst spregovori pri tej slavnosti in potom svojega zastopnika dvigne svoj glas. Trda je borba, katero bijemo, toda ostali bomo zmagovalci. Če bi ne vztrajali; bi izdali bolečine vseh teh .ranjencev, ki so šli skozi to bolnico. Tovariši, nad temin zelenimi dolinicami plovejo danes duhovi 42 tisoč padlih za svobodo .Tun lijske krajine in naš opbzarjajo; »Tovariši, ne izdajte nas«! Ne, ne bomo jih izdali, še trdneje se bomo povezali v SIAU, in na ta način pokazali, da j el to bratstvo močnejše kot vse črte, ki jih danes razni »diplomati«'; rišejo po svojih zemljevidih,'idja ' st bodo ob moči in trdnosti tega brat-
>rr; 'V/?.trr	ris;*
(Nadaljuje na 4. strani).
Vtisi švicarskega novinarja iz Nemčije
Znani švicarski novinar Ferdinand A. Gigon je predaval v Češkem društvu o svojih poraznih vtisih, ki jih je dobil v Nemčiji in v Avstriji:
Nemčija ni bila nikdar v toku svoje zgodovine tako nacistično in totalno zedinjena kakor je danes — tako je pričel svoje predavanje švicarski novinar — nikdar ni bila tako pripravljena, da sprejme kogarkoli in da se poda na katerokoli cesto, ki bi jo pripeljala iz današnjega položaja. Nemci so ostali zvesti ideji moči in ker je za njih Hitler predstavljal vrhunec moči, zato so mu vsi Nemci ostali zvesti in bodo šli za vsakim Nemcem, za vsakim novim Hitlerjem, če jim bo dal v roke moč. Ta mentaliteta vlada brezizjemno po vsej Nemčiji, tudi v Avstriji in na Tirolskem. Nemci so povsem pozabili na stvarni položaj in v nobenem slučaju ne priznavajo svojega vojaškega poraza. Prav tako ne priznavajo svoje krivice za vzrok vojne in za vsa hudodelstva, ki so jih vršili Nemci dolga leta po različnih koncentracijskih taboriščih. Obvestilom takih vrst Nemci sploh ne verjamejo in jih enostavno progla-šujejo za sovražno propagando in jih je v vsakem oziru nemogoče prepričati o dejanskem položaju: z eno besedo povedano nočejo o ničemer nič vedeti. Napravljen je bil zelo zanimiv poizkus. Pred tridesetimi Nemci je bil projeciran film iz koncentracijskega taborišča, dvorana je bila naenkrat razsvetljena in gledalci so bili fotografirani in ugotovilo se je, da jc od vseh t'•'desetih gledalcev stvarno gledal film samo en sam človek. Ko so Nemci primorani, da priznajo vsaj delno nekatera nacist čna hudodelstva, oni ta dela opravičujejo s tem, da so veljala k Zidom in v takem slučaju Nemci nikoli ne pozabijo dodati: to je bil režim, vodilne osebnosti, »drugi« so vsega tega kriv:	V
tem pogledu je zelo zanimiva motivacija cerkvenega koncila v Fraksurtu, ki je enostavno okrivil »hudiča na zemlji«. Nemci ni majo niti individuelnega niti kolektivnega občutka odgovornosti. Njim vsem je prav vseeno, da so v toku 25 let izzvali dve svetovni vojni in da imajo na vesti milijone in milijone evropskih žrtev. In s prav tako lahkomiselnostjo bi izzvali še tretjo svetovno vojno, če bi jo le mogli in če bi bili prepričani, da bi njim koristila. Čakajo na vojno, verujejo v njo in pripravljeni so, da v vojni tudi padejo, kajt’ Nemcem življenje ni cilj, temveč le priprava na junaško smrt
Kake korake bi bilo treba podvzeti da se Nemčija odnaci-zira in kako naj bi se t koraki izvedli. S tem, da je Nemčija danes okupirana, švicarski novinar
stva razblinile v nič vse take
črte«.
Mladi tržaški harmonikarji so nato zaigrali združeno nekaj komadov pesmi in venček tržaških, za kar so bili nagrajeni z navdušenim ploskanjem. Mladina toli ko zatiranega tržaškega ddav-stva je občutila toplo bratsko ljubezen ljudstva v coni H. M’a-dina iz »Cantirjev« je videla, kako se v coni B dela in nipre duje, zato bo šla kljub težavam po poti napredka naprej.
Sledila je še recitacija »Soči < in nekaj pevskih točk, ki jih je zelo dobro podal Cerkljanski mešani zbor pod vodstvom tov. Bevka. Slavnost se ja nato zaključila s himno »Hej Slava ni«.
Popoldne je sledil oglei bolnice same. Cele trume ljudstvu so romale po strmem klmoii navzgor, občudovale spotoma :z najdljivost partizanov, ki so v največji tajnosti znali iz rie ustvariti pravo moderno bolniško
Gigon ne vidi prave niti končne rešitve. Poleg tega ta okupacija po mišljenju Gigona tudi nima nobenega psihološkega uspeha. Tudi nemški antifašisti v svojem antifašističnem delovaniu nimajo nikakega uspeha. Vsi nemški antifašisti so videni kot izdajalci tako danes kot tudi včeraj. Morda imajo še največ upanja na uspeh Švicarji, kajti njih Nemci ne sumničijo, da delajo propagando ali pa, da bi imeli neke postranske namene in cilje. Metode kako Nemce odnacizirati, morajo biti enostavne:	morajo
psiholitično odkriti Nemcem ves njihov kompleks »manjvrednosti«, ki je osnova njihovim težnjam, da bi bili nadljudje. Ta nemška naklonjenost k nasilju in njihova brezmejna vera . v moč in silo, se mora zamenjati z novo vero: vero v enakost in svobodo. Toda ni lahko niti enostavno to idejo pripeljati v delo, v stvarnost. Za to nehvaležno delo je danes na razpolago zelo malo ljudi, potrebno bi bilo tudi mnogo denarja in tehničnih sredstev. V vsakem slučaju se pa gotovo ne more računati s hitrim ali pa celo takojšnjim uspehom. Mo’--da bo bodoča nemška generacija bolj pripravljena, da revidira in popravi usodne zablode s% o-jih prednikov.
Tako vidi nemški problem znani švicarski novinar. Zelo težko je reči, če je njegova ugotovitev in diagnoza pravilna m še težje je reči, če je njegova metoda zdravljenja pravilna. U-gledni praški tednik »Kulturna politika« je komentirala predavanje švicarskega novinarja v posebnem članku, kjer zlasti povdarja: Ako so vtisi Ferdinanda Gibona iz današnje Nemč'je samo deset procentno točni in pravilni, je to dejstvo zadosten razlog za nas in za ves s/et, da se temeljito zamislimo nad problemom kako bi Nemčijo odna cizirali. Ako nam to ne uspe in povrh vsega ako nam to ne uspe zelo hitro, bo v Nemčiji zrasel nov sovražnik svetovnega miru, sovražnik, ki bi bil mnogo bolj zvit, zagrizen in surov, kot pa je bila Nemčija sploh kedaj v svoji zgodovini. Ta nevarnost nam vsem mora biti jasna, zlast danes, ko evakuiramo dva in pol milijona nacistov v Nemčijo. Njihovi otroci in vnuki nam bodo pripravljali maščevanje. V interesu naše republike kakor tudi v interesu vseh ostalih narodov na svetu je, da povečujemo temu problemu vse zanimanje, moramo poskrbeti zato, da najboljši duhovi današnjega sveta filozofi, sociologi, zdravniki, književniki, novinarji, strokovnjaki narodnega gospodarstva n praktični politiki stvorijo brain-trust, ki bi skrbel za preorijcn-tacijo Nemčije. Z zmago v vojni na bojnem polju, smo dobili
vas z vsemi udobnostmi. Bil je tu radio, električna razsvetljava, moderna kopalnica, centrala in celo enega 160 kg težkega prašiča so zredili s samimi kuhinjskimi odpadki.
Bolnica »Franja« je tako odprta ogledu občinstva. Pridite na ta kraj vsi, ki ste se borili, obisk tega divje-romantičnega kraja vam bo še utrdil vero v našo zmago. Pridite tudi tisti, ki ste včasih podvomili v našo sveto stvar. Videli boste tu, da narod ki ima take ljudi, kot so bili zdravniki in osobje te in drugih bolnic, more samo zmagati in iti dalje po poti napredka.
Naj postane ta kraj cilj vsenarodnega romanja, svetinja iz narodno-osvobodilne borbe, narodni spomenik partizanskim zdravnikom in zdravnicam, ter bolniškemu osobju, ki so vsi toliko doprinesli pri uničenju nad uničevalcem kulture in življenj, zverinskim naci-fašizmom.
Pagon Andrej - Ogarev.
samo prvo kolo bitke za mir. Drugo kolo je odnaciziranje Nemčije. Samo na ta način se
V prostore »S. Gregorčičevega Doma« je goriški magistrat leta 1919 nastavil italijanska begunce. Ker se je načelstvo »Šol. Doma« trudilo, da bi doseglo zopetno o-tvoritev slovenskih ljudskih in obrtnih šol, je naprosilo magistrat, da bi izpraznil »S. Gregor-čečev Dom«. Magistrat ni hotel izprazniti poslopja iz gole nagajivosti, kajti dobro je vedel, da mislijo Slovenci pripraviti poslopja »Šol. Doma« za slovenske šole. Društvo »Šolski Dom« je uložilo tožbo proti goriškemu magistratu, za izpraznitev »S. Gregorčičeva Doma« tudi zato, ker magistrat ni plačeval za na-stanjenje beguncev nikake najemnine.
Sodnija je razsodila v prilog »Šol. Doma« ter odločila, da mora magistrat plačati najemnino za leto 1919 in 1920, ter izprazniti poslopje, ki je namenjeno za šolsko uporabo. Ko je razsodba postala pravomočna se magistrat ni zganil ter ni izpraznil »S. Gregorčičevega Doma«. Zato je društvo »Šol. Dom« dalo sodnim in prisilnim potom izprazniti »S. Gregorčičev Dom«, zaprosilo za orožniško asistenco ter spravilo italijanske begunce in njihovo opravo iz svoje hiše. Stotina beguncev, ki je po krivdi magistrata na ta način ostala brez strehe, ;e je v sprevodu in z zastavami
*	Neposredno pred izbruhom druge svetovne vojne je dosegla Praga, glavno mesto Češkoslovaške republike, en milijon prebivalcev. V času vojne je pa število prebivalcev zelo narastlo. Skupaj z vojaškimi posadkami je štela Praga 1.200.000 prebivalcev. Pred vojno je bilo v Pragi 49.000 Nemcev, to število je med okupacijo narastlo na 200.000. Večina. Nemcev so bili naseljenci iz Reicha in so ob izbruhu, deloma že preje pobegnili iz Prage in Češkoslovaške republike. V Pragi je ostalo še 19.000 Nemcev, ki čakajo na evakuacijo v Nemčijo. Skoro vsi so napravili prošnje, da bi radi-'postali češkoslovaški .državljani in da ostanejo še naprej v Pragi. Večina Nemcev se bo moralo izseliti in le prepričani antifašisti bodo lahko ostali v Pragi.
*	Sovjetski kirurg prof. Sini-cin je presadil srce ene živali v drugo in se nadeja, da bo prišel dan, ko bo mogoče presaditi cele organe, sklepe ali ude za obolele ljudi. Prof. Sinicin je pričel svoje poskuse na živalih z mrzlo krvjo, kakor so žabe in ribe. Do leta 1943. je uspel, da izreže žabi brez krvi skozi usta srce in ga _ zameni s srcem druge žabe. Dve do tri minute po operaciji se taka žaba ni razlikovala od drugih.
*	V Moskvi se je vršilo 12. maja drugo kolo šahovskega turnirja, na katerem so sodelovali najznamenitejši šahovski mojstri Sovjetske zveze in Češkoslovaške.
Po obeh kolih je izid 5:1 v korist Moskve.
*	Preteklo soboto se je vršila v Pragi pred 45.000 gledalci nogometna tekma med češkoslovaškim klubom »Sparta« in prvakom Anglije »Derby Countv-jem«. Zmagala je češka »Sparta« z rezultatom 3:2.
*	V Milanski »Scali« je po dolgih letih zopet nastopil svetov-noznani dirigent Arturo Toscanini. Pred nedavnim se je Toscanini vrnil iz Amerike, kjer je živel 15 let v izgnanstvu. Koncert, katerega je dirigiral, je imel velik uspeh.
lahko reši svet pred nevarnostjo novega fašizma in Nemčija sama pred seboj.
na čelu podala protestirat pred goriški magistrat, ter zahtevala pomoči.
Kaj se je zgodilo? Italijanski magistratovci so nahujskali množico italijanskih beguncev in drugih fašističnih elementov ter v sprevodu, ki je štel več tisoč oseb, z italijanskimi zastavami na čelu prepevajoč protislovenske pesmi se je zbrala pred »S. Gregorčičem Domom« ter kričala in vpila:	»Abbasso i sciavi!»
»Morte al don Anguria!«. Ta psovka je bila namenjena dr. Antonu Gregorčiču, ki je bil predsednik društva »Šol. Dom«. Strupena in nahujskana italijanska svojat se je hotela nasilno polastiti osebe dr. Antona Gregorčiča, ki je stanoval v istem poslopju. Lelio Baggiani, ki je poveljeval oddelku oborožene mladine, ki je udrla v prostore »S. Gregorčičevega Doma« ter nezakonito ponovno spravila begunce v »S. Gregorčičev Dom« je vpil: »Non versare il sangue! Profughi, occupate nuovamente la casa!«
Tako se je spoštovala italijanska zakonodaja. Vkljub zakoniti razsodbi Slovenci se nismo mogli polastiti svojih šolskih domov, in nam ni bilo mogoče pripraviti prostorov za zopetno otvoritev slovenskih šol. To je zgodovinsko dejstvo iz leta 1921.
*	Znana teroristična organizacija »Ku-Kluks-Klan« v Ameriki se je zopet pojavila.
*	Armada generala Andersa, ki šteje 100.000 mož bo v najkrajšem času zapustila Italijo in bo premeščena v Anglijo.
*	Plebiscit glede vprašanja monarhije v Grčiji se bo vršil l. septembra t. 1.
*	Maršal Tito je daroval češkoslovaškim delavcem milijon jugoslovanskih cigaret. Predsednik češkoslovaške vlade Fierlin-ger je, izročil to darilo predsedniku češkoslovaških sindikatov poslancu Antoninu Zapotocky-u, pod čigar nadzorstvom se bo izvršila razdelitev.
*	Vodilni član indijske kongresne stranke je izjavil:	»Od-
poslanstvo britanske vlade bi moralo imeti sedaj za nalogo, da vloži vse mogoče napore v to, da prenese oblast na tiste, kateri so v stanju, da si zavarujejo največjo podporo v deželi. Kongresna stranka stoji na stališču, da se rešitev skupnega problema lahko doseže šele takrat, ko bodo Angleži zapustili Indijo«.
*	Znani francoski pisatelj Louis Aragin je imel 10. maja na koncertu Jugoslovanske armade sledeči govor: »Med Francozi in južnimi Slovani obstojajo stare in raznovrstne vezi in če se spomnimo na te vezi, so nam danes dragocene. Prav danes smo mi Francozi prevzeli na-pram ljudstvu Jugoslavije dolg časti in krvi. To ljudstvo, ki se ni dalo ukloniti, ni položilo orožja pred istim sovražnikom, kateri je nas premagal«.
*	Prvi koncert tržaške filharmonije v Beogradu v veliki dvorani Kolaričeve univerze se je spremenil v veliko manifestacijo Beograjčanov za priključitev Trsta k Jugoslaviji. Ko so se pojavili godbeniki, jih je množica pozdravila z navdušenim aplavzom in z vzkliki: »Živel Trst — Živela sedma republika!«
*	Dopisnik United Pressa, ki se nahaja na krovu letalonosilke »Roosevelt« poroča, da ima a-meriška mornarica velike manevre v Atlantskem oceanu, jugo-zapadno od Haitija. Tri letalonosilke ki se z velikim številom pomorskih formacij udeležujejo tridnevnega zračnega napada na nenaseljeni severozapadni del otoka Kalatara ki se je pričel 15. maja. Okoli 5000 mornarjev se bo izkrcalo na vzhodno obalo o-toka. Ob tej priliki se bo vršilo bombardiranje z letali, obstreljevanje z artiljerijo in raketnimi bombami.
*	United Press poroča, da je razvidno iz poročila, ki ga je objavilo ministrstvo za delo, da je v Veliki Britaniji še vedno zaposlenih v oboroževalni industriji okoli 1 milijon 800.090 oseb.
*	Italijani in Slovenci Julijske krajine v Montevideju (Urugvai) so priredili veliko zborovanje, kjer so zahtevali priključitev Trsta Jugoslaviji.
*	V Nemčiji bodo uničili vse nacistične in vojaške spomenike, ki so bili postavljeni po letu 1914.
*	Sekretar Komunistične partije Francije Jacques Duclos je sprejel na sedežu Partije delegacijo Julijske krajine, ki je prispela v Pariz, da bi ministrom za zunanje zadeve pojasnila zahteve ljudstva Julijske krajine.
*	Ministrstvo za poljedelstvo Sovjetske zveze je odposlalo v Iran oddelek lahkih letal, katere bodo uporabljali proti kobilicam. Letala so opremljena s posebnimi napravami, s pomočjo katerih bodo razsipavali iz zraka strupen prah. Na podlagi dobljenih podatkov so letala očistila že več kot 10 milijonov ha zemlje, ki je bila ogrožena od kobilic.
*	Bivši fašistični ministri Fe-derzoni, Bottai in Rossoni so na prvem seznamu vojnih dobičkarjev, katerih premoženje je zaplenjeno.
*	Kitajski Komitet za ugotavljanje vojnih zločinov je ugotovil, da so japonski napadalci zakrivili smrt 20 milijonov Kitajcev.
♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
OTWESTZLO
Mestno županstvo v Gorci opozarja vse občinstvo, naj kupuje sveže gobe samo na mestnem kritem trgu, ker jc tako lahko gotovo, da so užitne.
Na mestnem kritem Ugu dajo vse gobe na natančen in strog zdravniški pregled in vsaka posoda ali koš z gobami dobi listek, ki potrjuje, da so že pregledane Kupovanje gob izven trga more biti zelo nevarno za zdravje.
Pnnria co sM'nou harmonij, r roflu SE deli za violin in klarinet. V najem oddamo klavir.
IVAN KACIN - Gorica
Via New York, 46 (pri pevmskem mostu)
Trgovina čevljev
„Pri svetem Hrižninir
Goniču - Gašttl štev. 35
vam nudi veliko Iztaero sandalov solidnega domačega Izdelka In vsakovrstnega obuvala. Ima vedno v zalogi tudi platnene čevlje za telovadbo.
ZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za ist odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo In uprava: GORICA, »Ljudski dom" prltllčle — Izdaja Usta je odobrena od A. I. S. KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: »Primorski dnevnik.
Italijanske demonstracije leta 1920
pred ,,S. Gregorčičevem Domom"
DROBNE NOVICE