r 5. IV. 1843 Tolminska gastaldija leta 1377. Dr. MILKO KOS. Ozemlje, razprostirajoče se na desnem bregu Soče od Iderskega južno od Kobarida pa po pobočjih in obsoškem podnožju na dolgo raztegnjenega Kolovrata skoraj tja doli do Ročinja, obsegajoče na levem soškem bregu poleg celega niza vasi od Ladre do Tolmina in Modrej blizu današnje Sv. Lucije ob Soči gorska pobočja, vasi in planinske pašnike južno od temena sivega Krna in na Mrzlem Vrhu, razprostirajoče se na obeh bregovih rečice Bače in nje pritokov tja gori do dolin in grap pod strmimi južnimi pečinami Črne prsti in gorskimi travniki zelenega Porezna, obsegajoče nadalje planoto med Bačo in Idrijco ter porečje Cerknice in segajoče slednjič deloma tudi na levi breg reke Idrijce, — to ozemlje je tvorilo v 14. stoletju upravno celoto pod imenom tolminska gastaldija in bilo kot tako del države oglejskega patriarha. Simon Rutar je spisal o tem in deloma temu sosednjem ozemlju posebno monografijo in jo izdal leta 1882. V njej omenja kot naj¬ starejši njemu znani urbar tolminskega ozemlja iz leta 1591 (žalibog ne navaja mesta, kjer se hrani rokopis tega urbarja) 1 ). Državni arhiv na Dunaju pa hrani pod štev. 211 (stara signatura cod. 726) 2 ) doslej neznani, nepriobčeni in za dobrih 200 let starejši rokopis, kateri ima naslov Liber censualis ecclesiae Aquilegiensis 137 7. To je urbar nekdanje Tolminske gastaldije v okviru mej, katere smo zgoraj označili. V dolgi vrsti so popisane v njem vasi tam od podkrnskega Vršna pa do naselbin takozvane „Pluženjske rihtarije“ na jugovzhodu ob današnji kranjski meji. Slednjič obsega urbar še popis dekanije Bovec, obsegajoče vasi Log in Čezsočo. Rokopis sam je kodeks, sestavljen iz močnega papirja 14. sto¬ letja. Pisava sama je knjižna gotska minuskula 14. stoletja. Na splošno jo smemo imenovati lepo in kaligrafično pisano. Kratic ima ') Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Boleč in Cerkno ž njih prirodoznanskim in statističnim opisom (v Gorici 1882), str. 234-235. 5 ) Konstantin Bolmi, Die Handschriften des k. k. Hans- Hof- and Staats- archives, št. 726. 2 malo. Od 138 listov male folio-oblike (visočina 29'5 cm, širina 22 cm) iih je nekaj praznih in nepopisanih. Vezava kodeksa je novejšega datuma. Posamezne lege obsegajo različno število listov, navadno jih obsega vsaka po 16. Papir ima kot vodno znamenje goro s tremi vrhovi, od katerih srednji nadkriljuje po visočini desnega in levega. Na srednjem vrhu stoji visok križ. Tako vodno znamenje je bilo n. pr. v Zgornji Italiji v 14. in 15. stoletju precej razširjeno. Dobimo ga v kodeksih, shranjenih danes n. pr. v Vidmu, Padovi, Benetkah, Trevisu, pa tudi v Ljubljani 3 ). 0 c o Na prvi strani kodeksa stoji: M. III. LXXVII. indictione XV. tempore domini nostri Marquardi dei gratia patriarcha sancte sedis Aquilensis. Na strani 2 do 5 sledi splošen pregled vsebine. Strani 5 do 132 obsegajo urbarski tekst. Na strani 133 je napisanih v po¬ vršni kurzivi v italijanskem jeziku nekaj notic iz leta 1451 in 1452. V prvi vrsti na podlagi tega vira, važnega za zgodovino tol¬ minske gastaldije v 14. stoletju, so napisane naslednje strani. Splošen pregled ozemlja tolminske gastaldije. Tolminska gastaldija (gastaldia Tulmini) 4 ) je bila leta 1377 upravno razdeljena na šest dekanij (decania)«) in sicer: Tolmin, Ladra, Čiginj, Št. Vidska Gora, Cerkno in Bovec ter dve ri h tari ji (rictaria, ricteria, rictyria, rityria, rytiria) 6 ): Rovte-Rut (Nemški Rut) in Plužne. Obsevala je torej od ozemlja današnjega tolminskega okrajnega glavarstva ves sodni okraj cerkljanski, ves sodni okraj tolminski, od kobariškega sodnega okraja vasi Vrsno, Kamno, Zaslap, Ladra, Log, Smast, Libušnje, Krn Svina, Mlinsko in Idrsko; od bovškega sodnega okraja kot enklavo vasi’ Log Čezsoški in Čezsočo. Pod upravno celoto današnjega goriškega okrajnega glavarstva in sicer pod sodni okraj kanalski so pa spadale tele vasi nekdanje tolminske gastaldije: Lom Kanalski, Log, Doblar in Njivice. Na čelu gastaldije 7 ) je stal gastald 8 ), na čelu vsake dekanije dekan 9 ), na čelu rihtarije pa rihtar. Čudno se zdi na prvi hip, da se niti na enem mestu našega ur¬ barja ne omenjata besedi župan ali županija. Ne moremo si misliti, da bi inštitucija župana v 14. stoletju na Tolminskem ne bila znana ali pa manjkala; 'saj omenja n. pr. gornjegrajski urbar iz leta 1426 v tol- 3Wjiei C M Briauet, Les Filigranes. Dictionnaire historique des marques du pnpier, HI (Genfeve 1907), str. 590 nasl, št. 11666, 11671, 11672, 11674, 11686, 11688, 11690, 11707. , ,) 132 (kjer citiram samo številko, mislim s tem vedno označiti stran v rokopisu urbarja)^ ^ ^ ^ ^ 6) n5> 120> 122j 123 ', 128. ’) 132. s ) 6. 9 ) 7. 3 minski vasi Kartečine župana Martina (suppan Martin) 10 ). Dotični, kateri je sestavljal naš urbar, gotovo ni imel namena imenovati pri vsaki po¬ samezni vasi takratnega tamošnjega župana. Bržkone je zapriseženi mož (iuratus) 11 ), katerega najdemo zabeleženega parkrat v našem ur¬ barju, isto kot naš župan, to tem bolj ker stoji v vrsti in v imeniku posestnikov po posameznih vaseh skoraj brez izjeme vedno na prvem mestu 12 ). Ta iuratus bi bil torej župan ali predstojnik posameznih vasi; ime iuratus ima od tod, ker je moral priseči, da bode izpolnjeval na¬ vodila in ukaze svojih predstojnikov 13 ). — Župan širšega delokroga ali „veliki župan“ se pa skriva za imenom dekan: ta je stal na čelu celega okraja — dekanije. Tako dobimo torej tudi na Tolminskem, kakor n. pr. na ozemlju sosednjega freisinškega ozemlja na Kranjskem ali na Spod¬ njem Štajerskem, dvojno vrsto županov 14 ), „župane“, imenovane v našem viru iuratus, kateri so stali na čelu posameznih naselbin in „velike župane“ — dekane, stoječe na čelu posameznih dekanij. Nasplošno je spadala vsaka vas tolminske gastaldije kot celota pod eno in isto dekanijo, vendar je bilo par vasi tolminske gastaldije tako razdeljenih, da je spadalo nekaj kmetij te vasi upravno pod eno, nekaj zopet pod drugo dekanijo. Od osmerih kmetij v vasi Kamno jih je na ta način pet spadalo pod tolminsko, tri so pa spadale pod ladersko de¬ kanijo ,5 ); od šesterih kmetij na Vršnem sta spadali dve in pol pod či- ginjsko, tri in pol pa pod tolminsko dekanijo 16 ); od dveh kmetij v vasi Vogelg (kje ?) je spadala ena pod čiginjskega, druga pa pod tolminskega dekana 17 ); tudi od volčanskih kmetij ste spadali dve v čiginjsko de¬ kanijo, med tem ko so bile ostale podrejene tolminskemu dekanu 18 ), da, v vasi Čiginj sami je bila ena kmetija, katera ni spadala upravno pod oblast čiginjskega dekana 19 ). Prvotno je bil, vsaj tako si lahko mislimo, oglejski patriarh deželni knez nad vsemi vasmi in ozemljem, o katerih in o katerem govori naš urbar. Vse vasi in kmetije so bile podrejene njegovi deželno¬ knežji oblasti. Ni pa to trajalo vedno. S tem, da je patriah podeljeval cele vasi ali pa posamezne kmetije, ležeče na ozemlju, o katerem je govor v našem urbarju, posameznikom, samostanom, cerkvam ali komu drugemu, bodisi kot lastnino, bodisi kot fevd, se je krhala njegova de¬ želnoknežja oblast nad tem ozemljem. Naš urbar ima na različnih mestih navedene vasi, kmetije i. t. d., katere so ležale sredi oglejskega tolminskega ozemlja in katere so imele 10 ) I. Orožen, Das Benediktiner-Stift Oberburg, (Marburg 1876) 308. ") Prim. zaprisežene može (giurati) na ozemlju Beneških Slovencev (J. Gruden, Slovenski župani v preteklosti, Ljubljana 1916, 48). 12 ) Omenja se tak iuratus v vaseh Poljubinj, Log, Sela, Volče, Poljane, Gorenje Ravne, Stržišče in Obloke (20, 33, 36, 42, 91, 104, 116, 117). ’ 3 ) Prim. Gruden, o. c, 36 sl. ,4 ) Gruden, o. c., 26, 33. 15 ) 8'. 16 ) 7. 17 ) 41. I8 ) 42. 19 ) 40. 1 * 4 razne osebe od oglejske cerkve v fevd. Te osebe po večini niso same obdelovale ta fevdna posestva, temveč prepustile to drugim. Da začnemo pri raznih gospodih, kateri so bili doma v Tolminu samem, navedemo naj na prvem mestu Filipa in njegove brate iz Tolmina kot one, kateri so imeli leta 1377 največ vasi in kmetij po oglejskem delu Tol¬ minskega od patriarha v fevd; — in sicer vasi Gabrije 20 ), Modreje 21 ), Bravnico 22 ), Hert 23 ), Daber 24 ), Hoče 25 ) in Slap 26 ); od posameznih kmetij pa eno kmetijo v Seliščah 27 ), pol kmetije v Zaslapu 28 ), eno kmetijo v Poljubinju 29 ), ravno toliko v vasi Oblasti 30 ), eno in pol kmetije v Ko¬ ritnici 31 ), eno kmetijo v Laznicah 32 ), dve in pol kmetije v Ponikvah 33 ), eno kmetijo v Pečinah 34 ), dve kmetiji v Zakrižu 35 ) in sedem kmetij v Šebreljah 36 ). Poleg tega so imeli Filip in njegovi bratje v Tolminu samem eno zidano hišo (domus de muro), katero so kupili od Jakulina iz Tol¬ mina 37 ), dve drugi hiši (sedimen doini), — eno od teh dveh so tudi kupili od Jakulina iz Tolmina 38 ), — slednjič dva vrtova, katera so kupili od treh oseb, imenovanih Bratigoj, Grivec (Griui?) in Sidonja (Sitogna) 39 ). Od drugih prebivalcev vasi Tolmina je imel Jakulin iz Tol¬ mina v fevd 6 kmetij v vasi Jesenici 40 ); Franca iz Tolmina pa poleg hiše v Tolminu 41 ) sedem kmetij v vasi Poče 42 ). Od izventolminskih gospodov imeli so vitezi de Sacco v najemu tri kmetije v vasi Kamno 43 ). Tudi gospodje iz Soffumberga pri Čedadu s 0 bili patriarhovi fevdniki. Leta 1275 že so imeli v fevd eno kmetijo v Seliščah 44 ) in ravnotako tudi še leta 13 0 0 45 ) in 132 8 46 ). V našem urbarju se pa .go¬ spodje iz Soffumberga ne omenjajo več kot fevdniki, temveč že kot lastniki te kmetije v Seliščah 47 ). Od ostalih kmetij v Seliščah vemo o eni, da so jo imeli leta 1377 Filip in njegovi bratje iz Tolmina 4S ), o drugih pa, da sta jih leta 1323 (avgust 13, Fojda [Faedis] v Furlaniji) brata Odorik in Rizzard iz Cucagne za 50 mark oglejskih denarjev prodala Galanganu, sinu Odoriku Siurida iz Čedada 49 ). — Poleg kmetije v Seliščah so imeli Soffumberžani na ozemlju tolminske gastaldije leta 1275 v fevd po eno kmetijo v Poljicah v cerkljanskem okraju in eno kmetijo v vasi Oblasti pri Čiginju; poleg tega pa še en tovor piva ali namesto njega na leto o 44 ) Odoricus de Susannis, Thesaurus ecclesiae Aquilejensis, ed. G. Bianchi, (Utini) 1877, 26, št. 22. 45 ) Odoricus de Susannis, o. c., 28, št. 24. 46 ) Bianchi, Documenti per la storia del Friuli, II, 251, št. 536 (citiram Documenti) 4 ’) 8 . 4S ) 8 . A9 ) Bianchi J, Doaumenta historiac Forojuliensis, Arcliiv tur Kunde Oster- relchisciici 1 Goscliielitsquellen, 37, 474, št. 506 (citiram Bianchi, AČG). 5 pustu po 20 denarjev 50 ). Kmetijo v Poljicah in eno kmetijo v vasi Pra¬ petno, o kateri vemo, da so jo imeli gospodje iz Soffumberga leta 1300 od oglejske cerkve v fevd 51 ), je dobil po tem letu kot fevd Udalrik, sin Ivana Longa iz Čedada 52 ). Od posestev, katera so imele razne osebe kot fevd, moramo raz¬ ločevati ona, katera so imele te osebe kot lastnino. Ako začnemo zopet pri Filipu in njegovih bratih iz Tolmina, tedaj vidimo, da so imeli ti v lasti po eno kmetijo v vaseh Koritnici v Baški dolini 53 ) in Prapetnem Brdu 54 ). Arpucij iz Tolmina je bil lastnik peterih kmetij v Ponikvah 55 ) in imel kot takozvani „feudum habitantiae“ štiri kmetije v Prapetnem pri Tolminu 56 ). Čedadec Galucij je bil lastnik osmerih in pol kmetije v Volčah 57 ). Tudi nekateri furlanski samostani in cerkve so imele tu pa tam po tolminskih hribih raztreseno lastnino. Stari benediktinski samostan v Rožacu (jugovzhodno od Vidma) prvači, kar se tiče množine posestev, v našem urbarju s sedmimi kmetijami v Ljubinju 58 ), eno kmetijo v Po¬ nikvah 59 ) in šestimi kmetijami v Idriji pri Bači 60 ). Naš vir pravi, da je morala kmetija v Ponikvah služiti oglejski cerkvi trikrat na leto s konji ali kobilami. Zanimivo je dejstvo, da se služba s konji omenja ravno v Ponikvah že v 12 stoletju. Leta 1192 (oktober 14, Oglej) je podelil namreč oglejski patriarh Gotfrid belinjskemu samostanu (Beligna pri Ogleju) štiri kmetije v Ponikvah (kdo je imel leta 1377 te štiri kmetije, o tem naš vir molči) skupno z odvetništvom nad to vasjo in določil, da naj mu (patriarhu) oni kmet, kateri bi imel konja, služi ž njim dvakrat na leto 61 ). „Ecclesia sancte Sabade“ (kje?) je bila posestnica ene kme¬ tije v Peljanicah 62 ), čedadski kapitelj pa posestnik ene kmetije v Beziščah 63 ). Od samostanov alpskih pokrajin je zaznamovan v našem viru edino benediktinski samostan v Gornjem Gradu na Štajerskem kot lastnik osmerih kmetij v Kojci in Kartečinah 64 ). Pet od teh osmerih kmetij, in sicer one v Kojci je dobil gornjegrajski samostan že leta 1146 65 ). Leta 1326 jih je hotel samostan zastaviti 66 ). Leta 1335 jih je imel skupaj z 50 ) Odoricus de Susannis, o. c., 26, št. 22; 28, št. 24. 51 ) Odoricus de Susannis, o. c., 28, št. 24. 52 ) Odoricus de Susannis, o. c., 300, št. 958. «) 66'. 54 ) 72'. 55 ) 74'. 56 ) 25. 57 ) 42. 58 ) 26. 59) 74' 60) 79 _ 61 ) B. M. de Rubeis, Monumenta ecclesiae Aquilejensis (Argentinae 1740), 636. 62 ) 39. 63 ) 70. 64 ) 84. 65 ) J. v. Zahn, Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark, I, 262, št. 254. — V tej listini omenjeni kraj Losiza niso, kakor misli Zahn, Velike Lašče na Dolenjskem ali kakor mislita Fr. Kos (Časopis za zgodovino in narodopisje, 12, 1915, 63 — 64) in J. Gruden (Slovenski župani v preteklosti, 47) vas Kozica med Beneškimi Slovenci, temveč, kakor bo to pokazal tudi sestavek, kateri bo izšel v Časopisu za zgodovino in narodopisje, naša Kojca na Tolminskem. 66 ) Bianchi, Documenti, II, 6—7, št. 424; Orožen, o. c., 103. 6 onimi v bližnjih Kartečinah v najemu Konrad de Neuburch iz Čedada 67 ). Iz 15. stoletja (1426) nam je ohranjen urbar gornjegrajskega samostana, kateri ima pod zaglavjem „Officium Kozicz in Foro Yuly“ popisani gornje¬ grajski vasi Kojca in Kar teči n a 68 ). Na enem samem.mestu se omenjajo v našem viru desetine; urbar pravi, da je patriarh Markvard (1365—1381) podelil desetine v Zatolminu nekemu Nikolaju Venetoriju 69 ). Tudi regali j e omenja naš urbar le na enem mestu. V zadnjem odstavku pravi namreč vir, da imajo vsi oni, kateri potujejo v smeri v ali iz Gorice in Brd (versus Gori^ia vel in Collibus) plačevati patriarhu od vsakega tovora (soma) po en denar mitnine 70 ). Gospodarska slika tolminske gastaldije. Zemljiška enota posameznih vasi (villa) tolminske gastaldije je bila redno kmetija (mansus). Taka kmetija se je labko imenovala cela (mansus integer) ali pa polovična (polkmetija, mansus medi us). Redno je bila kmetija obdelana (mansus cultusl, dobimo pa tudi neobde¬ lane kmetije (mansus incultus ali dissolatus) 71 ). Kmetijo je obdeloval kmet (mansarius) in sicer navadno vsako po en kmet. Dobimo pa tudi slučaje, da sta imela dva skupaj po eno kmetijo. V Volčah ste bili leta 1377 dve kmetiji, katerih eno sta imela skupaj Matija in Rupret 72 ), drugo pa Mohor in Perat 73 ); v Mlinskem sta imela eno in pol kmetije skupaj Črni in Mihael 74 ); v Merskem Nikolaj in Simon 75 ); v Podmelcu Tomaž in Tržič 76 ) i. t. d. 77 ) Tu imamo misliti na skupno obdelovanje zemlje, kakor n. pr. pri štajerskih kmetih 13. in 14. stoletja 78 ), ne pa na kako zadružno organizacijo, čeravno jo hoče P. S. Leicht na podlagi besede parentella, katero je našel v neki tolminski listini iz leta 1288, dokazati tudi za tolminsko ozemlje 79 ). To skupno obdelovanje je šlo tako daleč, da navaja naš urbar pri dveh vaseh po imenu le enega posestnika, druge pa le kot njegove „socii“, tako v Labinjah: Lampret et socii sni de dieta villa habent dietam villam afictum et solvunt in festo sancti 67 ) Orožen, o. c., 117. 68 ) Orožen, o. c., 308. 69 ) 14'. 7 °) 132. 71 ) Mansus dissolatus ali incultus je istoveten s slovenskim izrazom pustota, katerega dobimo vedno zopet v virih gospodarske zgodovine slovenskega ozemlja. V Furlaniji je poslal izraz pustota terminus technious za neobdelana zemljišča in prešel kot tak v pravnozgodovinske vire, n. pr. v Constitutiones Patriae Fori Julii patriarha Markvarda iz leta 1368 (izdal V. Joppi, Udine 1900, str. 79-80). 72 ) 42'. 73 ) 53. 74 ) 51. 75 ) 52 '. _ Mogoče sta bila Nikolaj in Simon obdelovalca one kmetije v Iderskem, katero so že leta 1258 obdelovali skupaj Svobodin (Sabbadin), Ivan in Svetec (Sfetetz). Gl. Odoricus de Susannis, o. c., 203, št. 443. 61. 77 ) 62, 69', 70, 71', 74, 97, 130. 7S ) Alf. Dopsch, Die landesftirstlichen Gesamturbare der Steiermark, str. LXX. 79 ) Un doeumento matrimoniale slavo del secolo XIII, v Studi in onore di Biagio Brugi, Palermo 1910 (posebni odtisek). 7 Michaelis marchas VIII denariorum et solvunt castrados VIII vel pro quo- libet castrado denarios XVI so ); o vasi Zakriž pa pravi urbar: Matias et socii sui habent dietam villam ad fictu et solvunt pro dieta villa annuatim marchas VII et castrados Vil vel pro quolibet castrado denarios XVI 81 ). V Čezsoči sta imela eno kmetijo Arneij et socius suus 82 ). Od kmetij (mansus), pod katerimi imamo razumeti kmetski dom z gospodarskimi poslopji in z zraven spadajočim poljem, travniki, pašniki, gozdovjem i. t. d., razločuje naš urbar hiše in jih imenuje sedimen domi ali domus. Več takih sedimen domi je stalo v središču gastaldije, v Tolminu. Poleg teh so stale leta 1377 v Tolminu tudi tri hiše, katere nazivlje naš urbar na kratko domus, ena izmed njih je bila celo zidana 83 ). Take, domus imenovane hiše so bile raztresene tudi drugod po Tolmin¬ skem 84 ). Razlikujejo se od kmetij na ta način, da ne spada k njim nič ali pa le malo zemljišča, katero v tem slučaju obstoji v nekaj travnikih in pašnikih, ali ima pa kmet poleg svoje kmetije še po vrhu en tak domus, kot n. pr. neki Martin iz Kamna 85 ) ali pa neki kmet v vasi Vogelj 86 ). V enem slučaju ima obrtnik, kovač Miha v Volčah, tak domus s tremi pašniki in tremi travniki 87 ). Poleg hiš dobimo v našem urbarju omenjene koša n e (cosania). Tudi te so lahko spadale kot pritiklina h kaki kmetiji, kot n. pr. ena v Poljubinju 8S ), ali je pa spadalo k posamezni košani nekaj polja in vrta, kakor n. pr. tudi v Poljubinju 89 ). Večinoma pa tega ne moremo reči o košanah, v kolikor to lahko posnamemo iz našega vira. Brez izjeme so košane kakor tudi hiše plačevale davščine v denarju; zneski se gi¬ bljejo v višini dveh do 28 denarjev. Nekatere vasi so štele dve do tri košane, druge pa zopet nobene 90 ). Dvor (curia) se omenja v našem urbarju le na dveh mestih; en¬ krat v Tolminu neka „curia prope Brayda“ * 1 ); drugič je imel že ome¬ njeni Martin iz Kamna poleg svoje kmetije še en dom z dvorom in „certo spacio terre“ 92 ). Hlev (stabulum) se imenuje v našem viru le na enem mestu in sicer „stabuluin quod happellattur Cassina in monte qui dicitur Cren“ (Krn); njegov lastnik je bil patriarh sam. Oddajal ga je proti letni na- jemščini v najem. Leta 1338 ga je imel na ta način dekan Jakob iz Volarjev. Toda nekateri Tolminci so vkljub temu, da ni bila ta planina na Krnu namenjena za splošno rabo, priganjali sem gori med sv. Jurijem (24. aprila) in sv. Petrom in Pavlom (29. junija) na pašo svoje konje in govejo živino. Zato je patriarh Bertrand leta 1338 (avgust 26, Čedad) to pod običajno kaznijo strogo prepovedal in ukazal svojemu tolminskemu 8 °) 95. 8I ) 100. 82 ) 130'. 83 ) 17', 18'. 84 ) 41, 49, 53', 62, 70'. 85 ) 49 . 86 ) 41. 87 ) 53'. 88 ) 23. 89 ) 23. 90 ) 18, 18', 23, 29', 37', 42', 49, 62', 72', 74', 80', 98, 98'. 9I ) 18'. — Dva kraja se imenujeta še danes v Tolminu Brajda in Pod Brajdo (Rutar, o. c., 202). ’ 2 ) 49. 8 gastaldu, naj to razglasi po celi gastaldiji 93 ). Kakor leta 1338 omenjeni Jakob je imel leta 1377 Nikolaj iz Volarjev v najemu patriarhov hlev na Krnu za eno marko in 28 denarjev na leto 94 ). Že iz dejstva, da je en sam hlev na Krnu plačeval na leto tako znatno svoto denarja, lahko sklepamo, da je morala biti živinoreja na Krnskih planinah in tudi drugod po Tolminskem precej razvita. To lahko sklepamo tudi iz tega, da omenja naš urbar pri mnogih vaseh pravico, gnati živino na (patriarhov) pašnik; zgodilo se je to navadno dva¬ krat na leto. To pravico so imeli posestniki iz vasi: Kneža, Temljine, Grahovo, Logaršče, Roče, Slap, Tras (Trnje?), Bukovo, Žabče, Orehek, Jesenica, Gorje, Poče, Reka in Poljice 95 ). Taki živinski pašniki (noda pecudum) so bili kakor kmetije ali takozvani „celi“ (noda pecudum integra) ali „polovični“ (noda pecudum media). En „cel“ živinski pašnik je moral šteti 112 glav goveje živine ali koz in je plačeval oglejski cerkvi na leto po 1015 funtov sira ali namesto teh funtov sira ravnotoliko denarjev 96 ). Nekaj desetletij pred postankom našega urbarja (leta 1310) je bilo namesto vsakega sira plačati patriarhu le po pol denarja. Ko sta takrat patriarhova glavarja v Tolminu, Friderik in Ivan iz Villalte, za¬ htevala od vsakega sira po en denar ali pa še celo več, jima je takratni patriarh Otobonus tako odiranje tolminskih kmetov strogo prepovedal 97 ). Dvakrat se omenja v našem urbarju mlin (molendinum). Eden je mlel v Gabrijah, drugi v Poljubinju. Poljubinjski je plačeval na leto oglejski cerkvi po 20 denarjev 98 ). Ne v zvezi s kmetijami, pač pa kot samostojne, davek in davščine plačujoče enote se omenjajo v našem viru vrtovi (ortus) travniki (campus), pašniki (pratus) in ledine (ronchi). Tako so se nahajali leta 1377 v Tolminu štirje vrtovi in dva travnika, od prvih je bilo plačevati na leto zneske v višini 8 do 20 denarjev na leto "), od travnikov pa skupno 12 denarjev 10 °). V Logu Čezsoškem je ležal en travnik, od ka¬ terega je bilo na leto plačevati po 16 denarjev 101 ); v bližnji Čezsoči je imel neki Držimir en travnik in dva pašnika, ;n plačeval od teh enot na leto po 12 denarjev 102 ). Jakob iz Zatolmina je imel pri Doljah ledine in plačeval od njih na leto po 12 denarjev 103 ). Omenili smo že, da se 93 ) V. Joppi, Documenti Goriziani, Archeografo Triestino, 14 (1888), 277 do 278, št. 143. m) 10 < _ mi zu planine na Krnu so morali ležati gorski pašniki „in monte Stefan“, o katerih govore med starejšimi listinami dve neohranjeni iz leta 1178 (patriarha Udalrika II.) in iz leta 1213 (patriarha Volfgerja) in ena ohranjena patriarha Gregorja iz leta 1261 (junij 25, Videm). Ležati so morali nekako nad vasmi Ladra, Smast, Kamno in Drežnica, kajti med Drežničani in prebivalci prvih treh vasi je prišlo radi njih prav mnogokrat do prepira (Bianchi v AOG, 21, 1859, 405, št. 266). 95) 61, 62, 64, 65, 72, 75-78, 83, 86-90, 107, 109. 96 ) 5'. ”) Joppi, o. c., Archeografo Triestino, 13, 1887, 54, št. 30, 58 ) 11, 23. 99 ) 18, 18'. 10D ) 18'. ’ 01 ) 129. 102 ) 131. ,03 ) 14'. 9 menjajo travniki, pašniki, vrtovi i. t. d. večkrat v zvezi in kot pritikline posameznih kmetij in košan. Vsaka kmetija, hiša, košana i. t. d. je plačevala oglejski cerkvi gotovo, v urbarju zabeleženo množino davščine bodisi v novcih, bodisi in natura. Od davščin imamo v prvi vrsti omeniti takozvani redni davek (census) 104 ). In natura so ga plačevali z ržjo (fromentutn, frumentum) 1U5 ) in drugim žitom sploh (anona) 106 ), in sicer rž v množini polovice do štirih starjev, drugo žito pa v množini enega do šestih starjev. Plačevanje rednega davka in natura je bilo, ako upoštevamo ohra¬ njene nam tozadevne listine, koncem 13. stoletja na Tolminskem še povsod v navadi. Siurid iz Tolmina je plačeval leta 1294 od ene kmetije v Tolminu na leto po tri starje rži in šest ovsa 107 ). Istega leta je plačeval Martin iz Cerknega za tri kmetije v Cerknem dva starja rži, štiri starje ovsa, štiri glave molzne živine in poleg tega še 18 denarjev 108 ); Poli iz Tolmina pa o sv. Mihelu od štirih kmetij v Gabrijah za vsako na leto po štiri starje rži, šest starjev ovsa, en sir in eno glavo goveje živine 109 ). Toda leta 1377 niso plačevali na Tolminskem povsod več in natura. Več kot pri polovici vasi tolminske gastaldije je izpodrinil davek v novcih žitni davek in natura 110 ). Ta preobrat iz naturalnega gospo¬ darstva v denarno gospodarstvo se je izvršil ravno za časa patriarha Markvarda in dal po mojem mnenju povod za sestavo urbarja iz leta 1377. Kajti dejstvo, da je začelo veliko število kmetov namesto kakor preje in natura plačevati izključno ali po večini v denarju, je dovolj tehtno, da je dal patriarh MarkVard sestaviti nov urbar svoje gastaldije. Izkazala se je potreba, določiti in napisati visočino novih denarnih davščin. Svota, katero je imela plačevati posamezna kmetija na leto, je kaj raz¬ lična. V urbarju so zabeležene te-le svote: 32 denarjev ln ), 40 denarjev 112 ), 64 denarjev 113 ), sto denarjev 114 ), pol marke 115 ), pol marke in 8 denarjev 116 ), pol marke in 20 denarjev 117 ), ena marka 118 ), ena marka in 8 denarjev 119 ), '»h 6, 11, 84. ,C! ) 7-9', 10'—14, 16, 16', 19, 20, 24, 27-29, 31, 33, 34, 36, 37, 39-42, 44, 44', 52-58, 61. 62, 64, 65, 67-78, 83, 85—91, 95—97, 100-102, 104, 105, 107, 109, 122-124. >» 6 ) 7-14, 16, 16', 19. 20, 24, 27—29, 31, 33, 36, 37, 39, 40-42, 44, 44', 52 do 56, 58, 61, 02, 64, 67- 78, 83, 85-92, 95—97, 100—102, 104, 109. 107 ) Odoricus de Susannis, o. c., 279, št. 814. 108 ) Odoricus de Susannis, o. c., 284, št. 840. 109 ) Odoricus de Susannis, o. c, 284, št. 841. •">) 8, 9', 14, 16, 19, 24, 28, 35, 37, 43, 44, 44', 46, 48, 50, 58, 60-62, 64, 65, 67, 68, 71-78, 80, 85-92, 95-97, 100-102, 104, 105, 107—109, 117, 122, 123, 128,129. '") 15, 59, 79, 115, 115', 116, 118, 119, 126, 127. " 2 ) 62, 75', 84', 105'. " 3 ) 14', 45', 130'. " 4 ) 97', 98. ll5 ) 42', 50, 77, 80', 85, 96', 98, 100', 104', 108', 117. " 6 ) 103. ,l7 ) 107'. ,1S ) 14', 22, 27, 29, 35, 37', 42'—44', 47, 50, 52', 53, 57, 66, 82, 86, 88, 91, 98, 101', 102', 104', 105', 129. " 9 ) 87. 10 ena marka in 16 denarjev 120 ), ena marka in 18 denarjev 121 ), ena marka in 24 denarjev 122 ), ena marka in 32 denarjev 123 ), ena marka in 40 de- darjev 124 ), ena marka in 48 denarjev 125 ), ena marka in 64 denarjev 12 °), ena marka in 68 denarjev 127 ), ena marka in 80 denarjev 128 ), ena marka in 96 denarjev 129 ), ena marka in 98 denarjev 130 ), ena marka in 100 de¬ narjev 131 ), ena marka in 112 denarjev 132 ), ena marka in 116 denarjev 133 ), ena marka in 7 liber 134 ), nadalje 8 liber 135 ), 9 liber 136 ), 12 liber 137 ), 12 liber in dva denarja 138 ), 13 liber 139 ), 13 liber in dva denarja 140 ), 15 liber 141 ), 15 in pol libre 142 ), 16 liber 143 ), 17 liber 144 ), 17 liber in dva denarja 145 ), 18 liber 146 ), 18 in pol libre 147 ), 19 liber 148 ) in 27 liber 149 ). Nekatere kmetije tolminske gastaldije so plačevale poleg davščin in natura tudi deloma nekaj v novcih, n. pr. poleg naturalnega davka (bladum, collecta, colta) še 9 liber in 18 denarjev m-o vino poiesdarum 15 °), 14 liber 151 ), 16 liber 152 ), 17 liber in dva denarja 153 ), 18 liber 154 ), pol marke 155 ), pol marke in 7 denarjev 156 ), eno marko 157 ), eno marko in 16 denarjev 158 ) in poleg polovice davka in natura eno marko in 32 denarjev 159 ). Nekatere druge tolminske kmetije zopet so plačevale poleg denar¬ nega davka, katerega višina je bila različna (10 liber, 11 liber, 12 liber, 14' liber, 15 liber, 15 liber in štirje denarji, 16 liber 40 denarjev, pol marke, ena marka in 16 denarjev, ena marka in 24 denarjev, ena marka in 40 denarjev in ena in pol marke ter osem denarjev) še po 8, 9, 16 ali pa večinoma 18 denarjev za pojezdno vino. 160 ). Druge kmetije zopet so morale poleg davka v denarju in novcev za pojezde plačevati še dva sira ali namesto teh 12 denarjev 161 ) ali eno glavo molzne živine 162 ). Nekatere v denarju in deloma tudi in natura plačujoče kmetije so bile oproščene od dolžnosti, dobavljati meso (patriarhovemu) dvoru (carnes curiae) 163 ). Te kmetije so plačevale davka v novcih po 15 liber, 10 de¬ narjev, 64 denarjev, 104 denarje, 112 denarjev, 148 denarjev, pol marke, pol marke in 20 denarjev, pol marke in 40 denarjev, eno marko ali eno marko in 16 denarjev 164 ). — Nekatere kmetije zopet so imele svoj po- 120 ) 123 ) 127 ) 131 ) 136 ) 141 ) 143 ) 147 ) 153 ) 158 ) 160 ) 161 ) 163 ) dvoru na vrednega 164 ) 14, 97', 101, 101'. ,21 ) 60, 60'. 122 ) 22, 72, 97'. 14, 37, 92'. 124 ) 52, 87', 107'. I25 ) 22, 28', 103. '«) 29', 97'. 61'. ,2S ) 52', 61, 62, 74', 75', 98. < 29 ) 42'. no) 74 / 62'. ,32 ) 42'. ,33 ) 74'. I34 ) 102, 102'. «5) 12 8. 92'. ,37 ) 24. ,38 ) 48, 49. ’ 39 ) 43, 105'. I4 °) 48. 22, 44', 45', 65, 73, 75', 96, 96', 98, 104'. ’ 42 ) 19. 24, 124, 125. 144 ) 19. ’ 45 ) 61', 122, 123. '«) 50, 87'. 104'. I48 ) 35. I49 ) 22. ,5 °) 46 l51 ) 10. >52) K) 34. I54 ) 9', 10 l 55 ) 42'. 156 ) 55. ,57 ) 34, 86, 107. 69, 69'. ,59 ) 37. 10, 28, 28', 47. 49, 58, 64, 64', 65, 66, 80, 82, 92, 92', 94, 109, 109', 110. 32. ’ 62 ) 88', 89', 91'. Ta davščina je obstojala v tem, da je kmetija dajala (patriarhovemu) leto po enega kozlička ali jagnje (vredno 6 denarjev) ter enega koštruna 16 denarjev (6). 8, 11, 16, 16', 17, 17', 40, 78. 80. 11 sebej specializiran način plačevanja davščin; tako je plačevala ena na leto po 11 liber in dve kokoši 165 ), druga zopet po eno marko in pol ter enega koštruna in eno jagnje l66 ), tretja po eno marko in 40 denarjev ter eno glavo molzne živine vredno 20 denarjev 167 ), četrta po eno marko in enega koštruna vrednega 16 denarjev 168 ), peta po 40 denarjev in eno glavo goveje živine vredno 24 denarjev 169 ) in šesta slednjič po pol marke in 24 denarjev ter 24 funtov sira 17 °). Tako vidimo, da je vladala, kar se tiče davščin, katere so tolminski kmetje leta 1377 odrajtovali deloma v novcih, deloma in natura, največja raznolikost. Jako raznolike so bile tudi takozvane manjše davščine (minuta servicia). Vendar je nadomestil njih plačevanje in natura leta 1377 že skoraj povsod denar, tako, da je običajna fraza našega urbarja: za to in to davščino toliko in toliko svoto denarja (n. pr. pro vino trium poies- darum denarios XVIII). Naj omenimo tu na prvem mestu davščino, imenovano na kratko pro tribus s e r v i c i i s 171 ). Obstojala je v tem, da je posamezna kmetija dajala patriarhu po trikrat na leto gotove svote denaja, in sicer o sv. Juriju 4 denarje, o sv. Mihelu 4 denarje in o pustu 3 denarje 172 ). Namesto davščine po tribus serviciis je na nekaterih mestih našega urbarja zabe¬ ležena davščina pro duobus serviciis, obstoječa iz šestih denarjev 173 ). Nekatere kmetije so plačevale ob enem izmed imenovanih treh plačilnih terminov posebno davščino, katera se je imenovala po terminu servicium s. Georgii, rado s. Georgii ozir. ad s. Georgium (8 do 16 denarjev) 174 ), servidutn s. Michaelis, rado s. Michaelis ozir. ad s. Michaelem (4 do 16 denarjev) 175 ) in servidum carnisprivii ozir. drča carnisprivium (32 denarjev) 176 ). Znano nam je pa tudi, da so pro servicio s. Marie de Candelis (svečnica) plačevale nekatere tolminske kmetije po 6 de¬ narjev na leto 177 ). Kar se tiče drugih manjših davščin, so plačevali tolminski kmetje leta 1377 posebno mnogo glav goveje živine (bestia) oziroma na¬ mesto teh določene svote denarja. Tako naletimo prav mnogokrat na davščino, obstoječo iz ene glave molzne živine (bestia c um lacte), oziroma namesto te iz dvajsetih denarjev 178 ). Nič manj pogostokrat se je plačevala glava goveje živine, katera je bila namenjena za (patri¬ arhovo) kuhinjo (bestia pro quoquina), — vredna je morala biti 10 denarjev 179 ), — in tako zvana žival, katero so dajali namesto l65 ) 50. ,M ) 71'. ,M ) 88. I6S ) 95. m ) 111. uo) 129. nl ) 8-10', 19, 20, 24, 27-29, 31, 33-44', 52-58, 61, 64, 65, 67-79, 83, 85—92, 95—97, 100-102, 104, 105, 107-109, 117, 122—124. 172 ) 6. ,73 ) 45'. I74 ) 6, 5', 7, 54, 60, 64, 84. ,75 ) 6, 5', 7, 11, 13, 14, 60, 64, 84. 17fi ) 5, 7, 52, 54. ' 77 ) 52. 17S ) 6-9', 27-29, 31, 33-37, 40, 43, 44, 44', 52-57, 61 65, 67-78, 83, 85 do 92, 95 —97, 100-102, 104, 105, 107—109, 117, 122—124. ™) 7-14, 16, 19, 20, 24, 27-29, 31, 33-36, 41-45, 48, 52, 55, 58, 61-65, 67—78, 83, 85—92, 95—97, 100 102, 104, 105, 107, 109, 117, 122-124. 12 vina (bestia pro vino 180 ). Parkrat se omenjajo tudi bestiae pol- vicarum ozir. bestiae quae appellantur polvice; dve živali te vrste ste morali biti vredni 10 denarjev 181 ). Po plačilnih terminih se zo- vejo bestiae s. Jacobi (ena vredna 16 denarjev) 182 ) in bestiae s. Petri 183 ). V tej zvezi naj omenim tudi davščino pro racione vacarum, obstoječo iz sedmih denarjev 184 ). Od ostalih manjših davščin našega urbarja naj navedem še tako- zvano davščino čebel (racio apium) 185 ), davščin sirov, od ka¬ terih je moral biti vsak vreden večinoma 6 denarjev 186 ) in davščino, obstoječo iz kokoši in jajc 187 ). Mnogo je takih davščin, katere so se plačevale le po imenu in natura, v resnici pa v novcih. Tako so pla¬ čevale leta 1377 nekatere tolminske kmetije letnih 18 in včasih tudi 6 denarjev namesto vina, katerega je imel dobiti patriarh ali njegov na¬ mestnik ob priliki in za časa treh (enkrat tudi le dveh) p oje z d na leto (pro vino tri um p o i e s d a r u m) 188 ); nadalje letnih 10 de¬ narjev namesto piva (pro cer ves a) 189 ); eden ali pa tudi štiri denarje namesto neke iz češpelj nakuhane pogače (pro brasadollo ali brasad ullo) 19 °); po štiri ali osem denarjev namesto sena (pro ratione feni) 191 ); v enem slučaju po 16, v drugem pa po 40 denarjev namesto trave (pro herba) 192 ; po 14 denarjev namesto jerebic in orehov (pro perdicibUs et galigis) 193 ) in slednjič po eden ali pa po dva denarja namesto kruha ribičem (pro pane piscatorum) 194 ). Poedine kmetije in posestniki so imeli in plačevali zopet posebne vrste davščin. Posestniki v kraju Tolminu samem so plačevali posebno kapune (c a p u n u s) 195 ). Kmet Jachil v Čadri je namesto vsakega drugega davka dajal na leto patriarhu po 198 skled (s c ud e las), krožnikov (ta- ' 3 °) 6, 8, 9', 19, 27 29, 31, 33—36, 43-44', 61-65, 67-72, 74-80, 82-92', 94—97, 100-102, 104, 105, 108-110, 117, 122- 124. '»') 52, 56. I82 ) 6, 7, 54. IM ) 6. t84) 6) g, 8', 9, 19, 27—29, 31, 33-36, 61—65, 67-70, 72, 74-77, 83, 85-91, 95 - 97, 100-102, 104, 105, 107, 109, 117, 122-124. 185) 9', 19, 27—29, 31, 33-36, 44, 44', 61, 62, 64, 65, 67-78, 83, 85—92, 95 do 97, 100-102, 104-105, 107-109, 112, 117, 123, 124. 186) 5', 7-14, 19, 20, 24, 27-29, 31—38, 40-45', 48, 52, 55, 58, 61-65, 67 do 78, 83, 85-92, 95-97, 100 -102, 104, 105, 107—109, 117, 122-124, 129, 130. ’« 7 ) 50, 52, 53, 56. i88) 5_14 ( 19, 20, 24, 27 — 29, 31—49, 52, 54—58, 60—62, 64—80, 82—92, 94 do 97, 100—102, 104—105, 108 — 110, 117, 122—124. — O sodnih zborih, imenovanih na Gorenjskem in Goriškem pojezde, prim. sedaj že imenovano Grudnovo razpravo o slovenskih županih, str. 54 sl. >89) 9', 19, 27—29, 36, 61, 62, 64. ,90) 9 -, 19, 27-29, 31, 61, 62, 64, 67-71, 74-77, 87-90, 96, 97, 100, 109. i9i) 9<’ 27—29, 31, 36, 67, 69—71, 73, 74, 75, 101. 192 ) 7. >”) 52, 53, 55. ,94) 83> 85-91, 95 -97, 100-102, 104, 105, 107-109, 117, 122-124. >«) 18 '. 13 leria), „strucias“ in kupic (g i f o s) in sicer po 66 na praznik sv. Jurija, sv. Mihela in o Božiču 196 ). Nekatere kmetije tolminske gastaldije so dajale za časa pojezd takozvano mesnico (mesnica) koštrunov in kozličkov' 97 ); kmetije v Prapetnem Brdu so pa dajale ob priliki pojezd takozvane po jezdne pogače (pogacias poiesdarum) 198 ). Ako pregledamo končno na splošno plačilne termine, vidimo da so bili glavni in najbolj v navadi: pust (carnisprivium, dnevi od sobote pred do torka po nedelji Eslo mibi, posebno pa ta nedelja sama), sv. Jurij (v oglejski vladiko vini 24. aprila) in sv. Mihel (29. septembra). Po teh treh plačilnih terminih se imenujejo razne davščine (servicium, racio); najrazličnejše davščine so plačevali tolminski kmetje o sv. Mihelu, med njimi tudi sire 199 ). Po sv. Petru (29. junija) in po sv. Jakobu (25. julija) se imenujejo živali, katere so, kakor smo že omenili, dajali Tolminci na dan godu teh svetnikov 200 ). Tudi po svečnici (s. Maria de candelis) se zove neki drug poseben s er vi ti u m 201 ). Novce za jerebice in orehe (pro perdicibus et galigis) je bilo odrajtovati o Božiču 202 ). Enkrat se omenja kot plačilni termin tudi god sv. Lavrencija (10. avgusta) 203 ). Na podlagi davščin in njih kakovosti razvidimo različne vrste zem¬ ljiških pridelkov in njih razširjenost širom ozemlja tolminske ga¬ staldije. Ako pregledamo na ta način vrste žita, imenovane v našem urbarju, tedaj smemo sklepati, da so leta 1377 pridelali na Tolminskem največ rži (frumentum 204 ). Trave in sena je, kakor se kaže, zrastlo na zemlji tolminske ga¬ staldije tudi precej. To smemo sklepati deloma iz davščin pro feno 205 ) in pro herba 206 ) in deloma iz dejstva, da se večkrat omenjajo travniki (pratus) 207 .) Iz drugih virov lahko sklepamo, da so pridelali na Tolminskem v srednjem veku precej lanu. Tako vemo, da je leta 1233 oglejski patriarh Bertold podelil čedadski proštiji desetino od lanu 208 ). Radi te desetine od lanu je prišlo že leta 1255 do prepira 209 ). Vino rej a je bila gotovo, kakor drugod po alpskih deželah v srednjem veku, tudi na Tolminskem razširjena, bolj kot dandanes, toda in natura niso Tolminci leta 1377 dajali vina nikjer več. Dobimo le davščino v novcih za pojezdno vino 21 °). Da je bilo leta 1377 na Tolminskem tudi nekaj vrtov in sadje- reje, smemo kolikortoliko sklepati iz dejstva, da se omenjajo vrtovi (ortus) 211 ) in pa davščine pro perdicibus et galigis (orehi) 212 ). t96 ) 15. m ) 132. 19S ) 72. '") 6. 20 °) 6, 7, 54. 2 >”) 52 . 202 ) 52 , 53, 55. 203 ) 52 . 204 ) Citati zgoraj. 205 ) Citati zgoraj. * 2 * * * “ 6 ) Citati zgoraj. 207 ) 53, 78, 129, 131. 208 ) Schumi, Urkunden und Regestenbuch des Herzogthums Krain, II, št. 81. — Prim. Armida Sacchetti, Per il possesso di Tolmino, Nuovo Archivio Veueto, Nuova Serie, 5, 10 ( 1 905), 51; Rutar, o. c., 32; Manzano, Annali del Friuli, II, 317. 209 ) Armida Sacchetti, 1. c., 52, opomba 1. 2I °) Prim. 204 — 206. 2 ") 18, 23. 2 > 2 ) 52, 53, 55. 14 Dežela v kateri je bila živinoreja jako razširjena, je bilo Tol¬ minsko v 14. stoletju. Omenjajo se v urbarju pecutes 2 ' 3 ), pechora in na mnogih mestih pašniki, namenjeni za živino (noda pecudum) 214 ). Na Krnu je stal hlev (stabulum), imenovan z romansko besedo cassina 215 ). Iz krajev na sosednjem freisinškem ozemlju na Kranjskem so v 13. in 14. stoletju pošiljali živino na pašo na tolminske planine 216 ). Bestiae cum lacte, bestiae s. Petri, bestiae s. Jacobi, bestiae pro vino, bestiae pro quoquina, bestiae polvicarum, pa tudi carnes curiae in rado vacarum go¬ vore v prilog naši trditvi, da je bila tolminska živinoreja v 14. stoletju precej razvita. Ponovim naj še, da je moral en živinski pašnik šteti 112 glav goveje živine ali pa isto število koz. 217 ). Indirektno govore v prilog razširjeni in razviti živinoreji mnoge davščine v siru (caseus). Sicer je pa treba omeniti, da je bilo sirarstvo v srednjem veku povsod v alpskih deželah veliko bolj razširjeno nego je dandanes in da je bil sir v srednjem veku po naših krajih prava ljudska hrana. Posebno na planinah in živinskih pašnikih je cvetelo sirarstvo 218 ). Poleg reje goveje živine je bila na Tolminskem v 14. stoletju tudi ovčereja precej razvita in razširjena. Posebno manjši posestniki so dajali patriarhu davščino v kozličkih (edus) 219 ) in koštrunih (castratus, castronus) 22 °). Meso, katero je bilo pod imenom carnes curiae namenjeno za patriarhov dvor, je bilo kozličevina, jagnjetina, ali koštrunovina 221 ). Kar se konjev in konjereje tiče, se omenjajo v našem viru le na enem mestu konji, oziroma kobile 222 ). P reši či se ne omenjajo nikjer. Da so imeli Tolminci okoli leta 1377 tudi nekaj perutnine, smemo sklepati iz dejstva, da se omenjajo davščine, obstoječe iz ka- punov 223 ), kokoši (galina) 224 ) in jajc 225 ). Mnogokrat se omenja v našem urbarju davščina pro pane pisca- torum 226 ). Zato smemo sklepati na kolikortoliko izdaten ribolov v tol¬ minskih vodah in to tembolj, ker govore tudi drugi viri 14. stoletja o tolminskih ribičih in ribolovstvu. Tako je dovolil leta 1337 (junij 21. Čedad) oglejski patriarh Bertrand kot vrhovni imajitelj vsega ribjega lova po svojih tolminskih vodah bratoma Viljemu in Ulvinu, sinoma umrlega Nattija iz Čedada, da smeta imeti za dobo njegovega življenja nastavlje¬ nega ribiča v svrho ribolovstva v rekah Cerknica (Circhiniz), Bača (Buza), Idrija (Idria), Soča (Isoncio), Tolminka (Tulmina), Idrijca (Idrischa) in 213 ) 5' 214) Ul. 215 ) 10'. — Rutar (o. c., 72) piše, da pomeni ime „kašina“ toliko kot pristava ali mlekarnica. 216 ) Zahn, Codex diplomaticus Austro-Frisingensis, III, Fontes rerum Austria- carum, II, 36, 202. 217) 5'. 218) 5' 221) g. 222) 46. 226 ) Citat zgoraj. 219 ) 71', 132 . 22 °) 27, 71', 76, 95, 100, 132. 223) 18 '. 224 ) 50j 52; 53 ; 56. 225) 53) 56 15 drugih vodah tolminskega ozemlja 227 ). Nekaj podobnega je dovolil isti patriarh leta 1343 svojemu masariju Pavlišu iz Bovca 228 ). Povsod po Tohlminskem so v 14. stoletju imeli čebele. Temu v prilog govore davščine, imenovane rado apium, katere so omenjene na prav mnogih straneh našega vira 229 ). Štajerskim davščinam v kruhu iz 13. in 14. stoletja 230 ) n. pr. so v sorodu davščine pro brasadullo ali pro brasadollo (iz češpelj nakuhana pogača) 231 ) in pogade poiesdarum — pojezdne pogače našega vira 232 ). Končno nam bodi dovoljeno, napisati še par stavkov o merah, denarju in cenah, katere se omenjajo in o katerih govori naš vir. Kar se mer tiče, nam ne nudi ta tolminski urbar velike raznoli¬ kosti. Žito sploh so merili na s tar j e (star); sir pa tehtali na funte (libra) 233 ). Denar šteje naš urbar z markami (marca), librami ali funti (libra) in denarji (denarius). Marka je bila takozvana števna marka. Na vsako marko je prišlo 160 denarjev. Pol marke se imenuje v našem urbarju marca media ali marca dimidia. Kar se cen tiče, moram omeniti, da ni sicer nikjer v našem ur¬ barju rečeno, toliko in toliko svoto denarja je treba plačati za to in to stvar. Povsod imamo namreč opraviti s takozvanimi reluicijskimi cenami, to se pravi, namesto stvari in natura je lahko plačal dotični zadevno stvar v denarju in svota, katero je moral odšteti, je zabeležena v ur¬ barju. Ako zberemo skupaj malo število takih poročil o cenah, razvidimo iz tega, da so za eno v (patriarhovo ali njegovega namestnika) kuhinjo namenjeno glavo goveje živine (bestia pro quoquina) plačevali brez izjeme po 10 denarjev, za eno bestia pro vino brez izjeme po 16 denarjev in za eno bestia cum lade brez izjeme po 20 denarjev. Od drugih cen imamo še navesti, da je stal en kozliček ali eno jagnje šest denarjev 234 ), en koštrun pa 16 denarjev 235 ). Za en sir je zabeleženih skoraj povsod šest denarjev, za polovico sira pa trije denarji; po enkrat je zabeležena v našem urbarju cena za en sir s 16 denarji 236 ), za en funt pa z enim denarjem 237 ). Prebivalstvo Tolminskega. Prebivalstvo ozemlja, o katerem govori naš urbar, je bilo po večini podložnega kmetiškega stanu. Le prebivalstvo kraja Tolmina samega se je po stanu deloma razlikovalo od ostalega; tu so bili doma patri¬ arhovi ministeriali, katerih imena smo v enem prejšnjih odstavkov m ) Joppi, Documenti Goriziani, Archeografo Triestino, 14 (1888), 272, št. 138. 228 ) L. c., 15 (1890), 66, št. 166. &>) Citat zgoraj. 23 °)Dopsch,o.c.,str.CXXXI. 231 )Prim.229. 232 ) Prim. 229. 333 ) 5', 129. 234 )8etc. 235 )6 236) 129. 237) 5/. 16 že slišali: Filip in njegovi bratje 238 ), Jankulin ali Jakulin 239 ), Franca 24 °), Bratigoj 241 ) in Arpucij iz Tolmina 242 ). Ti so imeli tukaj v Tolminu samem poleg kmetij svoja doinovja, hiše, dvore, ltošane, vrtove in travnike 243 ). Okolica Tolmina in drugo ozemlje ob Soči, Idrijci in Bači je pa bilo naseljeno od Slovencev, ki so obdelovali ali kot kmetje h kmetiji spa¬ dajoče ozemlje ali pa kot manjši posestniki manjše zemljiške komplekse (sedimen domi, domus, curia, cosania). Skromne so bile njih življenske potrebščine, kar so rabili, so pridelali ali napravili sami, obrtnikom niso dali mnogo zaslužiti. Še največkrat se imenuje izmed teh v našem urbarju kovač (faber), akoravno je tudi to ime lahko postalo osebno in ne znači več izvrševalca obrtniškega poklica. V Čiginju je imel neki Mateus faber pol kmetije 244 ); v Volčah je živel kovač Mihael, kateri pa ni imel kmetije, temveč samo hišo s tremi travniki in tremi pašniki 245 ); nasprotno je imel v Humu v Šentvidski dekaniji Michil faber kar dve kmetiji 246 ); v Kneži je imela kovačeva žena (mulier fabri) skupaj z nekim Jachilom eno kmetijo 247 ). Kovač se imenuje tudi v Kozarščah 248 ). V Volčah je bival leta 1377 tudi čevljar (calcifex) Matevž 249 ), v Prapetnem Brdu pa le neka mulier calcifici 25 °). V Otaležu je živel neki tkalec (tessedor) Juri 251 ), v Logarščih pa neki kmet z imenom Clabu^ar 252 ). Prebivalstvo tolminske gastaldije v srednjem veku je bilo slo¬ venske narodnosti. Le patriarhovi ministeriali in tu in tam kaki patriarhovi oskrbniki so bili mogoče nemškega ali italijanskega rodu. Nemškega rodu so bili prebivalci rihtarije (Nemški) Rut, kamor so došli bržkone iz Pusterske doline za časa vladanja patriarha Bertolda (12 1 8—1251) 253 ). Da imamo opraviti na Tolminskem s slovenskim pre¬ bivalstvom, to kažejo tudi osebna imena posameznikov. Ta imena sploh lahko delimo v dve veliki skupini: slovenska narodna imena ali imena slovenskemu jeziku prilagodena in tuja (latinska, romanska, ger¬ manska i. dr.) imena 254 ). *») 6, 8, 11, 13, 17', 18, 22, 27, 57, 63, 66, 66', 68, 72', 73, 74', 76, 77, 80', 100', 108, 108'. 239) 17', 88 . 24 °) 90. 241) 18 242) 25 , 74 '. 243) 17 ', 18 , 18 '- 244) 40. 245) 53'. 246) 59 247) 62 , 248) 37. 249) 42 '. 250) 72 . 251) 122. 252) 75'. 253 ) g. Tunis, Museo Provinciale di Gorizia, Forum Julii, II, 1911, 247—248. 254 ) Pri določitvi posameznih imen sem se naslanjal med drugim na sledeča dela: Fr. Miklosich, Die Bildung der slavischen Personennamen, Denkschriften der kaiserl. Akademie der Wissenschaften, phil.-hist. Klasse, 10; Fr. Maretič, O na¬ rodnim imenima i prezimenima u Hrvata i Srba, Rad jugoslavenske akademije, 8i 82; J. C. Jireček, Die Romanen in den Stadten Dalmatiens wahrend des Mit- telalters, Denkschriften kot zgoraj, 48, 49; W. Bruckner, Die Sprache der Lango¬ barde«, (Quellen und Forschungen zur Sprach- und Kulturgeschichte der german. V(ilker, 75), Strassburg 1895; FOrstemann, Altdeutsches Namenbuch, 2 dela, 3. iz¬ daja; A. Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, Cerkveni spomeniki Lavantinske ško¬ fije I, dodatek. 17 Kar se prvih tiče dobimo med njimi še stara slovenska osebna imena kakor Bratigoj, Črnigoj, Držimer, Primota, Stanigoj i. dr. Na člo¬ veško postavo in zunanjost spominjajo imena Malič, Črni, Črna, Široki i. dr., na kraj, kjer je bil dotični doma ali odkoder je prišel: Bohinjec, Gorjanec i. dr. Sufiks -onja dobimo pri priimkih Prehogna in Sitogna in poleg teh še pri Jacogna in Vidogna, ki so od svetniških imen Jakob in Vid izpeljani nazivi. Germanska osebna imena so imeli posebno priseljenci v Nem¬ škem Rutu. Tu, pa tudi drugod po Tolminskem dobimo imena kot Adalbert, Bernard, Ema, Erik, Herman, Konrad, Lampret, Lenart, Ulrik in Verner. Največ pa dobimo v našem viru latinskih in romanskih osebnih imen. Večinoma so imena svetnikov, po katerih se imenujejo tolminski kmetje v 14. stoletju 255 ). Na imena starega testamenta nas spominjajo imena Abram, Adam, Elija in Daniel (z izpeljanko Da- nielčič); na ona novega testamenta in apostolov (imena teh so prav po¬ gosta) pa imena: Andrej, Filip, Jakob, Janez, Judež, Luka, Marko, Matevž, Pavel, Peter, Simon, Tomaž i. t. d. Od krščanskih svetniških osebnih imen srednjega veka dobimo n. pr. imena Blaž, Boštjan, Florijan, Gregor, Julijan (Qulianus), Jurij, Klemen, Leon, Lovrenc, Marinus, Martin, Mihael, Nikolaj, Primož 256 ), Štefan in Urban. Vplivu oglejske cerkve je pripiso¬ vati razširjenost imen Hilarij (Elerus), Kocijan, Mohor in Pavlin; vplivu v Poreču posebno češčenega sv. Mavra pa ime Maver. Imena velikih svetnikov 13. stoletja so imena Dominik (izpeljanka Mengus) in Fran¬ čišek (Franco). Od ženskih imen naj navedem imena: Ivana (Quana, Juuana), Frančiška (Franca) in Marija (izpeljanka Marsa). Nekatera osebna imena našega vira obstojajo iz dveh delov. Ako sta bila v isti vasi dva posestnika istega imena, tedaj je eden parvus, drugi pa magnus Z57 ). Večkrat se imenuje pri posameznem posestniku le očetovo ime, ne pa ime njegovega sinu, takratnega posestnika, n. pr. filius Adam 258 ), filius Bratigoy 259 ); toda tudi Matias filius Rosse 26 °). Sem spadajo tudi imena kot Petrus Bendingich 261 ), Petrus Danelchig 262 ) in Mateus Manfredinus 263 ). 2!5 ) Člani komisije, katera je 14. novembra 1322 ogledala most pri Tolminu, so bili in imeli sledeča imena: „Stephanus prečo de Modreza [Modrejce], Martinus calcifex de Calgino [Čiginj], Andreas filius Modressarii de Calgino, Florianus ju- ratus de Milz, Martinus filius Modezii de Modrezo, Martinus quondam Lawrentii de Modreza, Mathias ejus frater, Segna filius Thomasu de Modreza, Jurius de Modreza filius Petri de Chinesia [Kneža]." Bianchi, Documenti, I, 548, št. 329. 256 ) O češčenju sv. Primoža med Slovenci prim. sedaj V. Steskovo razpravo: Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom v Carnioli, VII, 1916, 9 sl. 257 ) Chogianus parvus in magnus (29'.) 258 ) 28'. 78. 26 °) 69. 261 ) 42'. 262 ) 53 . 263 ) 42'. 2 18 Imenik v urbarju tolminske g-astaldije iz leta 1377 nahajajočih se osebnih imen. 264 ) Adalpret, 116. Adam, 28'. Agheta, 20'. Angil, gl. Jangil. Andreas, 36, 71 ; tudi Indreas, 10, 42. Antigrat, 17. Arne, 69, 82, 88, 109'; tudi Arney 130. Arney, gl. Arne. Arpucius, 25, 74'. Artiuicus, 70. Aynt, 115. Bastion, 12 (Sebastianus). Bencho, 123 in Bendingich, 42; izpe¬ ljanki od Benedictus. Bendingich, gl. Bencho. Bertoldus, 107'; Pertoldus, 115, 115'. Blasius, 32. Bochignig, 17; Bochinig, 122'. Bochinig, gl. Bochignig. Bratigoy, 18, 78. Cegni, gl. Cerni. Cergni, gl. Cerni. Cerna, gl. Cerni. Cerni, 47, 105; pa tudi (Jeraj, 32, Cergni, 51 in Cegni, ženska oblika Cerna, 80. (Jeraj, gl. Cerni. / a starja rži, 69 starjev žita sploh; 15 '/ 2 bestia cum lacte (vrednih 1 marko in 50 denarjev); 12 bestia pro quoquina (vrednih 120 denarjev); 2*/. bestia s. Jacobi (vredni 45 denarjev); 50 denarjev pro bestiis polvicarum; 24 kokoši; 120 jajc; 24 sirov (vrednih 89 denarjev); 214 denarjev (= 1 marka in 54 denarjev) pro serviciis; 70 denarjev za jerebice in orehe; 243 denarjev (= 1 marka in 83 denarjev) za pojezdno vino. 26 4. Dekanija Šent Skupna svota: število kmetij: 100; 6 košan, 2 hiši, 3 travniki; davka v novcih: 51 mark, 167 liber, 1087 denarjev ( 6 mark in 127 denarjev); 42 */ 2 starja rži; 83 starjev žita sploh; 31 bestia cum lacte (vrednih 3 marke in 140 denarjev); 42'/ 4 bestia pro quoquina (vrednih 2 marki in 102 */ 2 denarja); 18 >/ 2 bestia pro vino (vrednih 2 marki in 18 denarjev); 3 koštruni; 1 kozliček; 38 sirov (vrednih 27 vidska Gora. 1 marko in 26 denarjev); 189 */j denarja (= 1 marka in 29 '/ 2 denarja) pro serviciis; 594 denarjev (= 3 marke in 114 denarjev) pro vino poiesdarum; 66'/ 2 de¬ narja pro ratione vacarum; 120 denarjev za seno; 66 denarjev pro brasadollo; ratio apium; pogaciae poiesdarum; pravica do paše. 28 5. Dekanija Skupnasvota: 148 kmetij, 6 košan; davka v novcih: 90'/ 2 marke, 312'/ 2 libre, 1546 denarjev (= 9 mark in 10 denarjev); 21 'l 2 starja rži; 32 starjev drugega žita; 37 bestia cum lacte (vrednih 4 marke in 100 denarjev); 21 bestia pro quoquina (vrednih 1 marko in 50 denarjev); 17 bestia pro vino (vrednih 1 marko in 118 de¬ narjev); 15 koštrunov (vrednih 1 marko in 118 denarjev); 2 glavi goveje živine '29 Cerkno. (vredni 48 denarjev); 42 sirov (vrednih 1 marko in 44 denarjev); 236 denarjev (= 1 marka in 76 denarjev) pro serviciis; 823 denarjev (= 5 mark in 23 denarjev) pro vino trium poiesdarum; 84 denarjav pro ratione vacarum; 16 denarjev pro brasadollo; 20 denaijev za kruh ribičem; ratio apium; pravica do paše. 30 6. Rihtarija Rut. Skupna svota: 36 kmetij; davka v novcih: 2 marki in 1024 denarjev (= 6 mark in 64 denarjev). 7. Rihtarija Plužne. Skupna svota: 36 kmetij; davka v novcih: 432 liber in 320 denarjev (= 2 marki). BI Celokupna upravna celota tolminske gastaldije je na podlagi po¬ datkov urbarja iz leta 1377 štela 104 vasi, katere so obstojale iz 546 kmetij, 27 košan, 12 hiš, 2 dvorov, 2 mlinov, 1 hleva, 1 „teretorium“, 5 vrtov, 18 pašnikov oziroma travnikov in ene ledine. Od teh enot je bilo treba plačevati davka v novcih: 237 mark, 1355 1 / 2 libre in 148 denarjev; 279 starjev rži; 493 1 / 2 starja drugega žita; 111 glav goveje živine „cum lacte“ (vrednih 13 mark in 40 denarjev); 135 1 / 4 glave go¬ veje živine „pro quoquina“ (vrednih 8 mark in 107 1 / 2 denarja); 58 ’/ 2 glave goveje živine „pro vino“ (vrednih 6 mark in 24 denarjev); 6 glav goveje živine „o sv Jakobu“ (vrednih 96 denarjev); 2 glavi goveje ži¬ vine (peehora, vredni 48 denarjev); 31 koštrunov (28 od teh vrednih 3 marke in 6 denarjev); 1 kozlička; 24 kokoši; 120 jajc; 203 ’/ 2 sira (vrednih 6 mark in 56 denarjev); 24 funtov sira; 5 sirov „pro honore“; 10 sirov „pro fictu“ (vrednih 1 marko); 9 mark in 80 denarjev „pro serviciis“ (o pustu, o sv. Juriju in o sv. Mihaelu); 18 mark in 46 denarjev za pojezdno vino; 50 denarjev za „bestiae polvicarum"; 70 denarjev za jerebice in orehe; 2 marki in 26 1 / 2 denarja „pro ratione vacarum"; 1 marko in 10 denarjev za pivo; 1 marko in 88 denarjev za seno ozir. travo; 134 denarjev „pro brasadollo"; 20 denarjev za kruh za ribiče ter poleg tega še neimenovano količino davščine imenovane „ratio apium“ in pogače ob priliki pojezd. K temu imamo prišteti še 469 1 / 2 kozlička oziroma jagnjeta (vrednih 17 mark in 94 denarjev) in 469 1 / 2 koštruna (vrednih 46 mark in 149 denarjev), katere je od 546 kmetij gastaldije 469 in pol kmetije dajalo kot meso za (patriarhov) dvor (carnes curiae) 264 ). Opazke k statističnim tabelam. *) Kratice: d = denar; X = na dotičnem mestu urbarja ni omenjena visočina ali količina davka ali davščine. ’) Glej tudi Vrsno v čiginjski dekaniji. 2 ) Eno kmetijo v Seliščah so imeli Filip in njegovi bratje iz Tolmina. 3 ) Glej tudi Kamno v laderski dekaniji. <) To vas so imeli Filip in njegovi bratje iz Tolmina. 5 ) Te pol kmetije so imeli Filip in njegovi bratje iz Tolmina. 6 ) En kmet v Čadri je plačeval patriarhu na leto po 198 skledic krožnikov, „strucias“ in kupic. 6 a ) Popisani ste le dve kmetiji. 7 ) V resnici je popisanih le 10 in pol kmetije. 8 ) V resnici so popisane le štiri kmetije. 9 ) Te kmetije je imel v fevd Arpucij iz Tolmina. 10 ) Vse kmetije so spadale pod rožaški samostan in plačevale oglejski cerkvi na leto 10 denarjev; poleg tega je plačeval en „folinus“ po 4 denarje. ") To vas so imeli Filip in njegovi bratje iz Tolmina. ,2 ) Popisani ste le dve kmetiji. I3 ) Popisanih je le pet in pol kmetije; dve od teh je imel ženski samostan pri Ogleju. 32 ,4 ) Eno kmetijo je imela „ecclesia S. Sabadae". 15 ) Glej Čiginj v čiginjski dekaniji. 16 ) Popisanih je le deset kmetij; dve ste spadali pod eiginjsko dekanijo, ostale je imel Galucij iz Čedada. 17 ) Te kmetije so plačevale »eollectam vel debebant tenere equas pro mili- tibus de Sacco“. ie ) Glej tudi Kamno v tolminski dekaniji. 19 ) Glej tudi Volče v tolminski dekaniji. 20 ) Glej tudi Vrsno v tolminski dekaniji. 21 ) Glej tudi Čiginj v tolminski dekaniji. — Od peterih kmetij v Čiginju ste tu popisani le dve. 22 ) Pol kmetije so imeli Filip in njegovi bratje iz Tolmina. 23 ) To poldrugo kmetijo so imeli Filip in njegovi bratje iz Tolmina. 24 ) To in pa vas Daber ter dve in pol kmetije v Koritnici so imeli Filip in njegovi bratje iz Tolmina. 25 ) Ena kmetija je bila last čedadskega kapitelja. 2Č ) Eno kmetijo so imeli Filip in njegovi bratje iz Tolmina. 27 ) Eno od teh dveh kmetij so imeli Filip in njegovi bratje iz Tolmina. 28 ) Pet od teh kmetij je imel Arpucij iz Tolmina, dve in pol Filip in njegovi bratje iz Tolmina, eno pa samostan v Rožacu. 29 ) To vas so imeli Filip in njegovi bratje iz Tolmina. 30 ) Te kmetije je imel rožaški samostan. 31 ) Popisanih je le sest kmetij; eno so imeli Filip in njegovi bratje iz Tolmina. 32 ) Te kmetije je imel samostan v Gornjem Gradu. 33 ) O eni teh šesterih kmetij pravi urbar: „unus (scil. mansus) fuit divisatus inter heos tenentes dietam villam pro quo nichil solvere tenetur." 34 ) Tri od teh kmetij je imel Janculinus iz Tolmina. 35 ) To vas je imela F ra n ga iz Tolmina. 36 ) Popisanih je le devet kmetij. 37 ) To vas so imeli v najemu »Lampret et socii“ iz Labinj. 38 ) Eno od teh kmetij so imeli Filip in njegovi bratje iz Tolmina, ostale pa „Matias et socii“ iz Zakriža. 39 ) Popisane so le Štiri kmetije. 40 ) Sedem kmetij so imeli Filip in njegovi bratje iz Tolmina. 41 ) Popisanih je le 10 kmetij. 42 ) Popisanih je le 8 kmetij. 43 ) Od plačevanja „carnes curiae“ so bile od vasi in kmetij, katere so imeli Filip in njegovi bratje iz Tolmina, oproščene: ena kmetija v Seliščah, pol kmetije v Oblasti, poldruga kmetija v (Slovenski) Koritnici, vasi Hert (2 kmetiji) in Daber (3 kmetije), ena kmetija v Laznicah, vas Slap (4 kmetije), ena kmetija v Pečinah, dve kmetiji v Zakrižu in sedem kmetij v Sebreljah; od ostalih tolminskih kmetij pa po ena kmetija v Čadri, Čiginju, vasi Trus in Pečinah ter sedem kmetij v Pra- petnem Brdu (8, 15, 40, 57, 66, 68, 72, 73, 77, 78, 80, 80', 100', 108'). Posebni odtis iz „Camiole“ 1917, zv. 3 in 4. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.