( yW~'/ Umit (D ni po milosti božji škof Lavantinski vsim vernim ljubo zdravje in pa usmilenje božje iz serca željitn. veti postni čas se nam bliža, preljube moje ovčice. Hišni Gospodar nebes in zemlje nas kliče v svoj vinograd na delo, svoje serca pregrešniga djanja otrebiti, naj bi obilnej sadu kcršanskc pravičnosti in dobrih del obrodili. Sveti post je vinjek, s kterim svoje serce budili nagonov očistimo; božja be¬ seda je motika, ktera zemljo našega serca rahla, molitva in pa milošua (almožna) ste žlahni vejnik, na kojem raste dragi sad za večno življenje. Ne mudimo se torej, ampak primimo za duhovsko orodje. Čas je kratek, večnost pa dolga; skoraj bo poslal nebeški Gospodar svojo hišnico (smert) nas zaklicat na plačilo. — Kako se bomo svetega posta prijeli, in se to leto 1858 postili, vam hočem v imeni svete matere katolške cerkve povedati. 1 . Vsi verni Lavantinske škofije se imajo mesenih jedil zderzati: 1. Vsak petek celiga leta; 2. Vsako kvaterno sredo, petek in saboto 3. Na pepelnico in štiri posledne dni velikega tedna; 4. Na bilo pred Binkoštmi, pred sv. Petrom in Pavlom, pred ve- likoj Gospodnicoj alj velikoj Mašoj, pred vsemi Svetnikami, v tork pred devicoj Marijoj v adventu, in pa na bilo pred Božičem. II. 1. Vse druge postne dni (tudi o sabotah razun zgoraj imenovanih) se meseno vživati dovolji, če kdo v imenu božjem hoče; ima pa za to vsak taki dan moliti tri Ocenaše, tri češena si Marija in pa apostolsko vero v čast terplenja Kristusovega. 2. Ta molitev za mesojejo se naj opravi, če le mogoče, v družbi domačih na glas, prav pobožno in v duhu pokore. Tudi naj vsakdo, ki o postnih dnevih meseno zavživa, po svojem premoženju za tolikor več ubo- gaime daja. Ako se pa hočeš in pa zamoreš tudi take dni mesojeje zder¬ žati, bolje storiš; to de drugih ne zaničuj, de se dopušenja svete cerkve poslužijo; ti pa žaluj, ki meso ješ, de se ojstro postiti ne zamoreš. 3. Bolnikom mesene jedila za neki čas dovoliti imajo domači dušni pastirji in spovedniki oblast, kedar zdravnik (vrač) svetje alj naroči; tudi takim naj duhovniki modro preložijo, kteri pri ljudeh služijo, ki naše prave vere niso. Bolehni ljudje, kterim slabost telesna sploh ne dopusti postno vživati, naj si dopušenje po svojih duhovnikih od škofa izprosijo, o prepo¬ vedanih dneh meseno jesti. 4. Kdor dovoljbo ima v terdno zapovedanih postnih dnevih mesa jesti, si je dolžen take postne dni v živežu pritergati, če ga starost, bolezen, alj pa kak drugi pravičen uzrok ne izvzame. III. Vsi verni se imajo terdno postiti, to se reče, v živeži pritergati in se le enkrat na dan nasititi: 1. Vsak dan štirdesetdanskega posta razun nedel; 2. Vsako kvaterno sredo, petek in saboto; 3. V adventu vsako sredo in petek (namesti bil apostolov, o kte- rih so se svoje dni postili); 4. Na bilo pred Binkoštmi, pred svetim Petrom in Pavlom, pred velikoj Gospodnicoj, pred vsemi Svetini, v tork pred devicoj Marijoj v adventi, in pa na bilo pred Božičem. Kdor ne more zavolj starosti, bo¬ lehnosti, zavolj težkega dela alj pota do ednajstih alj dvanajstih teš prestati, se naj maličko obteši, si pa naj za toliko več zvečer priterga, obilnej mi- lošne daja, bolj pridno moli, rajše besedo božjo posluša, in naj z drugimi dobrimi delmi nadomesti, kar se dovolj postiti ne zamore. Dobri otročiči svojo skerbno mater lepo slušajo, in verni kristjani se vestno postijo, kakor jim sveta kat. cerkev naroči, saj nam pretežkega posta ne naloži. Kdor pa zapovedi svoje svete cerkve ne obrajta, si postne dni ne priterga in brez vse vesti o prepovedanih časih meseno je, ni verni ka¬ toličan, marveč je po svojem djanju nevere in očitni grešnik, kteriga se imamo varvati. — Ni med nami hiše, ne v hiši hujše priložnosti svet post prelomiti, kakor po gostivnicah (kerčmah, pivnicah, litužih, ošterijah alj tabernah). — Ker me za gostivnike (kerčmarje, likebe, ošterje alj tabernače) in za goste (pivce) močno skerbi, naj vam sveto postno besedo povem , kaj bi naj go- stivnice bile, pa po navadi niso — cesar se imate po gostivnicah deržati, cesar varvati, de Bog žalen in duša pogublena ne bo. Blagor mu, kdor te besede posluša in v svojem sercu ohrani; gotovo jih bo še na smertni postelji vesel. Svoje dni (perve čase keršanstva) niso očitnih gostivnic imeli. Kristjani so k službi božji kruha in vina, pa tudi drugih darov prinesli, ter so po svetem obhajili, po dokončani pobožnosti gosti keršanske ljubezni med sebo obhajali, in premožni vbožnim za potrebo veselo postregli, zakaj veliko kristjanov je iz datnih krajev došio, in služba božja je tiste časa veliko dalej terpela od zdaj (I. Kor. 11, 20—22). Pomalem so se nave¬ ličali darove za jesti in piti donašati, in blizo cerkve so se gostiv- nice začele, naj bi se potrebni poživili, dobili grižlej kruha, žlico kuhe in kupico zdrave pijače. Po tem takem imajo biti gostivnice hiše keršanske ljubezni in telesnih dobrih del, v kterih se lačni nasitijo, žejni napoje in po¬ potni pod streho jemljo, akoravno za pošteno plačilo. Take gostivnice so velika dobrota domačim in popotnim ljudem, dokler po nauku sv. Pavla ravnajo, ki veli: „Ali jeste alj pijete, alj kaj druzega delate, vse k časti božji delajte (I. Kor. 10, 31.) V vsaki keršanski gostivnici naj štiri poštene sestre strežejo. Perva je prijaznost; oua popotne in potrebne ljubeznivo sprejeinlje, in jim pošteno postreže, naj se v kučijah pripeljajo alj pešec pridejo. Sveto pismo pravi, de so sveti možje tako clo angele nevedoma pod streho vzeli (Hebr. 13, 2.) ; in Kristus veli: „Kar ste storili kterimu mojih nar manjših, ste meni storili (Mat. 25, 40.) ,, Bratje moji! ne stavite vere našega častitljivega Go¬ spoda Jezusa Kristusa v zunajno veljavo ljudi, opomina sv. Jakob 2, 1 — 9. Ako le na zunajno veljavo ljudi gledate, greh delate.“/ Nima nobena hiša to¬ liko lepe priložnosti si nebesa z telesnimi dobrimi delmi kupiti, kakor go- stivnica, ako se greba varuje. Kadar lačne nasitite, ne dajte si edne stvari po dvakrat plačati, kar gostam ostane, gre vbogim dati. Terdno zapove¬ dane postne dni mesenih jedi ne dajajte razun bolnikom, žoldnirjem (Solda¬ tom) alj pa takim, ki dovoljenje imajo, ter se ne bojte ljudem zameriti, mar¬ več Bogu. — Ziej?ie napojiti je ravno toliko in še veče dobro delo , zakaj žeja je hujša ko glad, in. Jezus je obljubil tudi kupico (glaž) merzle vode poplačati, kolikor več kozarec dobrega vina (alj kake druge zdrave pijače), ki ga po¬ trebnim daš. Tode varujte se domačim pivcom natakati o času predpoldanje in popoldanske občine (očitne) službe božje; le popotnim se o takem času po¬ streže, kedar pridejo. Ne silite pivcov, de bi za vino dajali, in ne ponujajte jim, marveč če vidite, de imajo zadosti, ne dajte jim tako dolgo na mizo nositi, de bi ne vedli kamo k domu. Je z.večer ura pivcom dotekla, prijazno jih poslovite, naj gredo vsak na svoj dom. Točaricam napijati je škodljivo; krivo pa tudi zravno pivcov popijati. Take razvade se je skerbnej varvati, kakor hude bolezni. — Prijazno popotne prenočite , naj si bodo imenitni go¬ spodje alj berači, za vboge bo Kristus poplačal, kedar poreče: „Ptujec sim bil, in ste me pod streho vzeli. u (Mat. 25, 35.) Dokler pa v gostivnico tudi nevedni zahajajo, jih lepo podučite; dajte ta¬ kim, ki dvomijo in si svetovati ne vedo, dober svet, in vam bodo vse svoje žive dni hvalo vedeli. Tudi žalostne potolažite, kar se pri kupici dobrega vina lehko stori, kajti vince po besedah svetega pisma serce človeka razveseli. (Sir. 40,20.) Se vam pa prigodi, de za keršanske pravice del krivico terpite, de vas razžalijo in hudo čez vas lažnjivo govore, veselite se, pravi Jezus; ker je vaše plačilo obilno v nebesih. (Mat. 5, 12.) Druga sestra, ki naj v keršanski gostivnici streže je ljuba snažnost; snaga je draga reč pri vsakej hiši, in naj več v gostivnici velja. Snažna naj bo pivna posoda, lepo oprane mize in klopi, čedna naj bode mizna priprava, beli pertiči in čiste postele. Dalej ko velikega zvona glas slove gostivnice dobro alj pa slabo ime. Gostokrat se zgodi, de gosti zbolijo od jedil, ki se jim v kuprastih posodah napravijo, ki niso čedno oprane; gabi se jim iz kupic piti, ki niso cisto omite. Tudi v sobah, v kojih je mnogo merčesa, malo pa zdrave sape, ni dobro jesti ne piti, pa tudi počivati ne. Popotni mnogobart bolezni prineso, se jih pa tudi po gostivnicah nalezejo, ki niso čedne; kar je gerdo, škodljivo in greli. Veliko več od telesne snage pa dušna čednost in poštenje velja. Nesramnih tocaric ne terpite, ki pivcom mreže nastavljajo; pa tudi zapeljivcom ne dajte nesramnega klafanja, ne nespodobnega djanja. Dekla ki toči in na mizo nosi, ne sme biti nesramnežem kuhinska cunja, in kedar je potreba popotnikom v spalnico svetiti, naj svetijo po dve, alj pak, če je sama, naj vrata odperte pusti, luč na mizo postavi in reče gredoč: lehko noč. Hitro se steklo (glaž) potruple alj vbije, pa se hitreje hišna dekla alj točarica poštenje zgubi. Štrena steklenica (flaška) in pa samica zapeljana h čemu bo! — Tretja sestra v pošteni gostivnici' naj streže pravica. „ Gosti vniki, hteri hočejo prehitro obogateti, padejo v škušnjavo, in v zadergo hudičevo, in i' veliko nepridnih in škodljivih želj, ktire potope človeka v pogublenje in končanje, uči sv. Pavl (1. Tim. 6, 9.) Korenina vsega hudega je lakomnost.“ Pravična mera in vaga v nebesa pomaga, premala vaga pri kruhi, prepičla posoda pri piji pa v pekel vleče. „Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi (Mat. 16, 26); te besede Jezusove naj bi vsaki kerčinar (likeb) na svoje vrata napisal. Keršanski dobiček vam gre po vsej pravici; tega skerbno išite. Krivičnega dobička pa se kakor ognja varujte; eden krivičen krajcar deset pravičnih požre, hitro pipo odnese in smreko v beraško palico premeni. Jabkovec zvinom mešati, vino z vodo v kleti zaljivati, po tem pa tako oslableno pijačo kot dobro točiti, je po tatinsko. Vino z strupivnim svincam sladiti, alj ga z škodljivim žveplom čistiti ne daj Bog; bilo bi to po vbijavsko. Strup točiti, ljudem zdravje kaliti in živlenje krajšati tudi cesarske postave ojstro strahujeje, in peta zapoved božja prepove. Pijance napajati cele dni in noči, jim brez potrebe na up dajati tako dolgo, de svoje premoženje zapravijo, ženo in otroke pa po sveti zaženo, taka gostivnica je roparska jama. Kedar čutite de se začne pivcom beseda zapotekati in jim vino v glavo iti, ne dajte jim čez več, ampak z lepim jih odpravite, de se njih grehov ne vdeležite. Tako hoče keršanska Ijubezn. Vkradeno blago dober kup jemati, nezvestim poslani priložnost dajati, de zapijejo in zajedo, kar doma gospodarjem in starišem vkradejo: kdor to stori, svojo hišo jamo razbojnikov naredi; on mavlio/ tatu de rži, ter je ravno taki tat, ki skriva, kakor on ki izmika alj krade. Sterta sestra v pošteni gostivnici naj služi bogaboječnost, de se greha bolj vaijete kakor ognja. Ne dajajte nesramnim mladim ljudem h vam zahajati, ki pregrešno znanje imajo in drugemu spolu za to piti kupujejo, de ga v greh zapeljajo. Ne pustite kvartopircom in drugim igravcom cele noči in tudi dni posedati, sebi in svojim kervavo zaslužen in potreben dnar zapravljati, in poslednič clo dušo verli postaviti. Ne dopustite nesramnih šal alj pregrešnih kvant vganjati, klafati, pleperc (nespodobnih pesni) krožiti, ljudi opravljati, deželsko in duhovsko gosposko ogovarjati, sveto vero in svete reči zasramvati, de ne bo vaša gostivnica šola pekla in vi antekristovi najemniki. Vsakdo, ki h takim pregrešnim rečem molči, se jim clo smeji' alj pa še pripomaga, nosi duše hudiču na prag. Dobiček takih ljudi in pa moli v pšenici. Takim sv. Peter veli: „ Tvoj dnar naj bo z tebo vred v pogubo. (i (Djanj. 8, 20.) Ne bojte se, de bi opešali, če malopridni ljudje v gostivnice vaše ne zahajajo; za toliko rajše bodo dobri ljudje pri vas ostali, in vam izkupiti dali po pravici in brez greha. Taki dobiček le ima tek, dokler pregrešno blago ne doseže tretjega rodu. Vaši gostivnici naj veljajo sv. Pavla besede: „Veselite se vselej v Gospodu ; še rečem veselite se. Vaša spodobnost naj bo znana vsitn ljudem.“ (Fil. 4, 4.) Gostivnik (ošter), kteri tako po keršansko ravna in skerbi, de so gosti dobre volje brez greha, je po volji božji mož, vreden de se poštuje, Bog ga bo enkrat čez veliko postavil; on je vreden tretjih nebes. Pa Bogu se vsmili, de je malo takih, veliko pa njih, kterim je tretji naj globokejši pekel pripravlen. Pravijo da kjer Bog eden altar ima, tamkaj napravi hudi duh dva, in tudi po tri, sosebno po nekeršanskih slabih pivnicah, kterili se krog farnih cerkuv naj več znajde, in ravno po njih pregovor resnico dobi: bližej cerkve, bližej pekla. Strašna beseda! Bog hotel de bi se ne dopolnila! — Nekdajui neverni malikvavski dobrovoljci so med vsemi tri malike mesa z svojem razberzdanim djanjem častili: haliuza, malika pjancov, slado (živo) malikinjo nečistosti, in pa merkurja in dnar, tatov in goljufov boga. To troje malikov se tudi med nami po nekeršanskih pivnicah (ošterijah, kerčinah alj tabernab) časti. Nekeršanski kerčmarji (likebi) jim strežejo, malopridni pivci in pivke jim pa služijo, ter jim darujejo premoženje in postenje, zdravje in živlenje, telo in dušo. Po malikvavsko grešijo, ki bokal y,a bokalom tako dolgo popijajo, de pamet zgube, govorijo\pregrešne reči, in jih noge višej ne * uesd. »Pekel bo svojo zrelo (golt) odpevi, pravi prerok Izaia, 5, 11, in bo tiste požerl, ki se v pijanost podajo in pozno v noč pijejo .“ Požerl bo pekel pa tudi kerčmarje, ki takim pijancom natakjejo, in prigovarjajo; oni so vsili grehov deležni, kojih pijanci pod njih streboj, po poti in doma storijo. »Pijanost je gola pregreha, uči sv. Aug., ona. je mati vsili grehov in hudobija Sv. Kriz. Po malikvavsko grešijo, ki nesramne samice moškim nastavljajo, de jim na mizo nosijo, pri njih'posedajo, se jim prilizujejo in jih na svoje nesramne limance love. Zeustvn samimu pivnico prepustiti ne daj Bog; lehko bo jama pregrehe in zapeljivosti. Po malikvavsko gostivniki ravnajo, ki zapeljivim mladenčem in nesramnim dekličem potuho dajajo, de k njim v pivnico zahajajo, se tako dolgo napajajo, de so pripravni za vsako nesramno djanje. V vini je nečistost, pravi sv. Duh. Nečisti sladi strežejo, kteri raje in plese o svetili nedelah in praznikih napravljajo, ter razujzdanim ljudem priložnost dajejo gerdo znanje delati in grešiti. Na plesi nedolžnost umira, in umerje po poti k domu. »Plesati ni apostel Peter, ne Pavl, ne Joanez, ne kteri drugi od Boga razsvetlen mož učil, ampak peklenska kača z svojimi ovinki. Kjer na ruji godci godejo in plesuvci z rokami pleskajo, tam je slepota, možkih, poguba ženskih, žalovanje angelov, veselje hudičev pravi Jefrem. »Naj bi po noči se toliko zvezd na nebi svetilo, kakor se po rajih in plesih grehov zgodi, tako bi bila černa noč svetlej od beliga dne“, tako sv. Krizostom uči. Koliko sovraštva in kervavih bojev pride iz takih -nevarnih veselic! In kdo je vsili tih grehov kriv! Gostivniki alj kerčmarji, kijih napravljajo. Kerstne bukve take dobre volje očitno tožujejo in živo i«,ričajo, koliko se po takih rajih grehov stori. Pokaj pa malopridni kerčmarji (ošterji) take veselice napravljajo in toliko nespodobnega terpe? Za ljubi dobiček; dnar je njih bog, kterimu darujejo, se ne bojijo pivcov p otiraj tati, ne vkradenga blaga prav dober kup na dolg od pjancov jemati, takij- dolgo pisati na vrata, steno in tram, de je kmetija zapita. Kerčmarji (ošterji), ki zapravlivcom strežejo in igravcom posojujejo, so pivole cele soseske. Več kakor takih gostivnic, več bo kmetij prodanih. Kakor se število nepotrebnih pivnic množi, tako vboštvo v soseski raste, gospodarji obožajo, družina se pohujša, mladina izpridi, svete nedele in prazniki skrunijo, in sveti post se zaničuje. Vse oboža, le pekel se bogati. Lepo vas prosim, ljube ovčice, ne zamerite svojemu škofu, de vam tako ojstro resnico pišem! Ne vas žaliti, temveč časne in večne nesreče ovarvati naj vam iz tega še štiri zlate nauke posnemein in prav goreče pri¬ poročim: 1. Ako še nimaš kerčme (lituža, ošterije), nikar se take službe ne loti; slabih priložnost in pregrešnih nevarnost je pri gostivnici toliko, de boš hitrej pogublen, kakor pa iz veličan. »Kdor priložnost ljubi, se v priložnosti pogubi, pravi sv. Duh. (Sir. 3, 27.) — 2. Imaš že kerčmo alj ošterijo (taberno), kerčmari pošteno in po keršansko, in ne dopusti, de bi podtvojoj streboj greh gospodaril in krivica gospodinila. Lepo priložnost imaš veliko grehov ovarvati in za nebesa dobrega storiti. Le na vrata zapiši zlate besede Jezusove: »Kajpomaga človeku, naj si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi. u — 3. Ne navadi se gostivnic brez potrebei obiskovati; si pa potreben, poiši si keršansko hišo, in se zogibaj pivnic ko pekla, kjer je pregreha doma. — 4. Ne pozabimo velike go- stivnice, v ktero skoraj vsi pojdemo, v hišo neskončne večnosti. Cervi bodo naše truplo imeli, našo dušo pa bodo angeli v nebesa zanesli, ako jo s svetim postom inpokorjenjem čistimo, ter s svetmičednostmi in dobrimi delmi po svatovsko oblačimo; če pa le trebuhu služimo, kakor v evangelju bogatin, bode naš konec pogubljenje. Kristjani! ura je že, de od spanja vstanemo. Verzimo od sebe dela teme, kakor po dnevi pošteno hodimo, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v kr egu in sttf&ffii^Jemuč oblecite Gospoda Jezusa Kristusa , ter ne strezite mesu v poželetiji.^tšfo fral3, 11—14. In mir božji bo pri vas prebival. Amen. Si Pri sv. Andreju per^^rgd^^elnično nedelo 1858. AKTTOMf MARTm, Lavantinski škof.