r „ rak dan ra«*n sobot, nadalj m pntniko*. ^ dtily e*cept S» t ur da/l, 8und*y« »nd Holklaya. ....................***" PROSVETA CLASJLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTI V« Uradniški in upre vnUkl praatari: SM7 South Lawndal« Ava. Offlca of Publlcatlont 2657 South Lawndal« Ava. Talaphoaa, Rockwall 4*04 .veak xxxi. Cana lista ja $6.00 Entorad m urnii iIim matter Januarr H. IMS. at U* poat-offko« atCU*ee. lllinoia. undar th. Act of C«>r«. of Marah g. MT«. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 7. JULIJA (JULY 7), 1938 SuUcriptio« f«.00 Yaarly fiTKV.—NUMBER 132 AccapUnea for mailing at apacial rate of poiUga provided for ln aadkm 1108, Aet of Oct. 3, 1917, authoriaad on Juaa 14, 1»18. -1------------ —S------—_____— — -----„- _--L» -i—---------------- - - -- ——---------I--_--r--------------I III . [ačrt glede odpoklica tujih čet iz Španije sprejet !),peh zavisi od stališča, ki ga bodo zavzeli fašisti in španska ljudska vlada. Uradni krogi vi-ciijo v odobritvi načrta odvrnitev vojne nevarnosti. Uporniki zasedli pristaniško mesto v prodiranju proti Valenciji. Poavetovanja med julijanskimi in nemškimi generali Trgovci zahtevajo intervencijo v stavki I*doo, 6. jul. - Potegnitev hunjih čet iz Španije zavisi od španskih fašistov in iligtov. Člani mednarodnega val nega odbora so vče-oi svoji seji soglasno odo-angleški načrt, ki določa oklic tujih čet, ki se borijo v tai in lojalistični armadi, Ipanije. Stroški evakuacije znašali $13,750,000. Ne-nievalni odbor tvorijo repre-itje 26 evropskih drŽav. Detajli načrta bodo danes ikiieni fašistični in lojali-i vladi v odobritev. Sedež tične vlade je v Burgosu, iliatične pa v Barceloni. Geni Francisco Franco, načel-fašističnega režima je priden odobriti načrt. lija, Francija, Nemčija in (jt so že prispevale vsaka ,500 za izvajanje načrta, dote sovjetska Rusija še oboja in noče prevzeti deleža »v. Njen argument je, morajo države, katerih čete »rijo v Španiji, same nositi vike evakuacije. prejetje načrta so uradni pozdravili kot korak na-Q r pomirjenju Evrope. Ne-most vojne je bila vsaj za-odvrnjena, poleg tega pa to odstranilo ovire, ki so one-ložile uveljavljenje angleško-ijinakega prijateljskega paktu je bil sklenjen 16. aprila, pvor vsebuje provizijo, da [t stopi v veljavo kakor hitro dosežen sporazum glede Spali hni nevmeše val nega odbora wd sprejetjem načrta kon-Wi z angleškimi državniki, •imet diskuzije, katere so se teili premier Chamberlain, iaji minister Halifax, poli zunanji minister Codo-in parlamentarni tajnilč a. je bilo vprašanje, kak-talitte bo zavzel general napram načrtu odpoklicih čet iz Španije. y«. Francija, 6. jul. — ^ne čete so si utrle pot do mesta Nulesa v svo-prodiranju proti Valenciji PlPttiji Burriana, malega mesta. Druga fa- Kampanja proti CIO uniji De« Moines, Ia., 6. jul. — De-> legacija trgovcev iz Newtona, Ia., se je včeraj oglasila v uradu governerja Nelsa Kraschelf in zahtevala, naj s pomočjo državne milice obnovi obrat v tovarni Maytag Washmg Co., v kateri je bila oklicana stavka "Trgovci »o prišli do zaključka, da v Newtonu ni prostora zp "unijo CIO," je povedala delegacija governer ju. "Naš sklep je« da mora tovarna ostati, unija pa mora biti uničena." Stavka v tovarni te kompanije je bila oklicana 9. maja. Štiristo stavkarjev je okupiralo tovarno, potem, ko je kompanija obljubila, da ne bo obnovila obrata pa so jo izpraznili. Stavka je nastala proti redukciji mezd. Martin obsodil komunistične intrige Avtna unija noče biti repek komuniatične stranke Avstrijski policijski uradnik obsojen Obravnava pred nacij-skim sodiščem v Celovcu Detroit, Mich., 6. jul. — Homer Martin, predsednik unije združenih avtnih delavcev, je v svojem govoru po radiu dejal, da komunisti igrajo veliko hi-navščino z namenom, da preslepijo nekatere člane njegove organizacije, toda svojega namena ne bodo dosegli. Avtna unija ne bo postala repek komunistič ne stranke. "Komunisti se že več mesecev trudijo, da ustvarijo konfuzijo in razkol v uniji," je rekel Mar tin. "Nobenega kompromisa ne bomo sklenili z njimi v naših naporih, da ostane avtna unija delavska organizacija." Martin je obdolžil komuni Ste, ki niso mogli dobiti kon trole nad unijo, da se poslužujeta* kolona se je približala 8tare taktike. Ta je uničenje ivi*j' Fašistično poročilo! vsega' kar ne more^° kontroli-J h ho uporniki zasedli to rati- ■ * Jočim lojalisti trdijo, da naskoke sovražni- * «v<>je pozicije. •5: 6. jul. - Cez *%na moških, ienak in * Pobegnilo v Barcelono v zadnjih dneh. To "ganjeno včeraj, ko sta ■ruk/!, , Zunanji minister ■7 *deJu)i0 Alvarez del n fr*neoHki zunanji mi-Bonnet. Več tiaoč J* pobegnilo v Valen-^'hister je apell-rt,,, 'J<>. naj pomaga pri ^»velike armade be-Meloni in Valen- " ~«*n*ralAI- ii25' rU4ditelji Hi« v *ir.š£Jl vi- * ^ ures- ^■^Janskfh |„ netnAk|h r m«*t iz zraka. Načelnik Ameriške legije pobija obdoliitve New York. — Daniel Doher-ty, načelnik Ameriške legije, pobija obdolžitve v poročilu, ki je bilo predloženo Amerišk vzgojni zvezi, da je legij* fašistična organizacija. Poročilo je sestavil WilHam Gellerman, profesor sociologije na univerz Northwestern. Doherty je tud zanikal obdolžitev, da vodstvo Ameriške legije zasleduje fašistične cilje in kot tako ne repre-zentira vojnih veteranov, odklonil pa je Oellermanov poziv na debato o tem vprašanju. Kompanija podpisala pogodbo z unijo - New York.—American Hard ware Co., ki se je 60 let uspešno borila proti zaprti delavnici, je podpisala prvo pogodbo z unijo Ladies Handbag, Pocketbook Novelty Workers. Pogodba določa zaprto delavnico, zvišanje plače in izboljšanje delovnih pogojev. Domače vesti Cikaike veatl Chicago. — To dni je umrl Jos. Sintič, atar SC let in doma iz Ostriča pri Sv. Križu. V A-meriki je živel 40 let in zapušča brata v San Franciacu, Cal. Stanoval je na naslovu 1414 Culler-ton st. Svarilo is starega kraja Vsi tisti bratje, ki pošiljate denar svojcem v stari domovini kot dar, je to sdo lepo od vas — kdor pa pošilja denar v stari kraj na kakšno posestvo in pričakuje, da postafto lastnik istega, ko se vrne doiaov, naj naredi z domačimi pogodbo in naj hrani vsa potrdila od poslanega denarja, da ne bo nekega lepega dne zelo razočaran. Bratski pozdrav vsem čl art o m SNPJ l— Anton Saga, bivši član SNPJ in zdaj v 2lebiču št. 13, pošta Ribnica, Dravska banovina, Jugoslavija. Vesti Is Clevelanda Cieveland. — Tri Slovenke ao se ponesrečile med vožnjo s avtom v Columbus, O., in sicer pri Delavvaru. Ponesrečenke ao Ma-rion Jontez, G. Knafelc in So-phie Mramor. Odpeljane so bile v bolnišnico, kjer so jih obvezali, nakar so se vrnile domov z vlakom. Voda zalila veliko japonsko mesto Cez •to oseb utonilo v poplavi Celovec, Nemčija, 6. jul. — Toseph Wunsch, policijski uradnik pod SchiLschniggovim režimom, je bil včeraj obsojen na tri !eta zapora na obravnavi pred nacijskim sodiščem, pred katerim se morajo zagovarjati uradniki v shiibi bivše vlade. Wunsch in več drugih uradnikov je bilo obtoženih, "da so sadistično pretepali in drugače mučili nacijske jetnike, ki so bili aretirani na Koroškem 1. 1084 in odpeljali v zapore v Celovcu." Takrat je bila nacijska Btranka nelegalna organizacija v Avstriji. Joseph Roesch, bivši policijski inšpektor, je bil obsojen na trideset mesecev zapora. Na* daljnje obsodbe pridejo kmalu na vrsto. _ Skupni nastop unij proti injunkciji Ženska organizacija podprla stavkarje New York. — (FP) — Vse delavske in liberalne organizacije so obsodile injunkcijo, ki prepoveduje piketiranje trgovin Busch Jewelry Co., v katerih je unija United Retail Employes & Optical Workers oklicala stavko. Injunkcijo je izdal član newyorikega vrhovnega sodišča Salvatore Cotillo. Unija, ki je včlanjena v Odboru za industrijsko organizacijo, je izjavila, da bo ignorirala injunkcijo, potem, ko je bilo več stavkarjev aretiranih, pa je od-poklicala pikete. Obravnava proti onim, ki so bili aretirani, je bila odložena. Stavkarje podpirajo v borbi proti kompaniji unije Ameriške delavske federacije in Liga od-jemalk. Članice slednje so osvojile geslo: "Ako stavkarjl ne smejo piketirati, ne bomo kupovale v trgovinah te kompanije." Gradnja podzemske ieleznice v Chicagu Washington, D. C., 6. Jul. — Gradnja podzemske ieleznice v glavnem delu Chicaga se bo kmalu pričela po zagotovilu, ki ga je včeraj dal notranji tajnik Ickes senstorju Lewisu. Levvis je konferiral s tajnikom po naroČilu čikaškega župana Kelly-ja, da dobi meato $14,828,000 iz sklada PWA za gradnjo podzemske železnice, aamo pa bo potrošilo $17,512,000. Po konferenci je Lewia izjavil, da ao i Buvko, ki jo vodi unija proti dobile glavne ovire odstranjene in v€t|m transportnim firmam Tokio, 6. Jul. — Ogromne vodne shrambe v gorovju nad mestom Kobe je preplavila voda in zalila mesto. Cez »GO,000 hiš v vzhodnem delu mesta je pod vodo. Kolikor je doslej znano, je 13® oseb utonilo, 141 pa jih še pogrešajo. Poplava je posJe-dica silnih deževnih nalivov v zadnjih dneh. Mesto Osaka je tudi prizadeto v poplavi. Osem ljudi je izgubilo življenje v tem mestu. Pet jih je utonilo, ko je voda podrla šolsko poslopje. Vodne shrambe nad mestom Kobe so bile zgrajene 1. 1926 in so stale 12,000,000 jenov (okrog $3,471,600). Tokio, 6. jul. — Včeraj objavljeno poročilo se glasi, da so poplave in potres v vzhodnem delu Japonske in v Tokiju zahtevale 600 človeških življenj. Povzročena Škoda znaša več miw lijonov dolarjev. Protest proti policijskemu terorizmu Waahington, D. C. — Lee Pressman, pravni svetovalec Odbora za industrijsko organizacijo, je poslal telegram Richardu Lee hej u, governer ju Louisiane, v katerem protestira proti policijskemu terorizmu napram organiziranim voznikom, članom unije CIO, v New Orleansu. Policija je nedavno navalila na urad unije, razbila pohištvo in aretirala okrog sto članov. Trije vozniki so bili v navalu ranjeni. Naval Je bil v zvezi on upa, da bo mesto kmalu imelo podzemsko železnico. Presaman je poslal protest tudi županu New Orleanaa, Justične-mu tajniku Cummingsu ln delavskemu departmentu. Italija sklenila pogodbo z Japonsko -— Tokio, 6. Jul. — Italija, Ja- L e w i e bo organiziral ponska in Mandžurija so včeraj i delavce V Juini Ameriki podpisale pogodbo glede reguliranja medsebojne trgovine. Mandžurija Je podpiaala pogodbo kot japonska vazalna država. Teroristi ubili pet Udov v Palestini Jeruzalem, S. Jul. — Teroristi so včeraj ubili pet Židov in ranili pet drugih. Trije ao bili Mežico City, 6. jul. — John L. I>ewia, načelnik Odbora za industrijsko organizacijo, bo sodeloval pri organiziranju delav cev v državah latinska Amerike V načrtu Je ustanovitev Delav ske zveze latlnsk«' Amerike, kl bo podpirala mehiškega predsednika Cardenaaa v kampanji proti 'Vkonomskim imperiali ubiti v Ainversdu, dva pa v Je- stom" v drugih latinskih dria-ruzalemu. _ ... vah. .. , JAPONCI OBNOVILI PRODIRANJE PROTIJUNKOVU Tisoč Kitajcev ubitih v bitki pri Pojangu ODHOD NEMŠKIH STROKOVNJAKOV Sanghaj, 6. jul. — Poveljniki japonake armade so po okupaciji Hukova, strategičnega mosta ob reki Jangtse, koncentrirali oboroženo silo in naznanili obnovitev prodiranja ob tej roki proti Hankovu, kjer je sedeš kitajske vlade. Japonske kolono prodirajo proti Hankovu s dveh strani, po ozemlju južno od jezera Pojanka proti progi Han-kov-Kanton železnice In ob rski. Ako bodo pretrgali progo to železni oe, bo promet msd mestoma Hankov in Kanton ustavljen. Včeraj jo dospelo več japonskih bojnih ladij v Hukov, čeprav so bile ladje tarča kro«sl, ki so jih sipale kitajske topniške baterijo. Japonsko poročilo se glasi, da je v bitki pri Pojangu padlo čez tisoč Kitajcev. Kitajci so položili mine v roki Jangtse nad Kiukiangom in mobilizirali torpedne čolne sa akcijo proti japonaklm bojnim ladjam. Kitajci poročajo, da j* voda podrla naalpe ob tej roki pri Kiukingu, dočim Japonci trdijo, da so jih Kitajo! nameno-, ma raastrelill. Hongkong, 6. jul. — Krogi, kl imajo tesne stike s ki/tajsko vlado, pravijo, da so odnošaji mod Kitajsko in Nemčijo bolj napeti kot isgleda na površju. Odliod nemškega generala Aiezandra von Falkenhausena in njegovih 28 asistentov, Id so biU kot vojaški veičaki v sluibi kitajske vlade, se smatra za dokaa raz-rahljanja vesi med Nomčljo in Kitajsko. Odhod je končal devetletno sodelovanje mod nem škiml vojaškimi strokovnjaki in centralno kitajsko vlado. Tu napovedujejo, da bodo bodoče geste Nemčijo napram Ja ponski slonele na teoriji, da mora Japonska igrati glavno vlogo na Daljnem v»hodu, da so zmanjša vpliv sovjetske Rusijs. To je v interesu Nemčije, ki Jo sklenila protlkomunlstičnl pakt s Japonsko vlado. 4 •Domnevajo, da se nemški poslanik na Kitajskem dr. Oskar P. Trautmann, ki so js na svoji poti v Nemčijo ustavil v Hongkongu, ne bo več vrnil. On je bil poevan domov, da poroča o situaciji na Daljnem vzhodu. Problem židovskih beguncev na rešetu Otvoritev mednarodne konference v Franciji EvlsSi-les-Baina, Francija, 6. jul. — Reprezentantje »0 držav so se sinoči sestali« v tem mestu na konferenci, da razpravljajo o problemu nemških iidov in političnih beguncev. Vprašanje je, kje naj ti dobijo zavetja. Konferenco j« sklical predsednik Roosevelt in jo prva svoje vrste. Konferenca se bo lotila reševanja problema danes. Vprašanje ni aamo, kje naj dobijo saJ vetje nemški židje, temveč je treba najti tudi proator za šide iS Rumunijo, Ogrske in Poljake.' Myron C. Taylor, bivši načelnik United States Steel Corp., jo vodja ameriške delegacijo. On bo morda izvoljen za predsednika konference. Pričakujejo, da bo Taylor predlagal, naj ameriške države ln angleške kolonije odprejo vrata židovaklm beguncem. Hitlerjeva okupacija Avstrije, kl jo bila isvedena 18. marca, in masni beg Židov ter antinacijev sta vsrok, da je predsednik Roosevelt sklical konferenco. Kolikor jo doslej znano, jo samo Italija odklonila povabilo, naj ae udeleži1 konference. Od Francije, kjer so dobili zavetje politični begunci, so ns' more pričakovati, da bi absorbirala veliko število, ker jo zaposlena s zatiranjem mednarodne Spionaie na avojem oaemlju. V zadnjih tednih ja morala poostriti poUcijsko nadzorstvo nad tujci. Drugi problem jo fioan-ciranje Izaeljovanja Židov, kl i bo morala konferenca reiiti. Piketi preprečili obnovitev obrata v tovarni Chicago, 6. Jul. — Cez tristo piketov, članov Jeklarsko unije CIO, je včeraj obkolilo tovarno Chicago Hardwaro Foundry Co. v North Chicagu, da preprečijo obnovo obrata. Stavka pri tej kompaniji je bila oldicana 6. junija, ko Je družba naznanila re-dukcijo mezde. Stavkarjl so ignorirali injunkcijo, ki Jo Je družba izposlovala pri sodišču proti piketiranju. Izgredi v sedeči stavki v Egiptu Kairo, Egipt, S. Jul. — Sodem delovodij Je bilo ranjenih v spopadu z delavci, kl so okllcali sedečo stavko v delavnicah družb«, ki operira Sueški prekop, v Port Saidu In elektrarno v lamel I JI. V akcijo je bila pozvana policija, ki zdaj straši poslopja t« družbe. Trije ubiti v eksploziji v premogovniku Pemle, Britaka ColumMja, Kanada. S. jul. — Trije radarji so bili ubiti v eksploziji r pre-mogovniku Crows Nest Pasa Coal Co. Konferenca železničarjev odložena • — Odpor proti znižanju mesde Waahlngton, D. C. — (FP)—t Direktorji ameriških Železnic In voditelji železniških bratovščin so se sporazumeli glede odložitve konference, na kateri se bo vrši la razprava o zahtevi magnatov glede znižanja mezde za 16 odstotkov. Ta se bo vrllla v zadnjih dneh julija v Chicagu. Odložitev konference so zahtevali uradniki bratovkčln. NJI hov argument je bil, da so člani odsekov, ki vodijo pogajanja, zaposleni ln se ne bi mogli udeležiti diskusij o mezdni reduk* cijl. George Harrison, načelnik eksekutlvnega odbora železni ških bratovščin, je ponovno na glasil, da unije ne bodo pristale ns mezdne redukcije in da so pripravljene oklicatl stavko, £o bodo magnatje vztrajali pri svoji zahtevi. Dejal je, da so Je promet na železnicah povečal v zadnjih mesecih In to dej stvo govori proti redukcijam. Odločitev v borbi med železničarji in magnatl bo prišla čez nekaj messcev, ker železniški zakon določa pogajanja predno morejo unije okllcati stavko. Bratovščine so se morale v preteklem letu boriti štiri meei predno so železničarji dobili zvišanje mesde. Amerika bo dosegla vibek v prebival• etvu leta 1988 Waahington, D. C., 6, Jul. — Predsednik Rooaevelt je včeraj objavil poročilo, kl ga je zastavila posebna komisija In katero med drugim vsebuje napoved, da bo Amerika doaagla višek številu preblvalatva I. I»MH Takrat bo Imela 168,000,000 prebivalcev, potem pa bo začelo število padati. IZGLEDI ZA DOSEGO MIRU V AVTN1 UNIJI Intervencija predsedni-kov 40 krajevnih unij KOMUNISTI KUJEJO KAPITAL DotroU. — (FP) — Izgledi so, da bo avtna unija UAW srečno prebolela notranjo kriio, ki jo nastala, ko je predsednik Homer Martin suspendiral pot izmed šestih podpredsednikov in tajnika*blagajnika Addosa. Do nove napetosti Jo prišlo v avtni uniji kot posledica boja rasnih elementov sa kontrolo mllitantne organizacije avtnih delavoov. Zadnjo dni so imeli konferenco predsedniki 40 krajevnih u-nij, msd nJim! nsčelnik! najmočnejših postojank, in posegli v U frakcij ski boj i zahtevo za poravnavo civilne vojno na podlagi preklica suspensije vseh šestih unijskih funkcionarjev In Izvajanje akcijskega programa 20 točk, katerega jo bila ekseku-tiva sprejela na svoji majski soji. Predsedniki krajevnih unij so oboma skupinama. Martinovi in FrankenstoenovI, naslovili pl-smo, v katerem zahtevajo mir v organizaciji ln konstruktivno delo v interesu avtnih dolavoav, "Nobenega razloga ni U siloviti osebni boj med nekaterimi u-radnlki," pravijo v svojem pismu. "To prepiranje ne bo rs-šUo problemov naših člsnov v tovarnah ali onih, kl ao bres dola." Pismo zaključujejo i grožnjo, da bodo "nastopili s drastično akcijo na prihodnji — ali izredni — konvenciji sa p rezervacijo in protekcijo naše unijo proti uradnikom sli članom oksokutlve, ki polagajo svoj« o-sobne ambicije nad Interese u-nijo." Konferenca J« sklonila, ako Martin v bližnji bodočnosti no vzpostavi suspendiranih funkcionarjev na njih mosta, da bo šol odbor predsednikov unij v Wa-shington do Johna L Lewisa v avrho, da on posreduje v tem boju. Kot Js razvidno, J« Martin pripravljen na kompromis. Is njegovega tabora prihaja sugestija sa sklenitev miru na podlagi Ukoj An joga preklica eu-sponzij« dveh podprsdssdnlkov, Mortimerja ln VVsIlss, tar tajnl- ka-blagajnika Addsfs; podpredsednik Hali bi ostal suspendiran za eno loto, Frankenateen pa trajno. Zaključek konference predsednikov krajevnih unij Jo, da morajo biti preklican« vso suspensije. Skoraj gotovo Je, da bo ta afora poravnana s nekakšnim kompromisom. Na podlagi pravil bo sodila o krivdi aH nokrlv-dl suspendiranih uradnikov •-kaekutiva, kar s« zgodi v bližnji bodočnosti. Za civilno vojno v avtnl uniji nI toliko odgovor«n Martin kakor pa na primer Frankensteen-komuniatična frankclja na «nl strani, ki hoč« za vsako ceno dobiti kontrolo nad unijo, na drugi strani pa predsednik finančnega odseka unij« PUper. On J« po vs«h znakih prisilil Martina na to draatično in po mnenju mnogih tudi na llagalno akcijo. Pieper J« konservativen unionist in močna o««bnoet, kl v «kaekutivi kontrolira toliko glasov, da ima ravnotežje. V uniji tudi zasleduje svoje interes«, karkoli so že ... Da J« U boj v Interesu General Motors in drugih svtnih magnatov, nI nobenega dvoma. Is vsega tega notranjega boja pa kujejo kapital komunisti, (Dalja aa S. r* prosveta ima muamnmmn * NU) OI LASTNINA |U»TIWMI »4 roamxi jbukots W Mi iiiaSil to A« Sto« NA« - WU M to m - ** k oimn rs M Ml* M*. 0T» w M latol « 1» _ _»i tor (S* 0.JU4 SS* (MM* il podpiran ia aoglasnp aprejet. Izvolil ae je pripravljalni odbor, da Ukoj prične z delom. Kmalu potem ae je sklical javni shod, na katerem se je izvolil odbor in novi organizaciji ae je določilo ime Jugoelav-American 1ler- cantile Assn. Odbor je šel U*_______ koj na dSlo, sestavil prsfrfla, or-J*!^ -Sedaj sem gaaiaacijo inkorporiral po državnih zakonih in izdal delnice im> $26, kakor so rojaki sklenili. To zadružno delo je šlo hitro naprej in delnice so bile na razpolago rojakom od ene do osem dajalni proti majhni odškodnini, k temu je pa tudi naš poslovodja primsknil precejšnjo vaoto — in prodajalna je bila rešena! ■lata 1934 ao se začele delsv-ake razmere polagoma izboljševati, odjemalci so pričeli prihajati v prodajalno s plačilnimi Mi, poslovodja je postsjal ve-sekjši in celo pridobivati na teši (v letih krize je precej shujšal), začel je odplačevati zaata rele dolgove, vrnil izposojeni denar z obrestmi vred in si mi * na koaju!" Ker je naš poslovodja v kritičnih časih vsled skrbi izgubil preoej avojih las, si je kupil nov klobuk, da ga ne bo žgalo solnce, in polagoma začel nositi de- rTirrr *' ■ — ■ ' Te dni je br. Anton JankoviČ iz Clevelanda poročal v Prosveti o samomorih in katoliških pogrebih teh samomorilcev v "metropoli." Dopisnik je naštel štiri slučaje, ki so se pripetili v dobrih zadnjih dveh mesecih. Najprvo se je ustrelil sUvbenik in nekdaj spoštovan rojak. Vzrok je bila menda brezposelnost, dasi ao govorili še druge reči. Listi ao poročali, da Je "nenadoma" umrl in pokopan je bil z vsemi katoliškimi ceremonijami. Nekaj tednov kasneje je drsgi rojak izpil kozarec atrupa in podlegel. Tudi U je "naglo" umrl, kot ao poročali v javnosti, toda vzrok ni bil naveden-—ljudje so pa vedeli in so govorili ... Ta mož se ni skoro nič brigal za cerkev, dokler je živel, kljub temu je bil pokopan po katoliških obredih. Mesec dni potem si je vzela življenje rojakinja, vdova, iz dobre katoliške družine. Eden izmed develandskih slovenskih dnevnikov je emenil na mil način samomor U ženske a pojasnilom. da je "prehudo žalovala za avojim pokojnim možem." Za agresivne katoliške kroge je bil U aamomor katoliške žene grenka pilul-ka, pa ao brž ugotovili, da "as ji je zmešalo zaradi žalovanja"-—naš dopisnik pa pravi, da ljudje v njeni soaeščini ao dobro vedeli pravi vzrok in celo vrabci na atrehab so čivkali o Um ... In U ženska je tudi bila pokopana deloma po katoliških obredih. Zakaj samo deloma? Pred nekaj dnevi ae je pa zgodil umor in samomor v eni družini; mož je ustrelil Seno in sebe. Naši elevelandski listi ao apet zamolčali vzrok. Naš dopianik je bil informiran, kakor poroča, od moža samega že pred enim mesecem, da mu je bila žena nezveaU in on Uga ni mogel trpeti. To je bil vzrok dvojne tragedije. Pokojnika niau hodila v cerkev ln versko sU bila pasivna; izjavila aU ae celo, da želiU oba biti v pepel jena po amrti. Vzlic Umu ao ae njuni bližnji trudili za katoližki pogreb in celo župnik ae je zanimal za to. Naa ne zanimajo prizadeto osebnosti. Samomor aam nima po našem mnenju nobene zveze s vero ali nevero. Globokajši vzroki morajo biti, kar pričajo omenjeni alučaji. Naši dušni pastirji ao seveda drugega mnenja in niamo še po-ssbiii, kako ao pred leti dolžlll našo avobodo-miaelno vzgojo za samomore med članatvom SNPJ . .. Kar bi radi danea pribill, je to '— kar poudarja tudi naš dopianik Jankovič — da v katoliški cerkvi ni nobene doalednosti, niti todaj ne, kadar gre za samomorilce, ki v Življenju niao marali za cerkev 1 Sploh opažamo zadnja leU, da slovenski župniki — ne laimo rekli povsod, vendar v več krajih — a poaebno naalado uprizarjajo lov na trupla svol>odomisiecev oziroma takih, ki že dvajset sli trideaet let niso videli cerkve od anotrsj. Vedno so na etraži, kakor jastrebi— in vaeiej imajo pripravljene pomagače, ki znajo pritiakati na vdovo ali otroke pokojnika ln jih Uko zmešajo, da privolijo v pokop z mašo in na katoliškem pokopališču. Primer U vrste se je | »Tipati I nedavno v Chicagu. Umrl je socialist in avobodomislec, ki ni dal nič na cerkev, toda pokopan je bil a katoliškimi obredi. Nerazumljivo! Mi ne vemo cerkvenih zakonov od pike do piker vendar amo bili Se pred leti—in to a katoliške strani—informirani, da katoliška cerkev odreče pokop po avojih obredih in na avojem. "posvečenem" prostoru onim, ki niao več njeni člani, ki ao se sami izključili Iz cerkve in ki umrejo kot nespokorjenl odpadniki od cerkve ln vere. To je bilo sapiaano v tonu grožnje, ki Mtveds ni nič pomagala. Ali Je to rea? Ce je to res, čemu potem to In-famno početje, čemu lov na mrliče onih, ki ao živeli in umrli kot svobodomtaleči? Kje je do-alednoat? Vpričo U nsdsalednoeti: koliko ao v luči oerkve aame še Vredna njena pravils In sakoni ? Ako ae to infamno početje vrši v interesu reklame, da ae poUna katoliška propaganda lahko baha. da "ob »mrli gredo vai v cerkev"—je to reklama le ss bsbee. Kajti vsak pameten Človek lahko vs, ds—-mrlič ne odločuje. Kaj torej Se ostane? Vae kafte, da osUne aamo še— buaineas Vaak paarSfe vsska maša prinese tolike in toliko In vaak ameriški dolar, lirezver-čev kakor vernikov, je bre* kriU . . . Oe bi bili prizadeti Sapnik, poštoni in zna-čajni. bi odločno odklonili pokop avobodomlele-' ca Ssprav bi jim ga mUvni aorodnlki ponujali s vsemi Štirimi •. • vencem vedno na ssapolago po m Rojak, ki Seli poaUti član /družne .prodajalne, nsj se obr- j* ne im zadružnega tajnika Anto- - v apMnem. OpsSW na Koče ver j a, 1906 ftervim ave. jp^etOpe in jim be ,lahko po- in on mu bo dragevolje izpolnil zadevni certifikat. Pred par tedni me je na ulici usUvil rojak in rekel, da delnic ne smemo več prodajati, kar pa ni resnica. Po svetovnih političnih in sedenjih splošnih razmerah Ur prigovarjanju nekaterih in ker se naša prodajalna imenuje Jugoslav, je zadružni odbor aklenH, da se beseda Jugoslav spremeni oziroma zamenja, ker v Ameriki ne potrebujemo Jugo-slavije. Predlog je bil apr«** aa redni delniški seji in odobren a večino, da se naša zadrufcaa prodajalna prekrsti. Ta.naloga je bila dana zadružaemu tajniku, da zadevo pravilno uredi. T«|jaik delo z veseljem sprejme proti majhni odškodnini, pobere vse boj. lem. upssarjam tudi ki imate ofeasle hčere .■da jih pripeljete s se-Govornlk je množen tudi Kamenje z neba ... ----—_ mojimi .............t »--- " 7 poiago roj**«™ w ™ ~--nar v banko. Torej m tako kot • ^^ne listine v svqjo torbo m po številu. Rojaki ao hitro po me je pred par meseci v ProleUr- hajd v Denver in tam so orgar njih aegli in jih pokupili za o-krog J3£00 in s tem kapitalom amo tukajšnji Slovenci odprli avojo zadružno prodajalno dne 12. aprila 1926. Za poalovodjo je bil imenovan rojak Martin Mik-116. Naš poslovodja, še aeizku-šen v trgovskih poslih, je sprva imel obilo skrbi, kako bo vzdržal in vodk poverjeno mu nalogo. Imel je velike sitnosti od atrani prodajalcev in kupčeval-cev. zlasti od prvih, ki so ga nameravali uničiti, a naš Jdartin se jim ni kar Uko podal. S po-močjo avoje žene in z nasveti odbora Ur delničarjev, je premagal vse ovire in zadružno prodajalno vodil naprej do konca le-U 1926. Od svoje ustanovitve do SI. dec. 1026 je imela zadružna prodajalna skupnega promeU za $63,660.90, od 1. januarja do 81. dec. 1987 pa skupnega promeU ts za $67,680.14. Vsekakor lep napredek I Kakor povsod, tako se je zanesel nemir tudi v naše zadružno podjetje, prihajala ao jritož-be z vaeh atrani in med odborniki samimi je prišlo do nesporazuma, ker nI šlo vse po njihovi želji. Ob ueUnovitvi navdušeni za prodajalno, so nekaUri sedaj zadeli nasprotovati, delnioe so nazaj prodali in vpili pod vplivom vinskih duhov, da morajo prodajalno rasdreti, kar pa se do danes še ni zgodilo. Razburjenje je polagoma ponehalo in prodajalna je šla naprej. Dne 31. dec. 1988 ai jo naš poslovodja mislil, naj šo kdo drugi poskusi s tem delom in tako, odstopil službo novoizvoljenemu poslovodji, ki pa je sedaj še mrtev. Pod novim poalovodjem valed nesporazuma med delavci je šlo v prodajalni vae narobe, kar pa je biatro oko našega tedanjega nadzornega odbora hitro opazilo in poročalo celokupnemu odboru. Odbor je sklical izredno delniško sojo in stvar se je nekoliko uravnala ter prodajalna je šla naprej. Na .letni aeji leU 1929 ob zaključku leta je bil spet Izvoljen prejšnji poslovodjo in 1. jan. 1900 je prijel za vajeti, pog-nal prodajalno v tir in jo vodi še da-nas. LeU 1930*1938 ao prinesla viharne čase za ves delavstvo v Ameriki. MaU podjetja so začela rsapsdati, velike bi male ban ke ao zapirale vrata, brezpoacl-nost velika, ljudje niao mogli pUčevati svojih obveznosti, dolg je naštel, kapital se js krčil in tako je prišla naša prodajalna cu izrazil delničar, da on pa naš nizMCij0 prekrstili. Da ne J>omo krmar sU dosti pripomogla do j ogoi^fani, nam je naš Ujnik obstoja, kar je resnica, ampak na Beji dne 30. jamtaci* priznanje se mora dati vsem tu- t j nove certifikate, m kaka j šn jim dobrim plačnikom (sa- terih je napi»*no "May Mercan-kaj odjemalci smo vsi dobri), tile Assn." Torej naša zadruž obupen položaj. Slo Je baš nasprotno samr: delavske razmere ao se aUlno slabšale. Naš poslovodja jo priSel v finančne zadrege in ni moaet več plačevati nakup blaga, saAal je godrnjati na deproaijo, jeaitl ae na ljudi, ki so ga nadlegovali aa na-daljne kredite, kajti dal jim ga je že pretirane vsoU. Tirjal je odjemalce, zagoUv4Jal prekupčevalce. da jim bo plačal prihodnji mesec, trgal sam asbi in delavcem plače, da bo lažje obdržal prodajalno, a vse akupaj ni nič pomagalo. Prodajalna je hirala naprej in je prišla do roba prepada. Naš poskmalja pa je v skrajni jezi savpil: Viribus u-nttial 1 druftenlml močmi je pozval celokupni odbor in mu pojasnil v kakini bolesni ae sa-druina prodajalna ashaja. nakar ae ja na skupnem posvetovanju odločilo, da as prodajalni nabavijo nova sdravila v obliki posojila Ogtaal as jo vari delničar, da jo pripravljen pomagati pro- našemu poslovodji in rojakom, ki so priskočili na pomoč in pripomogli prodajalni do obstoja. Naj omenim, da podpisani, Frank Pečnik in John Mramor amo bili prvi, ki smo prispevali vsak po $1 in kupili poštne karte, s katerimi so bili tukajšnji rojaki pozvani na javni shod. Dalje aem leU 1327 priskočil prodajalni na pomoč z vsoto $2,-000, da smo kupili pet železniških vagonov kalifornijskih jagod in s Um pripomogel prodajalni do precejšnjega uspeha. Naš poslovodja je pridno vlagal denar v banko, kapital je rastol in leta 1986 je prodajalna plačala $5 ali 207" dividend na delnice svojim članom. Leta 1936 je izvrševalni odbor določil, da se vsem delničarjem izr plačajo delnice v obliki vsakdanjih potrebščin in tako se je zgodilo. Sedaj se nihče ne boji, da bo kaj izgubil. Naš pridni poslovodja pa še vedno vlaga denar ki se kopiči, odbor pa je leU 19(87 skknil, da si prodajalna nabavi lastno poslopje. Par mesecev pozneje je zadružna prodajalna kupila tisto stavbišče, na kaUrem ae je rodila. Na jesen isUga leU je začela prodajalna preurejevati svoje notranje prostore pod vodstvom ;ukajšnjega rojaka in stavbenika (kontraktorja) JožeU Ptoilip-aa in prilično uredila svoje prostore, nabavila svoje moderne naprave, ki so potrebne za poslovanje in sedaj izgleda v resnici kot delavska usUnova. Zadružna prodajalna je imela v kritičnih lotih od 1927 do 1936 različne vsote letnega promeU. Od 1. jan. 1987 do 1. jan. 1M8 je ihUla prodajalna skupnega promeU v vsoti 195,776^9. V prvi polovici tekočega leta je prodajalna začela nadaljevati s svojimi popravili, uredila si je klet in aedaj nadaljuje z delom svojem zadnjem delu shrambe za njene potrebščine in vozila. Popravila so sedaj v teku in bodo v kratkem končana. Zadružna prodajalna iroa sedaj razprodanih 197 delnic, vsaka po $26, ima okrog 300 stalnih odjemalcev (80% odjemalcev je drugih narodnosti), u-posluje 6 delavcev Slovencev, to jo dva mesarja, dva od v snovalca in knjigovodkinjo ter ]>oekto vodjo. Ima lepo urejeno svojo Ustno poslopje s vsemi modernimi napravami, tako ds ae lahko računa, da prodajalna s vsemi svojimi obveanoatmi poseduje v skupni vrednosti približno $40,000. Delaice zadrutne prodajalne ao tukajšnjim Slo- na prodajalna posluje sedaj pod imenom May Merc&ritfle Assn. Ker od ustanovitve prodajalne do danes šo ni bilo o nji obširnega poročila, je moje dokaj obširno. K temu so me vzpodbudila poročila v Prosveti o gibs«ju slovenskih zadružnih podjetij. Rojaki, ne ustrašite se! Hodite po poti, katoro ste zapoteli t Strnite se skupaj, ne &rlojte na verske ali politične zapreke, ampak vsi skupaj stopiU v prve vrste, jssnil v angleškem jeziku, kaj je jjedoota. Um eo bolj slabe delavske razmere, ki človeka zadržujejo od raanih priredb. Naj za U naš pikuik ne bo tega izgovora. Saj vam nihče ne narekuje, koliko morate potrošiti, poučite ae p« lahko veliko o vaAi organizacija. Dne 2. jolija sem bil v Sbaso^ nu na pavi priredbi novoustanovljenega angleško posluj očega društva SNPJ. Bila je jako velika ufeleiba in lep uspeh. To je .dokaz, da se Umjugšaje član-jako zanima za svojo mrga« niaacijo. f)migi dan, 3. .julija, pa aem šol os piknik Akron-^arbecton-ske federacije SN!PJ, ki se je vršil v Earbertopu. Tudi na tort pikniku je bila lepa udeležba. Torej bratje in sestre te okolice: pokažimo, da tudi mi se spimo in da smo zmožni napraviti ttspeh. lohn Tancek, Ujnik. Piknik Slege Clrvslsad — Kot prijatelj pevskega «bora Sloge in obenem zasledujoč njegov razvoj in./aktivpoati na delavskem kui turnem polja, lahko rečem, da Sloga od svojega začetka pa do danes 4eiuje v imenu, katerega nosi. Na pevce, in pevke Sloge boste gotovo naleteli na vsaki privedbi* kjer gse za koristi de šavakega razreda. Oni si štejejo v moralno dolžnost, d« sodelu o in obiskujejo take priredb be, čarav«o so ^asib bolj lurat- izberite si poštene in zanesljive ki'g ^enk&m. Zfcor tudi zmiraj ljudi v svoje odbore, posebno pa poslovodjo in nadzorni odbor, Moje mnenje je, da vsaka slovenska naselbina, ki šteje 60 ali več družin, bi lahko obratovala svojo zadruino prodajalno. Apeliram na rojake širom Amerike, da kjerkoli se porodi misel o zadružništvu, naj si vsak misli: "Jaz moram biti prvi!" U-deležite se skupaj z vsemi svojimi močmi in se skupaj trdno odločite, da boste šli z druženimi močmi naprej, pa vam bo zmaga zagotovljena! Naj dodam, da se je slična Ur stanova porodila v sosednem Walsenburgu, vsled slabega vodu stva in nadzorstva pa je žal morala prenehati. — Iskreno pozdravljam vse zadružniško misleče in ostale rojake, vsem akupaj pa kličem: Naprej za zadružne prodajalne! Za zadružno prodajalno: John Tomšič. Piknik girardske federacije Girard, O. — Poročano je ž* bilo, da federacija drufctev SNPJ tega okrožja priredi tukaj v Girardu (Avon parku) svoj letni piknik v nedeljo dne 10. julija. Opozarjam vse članstvo U okolice, da se gotovo udeleži tega izleta. Prvič naj se ga u-deleži zato, da se napravi kak- pomaga finančno raznim delav skim organizacijam, političnim jetnikom, sUvkafrjem ia špansk' ljudski vladi, »va člana Sloge sta šla tudi v Španijo, fkjer se boriU ob strani drugih delavcev za demokracijo vsega sveto (eden je že nazaj radi bolezni) iz tega je razvidno, da Slogani ne samo učijo delavsko kuitur no zavest, marveč so tudi v ak-diji, kjer je tre>a. Ne bom dalje opisoval Sloge, priporočam pa delavcem in delavkam, kateri ima veselje do petja, naj stopi v njih vrste in* ne bo mu žal (Jaz bi, toda ee bojim, da bi moral vodno solo peti.) Saj res, kmalu bi pozabil, za kaj aem ae namenil pisatii te vrstice. No, bom pa sedsj pove dal vsem, naj pridejo na Slogin piknik, ki se vrši v nedeljo dne 10. julija na prijazni Stuškovi farmi (v slučaju, dežja bo v pri zidku SND na St. Clairju). Ka Uri nimate svojih avtov, bosta šli lakko s trokom, ki bo prvič odpeljal od SND ob 18:80 popoldne, se med potjo ustavil pri Slovenskem delavskem domu ns Waterloo Rd., nakar bo vozil do konca Nottinghamske kare ali poulično. Torej vsi na piknik Slogo, da s tem dokažemo, da smo res pripravljeni sodelovati skupoo in složno, kjer gre za napredek šen cent za blagajno federacije, m ^^ ^ ^ _ kajti znano j«, da denar vedno delavgke stvRri. pevskemu zboru potrebujemo. Depresije ie ni ko«* nec in marsikateri rojak težko zmaguje svoj asesment. Ako se obrne na federacijo, mu Ukoj radevolje pomaga. To se je že večkrat zgodilo. Drugič pa je tudi potrebno, da se članstvo udeleži takih pri«« redb iz razloga, da se pouči o zadevah SNPJ iz ust govornikov, ki so poslani iz glavnega urada. Na tem pikniku bomo imeli jako zmožnega govornika v osebi MatU Petroviča, predsednike jednotinega gospodarskega odseka. Včasih slišite vsa-kojako natolcevanje o upravi Slovenske narodne podporne jednote. Na Um pikniku nam bo Petrovič pojaanil, kaj je SNPJ -»nPT a ------Mlddletea (lev®). hiv«i dwa|al Šerif v Harlanu. Ky„ U G. a Wsrd, Ujnik orgsntaactje premogovnih aperstorjn. Oba ee marata sagsTarjsti aa ohUftbo kr*enja Wsgaerj*vs«s zakona •a obravnav i. kl ae vrši v Losiana. Kv. Slogi želim, da gre po začrtan poti in se razvije do največjega slovenskega zbora v Ameriki Na svidenje na pikniku, kjer bodo oddane tudi tri nagrade ' (Anton Jaais O tem in onem is Sharona Sharon. Pa. — Od draštva št 31 SNPJ se malokdo oglasi javnoati, torej naj jaz napišem nekaj vrstic. Debroga eicer o mam kaj poročat L Bes ie sicer da smo v Um lotu pridobili neksj novih Članov v oba oddelka toda tri smo za vedno izgubili. Kot je bilo Se poročano v Domačih vesteh, je dne 16. junijs umrla po kratki bolezni mlada, komaj 14 lot stara članica Paulina Cetin, hčerka Johna hi Pau-line Cetin. Da jo Mla mlada Insulina spoštovana ki priljubljena v tukajšnji naselbini, j« dne IS. junija ob dvoh popoldne pokazal lep sprevod na mirodvor, v katerem je bilo nad 60 avtov. Ni bilo očesa, ki bi se ne arosilo, kajti bol nesrečne družine vs občuti Deiafoke razmere ae Še nič ne izboljšujejo. Sploh jih ni vredno opiaavati. Vaak dan večja mize-rija, kljub Umu ae vrši več veselic. Tu ^ ,n Nešteto takih vsemiSih * kov pade vaako ure na zemljo tX/, f vidi le njalo. Samo večii se uL 1,1 fifmo največji padejo ^ kot meteorji na zemljo. J^ZL ITI M ali Zvezdni utrinki in meteorji so ostanki * Wv ki potujejo v velikih rojih po *Z r JS njih nastajajo kometi in temni Lde^T brnem pasu Rimske ceste se najbrže | b meteorskega prahu. bUI Oeprsvao naAli že na mnogih krajih I zemjje meteorsko kamenje, vendar Je u>\Z nje še vedno redka dragocenost mineral kabinetov. Skoraj vsako leto poročajo ot cu kake večje "ognjene krogle" na ^ i>a so .doslej povzročile le malo škode rZ napi\6. junija 1866 padlo pri Knyahinyi M barskem z neba okoli tisoč kamnov v ski m teži devet atotov. 30. januarja 1868 J vsula na Poljskem kar cela ploha kamij Zaan je padoc meteorja pri Bresci v Ita med silnim grmenjem. 16. februarja 18% se je v sala nad Madridom točka kamnov ki povzročila veliko paniko med prebivalstvom Za to kamenje se ne zanimajo le zvezdoal ci, ampak tudi kemiki in geologi, ki so razd Ii zvezdne utrinke v dve skupini: v kamene železne meteorifce. Prvi vsebujejo v glavn vrste kamnov, ki jih najdemo tudi v prakai nju gorovij. Mnogo težji železni meteoriti obstojajo navadno iz 90% železa in iz 10% kla, pomešanega s fosforjem, silicijem in p mogom. Torej i« snovi, ki jih imamo tudi zemlji. To je za znanost važen dokaz, da so vsod v vsemirju enake snovi. Ni vedno lai spoznati meteorski kamen. Zvezdarne jo letno nekaj hicatov pošiljk, pri natančn proučevanju pa se pokaže, da so zemelj&k« izvora. S temi lažnimi meteoriti bi se dala eUviti že cela zvezdama. Kamene meteoi spozna le strokovnjak, za železne meteorite Xe Je en sam postopek, ki neovržno dokaže i hov kozmični izvor. Oe namreč obrusimo n ploskve, jih ogladimo in jedkamo, se pojav značilni kristalni liki, ki jih je odkril Widm stetten. Nobena zemeljska kovina ne kaže dobne sestavine, pač pa vsi meteoriti. ' Poznam damo, ki nosi takšen košček zel kot najdragocenejši okras okoli vratu. Pač seben občutek nositi s seboj pravi košček zv de, ki je morda sUr nad milijon let in ki prepotoval vsemirje, dokler ni našel svoji mesU v nežni ženski roki. Pred 225 milijoni let Odprava, ki jo je opremilo Harwardovo \ učilišče, je na brazilski visoki plaaoti odk nahajališče ostankov predpotopnih živali, hajališče spada v triadno dobo in je po it« najdb najbogatejše, kar so jih doslej odkril Južni Ameriki. Našli so pred vsem osUnke plazilcev, katerih so že doslej ugotovili 15 do danes znanih vrst. Posebno posornost je zbudik gromna kuščarica z dolžino 2.50 metra, ki a učenjaki dali ime edafozaver. Ta žival je u Ja aa hrbtu 60 cm visoko plavut in je mor živeti pred kakžnimi 225 milijoni leti. BiU po vsej priliki predhodnica dinozavra. Skoraj istočasno poročajo o novih najdi osUnkov mamuU na Vranglovem otoku. T najnovejši mamut se je v tamkajinjernj nem ledu in mrazu izvrstno ohrsnil. IM se pa, da ga bo doleUU, preden gs spravijo varno, isU usoda kakor zsamuta, ki » «« šli isto Um nekaj prej. Zavoljo nmm pazljivosti so psi, ki so vlekli ssni, ponofc li do živsli, ki so jo bili z največjo tsšsfo \ pali iz leda. Naslednje jutro so wiMJ našli samo še okostje, ki ps ni imelo um vrednosti kakor oelotno ohrsnjeno tnipJM ti mamutovs okostja so v polarnih krsjui i pogosU. Kožna obolenja po u*ri*«h P** S toplejšim letnim časom se vračsjo tud l^tne nadloge posebno iz sveta žuželk. > nji Evropi Uh nadlog v splošne® ne^ tako hudo, čeprav jim komarji lahko ^ pokvarijo marsikateri prijetni večer randiin nas prepodijo v zatohlo sodo aUnice. uši, ki prenašajo naj nevarne J ^ ^ ni, prepodimo z izboljšano llsaovz^ turo in snago lahko popolnoms. ^ ugotavljajo v zadnjih letih pn vračajo a počitnic na deželi, prsjjP*^ neke poaebne izpuščaje na koži. rTe ^ dognale, da ne gre za Upuščaje, tem ^ dove ugrizov črnih, majhnih PJ^. . podnevi v akritih kotih. Ti pa|ki posebno otroke, med apsajem . iB|, najprvo kakor lete veliki. či vozli, ki se ognojijo. *JJJT^a tvs, kolikor je bik) mogoče des^J ^ ^ Seveda pa umazani nohti in pr+l \ nkami ne smsjo priti v dotikjv ^ ugriae obložiti s pUtaom. ki ^ ^ v borovi vedi. Tudi mszilo ts odpravi. Glasovi iz naselbin ***** ■ \rs-to. biuniega druitva JSKJ. "LtfSU ni" svojega > Udeležba je b la ž« ^vohna. Nastopilo je CkoJ ki so govorili o obstoju ognjenega tfudi Tone Zidanšekje ,voje. kot ustanovitelj k Medalja, katero mu je .kipela mi*- Trojar, mu ^Pojala. Dobro je fdTna* mladina včasih raz-t , lepimi deklamacijami. ^' prijetnoposlušati, ko KK * lePimi 8l0V€n' črnkami, da ti takoj ui-JS na mlada leta, v roji JE Le tako naprej, otro-,VeW»te materinega je- ' ihoij pa se mi je dopadel ■EaTorkarter pod vod-M rojaka Trojarja s tremi -umi Je res lepo videti, ko ^ v družbi svojih otrok. J*t rojaku Trojarju, ki je „jilin izučil lep orkester. Topotate po bližnjih nasel-Lh prirejali zabave, poslužite Carjevega orkestra in ne *» žal. Matt Bahor, 31. Spomini na birmo _ 0 __ V zadnjem do-' li;..u:Ia /la liivm rini- obljubila, da bom opi-moje spomine na birmo, ki 1» wme kot tudi za druge ien dogodek. Ta dogodek pričela pravilno pojmovati potem, ko sem dorasla m jben t net. ilo je tiste čase, ko je pokoj-■»nton Jeglič nastopil svojo pereko službo v Ljubljani. Buli je, da ni treba, da bi rfjn'botrce prihajali z bir-■b v Ljubljano, pač pa kodo birme prirejale po vseh ih ljubljanske škofije. Nam Som ni bilo to prav po volji, tiakdo se je rajši peljal v Hjino. i' raznih krajih na Gorenj-so bile birme razpisane v Kiju. Povedano nam je bilo, da o pri nas vršila v sredo po-dopoldne istega dne v in naslednji dan v Haljah in na Homcu. je napovedani dan. tji »o bili postavljeni pri rov-pnajni. Ob dveh popoldne je ' vae pripravljeno za sprejem »Jegliča. Na določenem me-imo se uvrstili birmanci in k Marijine družbe. Mari-{ (levice so imele lep šopek, P izroče škofu in prav tako ' otroška skupina. Pušelc k" je škof Uko lepo prijel, 'našega se še dotakniti ni * Za nas otroke je bil to curek vode. Odkorakali t*cerkev, kjer je škof opra-Noje.birmanske ceremonije, F k pričel h pritnioe grmeli - socialdemokratom in *kemu narodu. .Nič dru-ni slišalo iz njegovih ust rtrašenje s socialdemokrati Y "Vsi lx)Hte pogubljeni ^ berete Slovenski na-* grmel a prižnice. Se se-«»pominjam, kako so žen-■ Wde solze iz oči in tudi f Rtarpmu župniku Matiji rJ" w niso mogle ustaviti, g« «mo bili v strahu, da J*1' m> »e za naše starte H kaj bo z nami, Pogubljeni. Skof pa je Zt !n raz,biJal Po priž-r- W bil obseden. (Sedaj "T/ «e ni tisti kur-*Wrl>' Po birmanskem o-E* ,lla ** Akofa v farov-^•lj,na Veiika pojedina, ^JJ* tako razjarjen, da je J*rdrsi1 "a Homec. J * bila birma končana »Radomljah na Gorenj-pj* "troške misli in :: potem osredo. C X kakAne I»>šaati C?^ in 3 ZS"«' da " n« a ?'Viko *mo k f ^ bl dobili in ur«- matere ho w sproti l/M1'^1" mogočt vedno radovedni, kaj so socialdemokrat je, toda nam ni hotel nihče povedati. Nikoli tudi nisem mogla dobiti S. N., da bi videla, kaj te list tako škodljivega piše za ljudi. Šele ko sem šla v svet, sem izvedela, kaj so socialdemokrate in da listi Slovenski Narod, Rdeči Prapor in tržaška Edinost niso bili nič škodljivi izobrazbi naroda. Taki so moji spomini na birmo. Mogoče je še kdo tu v A-meriki, ki je bil takrat pri birmi. Pozneje sem brala tudi Jeg-ličevo knjigo "Ženinom in nevestam", s katero ga je pošteno polomil. Še naši verni starši so se je sramovali brati Potem so rekli, da je bila ta knjiga, tiskana v Katoliški tiskarni, marsikateremu v poduk in kratek čas,, Kranjski deželi pa v sramoto. Frances Mihevc, 476. ■ ■ i Zadnja beseda Barberton, O. — V Prosveti z dne 10. junija je Anton Jakič podal svoj zagovor, v katerem me je postavil za lažnico.. Kar sem pisala v svojem dopisu dne 23. maja, je pribita resnica. Da sem omenila moje unijake .aktivnosti, ni bila nobena samohvala, ampak le opozorila sem ga na njegovo neresnično govorjenje. Za časa stavke pri Valve & Fit-tings Co. je bil res doma, toda njegova dolžnost je bila, da bi bil šel na stavkovno stražo z drugimi delavci vred, ki so zapustili tovarno na unijsko odredbo in šli boriti se za svoje — in njegove — pravice. On piše, da je šel prej iz tovarne kakor pa tisti, ki trobijo v moj rog. V resnici ni šel, marveč ga je peljal "foreman" v avtu, čeprav je njegov dom oddaljen komaj streljaj od tovarne. Kar je bilo igralcev dramskega društva Slovenije, so bili vsi v uniji v tovarni, kjer delajo, samo on ni bil. Tiskovine je tiskal mladenič, ki spada v u-nijo v tovarni. Tudi govori slovensko, čeprav ne dobro. Mr, Jakič, kaj sem ti storila, ker je kritika namenjena le meni? Ako te je užalil moj dopis, v katerem sem povedala svoje mnenje o delavstvu, ne morem pomagat. Ce on ne veruje v delavsko solidarnost, naj bi ne pokazal javno svoje barve in tudi naj ne imenuje moje vere v delavsko združenje — "bla-bla." Koliko on veruje v delavsko gibanje, je pokazal v svojem dopisu (Prosveta, 10. junija), v katerem pravi: "Tovarna, v kateri sem zaposlen z več drugimi rojaki, je le toliko unijska, da so delavci lahko v uniji. Nihče jih ne sili v unijo." Milo rečeno, v teh besedah ni nobenega navdušenja za unijo, marveč le omalovaževanje iste. Kar se tiče tovarne Babcox & Wilcox, je toliko organizirana da so prošlo leto imeli dve se deči stavki. Zmagali so unioni-sti in prisilili ostale v unijo. Tretja zmaga je bila 19. meja tega leta. Moj mož dela pri tej družbi že 22 let. Na 17. maja je bil odpuščen z 11 drugimi delavci. Od teh je delal eden nad 30 let, drugi 29 let, Uetji 27 let in najmlajši po službeni dobi 16 let. Tosej na 17. maja so bili ti delavci odslovljeni, 18. maja jim je unija dobila nazaj delo in 19. maja so.se vsi — dvanajst po številu — vrnili na delo. Vidiš, mr. Jakič, taka je unija pri B. & W. Co., čeravno ti ne veruješ v njo. S tem, da je odpustila delavce, je B. & W. Co. skušala razbiti unijo. Toda tako močna družba kakor je B. & W. Co. je morala kloniti glavo pred tako šibko unijo, kakor jo ti imenuješ, in vrniti delo vsem 12 odslovljenim delavcem. O saj se bodo oči odprle tudi vam — vsem tistim, ki kličete delavske boje — "bla-bla" (bluf). Dokler bomo še imeli ljudi s tako pametjo, da smatrajo delavske boje za "bla-bla", bodo še padali količki po naših glavah. Morali bomo še mnogo pretrpeti jiredno bomo dobili zaprte delavnice in sveje pravice. Kar ae tiče listov, jih pri nas prfejemamo — ne prejemam. Jaz ne dobivam niti enega lista na svoje ime, ampak moj mož! Kar je moi, to je žena pri naši hiši! Da, več ko 200 oseb me je opozorilo na njegov dopis, mnogi, ki niso sploh naročniki Prosvete. Bili so iznenadeni, ker je ravno on pisal in ker vedo, koliko on veruje v unij ske tiskovine. In sicer mu privoščijo iz srca, kar je prejel. Vidiš, toliko zabave sva naredila v naselbini. Ali je bilo tega treba, da je šla Prosveta od hiše do hiše ? Moj "prijatelj" tudi piše, da ni on edini, ki se ni udeležil priredbe in da so tudi drugi, ki se ne strinjajo z mojim "bla-bla-jem". Naj mu povem, da so štirje po številu, ki se ne strinjajo z mojim delom. Brez vas štirih bo šla vseeno naša ladja naprej, bodisi v delavskem gibanju ali na kulturnem polju. V Barbertonu so Slovenci 99% v uniji, za kar jim vsa čast in priznanje. Barbertonske žene smo lahko ponosne, da imamo može, ki se zavedajo, da so ukljenjeni v kapitalistični jarem in si pomagajo, da bi se ga otresli. Ker so v delavski uniji tako združeni in se ne ozirajo na strankar-stvo, tudi kupijo vstopnice in pridejo na to ali drugo prireditev, ako jih brezdelje ne, tare in ako ni veselica in igra vsako soboto. Svetuj jim ti ali jaz, naj ne gredo, toda naju ne bodo poslušali, ker se zavedajo, da mora delavstvo držati skupaj. In kar se tiče kulture in petja, vedo sami, da smo mi zadnji Slovenci, ki se trudimo za pb-stoj slovenskega jezika. Oni vedo, da nas ni treba razbijati, ker se bomO kmalu sami razbili, ker se nam bolj in bolj bliža siva starost. Tako, moj prijatelj Jakič, boljše je, da smo skupno, da sodelujemo skupaj še teh par ur, ki so nam namenjene prod našim zatonom. In končno smo vsi delavci, vse nas čevelj kapitalizma enako tuli. Ce ne bomo skupaj držali kot delavci, če se ne bomo oklenili unij, bo nam še slabša predla. Naj to zadostuje. Tončka Može, 48. llarUfev dopis Cleveland, O. — Br. Franku Česnu v Detroitu, Mich.: Klobase nasitijo človeka in ga spravijo v zadovoljstvo, harmonika ga stori veselega in poskočnega — skakanje ia tabora v tabor ter preko plotov pa človeka zmede, da nazadnje ne ve, kje je!—Frank Barbič, društvo 53. LISTNICA UREDNIŠTVA Chicago, J. K.: "Stara Avstrija" pravijo stari slovenski naselbini v Chicagu v soseščini Cermak ulioe med Ashland in Western ave. Vesti iz Jugoslavije Ponarejevalci tisočakov pred sodniki Aprila je po čudnem naključju uspelo orožnikom pri Sv. Križu pri Litiji odkriti družbo, ki je ponarejala tisočak« in spravljala v promet, že januarja in februarja so se pojavili na Dolenjskem med Litijo in Novim mestom ponarejeni tisočaki, orožniki in ljubljanska policija pa so se zaman trudili, da bi odkrili ponarejevalce. Izdali so se prav za prav sami. Posestnik Anton Gra-car z Gradišča je prišel k orožnikom k Sv. Križu in povedal, da mu je MJ, ^ p^ '"< li n« U li«t »" i mir pred Moja turneja v interesu SNPJ po zapadu Piše gl. tajnik F. A. Vider dep, l n'Merami, ki - ,;:/:•■■* Kristusovim aju ""»jutrom v otr<*i «mo bili še Profesor Sigmmd F rega se jc uaaknil pred nasijL ▼ sftni uniji (Nadaljevanj* « l. aUani.l ki igrajo izredno oportunistično vlogo. Pred nekaj meseci so skušali dobiti na svojo stran Martina. Ker pa je odklonil vsako zvezo z njimi in javno u-daril po njih, so se zvezali a Frankensfrsenom, kateremu so obljubili, da ga bodo postavili za predsednika avtne unije. Po Martinu so udarili predvsem vsled tega, ker je aktiven v proti voj nem gibanju in je tudi av-tno unijo usmeril v to smer. Na zadnji isredni seji 6kseku-tive so radi odsotnosti Martina in VValterja Reutherja že mislili, da so na konju. "Administracija je sedaj v naših rokah," je vzkliknil neki član eksekutive in pristaš Franke nstoen-komunistidne kombinacije. In da Martin prepreči "puč" proti sebi, je na drugi strani u-daril po zarotnikih in jih šest suspendiral. Ce bi se bil Martin naslonil na resnične progresivne in iskrene elemente v uniji in poslušal trezne j šs glasove, namesto da je poslušal lisjaka Pieperja, bi se bil lahko izognil temu incidentu, ki je zamajal avtno unijo od vrha do tal. Komunisti zdaj delajo vtis — in deloma tudi Martin — da so vsi elementi, ki zahtevajo preklic euspenzlj, na njih strani. Po Martinu udrihajo z vso silo in kujejo svoj politični kapital. Resnica pa je, da zahtevajo preklic suapen^ij in vzpostavitev miru na podlagi programa 20 točk, oziroma izvajanje istega, celo vplivni Martinovi pristaši. S prej omenjese^ konference predsednikov krajevnih unij so bili komunisti na primer nume-noma izključeni/V resnici jim danes v avtni uniji Že nihče ne zaupa, ker so tudi tisti progresivni elementi, s katerimi so nekdaj skupno delovali v "unltar-skem kavkazu", spoznali njih igro. Nobenega dvoma ni, ako bi dobila kontrolo nad avtno unijo Frankensteen-komunistična kombinacija, da bi se z njo slično zgodilo kakor se dogaja z vsemi unijami, katere domini-rajo komunisti, na primer pristaniško in druge unije na zapadu, mornarsko in par drugih na vzhodu. V teh unijah vodijo neizprosen boj preti vsem elementom, ki se Jim nočejo absolutno podvreči. Vsled svoje destruktivne ln sebtate taktike so že v več krajih pognali unije CIO in njih simpatike v ADF. V avtni uniji sedaj vodijo tudi veliko agitacijo za izredno konvencijo. Toda treznejll in bolj dalekovidni elementi so mnenja, da bl izredna konvencija ne rešila nobenega problema, marveč frakcijskl boj le povečala. Lahko bi tudi prinesla razkol In ustanovitev dualne u-nije. Kakšna bi bila bodočnoHt. unionizma v avtni Industriji, ako bi prišlo do tega, si lahko vsakdo misli. Sigurno j« to, da bi se mogočni avtni magnatje lahko zopet smejali In mirno speli, delavstvo bl bilo podvržene pa Ae večjemu izkoriščanju. Kar se članstva in progresivnega elementa tiče, je ta boj z« preklic miapensij petih podpredsednikov in tajnika unija boj za ohrano demokracij« v avtni u-niji. Članstvo e« zavada, ds je to unijo zgradilo samo z mili-tantno akcijo ln hoč« biti tudi gospodar nad njo. Objektivu i opazovalci pravijo, da j« bil Martin provociran po Franki-u-steen-komunistitni kombinacij i» ki se požvižgs na interes« avtnih delavcev, toda j« storil nepremišljen korak, ker s« j« udsl pritisku Pieperja, ki tudi lasi«'* duje svoj« interes« v avtni uniji, karkoli so ž«. Sreča za avtno unijo j«, ds členstvo bolj In bolj spoznsvs mehlnarlj« raznih slemsstov, ki vidijo I« svoj« osebne interes«*, kar Je slučaj s Frsnkensteesoni. In politične Interes«, kar J« cilj komunistov. j iza raosmoi (Nadaljevanj«.) Br. Blasich Ima vzorno ter skrbno obdelano farmo, obsegajo^) 15 akrov pomorančnih in grapefruitskih nasadov, |>oleg tega tudi do 2500 kokoši, kar pomeni, da je vedno dovolj dela za vso družino, Če hočejo imeti v redu, kakor imajo oni. Kakor mi je br. Blasich povedal, je svoječaano delal po premorfo-rovlh v državi Illinois in je po svojih aktivnostih za jednoto, kakor tudi v delavskem gibanju, poznan mnogim našim članom. Ker se je pa naveličal dela pod ■emljo in imel je nekaj prihrankov, je iste investiral v farmo, kar je pametuo napravil. Razumljivo je, da. kakor industrijski delavci, tako st* morajo tudi mali farmarji boriti za svoj obstanek, vendar je glede zadnjih v veliki meri odvisna si>osobm>st v tem poklicu. Tudi predsednik druš-tva. Valentin Zajec, pri katerem sem se vstavil, in rojak Nema-nič imata lepe farme v prijaa-nem kraju. Fontana je name napravila dober vtis! Življenje in stanovanja naših ljudi so tukaj bol ju kakor povprečno drugod. Četudi mogoče nimajo vsega, kar bi hoteli. Moja sodba v tem je seveda bazirana na podlagi o|mzo-vanja in kar som videl; Če a« motim, naj ml o|»roate, ker za ožje preiskovanje ni bilo časa. Zanimanje med ljudmi za našo jednoto je bilo opaiatl dobro in brez dvoma bi bilo še boljše, Če bi več ko vsakih 34 let koga po-si al i na paciflčno obal, kai(or to delajo drugi. Mestece Fontana nI posebno veliko, toda prijazno in okolica tako lepa ter prikupi ljlva, da bl se jI človek lahko privadil brez vsakega domotož-ja. Industrije tukaj druge nI, kakor prezervlranje sadja ln drugega aočivja, kokošja ter prašičereja ln slično. V sredo zjutraj se jioslovim od vljudne ln postrelrtjive družine Blaslchcv«, ki naju šs za pot založi s pomorančaml in grapefruitom. Za vse se obema iskreno zahvalim In tudi družini Zajec ter ostalim. Poslovim s« tudi od br. Tomšiča — začasno namreč — kateri odrine proti Oaklandu, jaz pa v Los Angeles, kakor aem br. tajniku Gracha-nu obljubil, Mesto 1/Os Angeles ima posebno slavo radi milega podnebja, bogate zemlje, na kateri se prideluje skozi vse leto, sadje-rejatva Itd. Ima tudi to prednost, da se tod zbirajo pustolovci* ln verski *odr«šeniki raznih vrst, ki rešujejo upokojene bankirje, zemljiške preku|>ovaJ-ce, železniške magnate itd. — katerih Je tu izredno veliko ln ne vedo kako bi ubijali prosti čas — v večjem številu kot po drugih mestih. Slučajno nas pelje br. Gra-chan po bulevardu Glendale mimo templa Aimee Mernple Mt -Phersonove in ker nas Je gnala radovednost,, kakšna j« ta hiša, se odločimo, da gromo pogledat. Z nemi je bila tudi mrs. Mare-tk h, pri kateri sem imel steno« vanj«, Takoj, ko vstopimo, |irid« vodnica, kl prične takoj razlagati stvari, ki so v takih in stičnih prostorih običajn«, toda najbrže je spoznala, da se mi za-njih posebno ne zanimamo in se je oprostila z zatrditvijo, da nam pošlje drugo voditeljico. Res nam |>ošlje mlado dekle, ki ni bila tako zgovorna in nas vza4 me na vz|>enjačo, katera nas dvigne do vrha notranjščine poslopja. Nato pove, da Immo se-« daj hodili od enega nadstropja do drugega, češ, da doli je laijc luMlili kot gori. V poslopju ni bilo nobenih posebnosti, isvsem-čajo z ribniško trgovino. Ce h<* dlš po obrežju mesta, se tl zdi, kakor da si kje v Dalmaciji, Jugoslavija. Sama dalmatinska "špralut!" V tej okolici s« tudi vidi nešteto sesalk, kl vk>6eJo olje i/, globin. Vidiš jih celo na ulici in na morju! d»rotl večeru nu*iI vodniki odločijo, da se popeljemo |K» Ta-« cifičnem morju na ladjo "Celi-ente", katera je tam usidrana In na kateri Je u|Hislen kot poslovodja ameriški Slovenec Iz llutta, M on te na, mr. Mautz. "Pa podimo," pravim, imenovana ladja stoji 15 milj od obrežja, do katere se peljemo a čolnom, (imlj* prihodnjU) POSLUŠAJTE PAUNDECHfS TRAVEL BUREAU Folklore Radio Program Rv«ry 8undsy from 1 te 2 P. ML MI«U«i WWAK — liee ; ■f, V Jugoslavijo KAMO 7 DNI Se priuči* na »k»|»r»sidli »ar»IMfct Bril vlak nb Rr»m»n in Kuropi v lirsaerfcavse . sa)am't edufcn« pstoviaj« da l.jsl»l|ase Sil pHmJU $ »rllJtffclH.l«.! «*»m» H«ai< COLUMBUS r DEUTSCHLAMD e foltorn« latam I Ari sva aa od ''hribourga, Bremaoe sli HamlMirifa. i Strofcav*)aMil ssavetl ftedr lM» as »Haellesee F " rt iN sMakmalea. C« p*|M«lto »prateju lafctlMe« »a«««* »S iae W. Kaad^at. St. Cfckas«. III. ■AMBURS-MIEBICAN LIBK BOITBSIBMIB 1»» PROSVET* r. M. DOSTO/BVUOI: Bratje Karamazovi "Spretni »o postali ljudje. Ali je ie kaj resnice pri nas v Rusiji, gospoda, ali je vobče ni več?" Toda zvonec je pozvonil. Porotniki »o se bili posvetovali natanko uro, ne več ne manj. Globok molk je zavladal, kakor hitro je občinstvo spet sedlo. Spominjam se, kako so porotniki stopili v dvorano. ,Vendar že! Ne bom navajal vprašanj po točkah, saj sem jih tudi pozabil. Spominjam se samo odgovora na predsednikovo glavno vpraAanje, to je, "ali ga je umoril premišljeno, z namenom, da gs oropa?" (Besed ne polnim.) Vse je otrpnilo. Starej-šina porotnikov, prav tisti uradnik, ki je bil najmlajši izmed vseh, je sredi mrtvaške tišine v dvorani glasno in jasno oznanil: "Da, kriv je!" _ , In nato je šlo z vsem pri vseh točkah enako: kriv je, da, kriv je, in to brez najmanjše olajševalne okolnosti! Tega ni res nihče pričakoval ; skoro vsi so bili prepričani, da mu bodo priznali vsaj olajševalne okolnosti. Mrtvaška tišina v dvorsni kar ni prestala, bilo je, kakor da so dobeaedno vsi okameneli, tisti, ki so koprneli po obsodbi, in tisti, ki so koprneli po oprostitvi. A Uko je ostalo samo nekaj trenutkov. Nato je nastal strašen trušč. Izkazalo se je, da jih je bilo med moškim občinstvom mnogo zelo zadovoljnih. Nekateri so celo z rokami mencali in niso mogli skriti svoje radosti. Ne-zadovoljneii so bili kar nekam poparjeni, ako-migali so z rameni in šepetali, a videti je bilo, da jim še vedno nekako ne gre v glavo. Toda Bože moj, kaj je bilo z našimi damami 1 Izprva se je zdelo, da ne verjamejo svojim ušesom. In zdajci so se začuli vzkliki, ki so se razlegali po vsej dvorani: "Kaj pa je to? Kaj je spet to?" Poskakale so s svojih sedežev. Najbrže se jim js zdelo, da se lahko vse to Ukoj apet izpremeni In popravi. A tisti mah se je zdajci vzdignil Mitja. Iztegnil je roke predse in zavpil z glasom, ki je trgsl srce: "Ns Boga ln na Njegovo strsšno sodbo se kolnem, ds nissm kriv krvi svojega očeUl Katja, odpuščam ti! BraU, prijatelji, prizanesite oni drugi !H Glas se mu je utrgsl, preden je utegnil dogovoriti. Zsihtel je, da se je čulo po vsej dvorani, z glasom, ki ni bil več njegov, ampak nekam nov in nepričakovan, sam Bog si ga vedi, odkod ga je mahoma vzel. Na galeriji, na vrhu, Iz najzadnjega kota ae je razleglo preaunljivo žensko vpitje: to je bila Grušenjka. Prej Je bila nekoga preprosila, da ao jo še pred pričet-kom aodne debate iznova spustili v dvorano. Mitjo so odvedli. Razglasitev sodbe so preložili na Jutrišnji dan. Vaa dvorana je jela vsUjati in se v neredu odpravljati, a jaz že nlaem več čakal in poslušal. Zapomnil sem si samo nekaj vzklikov, že na pomolu pri izhodu. "Dvajset let rudnikov bo dobil." "Ne manj ko toliko." "l)a, naši saljaki so se postavili zase." "In so zavili našemu Mltjenki vrat!" EPILOG I Načrti za Mitjevo rešitev Peti dan po obrsvnsvi proti Mitji je zelo zgo-dsj, že ob devetih zjutraj, prišel h Katerini Ivanov ni Aljoša, da bi se končnoveljavno domenil z njo o neki, za obadvs vatni stvari; mimo tega pa je imel tudi sporočilo do nje. Sedela je ln govorila z njim v tisti sobi, v kateri je bils tsk-rst sprejels Grušenjko; tik srsven v drugi sobi pa Je ležal v vročici in nezavesti Ivan Fjodorovič. Katarina Ivanovna je bila Ukoj po tisUm prizoru na sodišču velela prenesti bolnega Ivana Fjodoroviča, ki je bil izgubil savest, k sebi na dom, ne meneč ae za vse bodoče neizogibne govorice in obaodbe naše družbe. Ena Izmed aurodnic, ki sU živeli pri njej, se je bila Ukoj Ih> prizoru na sodišču odpeljala v Moskvo, druga pa je bila ostala. A tudi da sU obe odpotovali, bi KaUrina Ivanovna ne bils izpreme-nila svojega aklepa, ampak bi bila slej ko prej stregla bolniku ter noč in dan aedela pri njem. Zdravila sU ga Varvinaklj In Herzenstube; moskovski zdravnik se je bil odpeljal nazaj v Moskvo in se ni bil dal preproniti, da bi pove-dsl svoje mnenje glede na verjetni izid bolezni. Ostala dva zdravnika sta sicer hrabrila Ka-terlno Ivanovno in Aljošo, a videti je bilo, da tudi onadva še ne moreU dati zanesljlvegs u-panja. Aljoša je prihajal k bolnemu bratu po dvakrat na dan. A to pot Je imel poseben, se- lo važen in nujen opravek in slutil je, kako težko mu bo začeti govoriti o njem. Toda mudilo se mu je zelo, zakaj tisto jutro je imel na drugem kraju še drug neodložljiv opravek in treba se je bilo podvizati. Govorila sU že kake četrt ure. Katerina Ivanovna je bila bleda in silno utrujena, obenem pa nenavadno, bolestno razburjena: slutila je, zakaj je — med drugim — Aljoša zdaj prišel k njej. "Zastran tega, kako se on odloči, vas ne bodi skrb," je s trdnim poudarkom rekla Aljoši. "Naj bo Uko ali tako, vrnil se bo k temu izhodu: pobegniti mora! Ta nesrečnež, U junak časti in vesti — ne oni, ne Dmitrij Fjodorovič, ampak U, ki leži za temi vrsti in ki se je žrtvoval za brata," je z iskrečimi se očmi dodala Katja, "mi je že davno povedal ves načrt za beg. Veste, stopil je že v stike ... To in ono sem vam iUk že povedala . . . Vidite, po vsej verjetnosti se bo zgodilo na tretji eUpi odtod, kadar popeljejo oddelek izgnancev v Sibirijo. O, do tega je še daleč. Ivan Fjodorovič se je že peljal k poveljniku tretje eUpe. Neznano, vidiU, je samo še to, kdo bo poveljnik oddelka, in tega, vidite, tudi ni moči izvedeti kar Uko naprej. Jutri vam morda pokažem ves načrt v podrobnostih, ki mi ga je pustil Ivan Fjodo-rovič tisti dan pred obravnavo, za slučaj, če bi se kaj zgodilo ... To je bilo prav Ukrat, zvečer, pomnite, ko ste naju našli v prepiru: on je že šel po stopnicah, jaz pa, ko sem vas zagledala, sem ga prisilila, da se je vrnil — pomnite? Ali veste, zaradi česa sva se bila Ukrat sprla?" "Ne, ne vem," je rekel Aljoša. "Seveda, on vam Ukrat ni povedal: vidite, prav zaradi tega naČrU za beg. On mi je bil že pred tremi dnevi razodel vse, kar je glavnega — in tedaj, vidite, sva ae tudi jela prepirati in sva se prepirala od tistih dob vse tri dni. Sprla sva se zato, ker mi je povedal, da bo Dmitrij Fjodorovič, če ga obsodijo, pobegnil v ino. zemstvo s tistim bitjem, in jaz sem se mahoma razjezila — ne povem vam, zakaj, sama ne vem ... O, seveda, razjezila sem se zaradi stvora, zaradi te stvari, baš zato, ker naj obenem z Dmitrijem tudi ona pobegne v inozemstvo!" je zdajci vzkliknila Katerina Ivanovna in ustnice so ji vzdrgeUle od gneva. "Ko Je Ivan Fjodorovič takrat videl, da sem se tolikanj razsrdila zaradi tega stvora, je mislil, da sem nanjo ljubosumna zaradi Dmitri-ja in da Dmltrija po tem Ukem še vedno ljubim. Tako je tudi nastal Ukrat prvi prepir. Pojasnil nisem hotela dajati, odpuščanja prositi nisem mogla; težko mi je bilo, da me je mogel Uk človek osumiti zaradi moje prejšnje ljubezni do tega ... f In to takrat, ko sem mu vendar sama že davno poprej naravnost povedala, da ne ljubim Dmitrija, ampak da ljubim samo njega edinega! Samo iz jeze na to bitje sem se bila ujezila nanj I Čez tri dni, prav tisti večer, ko ste vi prišli, mi je prinesel zapečaten ovoj, da naj ga takoj odpečatim, če bi se z njim kaj zgodilo. O, slutil je svojo bolezen! Zaupal mi js, da ao v ovoju podrobnosti o pobegu, in rekel, da naj, če bi on umrl ali nevarno zbolel, jaz sama rešim Mitjo. Obenem je Ukoj pustil pri meni densr, skoro dsset tisoč — prav tistih deset* o katerih je driavni pravdnik po nekom zvedel, da jih je bil poslal zmenjst, in jih je nato omenil v svojsm govoru. Mene je zdajci strašno presenetilo, da Ivan Fjodorovič, čeprav je bil še vedno ljubosumen name in is vsdno u-verjen, da ljubim Mitjo, vzlic temu ni opustil misli na bratovo rešitev in da js meni, prsv meni sami zaupal to rešilno delo! O, to je bila Irtsvl Ns, vi Ukaga žrtvovanja sam«a sebe ne morete popolnoma razumeti, Aleksej Fjodorovič I Hotela sem v češčenju pasti k njegovim nogsm, a ko sam mshoms pomislila, da bi smstral to samo sa dokaz mojs rsdosti, ker skrbi za Mitjevo rešitev (in on bi bil gotovo mislil Uko t), me js že samo U možnost take krivične misli s njegove strani Uko raskačila, ds sem ss spet utogotila in sem mu spst napravila prisor, nsmestu da bi mu bils poljubila noge I O, Jas nesrečnlca! Tak je moj značaj — moj strašni, nesrečni snačaj! O, saj boate is videli: doeegls bom in ga pripravila do tega. da me bo tudi on sapustil zaradi kake druge, s katero mu bo laglje živeti, kakor Dmitrij — In tedaj, ne, tega ne bom več preneala, tedaj ae ubijem! (DaU* prihodnji«.) Mlrs Gruhenbertova: Dve odpovedi j - Krvin požvižgava neki nspev predaš. Saj ima vzrok, da Je dobre volje. Delo mu je v veselje, predstojnik ceni njsfgso sposobnost in hitro bo napredoval. Večeri ao poavečenl Ifanoni; krasne so te ure v dveh, dan za dnem sU skupaj, pohajkujeta po ulicah ali ae pa pomenkujeta kje v skritem kotičku kavarne Včasih mu kajpada da Manon razumeti, da bi se Ji hotelo tudi velemestnih zabav. Toda o tem ste različnih miall, kajti on Js rajši asm s njo, vendsr ae vds in gre tu pa Um s njo ns plss. Danes jo bo pa presenetil s dvema vstopnicama sa gledališče in o» na bo selo vesela. Samo na pošto mora še počakati, ki mu jo bo prinssta strojepiska, potem bo pa hitel na domenjeni prostor pred opero, kjer se vsak dan sestane s Mano no Zelo dobre volje je In požvižgava vesel napev. Tedaj zazvoni telefon na pisalni mizi. Manon ae Javi. "Drevi l P* začne Ervln, četudi Ja prav za prav hotel počakati a svojim presenečenjem. "Drevi," ga prekine Manon v slišni zadregi, "drevi na ftalost na bom proata." Molk. "Kako, prosim T vpra-ša Ervln. "Danes res ne morem — ne-k«) J« prišlo vmes." -Vm«. jf prišlo? Ali mi ne bi pajaanila .. .M "Pnmim, ne vprašuj me toliko! Ali me i>a hočeš mar prisili-tl, da tl natvesem kakšno pravljico?" -To ae pravi, da mi ne moreš povedati resnice?" "Lahko ti povem tudi po pravici: povabljena sem namreč v gledališče. In ker si že dolgo želim malo več zabave ..." "Ze dolgo?" "Da. Tebi se hoče vedno samo kramljanja, jaz pa ..." "Ako te prav razumem, Manon, tvoji prihodnji večeri ne bodo posvečeni samo meni?" "Mogoče." "Torej ... ali mi nimaš ničesar več povedati?" "Ničesar Ukšnega, česar si ne misliš že sam." "Potem ti želim dobro zabavo. Zbogom, Manon!" "Zbogom, Ervin!" To slovo je prišlo zelo nepričakovano. Ničesar ni bilo, kar bi ga bilo pripravilo nanj. Cisto na lepem so ure kramljanja, ki so se zdele Manoni prej Uko čudovite, izgubile zanjo ves čar. Ali je mogoče prišlo kaj med njima, kar jo je vznevoljilo? Nič se ni zgodilo, samo čas je pretekel in samo to ji je bilo očitno zadosten vzrok. Treba je bilo samo primerne priložnosti, samo Človeka, ki ji je slučajno prišel na pot in v svoji objestnosti nič hudega ne sluteč, potrdil zalo dekle v že dolgo porarajoči se odločitvi, da ji je potrebna sprememba. Ervln nasloni svoj bledi obraz na okensko steklo. Pred nekaj mlnuUmi ni niti zdaleč slutil, da bi se moglo kaj Ukega zgoditi — in zdaj je to neomajno, dovršeno dejstvo. Konec je to, neizpodbiten konec, o tem ni dvoma. Ako bi se posUvil po robu, ali je sploh še idogofe ubežnico priklicati nazaj? Ne, njegov ponos se temu upira, toda srce mu veleva, da mora skušati odvrniti Manon od te nepopravljive neumnosti. Se enkrat stopi k telefonu. "Jaz sem, Manon," pove in obmolkne v pričakovanju; hotel ji je dati priložnost, da bi sama vse preklicala. "Kaj žal#?" vpraša Manon nekam nepptrpežljivo; mogoče ima že klobuk na glavi, da bi odhitela na novi sesUnek. Nič ne pomaga, razločnejši mora biti. "Ali se zavedaš, Manon, da tvoj odgovor ni odločilen samo za drevi, temveč za zmerom?" "Zakaj ?" vpraša Manon iz daljave. Ervin ne najde Ukoj pravega odgovora. "Oprosti," sili ona, "mudi se mi." "O, vidim, da se ti mudi, da bi se me čimprej iznebila." "Samo ssntimenUlnosti nikar! Najini večeri so postali nekam enolični, mar ne? Mlada sem in se želim zabavati." Jasno je ko beli dan: otresla se je prejšnje negotovosti; pri prvem telefonskem pogovoru se je še bala, da ga ne bi v živo zadela, zdaj so pa njene besede že odkrite obtožba in izziv. Nekdanje solzave razsUnke so dandanašnji nadomestile suhe ugotovitve, mrzls, jasne in trde ko steklo. "In kdaj se spet vidiva, Manon V' "Upam, da v par dneh." Da, Uko govori ženska, ki je še pred kratkim venomer zatrjevala, da na bi niti enega dne presUla bres njega. Ervin ai podpre težko glavo. "Pošte," sporoči strojepiska, ki je stopila z mapo v sobo. Ervin se zravna, trudeč ae,„da bi ničesar ne izdal, '«aj ste bledi ko zid," se upa pripomniti strojepiska. "Ali si vam Je kaj pripetilo?" Njene besede so tople in polne sočutja. Ervln Jo pogleda, prvič dotlej jo je pozorno pogledal. Zelo brhka je. "Ni vredno besed," skuša pojasniti tjavdan. "Za drevi sem priskrbel vstopnice sa gledališče, pa sem dobil košarico." "Saj lahko vstopnice'nazaj pošljemo," meni ona; pri priči Je uganila, kaj sa Ja sgodlio. O, nemara je dobro, da si olajša srce, drugače ga bo is zadušilo. "Neka dama ..sačne. "ver-jel sem jI slepo ... In sdaj . . . na lepem . . . bres vzroka . . ." "Da. nekatere ženske," pritrdi ona "Saj ni nič — le aam ne bi maral biti danes," zajklja izgubljeno. In sdajci se domisli: "ali bi se vsm ljubilo IU drevi s menoj v gledališče?" "Prav rada," zažari vsa vees-la. Ervin JI Je ie dolgo všeč, a sdaj se boji, da se ni preveč is- VRHNJA PLAST Cetrtekv? itt^ Steed pravi dalje, dal Prava n mško-avstrijske cala. Ce bi ae poizku J, meje "popravljati", teT, ko boji za evropski mir ^ Je jasen. Meje, ali w J slabe smatrajo vsi na J glavni faktor svoje vtrrZ , N"Ialje polemizira £2 lordom Allenom, ker ta Tj ficira izpreminjanj« m€; dovmo. Tako pravi, oin stoja Liga narodov je milijonov ljudi v mnogih i lah upalo, da je predvojna! dovma zaključena. Mnenj bili, da je nastopil preoJ civilizaciji. Ce ima privatni pravičeno pritožbo, se tud sme bojevati, marveč je u ran, da gre k sodišču. Ce mo imeti kdaj varnost i, mora mednarodno veljati nače,9- . —Del. pi - Federated Pieturaa. "Ali bi ml lahko posodil $20 do prihodnje srede?" dala, in brž doda: "Tako malo hodim v gledališče." "Lepo, da greste z menoj," se zahvali Ervin, "sicer pa nima-va več mnogo časa," samo pošto bom hitro pregledal in potlej morava iti." "Jaz se bom pa med tem pre-oblekla," vzklikne veselo ona. Ervin podpiše pisma in si o-grne plašč. Toda nje ni od nikoder. Išče jo po pisarniških sobah, vsi drugi uslužbenci so bili medtem že odšli. Nazadnje zasliši njen glas iz zadnje sobe; odpraviti je morala še neki telefonski pogovor. "Danes ne morem priti, Karel" pripoveduje v telefon, "nekaj je prišlo vmes. Oprosti, zelo se mi mudi. — Jutri? Se ne vem ..." —d. Lačni ne bodo imeli ničesar od spremembe Znameniti publicist Wickham Steed pravi v "Timesu" v polemiki z lordom Hurtdvvoo-dom glede svojega naziranja o Evropi med drugim: Najbolj zanesljiva priprava za veliko vojno v Evropi bi bilo širjenje negotovosti glede mej. V svojem \dolgem dopisu se Steed sklicuje na znani manše-sterskl manifest z dne 14. februarja 1937. Ta manifest, katerega naziranje tudi mnogi Nemci priznavajo, pravi, da z izpre- Starokrajska semena kasna, za poletni in jssenaki pridelek ENDIVJA, romeaa ilrokoporsaas ENDIVJA, aolens posns Josonsks RADIČ, ss aalato rudečksst RADIČ, sa salato, solaa lsboljisni MOTOVILEČ (repiacelj) SALATA, vellks glava, poletno SALATA, vlsoks Atrocarcs SALATA. ljaMlanaka ledenka SALATA. poletna trdoglavka SALATA, glsvnsts ti maka vetrajaa REPA, poina bela aa klsanje GRAH. kaaen s užitnim otročjem KUMARE, fine domače vatrsjne REDKVICA, rudečs velika trda REDKEV. črna po«na almeks FIŽOL, brez niti. vlaolc ali alsek. ramen sli selen—omenlto katerega telite. CENA TEH SEMEN J£ lSc PAKET BUČNO OLJE ISS% priatno direktno ls Prsma pri Maribora. To olje Je deUkateea sa priprave aalate Ur todl Jake sdrsvll. no. NsroKto "plat" aa pnskašajo sa BSe, sH kvart sa fl.41, akapao s poštnino. "PLANINKA" pristen "Bahovec" zdravilni čaj Zepet smo sprejeli direktne Is Unb-Uaae nove aalogo toga svetovne slav-segs zdravilnega taja.—Najbolje sred-etre sopar aaprtje, slabo prebavo In aploAno sdrsvljenje ŽELODCA. LEDVIC. JETER. MEHURJA In ŽENSKIH BOLEZNI aplsino. io pooekno pa v PRESTOPNIH LETIH. Najbo-Ijs tonika sa ntrjevaaje la nrojevanje krvi . . . Edina pravi "Bafcevoe Pts-nlnka la J" doMU v Ameriki aame pri CENA VELIKE AKATLJS 11.Si ped Mate Mago katerega leSto. gs s Menoy Ordrom In membami mej Evropa ne bo bolj prostorna, lačni ne bodo nasičeni in siromaki ne bodo obogateli. Preko vseh meja, ali so dobre ali slabe, more Evropa le, če bo proeta srahu, zgraditi most, ki bo pomagal do sporazuma. Iz manifesta sklepa Steed, da se načelo "nobenih izprememb meja" popolnoma odobrava. VAZR0 U mi ras srs^aa* SADAB MS. U .U^^Ji, KARTE za vse Potniki s našim poaredov.nje. jejo nsjeentje in udovolji Denarne poiiljkt Irvrluje«, ln sanealjlvo po dneva** v JUGOSLAVIJO Zaliti... JM Din ».h... SM " " MS... 10« -" 11.M... IM M MM " l.M« » V ITA I Mt... " ita M MU. I IT*...| " m.m...mm " " ii7.il i HavaSaa« cm* m Mdvriaa« ■pr.a.aMl h kur«. PaiilJ... Ml aur krik, IsvrlajMM bpUtUa , V Valan luUm I o tor« u K a M MU tal pojamllt SLOVENIC PUBLISHING (Olaa Naroda—Travel Bur Sit Weet 18 st Nev Yark. AGITIRAJTE ZA PR081 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETI P* sklope M. rodno konvencijo ao lahko naroči u Ust Prasv* i prišteje eden, dva, tri, štiri ali pot članov U one draMne k tal nlni. Ust Prosveta stane n vso saakn, sa liane ali nečlea« M M i ono lota* naročnino. Kor pa člani io plačajo pri asaamanta |1J» i tednik, se jim t« prišteje k nsrnlnlnL Torej aeda) nI vareka, r«čL < Je list predrag sa liano SJLPJ. List Prosvsts Je vala I gotovo Jo v vsaki drniinl nekdo, kl M rad Utal list vssk daa. lista Prosvota Jet Za Zdrni. državo la Kaande.$SJ§ Za Cleoro ts Cklesge le...1 1 tednik ta..............US i tednik ln.............. t tednika la.............MS t tednika In............. I tednike la.............MS t tednika ia............. 4 tednike ta............. LN 4 tednike in............. i tednikov h............ sil | tednikov la............ Za Evropo Je..............It J« Izpolnite spodnji k*pen, priložite potrebno vsoto denarja aH M« Order v pisan la si naročite Prosveto, Hst. Id Jo vsls lastaiaa. Pojasnile:—Vselej kskor hitro kateri tok članov preneha biti SNPJ, ali lo se prsssll proi od drniina tn bo sahheval aam ivoj tednik, bodo moral tiati član ls dotUao drnilne, U je tako naročena na dnevnik Prosveto, to takoj natnsalti upravnlitru ln obenem doplačati dotično vsoto Usta Prosveta. Ako tega m tedaj mora nprsvnittvo snišatl datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, MS7 Sa. Lavadale Ave, CMcage. HL Priloieno pošiljam naročnino sa lbt Prosveto vsoto t...... ..................................ČL draltva M... D N šalov Ustavite tednik ln ga prlpUUto k moji naročnini od sledsčik mojo drnilne: t). .ČL draštvs «.. i).........................................OL šraitvs lt'"'"'' I).,,,,,,,.,,,,,.....................................................draštvs I)......................................... ČL draštvs It........ ••••••••••.•..••••.••.....•i .Dršsvs ................. .................... STE VE MOHORKO CO. 704 Sa. 2*4 8L, Mihraokee, Wla. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA y tiskarsko obrt »padajocajj* Tiska vabila ta veselice in shode, visitnice, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem. h!W slovsškem, češkem, nemškem, sngleškem jeziku ii«* VODSTVO TISKARNE APELIRA NA M** 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAKOfA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila dajs vodstvo tiaksma '"'ene smerno, nnijake delo prva mta Pišite po Infornmclje ss S. N. P. J. PRINTER' 2667-59 80. LAWNDALB AVENIJI Trtefea RadureH 4f04 CHICAGO, ILL. Tam se dobo na šoljo todl vss sstme««