v TEJ ŠTEVILKI SMO ZA NAROČNIKE IN KOLPORTAŽO V CELJU PRILOŽILI »PREDLOG DRUŽBENEGA PLANA ME- STA CELJA ZA L. 1953«. — DELOVNE KOLEKTIVE OPOZARJAMO, DA LAHKO DOBIJO PRILOGO SE NAKNADNO NA OKRAJNEM SINDIKALNEM SVETU V CELJU GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA Celje, sobota. 17.ianuaiia 1953 LETO VI. — STFV. 2 — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje. Titov trg 1. Post. pr. 123. Tel. 20-07. Cek. rač. 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo- letna 300 din. Izhaja vsako soboto. Poštnina plačana r gotovini. Predkongresne priprava fronnih organizacij Vzgajcti in usposabljati delovne množice za sociali- stično demokracijo - je clavna naloga Osvobodilne fronte Frontne organizacije v Celju in oko- lici so sredi predpriprav za IV. kongres Ljudske fronte Jugoslavije in IV. kon- gres Osvobodilne fronte. Na tisoče fron- tovcev prav te dni na vaških in teren- skih sestankih voli delegate za okrajno, mestno in občinske konference. V Celju bodo osnovne frontne orga- nizacije volile na 60 članov po enega de- legata za mestno konferenco, za katero bodo izvolili 260 članov Fronte. Na me- stni konferenci pa bodo izvolili 15 dele- gatov za republiški kongres Osvobodil- ne fronte in 4 delegate za kongres Ljud- ske fronte Jugoslavije. Vaški odbori v celjski okolici pa bodo do 20. januarja izvolili delegate za občinske konference ter okoli 300 delegatov za okrajno kon- ferenco, ki bo 20. januarja. Na občin- skih konferencah bodo izvolili 53 de- legatov za kongres Osvobodilne fronte, na okrajni konferenci pa bodo izbrali 12 kandidatov za kongres Ljudske fron- te Jugoslavije. Na sestankih osnovnih frontnih orga- nizacij, ki so se v Celju in okolici že vršili v občinah: Rogatec, Loče, Zreče, in Marija Gradec, je bil obisk dober. Frontovci so z zanimanjem obravnavali probelme v njihovi občini, strinjali so se s preimenovanjem Fronte v Sociali- stično zvezo, razpravljali so o novem Ustavnem zakonu, odobravali so stali- ščem naše vlade napram spletkarskemu Vatikanu itd. V glavnem so predvolilni sestanki do sedaj dobro potekali. Ker pa iz prakse vemo, da je kljub doseženim uspehom, še nekaj frontnih organizacij zlasti v celjski okolici, v katerih ni pravega frontnega dela, bo potrebno prav v teh dn?h, da v vsaki organizaciji odločno kritizirajo in popravijo vse, kar ni v redu, bodisi glede frontne discipline, nedelavnosti, članarine, članstva itd. Predkongresne priprave se ne smejo vrteti le okoli volitev delegatov. To je prilika, da bomo v široki politični akciji v vfaki vasi razjasnili najbolj pereča politična rmrašanja in predvsem, da se vmka frontna oragnizacija notranje o- krepi. Najbolj bi bilo škodljivo, če bi naše organizacije smatrale, da gre sedaj le za spremembo imena Osvobodilne fronte. Gre za to, da ustvarimo takorekoč novo organizacijo. Zato je potrebna že sedaj vztrajna borba za zgraditev take or- ganizacije. Tov. Matija Maležič je v zadnji številki Ljudske pravice napisal dobesedno takole: Naše predkorhgresne priprave se morajo že vršiti v zname- nju preobrazbe Osvobodilne fronte v Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Ta stavek naj bo vodilna misel vsa- kega frontovca in vsake organizacije, ne-l2 v predkongresnih pripravah, tem- več pri vsem našem delu in nalogah, pri vzgoji in usposabljanju naših de- lovnih ljudi za socialistično demo- kracijo V današnjem razvoju socialistične de- mokracije ter v zvezi z reorganizacijo in preimenovanjem Partije v Zvezo ko- munistov se postavljajo pred naše frontne organizacije vedno večje in od- govornejše naloge. Zato je tov. Miha Marinko tudi poudaril, da je treba ta- koj vse, ali pa skoraj vse, politične na- loge prenesti v Fronto, s tem da se v praksi dosedanje part. org. v Zvezi ko- tnunistov kvalitetno dvignejo na ins-jo ttonnjo zgolj idejnega usmerevaca. Če- prav^ so te stvari načelno jasne ter na splošno med komunisti in nekomuni'^ti po-^dravljene, moramo v praksi priča- kovati birokratski odpor v vrstah sa- ldih komunistov. V Rogaški Slatini n. pr. so nekateri komunisti menili, da je »Partija prehitro dala oblast iz rok, da bo^ sedaj reakcija zaživela«. To je sek- ta^ko gledanje, kajti mnenje, da je na- zadnjaško vse, kar je izven vrst komu- ni<;tov, ni vedno pravilno. Dejstvo je, da delovni ljudje v Fronti že uspešno YP^o,vljajo naša gospodarska podjetja in iz dneva v dan še bolj razvijajo svo- jo samoupravnost. Zato morajo imeti ti midje tudi svojo politično, socialistično organizacijo, v kateri bodo na najdemo- kratičnejši način uveljavljali svoja ^f^nenja. Iro^^t^u^ sedaj nujna naloga, ne samo* tiirii v °^S(^nizacij, marveč predvsem ri^ j^"J^^^^stow, da prenehajo s sta- uZ.ll i ^^^a. omogočijo razprav- ijanie m sklepanje o vseh vprašanjih v hrsem krogu, v krogu Fron- c , /• I ^''^^^ ^irši krog, to bodočo Socialistično zvezo takoj organizacijsko IV idejno-pohtično učvrstiti v vasi, v obcim, v mestu, v okraju in sploh. To zahteva od nas naša socialistična de- mokracija. Ker bo bodoča Socialistična zveza odslej imela večjo vlogo in bo tudi sa- mostojno odločala, ne pa le potrjevala vnaprej izdelanih sklepov, bo treba res- neje postaviti tudi vprašanje, kdo je lahko član Socialistične zveze. Pred- vsem je treba še pred kongresom šte- vilčno povečati organizacije. Zlasti po vaseh je še dosti poštenih delovnih lju- di, nekateri od njih so celo boljši borci za socializem kot nekateri frontovci, S temi bo treba povečati frontne vrste. So pa v Fronti tudi takšni, ki vanjo ne spadajo, dvoličneži in samo na jeziku za socializem. Prav gotovo, da tisti, ki' se le skriva pod plaščem OF ni za so- cializem. Ljudje, ki tudi dosedaj niso bili iskreni napram programu OF — graditvi socializma — ne spadajo v so- cialistično zvezo in bo organizaciji v korist, če take dvoličneže čim prej iz- ključimo iz svojih vrst. Na delu je treba biti frontovec, na delu je treba biti za socializem in le taki člani spa- dajo v Socialistično zvezo. Osvobodilna fronta oziroma Sociali- stična zveza mora najti novo metodo dela, mora postati trajno aktivna v po- litični in idejni borbi za socializem in budna proti vsem protisocialističnim po- javom — birokratskim, informbirojev- skim in klerikalnim. Da bi pa Frontne organizacije ter ob- činski in okrajni aktivisti to delo lažje in uspešneje upravljali, bi bilo prav, da bi se boij kot doslej posluževali svo- jega frontnega tiska — v našem prime- ru »Savinjskega vestnika«. S plodnej- šim dopisovanjem, dajanjem predlogov in menjanjem idejno političnih in go- spodarskih izkušenj, bi naš list lahko veliko več pomagal zavednim frontov- cem v njihovih naporih pri vsakodnev- nem delu za nadaljnji napredek naše domovine. -m»- Zreški kovinarit so podali obračun svojega dela Preteklo soboto so zreški kovinarji pregledali svoje delo In uspehe v lan- skem letu. V preurejeni kinodvorani, za katero so s svojim delom prispevali lep delež h kulturnemu dvigu kraja, so se zbrali v takem številu, da so le s te- žavo vsi našli dovolj prostora. Med nje so prišli tudi predsednik RO kovinarjev tov. Kvas, ljudski poslanec tov. Nina Pokorn, zastopniki OS in KS ter drugi gostje. Njihovo delo v lanskem letu je bilo zelo uspešno,, čeprav ni šlo brez napak in pomanjkljivosti. V tekmovanju za VI. kongres ZKJ so v okraju Celje- okolica v svoji skupini dobili drugo mesto, pa tudi pri ostalih tekmovanjih so bili vedno med prvimi. Svojim čla- nom so pojasnjevali politične in gospo- darske naloge in jih seznanjali s sklepi delavskega sveta in -upravnega odbora. Niso pozabili na svojo vzgojno nalogo, ki spada med najvažnejše za slehernega sindikalnega odbornika. Vrsta študij- skih sestankov sindikalnega aktiva to najbolj potrjuje. Precejšnje težave pri delu so bile T proizvodnji, saj so v preteklem letu šele pričeli izdelovati nekatere nove predmete, ki smo jih doslej tivažali (primoži, ključi itd.). Tudi pomanjkanje kvalificiranih delavcev se je odražalo pri delu, kar je imelo za posledico ne- izpolnitev zadanih proizvodnih nalog. Ker je večina objektov šele v gradnji, so morali nekatere stroje prestavljati zdaj v ta, zdaj v oni prostor. Toda zreški kovinarji se teh zaprek niso ustrašili, krepko so prijeli za delo in s skupnimi močmi premagali marsikatero, na videz nepremagljivo oviro. Najboljši med njimi, kot so Branko Javoršek, Ivan Detiček, Vinko Koprivmik, Rudi Oplotnik, Bertl Kapun in vrsta ostalih so pokazali, da tudi v tem kotu pod zelenim Pohorjem kujejo boljše življe- nje. Tudi žene so v preteklem letu postale aktivnejše v okviru svoje sekcije. Po- zabiti ne smemo na sodelovanje z ob- činskim ljudskim odborom, s frontnimi organizacijami na terenu. Povsod se vidi, da zreška tovarna ni le gospodar- ski temelj bližnje okolice, temveč je njen kolektiv tudi močan politični in kulturni nosilec dela te okolice. Naloge, ki so jih na občnem zboru postavili, kažejo, da se zavedajo svoje odgovor- nosti in da bodo svoje delo tudi v tem letu usmerjali k skupnemu cilju. L. V. Delo mlčdinkrga aktiva v Žicah Pred meseci je imela mladinska or- ganizacija komaj 10 članov. Tedanja sekretarka ni pokazžla tiste vneme, kot bi jo morala. Dokaz temu je, da se je ,takoj po izvolitvi novega sekretarja število članov mladinske organizacije dvignilo na 65 mladincev in mladink. Sestankov se tedensko udeležujejo ve- činoma vsi člani organizacije. V Zičah je bila ustanovljena tudi kmetijsko-gospodarska šola. ki jo obi- skujejo mladinci, v gospodinjski tečaj pa hodi 19 deklet. Za vse uspehe, ki jih ima mladinska organizacija, gre pohvala predvsem novemu sekretarju Ratej Radotu. Celjani so pozdravljali manifestafivno izvolitev prvega predsednika republike MANIFESTACIJE PO VSEJ DRZAVI — 14. JANUAR JE POSTAL SPONTAN DRŽAVNI PRAZNIK — CELJANI SO OD IZVOLITVE DO NOČI Z MANI- FESTACIJAMI POZDRAVLJALI PREDSEDNIKA REPUBLIKE TOVARISA JOSIPA BROZA-TITA Celje je bilo že zjutraj v zastavah, Po ulicah je mestno ozvočenje prenašalo potek zasedanja ljudske skupščine v Beogradu. Tudi po podjetjih, ki imajo lastna ozvočenja, so ta dan vključili radio aparate in sledili zgodovinskemu zasedanju. Ko je bil okoli desete ure doE>oldne izvoljen za prvega predsednika repub- like tovariš Tito, se je vest bliskovito raznesla po vsej državi. V Beogradu so se že pred tem zbirali pred ljudsko skupščino delovni ljudje. Podjetja, šole in ustanove so zaprli in stotisočglava množica je manifestirala po ulicah in prisluhnila besedam poslancev, ki so govorili pred poslopjem ljudske skup- ščine. Splošno veselje, navdušenost in svečanost je zajela vso državo. Tudi v Celju so že v dopoldanskih urah stopali po ulicah dijaki in šolsk^ otroci, ki so v skupinah, noseč zastave, vzklikali Titu in Zvezi komunistov ter prepevali borbene pesmi. Na ulicah so jim sledili uslužbenci Mestnega ljud- skega odbora. Tako je praznično razpoloženje vla- dalo ves dan. V popoldanskih urah sta celjski godbi na pihala igrali borbene koračnice po mestu, delovni ljudje celj- skih kolektivov so v skupinah stopali po ulicah z zastavami in transparenti, medtem ko je iz tisočerih grl odmevalo navdušeno vzklikanje. Manifestacije so trajale do F>opolne teme. Tako hitro se more razširiti po državi le vest, ki so jo vsi nestrpno pričako- vali. Ljudstvo je pokazalo svojo pre- danost stvari socializma, svojo ljubezen do maršala Tita in odločno voljo za borbo in vztrajno delo pri razvijanju naše neodvisnosti, našega gospodarskega razvoja in bratstva med narodi Jugo- slavije. Ljudski poslanec Jovan Veselincv je s polno upravičenostjo predložil kandi- daturo maršala Tita za prvega pred- sednika z naslednjimi besedami: »V imenu skupine ljudskih poslancev želim predložiti ljudski skupščini kan- didata za predsednika republike. Pred- lagam osebnost, ki bi jo predložil vsak naš državljan, vsak naš delavec, ki ljubi socialistično domovino... To je tovariš Tito!« PrTi predsednik republike Ljudska skupščina izglasovala nek v Ustavni zakon in soglasno izYol£la maršala Tita za prvega predsednika republike Veliki dnevi zasedanja obeh domov skupščine so našli svoj višek v spre- jetju novega Ustavnega zakona, ki je odraz globoke preobrazbe naše socia- listične stvarnosti in v izvolitvi prvega predsednika republike — maršala Jugo- slavije Josipa Broza-Tita. Prvo in drugo živo zrcali pot socia- listične demokracije, po kateri stopajo jugoslovanski narodi in nezlomljivo edinstveno hotenje delovnega ljudstva Federativne ljudske republike Jugosla- vije po svobodi, neodvisnosti in neovi- ranem socialističnem razvoju. S sprejetjem novega Ustavnega za- kona — spremembe ustavnega sistema — nikakor ni degradirano častno mesto, ki ga zavzema sprejetje prve ustave in ustava sama. 31.1.1946 .le delovno ljud- stvo Jugoslavije po ljudski skupščini uzakonilo epohalne pridobitve sociali- stične revolucije in utrdilo svojo oblast ter s tem postavilo in zagotovilo poli- tične pogoje za utrditev materialnih temeljev nadaljnjega razvoja socia- lizma. V tem je njena veličina. Odra- žala je takratno stanje proizvajalnih sil povojne Jugoslavije, ki je stopala šele svoje prve socialistične korake, ekonomsko zaostala in mlada po socia- lističnih izkušnjah. Objektivna pogoja — ekonomska za- ostalost z vsemi svojimi družbenimi in političnimi posledicami ter znaten vpliv sovjetskega hegemonizma — sta našla odmev, kar je logično, v ustavi in se odsevala v sorazmerno močnem uve- ljavljanju državnega aparata, ki je bil tudi izvor raznih birokratskih teženj. Sedaj po sedmih letih je položaj bi- stveno drugačen. Ne samo v pogledu socialistične zavesti, ki je šla skozi sedemletno visoko in lepo graditev so- cializma, temveč tudi glede materiahiih sil države s svojimi družbenimi posle- dicami. V razvoju proizvajalnih sil smo na- pravili orjaški korak naprej. Čeprav ekonomska zaostalost naše dežele še ni premagana, predstavlja socialistični sektor gospodarstva takšno moč, ki s silo naravnega zakona preobrazuje ostale sektorje ekonomskega in družbe- nega razvoja in predstavlja orožje, ki izključuje glavno vlogo politično revo- lucionarnega pritiska za zagotovitev svobodnega socialističnega razcveta. Po- treba po direktni državni intervenciji postaja vedno manjša, neogibnost ne- posrednega družbenega upravljanja vedno močnejša in odmiranje države vedno izrazitejša. To kategorično za- hteva korak naprej, ki je prav tako nujen, kot je bil prvotni ustavni sistem upravičen in potreben. Nedvomno je ta razvoj in njegovo posledico — spremembo ustavnega si- stema — pospešila in izkristalizirala naša borba s stalinskimi hegemonisti. Analiza vzrokov tega pojava je ugo- tovila, da je izvor sovjetske napadal- nosti in imperializma v državno kapita- lističnih odnosih, ki so v nekdanji prvi deželi socializma prevladali in zmagali ter da je vzrok degeneracije sovjetske revolucije, tiranstva upravnega aparata nad iniciativo delovnih ljudi, posledica zmage birokratizma nad zmago delav- ske revolucije. Te izkušnje in ugoto- vitve so igrale vlogo, ki je ni podcenje- vati. Ta borba se je pa končala z zmago le, ker je bila na čelu socialističnih sil Komunistična partija Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita, tesno povezana z delovnim ljudstvom, ki se je pod pri- tiskom še bolj oklepalo in oklenilo svoje Partije in se strnilo v nepremagljiv, monoliten blok. Pod takšnimi pogoji se je pokazala stara ustava oziroma ustavna ureditev pomanjkljiva in ovira za nadaljnji raz- voj. Ni bila več odraz naše stvarno'sti. Nov Ustavni zakon je le nujen zaklju- ček na celotni razvoj zadnjih let in afirmacija njegovih pridobitev. Uzako- njenje pravic delovnega ljudstva do samoupravljanja in odraz tega samo- upravljanja v odmiranju državnega aparata ter pravice do presežnega dela se mora zrcaliti v Ustavi kot okvirnem in temeljnem zakonu. Izvolitev maršala Tita za prvega predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije je pa spontani izraz želja in hotenja vsega našega de- lovnega ljudstva in vseh jugoslovanskih narodov. Nihče ni bolj poklican na to mesto, kot maršal Tito, ki je šel s svo- jim ljudstvom skozi vse trpljenje in borbe, skozi solze in veselje in nihče ne bo mogel bolje braniti suverenost in dostojanstvo republike Jugoslavije, katere poosebljenje je on sam. Tito in njegovo ljudstxp sta eno. »JAZ JOSIP BROZ TITO PRISEGAM PRI SVOJI CASTI IN ČASTI DE- LOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE, DA BOM KOT PREDSEDNIK RE- publike izpolnjeval vse dolžnosti predano IN zvesto, da se bom DRZAL ustave IN zakonov ter drugih sklepov ljudske SKUPŠČINE, DA BOM VAROVAL IN BRANIL SUVERENOST IN DOSTO-' JANSTVO FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE IN DA BOM VSE SVOJE SILE ŽRTVOVAL ZA NADALJNJI NAPREDEK IN RAZCVET SVOBODNE IN ENAKOPRA\y^E SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI nasih NARODOV.« , stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK. dne 17. januarja 1953 Stev. 2 Oeč skrbi za strot^ouno vzgojo delavcev Decembra 1950. leta so prevedhene komisije po ustanovah in podjetjih kon- čale prevedbo delavcev v tedaj dolo- čene nazive z ozirom na strokovno u- sposobljenost in delovno dobo v stroki in poklicu. V 1951. letu so delavci — specialisti, za katere je komisija dala mnenje, da imajo sposobnost za višji naziv, opravljali izpite za višjega spe- cialista, mojstra in večkratnega moj- stra. Z izvedbo tega dela je storjen pre- cejšen korak naprej glede priznanja potrebne kvalifikacije vsem tistim de- lavcem, ki so si le-to z leti, s svojo sposobnostjo zaslužili. S tako izvedeno prevedbo je bila postavljena dobra pod- laga za pravilnejše in uspešnejše na- daljnje usposabljanje delavcev. Kljub temu pa, da je bilo že takoj v začetku 1951. leta izdano splošno navodilo o strokovni in splošni izobrazbi delavcev in kljub temu, da so bili izdani po- sebni pravilniki o razporeditvi del za posamezne stroke in poklice, nismo od tedaj v tej smeri storili ničesar., Pred nedavnim je izšlo v zveznem uradnem listu štev 54 novo splošno na- vodilo o pridobitvi strokovne izobrazbe delavcev s praktičnim izpitom, v re- publiškem merilu pa je bil v Uradnem listu štev. 37 objavljen pravilnik o opravljanju strokovnih izpitov za kva- lificiranega in visokokvalificiranega de- lavca. Na podlagi teh predpisov bo lah- ko izdal odločbo o priznanju strokovne izobrazbe polkvalificiranega delavca upravni' odbor podjetja na podlagi posebne izpitne komisije v podjetju. Pravilnik določa, da bodo lahko po- stali kvalificirani delavci tudi sedanji nekvalificirani delavci, če so delali naj- manj 5 let v ustreznem poklicu in če so v tej dobi opravljali vsaj tri leta vsa glavna dela poklica, iz katerega na- meravajo opravljati izpit. Za te de- lavce velja navedena pravica in mož- nost samo, če se priglasijo k izpitu do 31. decembra 1953. Po tem roku jim ta pavica ugasne. Nadalje opravljajo izpit za kvalificiranega delavca tudi vajenci, ki ne obiskujejo strokovne šole s prak- tičnim poukom, pod pogojem, da so končali vajensko ali drugo podobno šolo ter da imajo določeno učno dobo za ta poklic. K izpitu za visokokvalificiranega de- lavca se bodo lahko prijavili kvalifici- rani delavci, ki so kvalifikaciji in stro- ki, za katero bodo opravljali izpit, opravljali vsa glavna dela vsaj sedem let. Ker se v smislu navodil smatrajo kot kvalificirani delavci vsi tisti, ki so ob zadnji prevedbi dobili nazive izuče- nega in samostojnega delavca ter spe- cialista, se sedemletna doba računa za izučenega delavca od dneva prevedbe- za samostojnega'od 1. januarja 1948 in za specialista od 1. januarja 1946. leta. Ta izpit bodo lahko opravljali tudi de- lavci — specialisti, ki so pri prevedbi od strani komisije dobili mnenje, da so sposobni za višji naziv, pa izpita iz kakršnega koli razloga niso mogli opravljati. Pravilnik predvideva za polkvalifi- cirane delavce, ki so starejši kot 40 let in so opravljali vsaj, deset let delo kva- lificiranega delavca, olajšavo v tem, da so oproščeni opravljanja teoretičnega dela izpita. Po tem pravilniku bodo izpitne komi- sije za kvalificirane delavce v vseh okrajih, dočim bodo delavci lahko opravljali izpit za visokokvalificirane delavce samo v nekaterih mestih, med katera spada tudi Celje, ki bo zajemalo okraje Celje-okolica, Trbovlje, Šoštanj in Krško. Glede izpita samega je predvideno, da bo moral kandidat najprej napra- viti praktični del, ki obsega praktično' nalogo in njeno teoretično pojasnitev. Po praktičnem delu bo kandidat za kva- lificiranega delavca opravljal teoretičen del iz sledečih predmetov: slovenščina, računstvo, blagoznanstvo, organizacija in tehnično poslovanje v stroki kandi- datovega poklica ter temelje gospodar- skega sistema in družbene ureditve. Za kandidate visokokvalificiranih delavcev je predvideno blagoznanstvo, gospodar- sko računstvo, delovna in gospodarska zakonodaja in družbena ureditev. Upravni odbori v podjetjih so v smi- slu temeljnega zakona o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji po delovnih kolektivih odgovorni in dolžni izvajati ukrepe za strokovni napredek delavcev in uslužbencev in je prav, da v interesu pravilnega in boljšega dela podjetja začnejo to nalogo takoj izva- jati. Delavci sami bodo prav gotovo v ■'■•^"rcsu Z veseljem sprejeli ta nov pravilnik, ki jim odpira široko pot do napredka, sindikalne organizacije pa naj le-tem vsestransko pomagajo. V „Konusu'' je končno le zmagala pravica Pred meseci je naše časopisje precej pisalo o delu nekaterih ljudi iz uprav- nega vodstva v tovarni usnja KONUS v Slov. Konjicah). Da je to bilo pravilno, so pokazali šele dogodki zadnjih dni lanskega leta in prvi dnevi letošnjega leta. Bivši direktor tov. Zavašnik, ki mu vse dobronamerne kritike članov ZKS niso dosti pomagale, je končno le uvi- del, da njegovo delo ni bilo pravilno. Ščitenje raznih ljudi v tovarni, ki na taka mesta ne spadajo in za katere je Na prvisejiSveta za gospodarstvo \' Celju so razpravljali o predlogu družbenega plana za leto 1953 v ponedeljek dopoldne je zasedal no- voizvoljeni Gospodarski svet pri MLO Celje, ki je obravnaval predlog druž- benega plana mesta Celja za leto 1953. Predsednik Sveta tov. Fedor Gradiš- nik je najprej predlagal izvolitev štirih odborov, ki bodo v pomoč Gospodar- skemu svetu. Ti odbori so sestavljeni prvenstveno iz strokovnjakov, ki bodo izdelovali " in predlagali Svetu razne predloge, katere bo dal Svet po pro- učitvi v odobritev mestni skupščini. Za predsednika za proizvodnjo so izvolili tov. Edija Golca, odbor za blagovni pro- met bo vodil tov. Ivan Uranjek, tov. Albin Lesjak je bil izvoljen za predsed- nika odbora za finance, za predsednika odbora za kmetijstvo pa tov. Stane Bo- žič. Vsi predsedniki odborov so isto- časno tudi člani Sveta. Nato so še izvolili dve komisiji. Ena teh bo proučila vprašanje /združitve Cinkarne in Kemične tovarne v en ko- lektiv. Razlogov za združitev je več, kot pa utemeljenih ugovorov proti združi- tvi. Tudi večina delavcev obeh kolekti- vov se z združitvijo strinja, saj po tehnološkem procesu se obe proizvodnji izpopolnjujeta ter bo združitev koristila obema tovarnama, administrativno osebje se bo pa skrčilo. Druga komisija ima nalogo izvesti združitev osnovnih in obratnih sred- stev podjetja LIP, ki je v likvidaciji, s Tovarno pohištva v skupni lesno indu- strijski obrat v Celju. Najvažnejša naloga, ki je prišla v pretres na prvi seji novoizvoljenega Gospodarskega sveta, je bila pretres družbenega plana mesta Celja za leto 1953. Svet je proučil v podrobnosti vseh šest poglavij, predsednik Sveta tov. Fedor Gradišnik pa je obrazložil postavko za postavko, kakor tudi po- jasnila k predlogom. Ker bo predlog družbenega plana iz- šel v celoti kot priloga v tej številki našega lista za vse naročnike in kol- portažo v Celju, poleg tega ga bodo dobili posamezni delovni kolektivi še posebej, se v podrobnosti družbenega plana na tem mestu ne bomo spuščali. V letošnjem letu bo treba izvajati strogo proračunsko in finančno disci- plino. Ker letos Mestni ljudski odbor 100% participira na dohodninah in bo šel ves prometni davek v proračun MLO, medtem ko se je do letos od- vajal kot zvezni proračunski dohodek, bo Mestni ljudski odbor letos izboljšal finančni aparat izterjevalcev. Nadalje je vrsta podjetij v Celju — Vino Koper, Vino Celje, Varteks, Kombinat Borovo, Peko itd., ki ustvarjajo promet iz fi- nančnih sredstev Celja, akumulacijo pa odvajajo v okraje, kjer je glavni sedež njihovih podjetij. To ni pravilno, ter bo MLO moral s temi podjetji to vprašanje čimprej urediti. Mestni ljudski odbor predvideva spo- razumno z gospodarskimi podjetji 84 milijonov 527.000 din sredstev, ki jih bodo podjetja ustvarila preko obvez- nosti, ki jih zahteva družbeni plan. Mestni ljudski odbor bo deležen 60% od te ustvarjene vrednosti, kar zna- ša okoli 50 milijonov din. Poleg tega bodo celjska podjetja prispevala MLO 25% iz sklada za prosto razpolaganje, kar znaša okoli 39 milijonov din. Tako ustvarjeno vsoto od 89 milijonov din pa bo MLO uporabil 52 milijonov za komu- nalna dela, 37 milijonov za vzdrževalna dela, ki v proračunu niso zajeta. Iz teh Sredstev nameravajo zgraditi trafopostajo, ki bo služila tudi Žele- zarni Store ter nov sodobni mlin. Ure- diti bo treba vse vpadne ceste v Celje. Na Teharski cesti bo treba istočasno napeljati vodovod in plin. V Celju bo treba urediti vse javne prostore, raz- širiti in modernizirati sedanjo tržnico ter zgraditi centralno otroško igrišče. Pristopiti bo treba k postopni razširitvi vodovoda iz Medloga in plinskega o- mrežja. V načrtu je tudi elektrifikacija Zvodnega in preusmeritev električnega toka v Celju od 110 na 220 voltov. Glav- ne ulice bodo opremljene z flourescent- no razsvetljavo, Kersnikovo ul. in Ga- berje od Baloha do Smarjete pa bodo elektrificirali. Tudi Ljubljanska cesta bo do železniškega prehoda razsvetlje- na. V mestu bodo asfaltirali Ipavčevo ulico od bolnice do železnice, Teharsko cesto od podvoza do odcepa na Selce in pokopališče. Ulica 29. novembra pa bo tlakovana, za kar so že nabavljene gra- nitne kocke. Poleg tega predvidevajo gradnjo tržnice v Gaber ju ter tehtnice na Mariborski cesti. Od načrta za iz- gradnjo plavalnega bazena bo treba za- enkrat odstopiti,-ker je'vezan z regula- cijo Savinje ter bi gradnja bazena po- žrla najmanj toliko denarja, kot vse zgoraj omenjene gradnje. V Celju bi potrebovali še najmanj 560 milijonov investicijskega kredita, če bi hoteli zadovoljiti še nekaj nujnih problemov, ki so v načrtu mesta Celja. V Cinkarni gre dnevno v zrak 18 va- gonov žveplene kisline ali 2 vagona žvepla. Za čistilne naprave, ki bi draT gocene žveplene hlape prestregle in ta- ko preprečile tudi škodo na živalstvo in rastlistvo, bi potrebovali 160 mili-l Jonov din. Za gradnjo finomehanične tovarne bi rabili 50 milijonov din, zat gradnjo že začetih in novih stanovanj- skih zgradb 240 milijonov din, za grad- njo novih šol 50 milijonov din ter za gradnjo prepotrebnih zdravstvenih ob- jektov v celjski bolnici pa 60 milijonov din. ^ V interesu samih kolektivov je, da se trudijo preseči akumulacijsko stopnjo, saj bo to v korist ne le Mestnega ljud- skega odbora, ki bo od tega presežka deležen 60% vrednosti nad akumula- cijo, temveč tudi v korist kolektiva, ki bo razpolagal s 40% tako ustvarjene vrednosti. V razpravi se je pokazalo, da lahko presežejo določeno akumulacijo naslednji kolektivi: Cinkarna, Tovarna emajlirane. Tovarna tehtnic, Tovarna organskih barvil, Aero, Tovarna pohi- štva. Tovarna perila, Celjska tiskarna, Prevozništvo in Kemična tovarna. Na kraju je Gospodarski svet še spre- jel sklep o prevzemu treh izvenindu- strijskih obratov Tovarne emaijlirane posode: Samskega doma na Miklavž- kem hribu, ekonomije v Smartnem v Rožni dolini ter menze. Najbolj pereč problem predstavlja za MLO prevzem Samskega doma, ki je sedaj v sociali- stičnem zakupu, ter ima mesečno okoli 140 tisoč din zgube zaradi prenizko od- merjene stanarine in slabega prometa. Iz Samskega doma nameravajo ustano- viti samostojno gostinsko podjetje s ho- telskimi sobami. Ekonomija v Smart- nem bo verjetno prišla v sestav Vrt- narske šole, menzo pa bodo priključili restavraciji. To je le nekaj misli iz razprave Go- spodarskega sveta o predlogu družbe- nega plana za leto 1953. Naša želja je, da se po predlogu družbenega plana razvije široka in živa razprava vseh vo- livcev na zborih volivcev, zlasti pa v delovnih kolektivih, ki so neposredno zainteresirani pri njegovem sprovajanju V življenje. Kolektivi naj pošljejo even- tuelne pripombe k predlogu Gospodar- skemu svetu do 22. januarja. Volivci pa naj bi dajali pametne predloge, kako bi se razpoložljiva denarna sredstva najkoristneje uporabila za procvit na- šega mesta. -ma- Seja Sveta za IjudsHo zdravstvo in socialno politilio OLO Celje-okolica Novoizvoljeni sedemčlanski Svet za zdravstvo in socialno politiko je na svojem zasedanju obravnaval referat o nalogah in smernicah bodočega dela Sveta in o samofinanciranju zdravstve- nih ustanov. Sklenili so, da med prvimi < od zdravstvenih ustanov popolnoma j osamosvojijo sektorsko ambulanto v ' Laškem, Storah, Sentjuriju, Žalcu, Slo- ' venskih Konjicah in v Rogaški Slatini, medtem ko bi se ta sprememba pri ostalih ustanovah izvršila postopoma. Z ozirom na to, da niso zasedena vsa mesta, je bil sprejet sklep, da se raz- pišejo zdravniška mesta za okoliš Vi- tanje in Podčetrtek, mesto zobarja na Planini in v Kozjem, zobnega tehnika v Slov. Konjicah in v Šmarju pri Jelšah ter medicinske sestre v Storah. Za- enkrat je Svet pretresel investicijski plan za tekoče leto samo načelno. Go-; vorili so tudi o investicijah za zdrav-r stveni dom na Polzeli, nadalje o dogra- ditvi nadstropja v domu onemoglih V; Slov. Konjicah ter o dokončanju začete stavbe v Vojniku. Predvideli so pre- mestitev TBC dispanzerja iz Rogatca v Rogaško Slatino ter izvedbo manjših popravil na že obstoječih zdravstvenih stavbah. Perspektivno so predvideli tudi zgraditev stavbe za zdravstveni center v Zrečah. Naloge, ki jih je načel in obdelal Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, prav gotovo niso lahke in majhne ter bo potrebno mnogo truda in pomoči odgovornih funkcionarjev in množičnih organizacij na terenu, da se bodo tudi izvršile. vrtci docela drug pomen in namen. Da so zajele in zajemajo številne sirote in drugo ogroženo mladino, so pač nepo- grešljiva socialna ustanova. Poslanstvo vrtcev pa je v glavnem v tem, da se V njih zbira predšolska mladina zaposle- nih mater, kjer je deležna telesne nege in vzgoje strokovno usposobljenega vzgojiteljskega osebja. Z vrtci pa doslej nismo šli niti v širino niti v globino, to je, vrtcev imamo mnogo premalo, pa tudi oblike in vsebine dela še nismo dvignili na potrebno. višino. Tu smo naleteli pač na razne težave finančno- ekonomskega značaja in pa na pomanj- kanje zlasti še strokovno podkovanega kadra. Vzgojiteljski kader vzgojnih ustanov je na področju naše pedagoško- družbene dejavnosti najmlajši delovni kolektiv. Skoraj neznan je v širši jav- nosti, katerega pomen in družbena vlo- ga se dovolj še ne vrednoti. Seveda je treba pri tem upoštevati, da so naše predšolske vzgojne ustanove vendarle nove, brez tradicije in zakoreninjenja in da tvorijo kader razen redkih sta- rejših vzgojiteljic-vrtnaric mlade moči, ki so se na hitrico usposabljale za po- klicno delo v tečajih, sedaj pa že v strokovni vzgojiteljski šoli. Ta dejstva moramo imeti vselej v vidu, kadar raz- pravljamo tako o ustanovah kakor o kadru. Tovariš minister Kimovec je, ko je izrazil svoje zadovoljstvo nad vsem, kar je doživel, poudaril velik pomen in vlo- go vzgojnih ustanov. »Čeprav proslav- ljamo 100-letnico smrti ustanovitelja otroških vrtcev,« je rekel, »vendar pri nas še nimamo zakonodaje za te vrste vzgojnih ustanov. Vzgojiteljski kader opravlja veliko in zelo odgovorno delo, ki bi zahtevalo akademsko izobrazbo. Zato se naj vzgojiteljice otresejo ob- čutka manjvrednosti in naj se svojega dela ne sramujejo, temveč naj jih vedno in povsod prešinja delovni i» poklicni zanos in ponos.« Za uspešen razvoj in rast predšolskih vzgojnih ustanov je potrebno, da se predvsem uveljavi kader in da si pri- dobi mesto, ki mu pripada. Morda je upravičena tožba mladih vzgojiteljic, da se gleda nanje nekako z viška tudi iz vrst pedagoških delavcev. Ce je temu tako, potem je to napaka, ki jo je treba odpraviti. Najmlajši pedagoški kader morajo pedagoški delavci sprejeti med- se in mu nuditi vso pomoč s svojimi bogatimi izkušnjami, prav tako pa tudi oblastveni in društveni forumi. Po uve- ljavljanju in afirmaciji pa morajo stre- meti vzgojiteljice same s svojim priza- devnim poklicnim in izvenpoklicnim delom, kakor tudi s svojo organizacijo. Podoba je, da se vzgojiteljice tega do- bro zavedajo, o čemer priča prav zbor in slavje na Polzeli, ki obeta biti eden izmed mejnikov v rasti in razvoju vzgo- jiteljskega poklica kot takega in njihove stanovsko strokovne organizacije. Da so se vzgojiteljice štirih sosednih okrajev v okviru svojega društva lahko zbrale na Polzeli k Froblovi proslavi, k lastnemu strokovnemu in ideološke- mu izpopolnjevanju in ne nazadnje tudi k navezovanju prepotrebnih medseboj- nih stikov, gre zasluga njihovi organi- zaciji in pa razumevanju ter materialni pomoči, ki so jo nudili vsi štirje okraji. Poleg okrajev sta z denarnimi prispev- ki podprli društvo podjetji Savinjska tovarna nogavic in zlasti še Hmezad. Delovni kolektivi teh podjetij so se udeležili slavja po svojih zastopnikih tov. Bobovniku, Debiču in Satlerju. Res razveseljivo navezovanje stikov med delovnimi kolektivi podjetij in vzgoj- nimi ustanovami, kar bo v obojestran- sko in splošno družbeno korist, treba še poglabljati. H. I. najboljše obrtno podjetje v Celju Celjska zlatarna je s svojimi izdelki znana po vsej naši državi. Povsod, od severne meje do Djevdjelije, so njeni okraski iskani in cenjeni. Celjska zla- tarna v Jugoslaviji nima resnejše kon- kurence, vendar se tega kolektiva še zdaleč ni lotila misel, da bi mogli imeti nekak monopol v tej vrsti obrti. Danes zaposluje to podjetje 125 lju- di, to je 40 vec kot pred vojno. Zla- tarska obrt zahteva visoko strokovnost in dolgo vrsto let vztrajnega dela in usposabljanja kadra, ki mora biti kos nalogam. Doslej, tudi deloma še sedaj (mišljen je povojni čas), je trg nare- koval cenejše izdelke. To je jasno, saj je nakit končno odraz standarda. Zad- nje čase pa je vse večje povpraševanje za modnimi izdelki in bo verjetno še večje. Ker pa je naša zlatarska obrt po vojni zaostala za inozemskimi, je ko- lektiv sklenil poslati nekatere mojstre v inozemstvo na prakso. To je vseka- kor nujno potrebno in gotovo bo pod- jetje našlo razumevanje tudi pri oblasti, če bo potrebovala za to po- trebna sredstva. Najboljši kader v tej tovarni so starejši delavci in delavke, medtem ko se mora srednje usposob- ljeni kader še izpopolnjevati. V zla- tarni so poleg tega tudi mnenja, da je dosedanja učna doba za zlatarsk-e va- jence prekratka. Dobro bi bilo, če bi Obrtna zbornica predlagala, naj se učna doba za te vajence podaljša na 4 leta. Podjetje je vzorno ne samo pri svo- jem delu, kar se odraža v izpolnitvi bila že vrsta sklepov, da jih je treba odpustiti, je bila velika napaka tov. Zavašnika, ki pa je na drugi strani po ■nekajminutni razpravi odpustil štiri predane člane ZKS. Seveda se z vsem tem ni strinjala partijska organizacija v podjetju, pa tudi delavski svet je na zadnjem lansko- letnem zasedanju razpravljal o zame- njavi direktorja Zavašnika. Toda šele ko je v tovarno prišel minister tovariš Leskošek, se je direktor Zavašnik spri- jaznil s tem, da gre iz Konjic. Upravni odbor pa je že med tem razrešil dolž- nosti komercialnega direktorja Humerja in nekaj drugih, katerih delo ni bilo v skladu z današnjim razvojem. Ta pri- mer v Konusu nam jasno kaže, kako si reakcija prizadeva, priti na vodilne položaje v podjetjih ter s takih mest voditi svojo razdiralno politiko. Tovariš Zavašnik je s tem tudi uvidel in pri- znal svojo napako, zaradi česar je mo- ral svoje mesto zapustiti. Pred sindi- kalno organizacijo pa se postavlja na- loga, da s poživljenim političnim delom popravi zamujeno delo. L. v. vrednostnega plana, temveč je delav- sko samoupravljanje v tem kolektivu že na visoki stopnji. Vse važnejše pro- izvodne probleme rešujeta na svojih se- jah delavski svet in upravni odbor. So- delovanje med direktorjem in uprav- nim odlaorom je dobro. Direktor skrb- no izvaja naloge, ki mu jih upravni odbor da in se v vsaki stvari posve- tuje z delavci. Ta kolektiv je pravilpo rešil tudi vprašanje dopustov. Enkrat so si delili tudi dobiček, plačni fond pa še nikoli ni bil v nevarnosti. Plače se sučejo povprečno okoli 8.600 din. Pri vsem tem pa še vedno izpopolnju- jejo obratna sredstva. Vzgojiteljice najmlajših streme po uveViavllaniu v naši družbeni dejavnosti na FRDBLOVI proslavi na POLZELI SE JE IZ ŠTIRIH OKRAJEV ZBRALO nad 50 VZGOJITELJIC — PROSLAVE se je udeležil tudi; MINISTER TOV. FRAN KIMOVEC Otroški dom na Polzeli je v vsakem pogledu prva tovrstna ustanova v Slo- veniji. Nekdanja graščina, kjer se je šopiril tujec — izkoriščevalec in užival sadove žuljev slovenskega človeka-de- lavca, je danes prijeten in udoben dom okrog stotine naših najmlajših držav- ljanov, ki so deležni najskrbnejše nege in vzgoje. Kamor koli pogledaš in čemer koli prisluhneš v domu, p>ovsod se te dojmi isti vtis: skladna ui^ejenost za blagor in uspešen telesni in duševni razvoj zaupanih otrok. Na vsak korak se čuti skrbna roka, pedagoška veščina in materinsko srce upravnice doma tov. Kornelije, ki ima v delovnem kolektivu vzgojiteljic in ostalega osebja marljive sodelavce. Ta dom je nudil svojo gostoljubno streho vzgojiteljicam iz Celja ter okra- jev Celje-okolica, Šoštanj in Slovenj Gradec, ki so se v okviru svojega dru- štva zbrale preteklo soboto k celodnev- ni proslavi 100-letnice smrti očeta otro- ških vrtcev Friderika Frobla in hkrati k sestanku, katerega pomembnost je podčrtala zlasti prisotnost ministra tov. Kimovca. Tov. minister je prisostvoval prireditvam od začetka do konca in tako znova pokazal svoje zanimanje za pedagoška dogajanja na terenu. Vabilu društva so se odzvali še načelnica pri Svetu za kulturo in prosveto v Ljublja- ni tov. Hermanova, predstavniki mest- nega in okrajnih svetov za kulturo in prosveto, šolski inšpektorji, predavate- lji in nekateri drugi gostje. Proslava je bila celodnevna z bogatim sporedom, ki je napravil na vse prisotne kar naj- boljši vtis. Vzgojiteljice in gostje so se najprej zbrali k vzornemu nastopu iz risanja, ki ga je imela tov. Potočnikova iz Voj- nika. Malčki, ki jih prav nič ni motila prisotnost tolikih gostov, so po uri ?ami razkazovali svoje umetnine in želi zanje priznanja. Nato Je imel profesor Ku- na ver iz Ljubljane predavanje o osno- vah in elementih risanja z otroki pred- šolske dobe. Živahnemu in nazornemu predavanju so vsi sledili z veliko po- zornostjo. Nato je sledil ogled doma. Popoldne so se vzgojiteljice zbrale k praktičnemu pouku risanja, ki ga je zanje priredil profesor Kunaver, gostje pa so si ogledali pod vodstvom tovariša Satlerja iz Savinjske tovarne nogavic tovarno, nato pa kinodvorano, ki je najnovejša kulturna pridobitev Polzele. Temu je sledilo predavanje profesorja celjskega učiteljišča tov. Podjavorška o Froblu kot p>edagogu in ustanovitelju otroških vrtcev. Nato je sledil kulturni program z bogatim sporedom nastopa malčkov v domu, ki so s svojim po- ,gumnim nastopanjem, znanjem in s spretnostmi ponovno želi toplo prizna- nje gostov; na sporedu so imeli petje, prizorčke, telovadne točke, otroški ringa-raja itd. ... Res bogat in prisrčen spored, ki je mnogo zahteval tako od otročičkov kakor tudi od vzgojiteljic. Sledil je nastop kolektiva vzgojiteljic, ki so nepričakovano ubrano zapele ne- kaj pesmi pod vodstvom upravnice in izvajale nekaj simboličnih plesov, kar priča o skrbi vzgojiteljic o lastnem kul- turnem izobraževanju in udejstvovanju. Koristno delo in dostojno proslavo je zaključil družabni večer, ki je potekel y prijetnem, pravem tovariškem raz- položenju vseh zbranih. Pred vojno vzgojnih ustanov nismo imeli, otroški vrtci pa so bile ustanove, kamor so matere premožnih meščanskih družin oddajale svoje otroke, da so se kaj cesto otresle še ukvarjanja z last- nim otrokom in se tako laže predajale brezdelnemu, lagodnemu življenju. V no- vih družbenih razmerah v socialistični državi so dobile vzgojne ustanove in stev. 2 ^SAVINJSKI VESTNIK«, dne 17. januarja 1953 Stran 3 IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Ivakič Drago, ključavničar iz Krajn pri Šentjurju je v septembru 1951 vzel izpred iclezniške postaje v Celju žensko dvokolo neznanega lastnika. 9. avgusta 1952 je izpred neke hiše v Šentjurju vzel moško dvokolo, last Pepelnjak Alojza, dne 19. 9. 1952 pa je ukradel izpred hiše Rom Alojzije v Šentju- rlju moško dvokolo, vredno 17.000 dinarjev, last Čretnik Zdravka. Obsojen je bil na 1 leto in 8 mesecev zapora. — Zorin Alojz je v septembru 1952 v revirju Boč v državnem gozdu podrl dve bukvi in si jih prilastil. Gozdnemu gospotlarstvu je s tem povzročil 3200 din škode. Obsojen je bil na 5000 din denarne kazni. — Šumljak Ivan iz Krajn- čice pri Šentjurju ni v redu plačeval preživ- nine za svojo nedoletno hčerko Silvo Zapu- šek. Obsojen je bil na 3000 din denarne fazni, pogojno za dobo dveh let. — Jeromel van iz Strmca je bil obsojen na 1 mesec za- pora ker je 17. septembra 1932 na cesti z bičem pretepel 8 letnega Jošta Ignaca in ga lahko telesno poškodoval. — Korošec Stani- slav iz Vine gore pri Pilštanju tudi ni hotel plačevati preživnine za svojo izven zakona rojeno hčerko Kreže Marijo. Obsojen je bil na 1500 din denarne kazni. — Z nožem je grozila Julka Kotnik v stanovanju v Slov. Konjicah Neži Sevšek. Kazen 1000 din, po- gojno za dobo enega leta, — Primožič Anton je dne 10. maja 1952 na cesti pred hišo št. 18 v čepljah pri Gomilskem napadel Dobnik Ferdinanda, tako da ga je enkrat udaril po licu, enkrat pa v desno čeljust in mu jo vlomil. Obsojen je bil na 7 mesecev zapora. — Karmuzelj Anton iz Začreta pri Vojniku se je dne 22. julija 1952 pretepal s Kukovič Martinom, pri čemer je slednji dobil težjo telesno poškodbo. Karmuzelj je bil obsojen na 1 mesec zapora. — Lah Katarina in Sin- kovič Vili sta se dne 27. aprila 1952 na njivi prepirala zaradi meje. V prepiru sta se spo- padla in drug drugega lahko telesno poško- dovala. Obsojena sta bila vsak na 14 dni sapora. — Rezec Janez in Zeme Franc sta 5. julija 1952 v Trobendolu v pretepu drug drugega hudo telesno poškodovala. Obsojena sta bila Rezec na 6 mesecev zapora, Zeme pa na 2 meseca zapora. — Franc Knez je 14. septembra 1952 v Zbelovi gori pretepel in lahko telesno poškodoval Skrabar Katarino in Paučič Ivana. Obsojen je bil na 14 dni zapora. — 25 dni bo sedel Anton Hribernik, ker je 3. avgusta 1952 na cesti med Vrhom in Zbelovsko goro udaril z lesenim pred- metom po glavi Paj Ivana in ga lahko te- lesno poškodoval. — Deželak Ivan je 17. ju- lija 1952 še z dvema drugima osebama hotel na Gorenjffliem prestopiti brez dovoljenja državno mejo. Obsojen je bil na 5 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. — Škra- tek Janez je v namena, pridobiti si tujo lastnino, v gozdu Paučič Marije v bližini Sla- tine v mesecu avgustu 1952 podrl 12 smrek. Povzročil je najmanj 4000 din škode. Obso- jen je bil na 1 mesec zapora. — V prepiru je streljal v Novi cerkvi proti Ferlan Mirku Ivan Jezernik. Zaradi ogrožanja z orožjem je bil Jezernik obsojen na 14 dni zapora, po- gojno na dobo enega leta. — Vsaka 20 dni bosta sedeli, ako v teku enega leta ne bosta storili enakega ali še hujšega dejanja. Mraz Mikija in Krajnc Marija. Dne 12. maja 1932 sta zvečer na kolovozu pri Bukovju blizu Slivnice v prepiru napadli in lahko telesno poškodovali Ljudmilo Lesjak. — Rihter I^eo- pold je 27. oktobra 1952 v Libojah večkrat s pestjo udaril po obrazu Pavlin Antona in ga lahko telesno poškodoval. Obsojen je bil na 25 dni zapora, pogojno za dobo enega leta. — Ukradene okvirje s steklom je dne 12. oktobra 1952 kupil Ferdinand Brusenjak na Zg. Hudinji od nekega Tekavca. Obsojen je bil na 30 dni zapora. — K. T. iz Celja je predrugačila od zdravnika izdani recept in na ta recept neupravičeno vzela v lekarni razne predmete. Zavod za socialno zavaro- vanje je bil oškodovan za 600 din. Obsojena je bila na 30 dni zapora, kazen pa se odloži za dobo enega leta. — 4000 din bo plačal Anton Juhart ker je vzel pri LIP v Slov. Konjicah na neupravičen način eno verigo, vredno 800 din. — Požebal Franc od Sv. Miklavža pri Taboru je 7. avgusta 1932 v pretepu hudo telesno poškodoval Zmrzlak Maksa. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora. GLUHONEMI PRED SODIŠČEM Pred okrožnim sodiščem v Celju so te dni obravnavali zanimiv primer tatvine denarja. Leta 1929 rojeni, v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku zaposleni, nepismeni in gluho- nemi Stanko Pirnovar je bil na hrani v go- stilni »Kirn« v Hrastniku. Kot gost je bil večkrat tudi v gostilniški kuhinji. Tam je viikel, kam jo gostilničar zvečer po končanem obratovanju shranjeval izkupiček. Pirnovarju se je vzbudila želja po denarju in tako je ponoči 3. novembra zlezel skozi straniščno okno v gostilno. Iz kredence v kuhinji, katero je odklenil, si je v temi vzel 36.000 dinarjev, kredenco zopet zaklenil in odšel po isti poti iz gostilne. To je bil izkupiček dotičnega dneva. Vzel je toliko, kolikor je pač enkrat zagrabil, ker je ostalo v predalu še 72.000 dinarjev nedotaknjenih. Ker ni bilo nikakega sledu nasilnega vloma, je sum pa- del najprvo na uslužbence v gostilni. Var- nostni organi so pa naslednje dni opazili, da Stanko na lahko razpolaga z denarjem. Kli- cali so ga na odgovornost in jim je priznal tatvino. Pirnovar ni bil deležen nobene šol- ske vzgoje, njegosj domači niso niti p6skr- bi se nadoknadila ljudskošolska izobrazba in možnost sporazumevanja z zunanjim svetom. Preiskovanje je bilo močno otežkočeno, ven- dar so si organi |^omagali s tem, da jim je gluhonemi obtožefiec rekonstruiral izvršitev tatvine. Zaradi pomanjkanja vzgoje je so- dišče smatralo, da je obtoženec duševno za- ostal. Zato ga je kaznovalo z milejšo kazni- jo 6 mesecev zapora, pogojno za dobo 3 let. Nekaj denarja je že vrnil, drugo bo od- plačal. cmsOJEN ZARADI SOVRA2NK PROPAGANDE Leta 1925 rojeni Kari Potočnik iz Šoštanja, po poklicu zidar, je v letu 1952 poleti vršil ob raznih prilikah sovražno propagando proti naši državni ureditvi. Okrožno sodišče v Celju ga je obsodilo na 1 leto zapora. JADIO TOMBOLA" v korist gluhih bo • 8. februarja 1953 Dobitki 12,000.000 din v gotovini Tablica stane 20 ^in Kupite tablice v prodajalni Državne loterije FLRJ v Celju Sprejmemo prodajalce tablic Sfrniec In Socka v preteklem letu z nedavno opravljenimi volitvami zaključujemo obenem z letošnjim gospo- darskim letom tudi triletno politično, prosvetno in gospodarsko dejavnost bivšega občinskega odbora. V letošnji pomladi se je priključilo k občini Strmec sedem vasi bivšega krajevnega odbora Socka. Tako šteje sedaj nova občina 2500 prebivalcev in ima več možnosti za gospodarski razvoj. Kljub temu, da so te vasi že v vitanjsko- pohorskem predgorju, po svoji dejav- nosti ne zaostajajo za nižinskimi kraji. Prebivalci se bavijo predvsem z živino- rejo, gozdarstvom, sadjarstvom in delno z vinogradništvom. Na pobudo občinskega odbora Strmec so lani zgradili večinoma iz lastnih sredstev v Strmcu moderno sadno su- šilnico. Za dvig živinoreje je bila usta- novljena okrajna veterinarska ambu- lanta, ki je namenjena tudi Socki, Dobrni, Vitanju in Frankolovem. Les, vožnje, prispevke v delu in denar za gradnjo so zbrali večinoma prebivalci sami. Tudi več mostov in cest so po- pravili. Okrajni odbor je dal kredit za obnovo šol v Strmcu in Socki. Prezreti tudi ne smemo dela obeh gasilskih dru- štev v Strmcu in v Socki. Soški gasilci so že več let zbirali gradivo za gasilski dom. Postavili so ga v dveh mesecih izključno s prispevki soškega prebival- stva. Dvorana v tem domu pa bo slu- žila tudi ljudsko prosvetnim namenom. Nedavno je bil v Socki izvoljen elek- trifikacijski odbor, ki bo skrbel za na- peljavo elektrike iz Strmca v Socko. Odbor je že zbral denar za trasiranje napeljave, a Uprava, zdravilišča Dobrna bo krila stroške za skice napeljav. Od- bor je zaprosil tudi za pomoč okrajni ljudski odbor, ker je tukajšnje prebi- valstvo gospodarsko zelo šibko in bi sploh ne moglo kriti vseh stroškov. Kmetijska zadruga v Strmcu beleži ob koncu minulega leta precejšnje uspehe. Ekonomija, ki ima okoli 50 ha zemlje, pa do nedavnega ni imela ni- kakih uspehov. Zato je občinski odbor prevzel upravo ekonomije. V kratkem času so nabavili traktor s prikolico, mo- torno sadno škropilnico in sadno škro- pilnico s prikolico na traktor. Ti polje- delski stroji bodo mnogo pripomogli k dvigu sadjarstva v teh krajihi. Prav tako je zadruga v tem času poplačala vse stare dolgove^ Uprava zdravilišča Dobrna je pre- vzela od bivšega krajevnega odbora Socka leta 1948 posestvo in graščino, kar je bilo poprej last angleškega/ državljana Dickina. Ekonomijo so lani gospKjdarsko močno dvignili. Preuredili so svinjake, prekrili razpadajoči kozo- lec, del vinograda so zasadili z žlahtni- mi breskvami, posestvo pa redno in dobro gnojijo s hlevskim in umetnim gnojem. Precej dela opravljajo že s stroji. Prevzgoja delavcev se vidi zlasti v tem, da ne gledajo več na točno do- ločen delovni čas, ampak tudi v vsaki nočni uri lahko srečaš delavce te eko- nomije pri izrednih opravilih. 2e četrto leto je v Socki izobraževalni tečaj. Letos obiskuje gospodinjsko- kuharski tečaj v Socki trideset deklet. Pomanjkljivost je v tem, da kaže željo po izobraževanju predvsem ženska mla- dina, medtem ko mladinci nirnajo inte- resa za nadaljnje izobraževanje. Na vseh področjih so doseženi lepi uspehi. Pa tudi v bodoče so izgledi za napredek dobri, saj so ponovno izvolili za predsednika občine tov. Antona Me- narta, ki je delo v tej smeri pričel. V.R. ... M aaiedia Ceste v občini Lesično bodo popravili Prebivalci vasi Gornje Lesično so pri- čeli popravljati občinsko cesto, ki veže vas Gaberje s cesto Planina—Kozje. Sprejeli so obveznost, da bodo opravili za 120.000 din prostovoljnega dela, in ker jim je OLO Celje-okolica prispeval 40.000 din, bodo svojo obveznost še zvi- šali. V občini je mnogo kolovozov, ki ve- žejo več vasi in naselij in ki morejo le v poletnih mesecih služiti vprežni živini. Večino leta se pa vozovi s trpinčeno živino vgrezajo globoko v blato, na ne- katerih mestih si morajo iskati celo izhod izven kolovoza. Po takih kolo- vozih tudi pešci nikamor ne pridejo, zato se poslužujejo ob obeh, straneh kolovoza travnikov in njiv, ki jih na več zaporednih mestih kar poševno prečkajo, s čemer povzročajo desetkrat večjo škodo, kakor bi bilo stroškov s popravili kolovozov. Prebivalci Gornje- ga Lesičnega so primer, kako je treba popravljati ceste in poti. Razveseljiv je tudi predlog o gradnji ceste iz Drenika preko Klak do Zeč, od koder je že speljana na cesto Kozje— Buče. Ta sicer kratka cesta bi bila ve- likega pomena za vsa naselja v bližini proge. Spotoma bi imela priključek na Zdole in Belo, do koder gradi občina Kozje svojo cesto iz Šonovega. Zainte- resirani kmetje bodo prispevali s pro- stovoljnim delom najmanj 300.000 din vrednosti. Gcftovo je, da se bo podpora merodajnih ravnala po učinku prosto- voljnega dela. V Bistrici si prav tako želijo podalj- ška ceste do vasi. V Ledinšci je bil zgrajen most čez potok, cestišča je bilo zgrajenega 1 km, manjka še kakšnih 800 metrov in pa popraviti bi bilo treba še nekaj metrov proge, ki jo je zasulo plazovje. Ker je bil za gradnjo ceste potrošen približno poldrug milijon, bi bilo škoda, da bi se ne izpeljala vsaj do vasi. Po okupatorju do tal požgani vasi Bistrica in Topolovo sta poznani vsem borcem, ki so se nekoč borili v Kozjan- skem odredu. Med vsemi gradnjami je nedvomno najvažnejša cesta Lesično—Polana—Vir- štanj—Golobinjek, ki jo je treba zgra- diti le še 4 km. Ta predel bo imel naj- krajšo zvezo ne le s Kozjanskim, temveč tudi s kraji ob gornji Sotli, z Mestinjem *in Rogaško Slatino. Sem se bo približal ves zapadni del Kozjanskega, ki mu ostanejo prihranjeni veliki klanci pri Ključicah in Bučah. Ljudstvo je hva- ležno OLO Celje-okolica, da je podprl dograditev te potrebne gospodarske prečnice. Rešitev novoletne nagradne križanke Uredništvo je prejelo mnogo rešitev, med katerimi je bilo 36 pravilno reše- nih. Med temi je določil žreb prvo na- grado (2000 din) Filipu Kauklerju iz Maribora, drugo nagrado (1000 din) Karli Pavšar iz Celja, tretjo nagrado (500 din) Antoniji Kislinger iz Nove vasi pri Celju, četrto nagrado (500 din) pa je žreb določil L j. Rovanu iz Rečice pri Laškem. Spodaj navedenim desetim izžreban- cem pa je uredništvo pripravilo lepe knjižne nagrade: Franc Ramskugler, Celje; Franc Bolka, Celje; Alojz Jug, Sentjurij pri Celju; Jurij Sadar, Celje; Pavel Vodišek, Lahomno pri Laškem; Ivan Kladenšek, Zadobrava, p. Škof ja vas; Milijo Markovič, Celje; Franc Tan- cer, Celje; Janez Lenasi, Celje; Norbert Drugovič, Celje. Nagrajenci naj dvignejo nagrade osebno v upravi lista do 24. t. m., osta- lim bomo nagrade razposlali po pošti. Uredništvo. VODORAVNO: 1. Vso srečo v Novem letu; 16. Koda; 17. pas; 18. IKO; 19. ROPAŠ; 20. AVNOJ; 23. alpak; 25. Ra; 27. OOS; 28. ped; 30. Krk; 32. kra; 34. močan; 36. Ida; 37. Riga; 39. šid; 40. na; 41. Eva; 43. atol; 45. tara; 47. ol; 48. is; 50. USA; 51. ose; 52. osa; 53. gor; 55. L,N; 56. mi; 58. AV; 59. Hmezad; 61. prsta; 63. na; 64. Ig; 65, STO; 66. ro; 68. vir; 72. borb; 74 uskok; 79. srenje; 81. občinske volitve; 84. ara; 85. satiri; 86. onan; 87. po; 88. Vida; 90. pat; 91. dis; 92. lučaj; 94. AN; 95. Rio; 98. ore- hove; 100. Savinjski vestnik. NAVPIČNO: 1. Vrč; 2. so; 3. oda; 4. Savo; 5. epos; 6. čaj; 7. os; 8. ni; 9. oka; 10. volk; 11. mrak; 12. lok; 13. ep; 14. Tar; 15. usad; 21. NOV; 22. čeč; 24. prt; 26. kri; 28. pod; 29. dan; 31. oda; 32. Kraigher^ 33. aga; 34. mi; 35. na; 36. iva; 38. atu; 39. Šlander; 41. ere; 42. Slava!; 44. osla; 45, Tomšič; 46, asi; 47. osato; 49. som; 54. Ren; 57. LRS; 60. Zavrč; 62. Stane; 67, oborina; 69. ibis; 70. vrtalen; 71. herojem; 73. obad; 74. usta; 75. Skit; ^6. ker; 77. Ovid; 78. ko; 79 sin; 80. evnuhi; 82. napoj; 83. losos; 84. AVAS; 87. pav; 89. ari; 93. čok; 96. in; 97. pi; 99. rt. IZ SLOVENSKIH KONJIC Te dni je bilo v Slov, Konjicah posvetova- nje sindikalnih odbornikov, katerega je skli- cal krajevni sindikalni svet. Razpravljali so o pripravah na občne zbore sindikalnih podružnic in o ekonomski vzgoji članstva. Med prvimi, ki so pristopili k pripravam za občne zbore so konjinški. železničarji, ki ga bodo imeli že v teku tedna. V večjih podruž- nicah bodo imeli predvolilne sestanke, na katerih bodo člani že lahko tudi predlagali kandidate za nove odbore. Sprejeli so tudi sklep, da bodo občne zbore zaključili še v mesecu januarju, takoj zatem pa bo skup- ščina KSS. K vzgoji članstva s predavanji so med prvimi pristopili na državnem posestvu. Kljub temu, da so še pred nekaj meseci smatrali tamkajšnji sindikalni funkcionarji, da je to pri njih težko izvedljivo, se je že po prvih predavanjih pokazalo, da vlada med njiho- vimi člani veliko zanimanje za različna go- spodarska in politična vprašanja, kar kaže vedno dobra udeležba. Nekatere manjše po- driižnice bodo imele skupna predavanja za svoje članstvo. IZ ZREČ V Tovarni kovanega orodja v Zrečah so pred nedavnim kupili nov avtobus znamke »TAM« iz Maribora. Služi jim predvsem za prevoz delavcev na in z dela na relaciji Poljčane— Zreče, Podjetje namreč rabi za izvrševanje proizvodnih nalog precej kvalificirane delovne sile, za katero pa trenutno v Zrečah še ni na razpolago dovolj stanovanj. Razen tega pa bodo avtobus uporabljali še za razne izlete. Na pobudo sindikalne podružnice so lani v TKO Zreče ustanovil samostojno blagajno vzajemBe pomoči. Skupna vsota dosedaj vlo- ženih vlog presega že četrt milijona dinar- jev, člani podružnice se je radi poslužujejo, kar potrjuje dejstvo, da je skoraj vedno ves denar v obtoku. Za najeta kratka posojila, ki jih člani dobe iz teTjlagajne. plačajo 1 odsto- tek obresti, iz česar se krijejo samo stvarni stroški. Vsekakor pa se je izkazalo, da je blagajna vzajemne pomoči zelo koristna za tiste člane, ki v naglici potrebujejo denar, IZ GOMILSKEGA Preteklo nedeljo je TVD »Partizan« Gomil- sko priredil smučarski dan. Že ves dan je bil grič, na katerem so bile tekme, poln smu- čarjev. 34 nastopajočih smučarjev nam kaže, da je na podeželju zanimanje za zimski šport, le organizirati ga je treba, o-O-o Pred dnevi je tudi v naši občini začela s delom Protiletalska zaščita. V zimskem času bodo tečaji, katere bodo obiskovali vsi, ki so v posameznih vaseh zadolženi za to organi- zacijo. Srečni izžrebanti nagradne pionirske lotrebovala velike množine premoga. Vse to narekuje velenjskim rudarjem skrb za kapitalno izgradnjo. Trudijo se, da bi z oplemenjevanjem premoga, s sušenjem, ki zahteva zgra- ditev sjušilnic, postal velenjski premog po kalorični vrednosti enak trbovelj- skemu. Disciplina je bila v preteklem letu med "lani delavskega sveta zelo dobra, udeleženci so bili koristni diskutanti in prenašalci sklepov na delovni kolektiv. Delavski svet ima čvrsto voljo tudi v se čimprej ustanovi ambulanta. Upam, da bo to pereče vprašanje podprlo tudi Planinsko društvo, ki ima svoje postor Janke na območju našega kraja, kakor tudi vsi delovni kolektivi drugih kra- jev in naše vasi, ki niso zainteresirani samo za izlete po naši lepi Logarski dolini, temveč tudi za zdravje delovnih ljudi. Zato upam, da bo Svet za zdrav- stvo to vprašanje pripisal k letošnjemu planu in morda manj važne, potrebe črtal. (C) IZ ŠMABTNEGA OB PAKI Koristna predavanja. Pod okriljem Ljud- ske univerze in s pomočjo KZ so v šmart- nem ob Paki organizirali koristna preda- vanja. Eno je bilo preteklo nedeljo, in sicer o hmeljarstvu. Predavatelj ing. Kač iz Žalca je seznanil poslušalce s pravilnim oskrbo- vanjem in sušenjem hmelja. V poljudni in zanimivi obliki je opisal svoje vtise s poto- vanja po Franciji, Belgiji in Nemčiji. Tako so naši hmeljarji spoznali dobre in senčne strani hmeljarjenja v teh deželah. Prihodnjo nedeljo bo predaval tov. ing. Legiša o sad- jarstvu. Le mladina bi se morala v čim večjem številu udeležiti teh predavanj, o-O-o Popravilo cest. Odbor KZ Šmartno ob Paki je na zadnji seji sprejel hvalevreden sklep, 8 katerim je nakazal vaškima odboroma OF Šmartno ob Paki in Rečica 86,000 din xa popravilo vaških cest. Odbor je s tem po- kazal razumevanje za potrebe tukajšnjega prebivalstva. o-O-o Tatvine se množe. Zadnje čase so tatvine pri nas na dnevnem redu. Kradejo denar, pe- rilo, mast in kure. Na vrsto je prišel tudi pogonski motor. Milica se trudi, da bi lo- povom prišla na sled. Izgleda, da je na dela cela skupina ljudi, katerim ni do dela, am- pak bi radi živeli na račun skupnosti. Enkrat pa bo treba tej svojati vendarle pristriči pe- ruti. Upamo, da se bo to kmalu zgodilo. o-O-o Not! občinski odbor na delu. Novi občinski odbor Bi je izvolil iz svoje srede ponovno xa predsednika tov. Napotnik Karla, katerega vsi cenijo. Odbor je imel že več sej, na k»« terih je razpravljal o problemih kraja. Skle* pi, ki jih je sprejel, zgovorno pričajo, da se odborniki zavedajo dolžnosti, katere ao jim naložili volivci, ko so jim zaupali svojo glasov*. bodoče delati tako uspešno, kajti, na- loge pred kolektivom so velike. L. F. IZ SOLČAVSKE BELEŽNICE Gotovo je malo ljudi daleč naokrog, ki bi jim Solčava in Logarska dolina ne bili poznani že iz partizanstva ali pa turizma. Zato bi bilo dobro, da se usta- vim nekoliko pri problemih, ki jih ni zajel dopisnik (»O problemih šoštanj- skega okraja«). Kot je razvidno, ima nov okrajni odbor zelo velik plan v letošnjem letu poživitev tujskega pro- meta, za pomoč kmetijstvu in ostali komunalni dejavnosti. Nisem pa opazil, da bi bilo kaj pomenka o razširitvi zdravstvenih ustanov. Ali ne bi bila nujno potrebna ambu- lanta v naši oddaljeni planinski vasici? Ali res ni v tem kraju druge poti, kot da ponesrečenec ali bolnik mora čakati na milost, da ga nesreča ali bolezen ne zaloti? To gre predvsem za zimski čas, ker je le redko katera zima tako mila, da ne bi ustavila rednega avtobusnega prometa za nekaj mesecev. Tudi po pet mesecev je bila Solčava osamljena in brez prometa. Le tu pa tam se je še preril kakšen tovorni avto, s katerim se je lahko bolnik ves premražen pri- peljal do Ljubnega, Ce je zamudil še tega, je moral peš na obe strani 40 km. Zato se je raje marsikateri doma zvijal od bolečin in čakal do pomladi, da se je promet zopet odprl. Marsikdaj vidimo ljudi, ki čakajo na postajah morda samo nekaj minut na zamujen vlak, pa že godrnjajo. Kaj naj potem rečejo Solčavani v zimskem času, ko gre morda za življenje ali smrt, pa ne morejo do zdravnika! Ker se bo tudi tujski promet iz dneva v dan bolj dvigal, smo lahko prepri- čani, da bo na naših planinah tudi vedno več nesreč. Zato je nujnost, da stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 17. januarja 1953 Stev. 2 Telesna vzgoja in šport Na prvih smučarskih tekmah 129 tekmovalcev v nedeljo je kar mrgolelo smučarjev in radovednih gledalcev na smučiščih pri Celjski koči. Tokrat je ilo za res, boriti se je bilo treba za čim boljši plasma! Snežne razmere ■o bile ideEilne. sneg hiter, proge odlično tra- sirane, tekmovalci pa oboroženi s precejšnjo porcijo borbenosti in dobro voljo. Žal je zaradi odpovedi telefona tudi organizacija pri veleslalomu trenutno odpovedala, vendar so »e požrtvovalni funkcionarji kmalu znaili in je tekmovanje z enoumo zamudo nato v redu potekalo. Pri tekih je bila organizacija od- lična in je tekmovanje bilo vzorno izvedeno. Na startu so se pomešali smučarji — Jport- niki s smučarji naisih partizanskih druitev. Pričakovati je bilo, da smučarji Partizana ne bodo mogli poseči v borbo za prva mesta, ker jim pač primanjkuje tekmovalnih izku- šenj iz težjih tekem, solidnega osnovnega tre- ninga (velik del je bil v letošnji sezoni le nekolikokrat na smučeh) itd. Kljub vsemu pa so presegli prav ti smučarji vsa priča- kovanja in z dobrimi časi na tenkih progah dokazali, da tudi izven Celja raste nov kader talentiranih smučarjev. Rezultati: Veleslalom. Smučarji-športniki Celja, proga 1400 m, ri- llnska razlika 320 m, 32 vratc: 1. četina Janko 1:29,3; 2. četina Peter 1:32,8; 3. što- klaa 1:37,0; 4. Uršič D. 1:39,7; 5. Mahkovec 1:41,0. Članice, proga 800 m, višinska razlika 180 m, 20 vratc: 1. Zabukovec 1:39.0. Mladinke, ista proga: 1. Videč Jelka 1:45,0. Smučarji partizanskih društev, proga 800 m, vig. razlika 180 m. 20 vratc. člani, 21 tekmo- valcev: 1. Četina Janko (Celje-mesto) 0,50; 2. Mahkovec (Celje-Gaberje) 0,55; 3. Veber Vlado (Celje-mesto) 0,57; 4. Oset (Šentjur pri Celju) 1:00,0; 5. Vončina (Konjice) 1:00,0; 6. Firm (Laško) 1:06,5; 7. sipek (Laiko) 1:08,2; 8, Petek (Prebold) 1:13,0; 9. Urbajs Franc (Šentjur) 1:34,0; 10. Uratnik (Braslovče) 1:37,5, Mladinci, 38 tekmovalcev, ista proga: 1. Tanjšek (Celje-Gaberje) 1:01,1; 2. Veber T. (Celje-Gaberje) 1:03.5; 3. Urbajs R. (Šent- jur) 1:19,0; 4. Virant (2alec) 1;22,5; 5. Sla- tinšek (Konjice) 1:27,5; 6. Omerzel (Celje- mesto) 1:30,0; 7. šalej (Šentjur) 1:30,0; 8. Travner (Celje-Gaberje) 1:38,0; 9. Spolenak (Zagorje) 1:40,0; 10. Vrečko (Šentjur) 2:10,0. Mladinke, ista proga: 1. Kovač Milica (Ko- njice) 1:50,0. Teki: Člani, pro^a 6 km: 1. Četina Peter (PD Celje) 26:18; 2. Dolinšek (Kovinar-što- re) 27:30; 3. Urbajs Franc (Šentjur) 30:15; 4. Penič (Konjice) 30:45; 5. Koštomaj (Ko- vinar) 32:11; 6. Oset (Šentjur) 33:08 ; 7. Žu- raj (Krško) 35:31; 8. Gabrijel (Šentjur) 41:24. Mladinci, ista proga, 17 tekmovalcev: 1. Grabnar Anton (Zagorje) 28:31; 2. Košutnik (PD Celje) 30:04 ; 3. Sturbej (Rog. Slatina) 30:25; 4. Suša (PD Celje) 30:37; 5. Hrastelj (Laško) 30:50; 6. Grabnar Milan (Zagorje) 32:11; 7. Vrečko M. (Šentjur) 32:48; 8. Kuž- nik (Laško) 33:25; 9. Košar (Laško) 33:30; 10. Sešelj (Laško) 34:36. Ženske. 3 km: 1. Belej (PD Celje) 22:03; 8. Kovač (Celje-Gaberje) 33:27. Tekmovanja se je udeležilo 14 društev Par- tizana. Ce računamo, da je v celjskem okrožju preko 40 društev Partizan, nas velika odsot- nost smučarjev od 2 tretjin društev naravnost preseneča. Vprašujemo se, kje so ostali smu- čarji iz Šoštanja. Velenja, Mozirja, Ljubnega in ostale Gornje Savinjske doline, smučarji Hrastnika, Trbovelj in Radeč, ali. res tod ne smučajo več? Malo pozno bo že, če se mislijo ti smu- čarji pojaviti šele v mesecu februarju! Od- pravljajmo napake in nadoknadimo sedanjo odsotnost z udeležbo na prihodnjih tekmo- vanjih, to naj bo geslo vseh društev Parti- zan, ki se v nedeljo niso udeležila okrožnega prvenstva v veleslalomu in tekih. Nezdrav odnos do partizanske organizacije v Celju Dobro leto je od tega, ko se je telovadna organizacija preimenovala v partizansko or- ganizacijo. Namen te vseljudske organizacije je od vseh športnih in drugih tovrstnih or- ganizacij najbolj plemenit in vzvišen — saj preko sistematične telesne vzgoie vzgaja član- stvo v telesno in nravno zdrave, krepke in zavestne graditelje socializma ter branilce neodvisnosti in svobode domovine. Vlorro par- tizanske organizacije je podčrtal tudi lO ZKJ v znanem pismu preteklega leta o stanju in nalogah fizkulture, celo zvezna vlada in sam maršal Tito sta v pogostih izjavah podčrtala njen izreden pomen za našo družbo. V Celju pa merodajni činitelji nočejo ra- zumeti pomena in vloge te organizacije. Od vseh organizacij v Celju, ki se ukvarjajo s telesno vzgojo in športom, planinstvom in strelstvom, je prav partizanska organizacija deležna najmanj moralne podpore prav od tistih krogov, ki bi morali biti v največji »meri zainteresirani za njen pravilen razvoj 'in razmah. Te dni bi moralo TVD Celje-mesto polasrati svoj letni obračun dela. Kljub 50 vabilom, ki jih je društvo razposlalo vsem množičnim organizacijam mesta, vodstvom šol, delovnim kolektivom, oblasti, športnim društvom itd., se skupščine ni udeleMl niti edon preristavn'k naše oblasti, množičnih organizacij, delovnih kolektvov (razen direktorja Tovarne perila!), JLA, športnih društev in Te dva zastopnika šol! Ali si partizansko društvo v mestu ne •zasluži vsaj tega moralnega priznanja, da bi zastopniki teh organizacij prišli enkrat letno poslušat kako živi in dela 300 aktivnih telo- vadcev tega društva? Ali so športna društva upravičena na kritiziranje partizanske orga- nizacije, da z njo ni mogoče delati in da ni mogoče najti povezave, če se ne udeležijo niti skupščine tega društva? Odveč vsakršni ko- mentarji! Prav isti odnos je v Celju opaziti do >Par- tizana« okrožnega odbora za telesno vzgojo, ki skrbi za partizansko organizacijo v 5 okra- jih bivšega celjskega okrožja, to je za preko 40 partizanskih društev s 7000 člani. Ta vod- stveni organ je po osvoboditvi moral v Celju že 6 krat menjati skromno sobico, ki jo po- trebuje za administrativno delo, za sprejem predstavnikov društev iz terena, za redne seje po posameznih referatih odbora itd. Prav te dni je okrožni odbor Partizana zopet pre- jel odločbo od stanovanjskega odseka pri MLO Celje, da se utesnjuje iz sedanje so- bice 6,6 X 3 m v še manjšo sobo pri posredo- valnici za delo. Že sedaj ima ta partizanski organ svoj inventar razkropljen v dveh pro- storih, po dodelitvi nove sobice bi ga imel že v treh različnih prostorih, ker v naka- zani prostor ne more spraviti svojega skrom- nega inventarja. Ob vsaki priliki pa je bilo s strani bivše stanovanjske komisije obljub- ljeno, da je to zadnja selitev. Oba navedena primera nam zgovorno pri- čata o razumevanju in pomoči vseljudski or- ganizaciji Partizan od naših lokalnih faktor- jev, ki bi se morali po direktivah lO ZKJ in naše oblasti odražati bolj v pozitivnem smi- slu. Brez dvoma si partizanska organizacija po svojem važnem druibenokoristnem delu to tudi zasluži. V šali švrk po napakah... ČASI SE SUČEJO... Svoj čas je prodajalec dal stranki poskusiti kako reč pred nakupom in ji tega ni zaračunal. Ce je kdo potem kaj kupil, je še dal kaj za navržek... Dandanašnji pa poslovodja Rafolt v Zičah pri Ločah odreže od kosa klobas, ki so jih naročili neki mladinci, kos stran in ga vtakne v usta. Tako poceni malice bi si vsak želel. Sicer pa dober tek... DESET METROV CREV... za salamo sem hotel kupiti v Mestni klavnici. Sem jih tudi, le nekako dru- gače in nekaj manj. Vratar je bil dobre volje in mi je za 10 metrov zaračunal 200 din. Mesar, ki mi jih je narezal (govoril je hrvatsko, če bo upravo za- nimalo!) mi jih je stlačil v aktovko. Pošten sem in mislil sem, da so vsi taki, pa sem šel domov, kjer so se čreva uskočila na 6 metrov. Za 80 din so me ,pa le »ofrnažili«. SVEŽE* GOBE ZA OMARO ... V vsakem času, tudi sedaj pozimi. Prav za omarami E>oganjajo sveže go- bice, seveda, če so za v lonec, je pa vprašanje. Toda, če Upravo stanovanj- skih zgradb zanima, kje so in če so za kuho, naj si jih ogleda v Razlagovi 6. O PSU z ZARES »PASJIM« ŽIVLJENJEM... Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj, toda če se za človeka lahko reče tako ... ? Na vsak način človekovega prijatelj- stva ne uživa pes, ki v Zavodni v bližini klavnice živi svoje zares »pasje« živ- ljenje. Privezan je k izpostavljeni pasji hišici in ima komaj meter verige. Revše je tako noč in dan, v vsakem vremenu in letnem času privezano tjakaj, kot da je zločinec. Prijatelji živali, nastopite proti ta- kemu ravnanju. Sicer je pa takih ubo- gih pasjih par še več v našem mestu. Allefsfto društvo „Kladivar'* priredi 14. februarja 1953 V Narocinem domu TRADICIONALNI „valčkov večer^^ z umetniškim sporedom Gibanje prebivalstva v celjski okolici v času od 22. decembra 1952 do 10. janu- arja 1953 se je rodilo 22 dečkOT in 18 deklic. * POROČILI SO SE: Krasnik Badivoj, učitelj iz Vitanja in Per- ne Alojzija, učiteljica, stanujoča istotam; Videnšek Janez, priučeni ključavničar iz Že- lezna, obč. Žalec in Narekš Angela, kmečka hči, stanujoča istotam; Korbar Svetcar, trg. poslovodja iz Rogaške Slatine in Došler Ro- zina, poljedelka iz Tekačevega, obč. Rog. Slatina; Kozmiis Anton, naku^^ovalec lesa iz Jurkloštra in Škorberne Ivanka, gospodinja iz Dobja; Gnček Stanislav, polj. delavec in Tržan Frančiška, polj. delavka, oba iz Pre- sečne, obč. Planina; Jazbec Franc, polj. de- lavec iz Brda, obč. Planina in Obrez Marija, polj. delavka iz Pristave; Jelerčič Mirko, predsednik KDZ iz Šempetra in Mohorčič Marija — Terezija, poljedelka, stanujoča isto- tam; Gorenjak Janez, poljedelec iz Boho- rina, obč. Zreče in Ostrožn'k Štefanija, po- ljedelka iz Svetelke, obč. Drami je; Pristov- iek Vincenc, kmečki sin iz Drešinje vasi in Stirn Helena, stanujoča istota.-n; Fratnlk Emil, miličnik iz Oplotnice in škerbec Ljud- mila, gospodinja iz Rogatca; Kocijan Alojz, kmet iz Dol, obč. Pristava in Verbek Aloj- zija, gospodinja iz Bezgovice, obč. Pristava; Sečki Edvard, kmet iz Pušča, OLO Klanje«, Hrvatska in Pasarič Frančiška, poljedelka iz Sodne vasi, obč. Pristava; Breznik Janes, iagar iz Gotovelj, obč. Žalec in Marinič Alojzija, gosp. pomočnica, stanujoča ittotam; Dolšak Anton, mizarski pomočnik iz Goto- velj in Košir Štefanija, tkalka iz Žalca; Kve- der Franc, cestar iz Šentjurja in Žmaher Ana, gospodinja iz Nove vasi, obč. Šentjur; Dovšek Franc, varilec is Štor in Žaberl Sta- nislava, kuh. pomočnica, stanujoča istotam; Sternad Janez, delavec iz Zagrada pri Celja In Ipšek Marija, trg. pomočnica is Zvadna, obč. štore; Deželak Peter; mesarski po- močnik iz Celja in Jančič Stanislava, gosp. pomočnica iz Jurkloštra; Jazbinšek David, podoiicir JLA iz Belega Manastira in Tuhtar Frančiška, poljska delavka iz Curnovca, obč. Breze; Doberšek Ivan, kmečki sin iz Blat- nega vrha. ob. Jurklošter in Perčič Bernar- dika, poljska delavka iz Lažii, obč. Planina pri Sevnici; Volf Branimir. poštni uradnik iz Jurkloštra in Jereb Hermina, gospodinj- ska pomočnica iz Lahovega grabna, obč. Jur- klošter; Zilnik Franc iz Kaple, obč. Tabor in Grag Ana, stanujoča istotam; Kitek Franc, kovaški mojster iz Vitanja in Matko Pavla, knjigovodkinja, stanujoča istotam; Tacer Ka- rel, poljedelec iz Gubna, obč. Lesično in Lah Marija, poljedelka iz Krivice, obč. ista; To- melj Mihael, ključavničar iz I-evca, obč. Pe- trovče in Stanič Emilija, nameščenka iz Arje vasi, obč. ista ter Berzelak Ivan, železničar iz Šmartnega ob Paki in Razboršek Marija, kmečka hči iz Stare vasi, obč. Velenje. UMRLI SO: Bergles Antomija, gospodinja iz Teharja, stara 82 let; Brodnik Andrej, poljski dela- vec iz Hudinje, obč. Vitanje, star 74 let; Soline Marija, preužitkarica iz Podgorja, obč. Šentjur, stara 83 let; Mikolič Terezija, upo- kojenka iz Zagaja, obč. Bog. Slatina, stara 72 let; Nose Jožef, poslovodja kavarne Rog. Slatina, star 37 let; Kaker Marija, zasebnica is Razborja, obč. Drami je, stara 83 let; Sel- čan Anton, kmet iz Dola, obč. Frankolovo, star 82 let; Schwenter Lavoslav. knjis:otržec is Vranskega, star 87 let; Brvar Mihael, kme- tovalec is Zaplanine, star 73 let, obč Vran- sko; Vrhovnik Franc, poljedelec iz Zg. Sle- mene, obč. Dramlje, stor 46 let; Potočnik Antonija iz Lokovine, obč. Dobrna, stara 61 let; Demovšek Franc, rudniški delavec is Zagorja, star 52 let; Ocvirk Apolonij&> po- sestnica iz Vranskega, stara 73 let; Kobula Rozalija, poljedelka iz Stojnega, obč. Roga- tec, stara 48 let; Plavčak Franc, upokojenec is Sv. Jurija, obč. Rogatec, star 53 let; Ku- čiš Marija, krojaška vajcnka iz Rogatca, stara 16 let; Cimperman Avgust, kmet iz Orle vasi, star 59 let; Veber Alojz, posestnik iz Zavrha, obč. Šmartno v Rožni dolini, star 76 let; Mastnak Marija, gospodinja iz Rimskih To- plic, stara 65 let; Iršič Jurij, poljski dela- vec iz Ljubnice, obč. Vitanje, star 39 let; Kohler Marija, gospodinja iz Lahovega grab- na, obč. Jurklošter, stara 22 let; Leskovšek Ana, preužitkarica iz Lahovega grabna, obč. Jurk'ošter, stara 72 let; Hnmski Petromila, kmetica iz Stojnega sela. obč. Rocratec, stara 60 let; Salobir Frančiška, preužitkarica iz Planine, stara 54 let; Škoflek Julijana iz Klanca, obč Dobrna, stara 76 let; Privšek Viljem iz 1'ankraca, obč. Griže, električar, star 24 let; Podvežen Angela, gospodinja is Zabukovce, obč. Griže, stara 53 let; Antloga Uršula, prevžitkarica iz Št Jungerta, obč. Šmartno, stara 48 let; Udovič Tomaž, dojen- ček iz Sp. Grušovelj, obč. Šempeter in Iluzar Franc, kmet iz Vonarij, obč. Pristava. ORKESTER SKUD »I. CANKAR« IZ CELJA bo začel letošnje koncertno delo s koncer- tom v Mariboru. Koncer bo v Kazinski dvo- rani v nedeljo, 18. januarja od 10. do 11. ure dopoldne in ga bosta prenašali radijski postaji v Mariboru in Ljubljani. Ljubitelje lepe glasbe opozarjamo na ta prenos. Zvečer istega dne bo orkester nastopil t Slov. Konjicah in sicer z nekoliko spre- menjenim programom. Ob spremljavi orke- stra bosta nastopila tudi sopranistinja E. Kozoderčeva in basist H. Kovač, član ma- riborskega gledališča. Spored bo zanimiv za vsakogar. Konjičanom priporočamo obisk koncerta, saj se prav gotovo redko dogaja, da koncentrira pri njih kak •ckcster. OBJAVE IN OGLASI POZIV K VLOŽITVI DAVČNIH PRIJAV ZA ODMERO DOHODNINE IN PROMETNlfiGA DAVKA ZA LETO 1952 Davčni zavezanci zasebnega in zadružnega sektorja, ki so v letu 1952 opravljali kakršno- koli pridobitno delo ali izvrševali samostojne poklice z nameno pridobivanja dohodkov ali so imeli dohodke od zgradb in drugih imo- vinskih predmetov in imovinskih pravic, mo- rajo zaradi odmere dohodnine vložiti davčne prijave na predpisanem obrazcu v določenem roku. Kok za vložitev davčnih prijav je od 15. ja- nuarja do vključno 31. januarja 1953. Davčni zavezanci vložijo prijave na Upravi za dohodke Mestnega ljudskega odbora soba št. 9. Enako se dobijo prijave v sobi št. 9. Kdor ne vloži prijave v določenem roku, plača kazen po obstoječih predpisih. Kdor viro dohodkov utaji ali prijavi neresnične po- datke, bo kaznovan s kaznijo, ki je določena za davčno utajo. Ob istem roku se vlaga tudi prijava za prometni davek. Obrtniki vlagajo in dobijo davčne prijave pri Mestni obrtni zbornici. Zakupniki in go- stilničarji privatnega sektorja dvignejo pri- jave pri Trgovinsko-gostinski zbornici Celje- mesto. Vsi ostali davčni zavezanci vlagajo in dobijo prijave na Upravi za dohodke MLO. Opozarjamo vse davčne zavezance, da se držijo predpisanega roka in pravočasno vlo- žijo davčne prijave. Mestni ljudski odbor Celje oddelek za gospodarstvo in komunalo Uprava za dohodke OPOZORILO graditeljem stanovanjskih hiš in lastnikom hiš nujno potrebnih popravila Pozivamo vse interesente, ki gradijo lastne stanovanjske hiše na področju MLO Celje in kateri želijo dobiti posojilo v letu 1953 za dograditev, da se najkasneje do 21. t. m. javijo na spodnji naslov zaradi uvedbe v seznam. S seboj naj prinesejo seznam po- trebnega materiala za dograditev zgradbe v višini iznosa, za katerega nameravajo najeti posojilo. Zaprošena vsota ne sme presegati zneska 700.000 din. Nadalje pozivamo vse lastnike stanovanjskih zgradb, ki namera- vajo v letu 1953 izvršiti nujna popravila ter želijo najeti posojilo v te svrhe, da se javijo v istem roku na Mestnem ljudskem odboru, soba št. 35. Iz tajništva Oddelka za gospodarstvo MLO Celje IMETNIKOM OROŽNIH LISTOV Podaljševanje orožnih listov za teritorij MLO Celje se vrši v času od 19. do 31. ja- nuarja 1953 od 8. do 12. ure pri oddelkn za notranje zadeve MLO Celje v poslopju MLO, Gregorčičeva ul., soba št. 33-11. Taksa znaša din 400.— za vsak komad orožja. V kolikor prosilec zaprosi za podaljšanje orožnega lista z vlogo, je to potrebno taksi- rati z din 30.—, v kolikor pa to stori ustno ta taksa odpade. Ne zamudite roka! z pisarne oddelka za notranje zadeve MLO Celje ODLOČBA Na osnovi sejnega sklepa Občinskega LO Škofja vas z dne 31. decembra 1952 so ob- činska podjetja, t. j. gostilna, mesarija in pralnica prešla v likvidacijo. Člani likvidacijske komisije so: Vidmar Ivo, Kožuh Minka, Vrečko Polde. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da v roku 30 dni prijavijo svoje terjatve, odnosno po- ravnajo svoje obveznosti likvidacijski komi- siji, ker jim po izteku tega roka ne bomo mogli upoštevati več nikake prijave. Predsednik likv. komisije: (Vidmar Ivo) KMETIJSKO DELOVNA ZADRUGA CRET PRI CELJU je stopila v reorganizacijo ozi- roma likvidacijo. Pozivamo vse upnike, da prijavijo svoje terjatve, dolžnike pa, da po- ravnajo svoje obveznosti najkasneje do 1. februarja 1953. Upravni odbor KDZ Čret KZ PETBOVČE išče upravnika. Ponudbo poslati na KZ Pe- trovče z dosedanjo zaposlitvijo in strokovno izobrazbo. OBJ A V A V zadnjem času se številna društva in orga- nizacije obračajo na nas s prošnjami za pri- spevke v denarju ali materialu. Ker pod- jetje teh sredstev nima na razpolago, obvešča- mo, da bomo v bodoče takšne vloge smatrali kot brezpredmetne in da na nje ne bomo več odgovarjali. Keramična industrija, Liboje KUPIMO več enostanovanjskih in dvostanovanjskih hi& ter malih posestev v Celju in okolici. Po- nudbe poslati na naslov: Keblič Stane, Celje, Ložnica 8. zastopnik Bealitetne agencije Ma- ribor. Vsem vlagateljem prošenj za dotacije in podpore sporočamo, da trenutno nimamo nobenih tozadevnih sredstev na razpo- lago in žal ne moremo ustreči. Upravni odbor Celjske tiskarne Celje PRODAM do 3000 kg dobre krme. Naslov t upravi lista. MODERNO SPALNICO novo, kombinirano ugodno prodam. Naslov v upravi lista. PES VOLčJAK (2 leti) ugodno na prodaj. Naslov v upravi lista. UPOKOJENKO ali vdovo sprejme tričlanska družina, za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. KLAVIRSKO HARMONIKO po najnovejši metodi, ugodno podučujem. Najraje sku- pinsko. Informacije in naslov v upravi li- sta. SOBO opremljeno ali prazno, po možnosti z uporabo kopalnice iščem s 1. ali 15. febru- arjem — Mr. Ph. Ljubic, Vransko. RAZVELJAVLJAM dijaško knjižico na ime Gorjanc Ignac, Šmarje pri Jelšah. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 17. januarja ob 20: Krasna: »DRA- GA RUTH« — Izven. — Znižane cene. Nedelja, 18. januarja ob 14: Krasna: »DRA- GA RUTH« — Gostovanje v Topolšici. ZDRAVNIŠKA NEDELJSKA SLUŽBA Dne 18. januarja 1953 tov. dr. Sevšek Maks, Celje, Ljubljanska 36 — Nedeljska zdravniška služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KI ]y O__ KINO METROPOL CELJE Od 16. do 20. januarja francoski film »OTROŠKI VRTEC« Od 21. do 26. januarja ameriški film »TRIJE KAVALIRJI« Predstave dnevno ob 18. in 20. uri', ob ne- deljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM CELJE Od 16. do 22. januarja avstrijski film »KOGA BOGOVI LJUBIJO« Od 23. do 26. jan. jugoslovanski film »DOKUMENTI ČASA« Predstave dnevno ob 18,15 in 20.15, ob ne- deljah ob 16,15, 18,15 in 20,15. KINO ŽALEC Od 17. do 18. januaria ameriški film »PROSTOR NA SONCU. Od 21. do 22. januarja francoski film »SLAVCKI V KLETKI« Po dolgotrajni in mučni bolezni je umrla ANA JAVORNIK rojena Okorn Pogreb bo v soboto, 17. januarja ob 16. ari na pokopališču v Cretu pri Celju. Žalujoči mož, hčerka Bronka, sin Bajko in ostalo sorodstvo. Zapustila nas je naša požrtvovalna članica tovarišica ANA JAVOBNIK rojena Okorn Spremili jo bomo k zadnjemu počitka v so- boto, 17. januarja ob 16. uri na Mestnem pokopališča. Prostovoljno gasilsko društvo Celje-mesto TRIBUNA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA V CELJU Olepševalno drusivo v Celju, njega delovanje v minu- lem letu in načrt dela za tekoče leto V minulem letu je bilo v Celju obnovljeno Olepševalno društvo. Po ustanovnem občnem zboru je takoj pričelo z delom. Marsikaj je bilo v minulem letu v našem mestu in njega okolici urejeno na iniciativo društva, mnogo pa je društvo napravilo samo, v kolikor so dopuščala finančna sredstva društva. Urejene so bile nekatere poti po celjskih gričih, ka- mor prebivalci mesta radi hodijo na izpre- hode, urejeni so bili parki po mestu in vr- tovi ob raznih javnih poslopjih. Skoro večino dela pa je društvo posvetilo restavraciji graj- skih razvalin, katere je zob časa pričel moč- no razjedati. Saj se dolgo let niso izvršila na razvalinah nikaka popravila. Bombardi- ranje med vojno je tudi na Starem grada povzročilo veliko škodo. Popravila so sedaj tako daleč, da so zavarovane vse razgledne točke, urejen tudi Friderikov stolp, pristop je sedaj na vsa mesta varen. Za restavracij- ska dela je društvo izdalo okrog 350.000 din, v resnici pa predstavljajo izvršena dela vred- nost 1,500.000 din, vsota je nižja zaradi tega, ker je društvo izvršilo ta najpotrebnejša dela v lastni režiji. Za tekoče leto ima društvo mnogokaj v načrtu. Društveno delovanje bo letos precej olajšano, ker je društvo sprejelo od raznih podjetij, kakor tudi od MLO precejšnje pod- pore. Nadaljevali bodo v prvi vrsti obnovit- vena dela na Starem gradu. Na bivšem po- sestvu šolskih sester, ki je sedaj ljudska imovina z lepim vrtom; tam bo tudi stano- vanje za oskrbnika gradu. Zadnji del ceste proti vhodu v razvaline bodo znatno raz- širili. Društvo se bo še vnaprej brigalo, da bodo v mestu odstranili razne nedostatke. Ure-| diti bo treba avtobusno postajo v mestu in najti primeren prostor za parkiranje. Adapti- rati bo treba stavbe, rekonstruirati mestno obzidje in razne nasade. V mestnem parka bo treba primerno urediti igrišče za tenis in drsališče ter smuško skakalnico. Tudi tržni prostor na Trgu V. kongresa se bo moral primerno urediti. Postaviti bo tre- ba prodajne lope s streho, da ne bo blago izpostavljeno raznim vremenskim neprilikam. Table za plakatiranje si bodo popravili in na primernih mestih namestili še nove. Vojaško vežbališče ob Savinji za kasarno pa naj bi premestili zopet tja, kjer je že bilo, na travnik za Lanovžem. Tudi neestetiCna žična ograja ob brvi preko Sušnice proti vilam ob Savinji ne spada tja. Tudi na vremensko hišico z vsemi moder- nimi instrumenti bo treba misliti.- Najpri- mernejši prostor za njo bi bil na Titovem trgu, kjer je pred okupacijo že bila. Hleve pri restavracijah »Branibor« in »Ojstrica« bo treba premestiti izven mesta.. V mestnem parku pa bodo že letos postavil godbeni pa- viljon. MLO bo v letu 1953 preuredil restavracijo bivši Petriček in njeno okolico. To zamisel društvo toplo pozdravlja, ker je ta restavra- cija ena izmed lepih izletniških točk v celjski okolici. Restavracijo »Branibor« bo preure- dila Kmetijska zadruga, restavracijo »Beli vol« pa podjetje »Beton«. Tako bodo iz na- šega mesta izginili polagoma vsi neprimerni gostinski lokali, saj so bili mnogi teh lokalov podobni bolj beznicam kot pa gostilnam. Z ozirom na regulacijski načrt Savinje, je gradnja modernega kopališča zaevnkrat iz- ključena, vendar Olepševalno društvo od za- hteve kopališča ne bo odstopilo. Začasno naj bi se zgradil vsaj en bazen za letno kopa- lišče, ako regulacija Savinje res ovira iz- vršitev celotnega programa. V mestu se morajo jtgraditi redu in sanitar- nim predpisom odgovarjajoča javna stranišča, tista, ki pa že obstojajo, pa temu ne od- govarjajo, se morajo odstraniti. V mesta tudi ni dovolj javnih tehtnic, zato se naj zo- pet vzpostavijo javne tehtnice na Bregu in pri Mestni klavnici. Olepševalno društvo bo priredilo na pustni torek v prostorih OF doma svojo tradicional- no maškarado. Nalog, ki si jih je Olepševalno društvo zadalo in jih bo skušalo sporazumno z merodajnimi forumi rešiti, je torej dovolj. Če bodo rešene povoljno, bo naše mesto in njega najbližja okolica zadobila precej dru- gačno lice. M. č. ELEKTRIČNO RAZSVETLJAVO so dobili končno tudi v zgornjem delu I^isc pri Celju. Vod so napeljali v smeri bivše Petričkove gostilne. Tako bo kmalu elektri- ficiran ves teritorij na področju mesta Celja. V PARKU NASPROTI POŠTNEGA POSLOPJA so bile pri stopnicah, ki vodijo na cesto proti viaduktu, pred vojno nameščene tri svetilke na zidanih podstavkih. To je bilo prav v okras tega parka. Zob časa pa je te svetilke uničil in so na podstavkih vidni samo še njih ostanki. Lepo bi bilo, ako bi te svetilke zopet obnovili, ako pa to ne bi bilo mogoče, pa naj te ostanke odstranijo. SE NEKAJ O NAPISIH . . . Celje iz dneva v dan izgublja lice zaosTa- lega, neurejenega mesta. Moderna, sodobna ureditev ulic, fasad in prometnih znakov pa zahteva tudi čimprejšnjo odstranitev grdih in neokusnih oznak podjetij, ustanov, obrt- nih in drugih obratov, ki vise iz pročelij na ulico. Takšne vrste napisi niso le staro- modni, temveč tudi zaradi svoje dejanske sta- rosti neestetski. V napisih te vrste vsekakor prednjači Zidanškova ulica . . . POPRAVEK V Savinjskem vestniku, dne 10. jan. 1953, it. 1, str. 6 v članku »Še enkrat Celeia« sta so vrinili tiskovni pomoti, ki pačita smisel. V prvem stolpcu popravi: iz »zelo preprosto po Prešernu« v »zelo prosto po Prešernu«; v drugem stolpcu iz »juriste« (pravnike) v »pu- riste« (jezikovne brusače, čistilce jezikovnih peg). ŠAH CŠK prvak eeljskega okrožja Moštvenega prvenstva celjskega okrožja »« je udeležilo devet moštev. Tekmovanje je tra- jalo od 14. decembra do 11. januarja. Zma- galo je I. moštvo Celjskega šahovskega kluba, ki že več let nosi naslov prvaka celjskega okrožja. V predtekmovanju je Rudar Trbov- lje premagal CŠK II. moštvo z 8:0, Rog. Slatina ; Cinkarna 4:2 (2), Žalec:Kovinar 8:0, Savinjčan : Nazarje 5 in pol : 2 in pol. Trbovlje : Rogaška Slatina 4 in pol : 3 in pol, Savinjčan : Žalec 6 in pol : 1 in pol, Trbovlje : Savinjčan 5 in pol : 2 in pol. V finalu je CSK premagal Rudarja iz Trbo- velj s 5 in pol : 2 in pol v prvi tekmi in 5:3 v drugi tekmi. S to zmago si je CŠK pri- boril vstop v finale za prvenstvo Slovenije. Sindikalno moštveno tekmovanje Celjski okrožni šahovski odbor je organi- ziral moštveno tekmovanje šahovskih ekip celjskih sindikalnih podružnic. Tekmovanje je pričelo 7. januarja in se vrši vsako sredo ob 19. uri v šahovskem domu. Z 7rebom je bil določen sledeči vrstni red: Emajli- rana I., Cinkarna II., Emajlirana IIT.. Cin- karna I., Železniška postaja, Celjska tiskarna. Beton, Emajlirana II. in OLO Celje-okolica. O rezultatih tega tekmovanja bomo sproti poročali. SLABA TOLAŽBA »Kje je gospod, ki so mu ukradli dežnik v lokalu?« vpraša v gostilniška sobo natakar. »Kako, ste našli dežnik?« »Ne. Nehalo je deževati, zdaj lahko greste.« OLEPŠEVALNO DRUSTVO CELJE priredi na pustni torek, 17. februarja tradicionalno v vsieh prostorih „Uniona" (velika in mala dvorana) Konkurenca maski REŠITEV NOVOLETNE SKRIVALNICE . . . V prejšnji številki objavljena skrivalnica predstavlja inventar Kmetijskega magazina na dvorišču OZZ v Aškerčevi ulici.