PROLETARCI VSEH DEŽEL,ZDRUŽITE SE! DELAVSKA ENOTNOST |~" 24. AVGUSTA Št. 34, leto XXVI. i e ■ ■ e ■ i e e * e ■ I g B B » I I i ! i g § 6 8 S I PRAGA, 21. avgusta: Član predsedstva češkoslovaške narodne skupščine Alois Polednjak je po praškem radiu izjavil, da v češkoslovaški zgodovini poznajo le še en dan, ki je bil podoben današnjemu. To je bilo 15. marca leta 1939, ko so Hitlerjeve čete zasedle Češkoslovaško. Kdo bi v tem trenutku ne dojel bridkosti resnice, ki izžareva iz te skope izjave. Kadar škornji tuje soldateske zadane po dvoranah parlamenta — tega svetišča neodvisnosti, samostojnosti in svobode kateregakoli naroda — ni mogoče govoriti o ničemer drugem kot o okupaciji, o nasilju, o poteptanih svoboščinah naroda in ljudstva, da si sam kroji svojo usodo. Ni opravičila za tako dejanje, pa naj so bili škornji izdani iz socialističnega ali kapitalističnega arzenala, naj se generali proglašajo za socialiste ali antisocialiste. Kar smo poimenovali z agresijo v Vietnamu, je treba zdaj poimenovati z agresijo na Češkoslovaškem. Res je, prvič je intervencija prišla iz sveta kapitalizma, drugič, zdaj, RECtUIEM iz sveta socializma, kot sami to zatrjujejo. Toda agresija je in ostane agresija, je in bo zločin nad narodom in ljudstvom, ki postane njegova žrtev. Tisti del sveta, kamor so se upirale oči vsega osveščenega proletariata, ki mu naj bi pokazal pot v lepšo prihodnost, ki mu naj bi bil vodnik, ko bo stopal po svoji lastni poti v prihodnost, je pokazal hrbet proletarskemu internacionalizmu, načela marksizma in leninizma pa zamenjal z najbolj grobo in najbolj umazano politiko sile in pritiska. Ta korak, ki ga je storil na Češkoslovaškem, je negacija vseh norm svetovnega prava, pod gosenicami tankov pa je ostal zgažen in poteptan socialistični humanizem,, v katerega so s tolikšno vero gledale vse napredne sile sveta. Mar res majhni narodi ne bodo nikoli mogli svobodno voliti svojih zakonitih predstavnikov, mar res ne bodo nikoli mogli svobodno izbirati poti v svojo prihodnost? Jim mar res ne bo žvenketanje orožja na Vzhodu in Zahodu dovolilo, da uveljavljajo svoja hotenja tako, kot so prepričani, da je zanje dobro in prav? Mar bodo res tudi naši. otroci morali odraščati ob luči bajonetov in požganih domov, ob popevki brzostrelk in topov? Bojim se tega. Neskončno se bojim tega. Pa vendar verjamem v to, da kolesja razvoja ni mogoče zaustaviti, pa naj ga zaustavlja še tolikšna sila. V to verjamem, to mi je uteha v teh težkih dneh! BOJAN SAMARIN m B B IS n g ■ m BI m B B m m e la n ra @ m BI ra BI (S n ■ s ra si a si H H m n ra ra B m kava fe tviercator Tanki gazijo načela proletarskega internacionalizma 20. avgusta letos so ob 22.00 čete ZSSR, Nemške demokratične republike, Madžarske, Poljske in Bolgarije začele z okupacijo Češkoslovaške socialistične republike O Kljub okupaciji češkoslovaško ljudstvo ni klonilo in izraža polno podporo svojemu zakonitemu vodstvu ® Zakonita vlada ČSSR zahteva, da se vsem ustavnim organom republike omogoči normalno delovanje, okupacijske čete pa naj se takoj Umaknejo Usoda nekaterih češkoslovaških voditeljev je neznanka O U Tant: to je še en trd udarec mednarodnemu redu in morali, ki ustvarjata temelj ustanovne listine OZN , BRIONI, 21. — Poti predsedstvom predsednika Tita se je začela seja predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ ob agresiji oboroženih sil ZSSR, LR Poljske, DR Nemčije, LR Madžarske in LR Bolgarije ter ob okupaciji Češkoslovaške socialistične republike. Ko sta razlagala razpoloženje, globoko vznemirjenost in ogorčenje vseh narodov Jugoslavije in članstva Zveze komunistov zaradi teptanja suverenosti ene izmed neodvisnih socialističnih držav, kar je v velikem nasprotju z osnovnimi pravili vsakega naroda, da sam odloča o svoji usodi, sta predsedstvo in izvršni komite CK ZKJ izrazila polno solidarnost z narodi Češkoslovaške, delavskim razredom, vlado in vodstvom KP Češkoslovaške z Dubčekom na čelu. Predsedstvo in izvršni komite dosledno zavzemata dosedanja stališča Zveze komunistov, popolnoma odobravata izjavo tovariša Tita ter nudita polno podporo upravičenim zahtevam legitimnih predstavnikov ČSSR po umiku okupacijskih sil, spoštovanju načel suverenosti in neodvisnosti, za omogočanje normalnega delovanja demokratično izvoljenih partijskih in državnih forumov ter za izpustitev na prostost narodnih in partijskih predstavnikov. Predsedstvo in izvršni komite CK ZKJ pozivata vse delovne ljudi Jugoslavije, da se še tesneje strnejo okrog Zveze komunistov Jugoslavije, njene politike za obrambo neodvisnosti in enakopravnih odnosov med narodi, naj se še močneje bojujejo za vsestranski napredek socialističnih odnosov na osnovi samoupravljanja in neposredne demokracije, naj se energično postavijo po robu napadom na osnovne pridobitve socializma,,pa naj bi prišli s katerekoli strani in naj preprečijo kakršnekoli provokacije in zlorabe teh dogodkov, ki bi utegnili slabiti enotnost naših narodov. Razočaranje in ogorčenje LJUBLJANA, 21. avgusta: Danes so se v zgodnjih jutranjih urah sestali člani predsedstva RS ZSS in se seznanili z najnovejšimi dogodki na Češkoslovaškem. Predsedstvo je izreklo vso zaskrbljenost in odločen protest zoper vojaško intervencijo sil petih članic varšavskega pakta in zoper okupacijo ČSSR, zavedajoč se vseh usodnih posledic za mednarodno delavsko gibanje in za razvoj socializma v Češkoslovaški in v svetu. Slovenski sindikati podpirajo odločitev CK ZKJ, da sc takoj sestane, in pričakujejo, da bo centralni komite ocenil položaj in vse posledice intervencije za mednarodno delavsko gibanje. Pričakujemo, da bo centralni komite obsodil vojaško okupacijo Češkoslovaške in ponovno dal podporo njenemu legalnemu vodstvu in njegovi politiki. Solidarni smo s protesti proti intervenciji in z izrazi podpore vodstvu in ljudstvu ČSSR, ki jih izražajo sloven- ski delovni kolektivi. REPUBLIŠKI SVET ZSS RUDI BREGAR: predsednik mestnega sindikalnega sveta Ljubljana, je dal za naš list neposredno po vesti o agresiji naslednjo izjavo: V vseh sindikalnih organizacijah mesta Ljubljane je od včerajšnjih zgodnjih jutranjih ur živahno politično vrenje. Veliko je ogorčenje in protest nad podlim, sramotnim in brutalnim okupiranjem češkoslovaške republike po vojaških silah varšavskega pakta: Sovjetske zveze, NDR, Poljske, Madžarske in Bolgarije. Vest o tej agresivni intervenciji vojaških sil socialističnih držav na drugo socialistično državo je boleče odjeknila med našimi delavci. To toliko bolj, ker prihaja agresija od tam, od koder je delavski razred nikakor ne bi pričakoval. Če smo do razgovorov v Čier-ni in do bratislavskega dogovora šestih v negotovosti in z zaskrbljenostjo pričakovali tok dogodkov, smo po tem vendarle upali, da se bodo zadeve razreševale nr. osnovi spoštovanja suverenosti češkoslovaške republike. To se žal ni zgodilo. Zato je med našim sindikalnim »Vstop tujih vojaških enot v Češkoslovaško, ne da bi jih klicala ali odobrila legalna vlada, nas je hudo vznemiril. S tem je kršena, poteptana suverenost socialistične države in je prizadejan hud udarec socialističnim in naprednim silam v svetu. Med svojim obiskom v Pragi in v pogovoru s češkoslovaškim vodstvom, s tovarišem Dubčekom na čelu, sem se prepričal, da je to vodstvo trdno odločeno onemogočiti vsak poskus antisocialističnih elementov, da bi motili normalni razvoj demokracije in socialističnega procesa v Češkoslovaški. Skupni dokument, sprejet ob tej priložnosti, to potrjuje. Toda z zdnjimi dogodki so skupne sklepe šesterice v Bratislavi enostransko razveljavili, storili pa so ukrepe, ki bodo imeli daljnosežne in zelo negativne posledice za vse revolucionarno gibanje na svetu.« Iz izjave predsednika republike Josipa Broza-Tita članstvom v Ljubljani še toliko ostreje obsojena podlost, zahrbtnost in umazanost agresije, ki presega okvire najbolj temnega stalinističnega obdobja. Agresija ostaja agresija in okupacija okupacija, pa naj pride iz držav, ki se imenujejo kapitalistične ali socialistične. Moreče mučno kroži vprašanje med našimi delovnimi ljudmi, kako je mogoče, da so se države, ki na široko razglašajo leninska načela mednarodnega sožitja in se ob vsaki priložnosti zaklinjajo zvestobi in interesom mednarodnega proletariata, zatekle k imperialistični agresiji. Skrbe nas strahovite posledice, ki jih bo imela okupacija Češkoslovaške po silah petih držav članic varšavske zveze za mednarodno delavsko gibanje in socializem v svetu. Delavski razred Jugoslavije je v najtežjih časih informbi-rojevskega napada na narode: Jugoslavije s svojim prekaljenim borbenim komunističnim jedrom vztrajal in branil svojo neodvisnost in trasirano pot demokratičnega socializma. Taka odločenost nas preveva tudi danes, ko uživamo že mnoge sadove takrat zastavljene poti v socializem. ■ Enotno podpiramo in izvajamo politiko Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo tudi v bodoče ostala svetla opora vsem tistim, ki verujejo v zmago socializma v svetu. MEŽICA: Delovni kolektiv rudnikov svinca in topilnice Mežica ostro obsoja današnji okupatorski napad na prijateljsko Češkoslovaško republiko. S češkoslovaškim ljudstvom smo solidarni in zahtevamo zanj pravično rešitev. Posebno pozdravljamo rudarje iz Pribrama, s katerimi nas vežejo prijateljski stiki. KOPER: Kolektiv koprske Luke je z velikim ogorčenjem sprejel Vest. da so v noči od 20. na 21. avgust 1968. leta vojaške sile nekaterih socialističnih držav pod vodstvom Sovjetske zveze prestopile meje in okupirale ozemlje suverene Češkoslovaške socialistične republike. Se posebej nas vznemirja dejstvo, da so danes, 23 let po zlomu fašističnega nasilja, pregazili bratsko Češkoslovaško republiko tanki socialističnega tabora. . Prepričani smo, da taka dejanja ne pomenijo samo likvidacije demokratičnih procesov na Češkoslovaškem, ampak so tudi velik udarec za ugled vseh socialističnih gibanj v svetu. Zato odloč-(Nadaijevanje na 2. strani) POZIV RS ZSS Predsedstvo republiškega sindikalnega sveta poziva vse občinske sindikalne svete, da priskočijo na pomoč državljanom ČSSR, ki so v tem trenutku v Jugoslaviji, da jim pomagajo in zagotove vse potrebno, da se bodo mogli čim bolj normalno j vračati v svojo domovino. Izjava ZSJ Zveza sindikatov Jugoslavije, dosledna svojemu stališču, da je izključena in neločljiva pravica delaVskega razreda in naroda Češkoslovaške socialistične republike, da sam, svobodno in neodvisno, brez vmešavanja kogarkoli odloča o poteh svojega socialističnega razvoja — je z globokim ogorčenjem sprejela vest o intervenciji oboroženih sil petih držav varšavskega pakta, ki so brez vednosti in proti volji ustavnih organov ČSSR zasedle ozemlje te socialistične države. Delovni ljudje naše države, združeni v Zvezi sindikatov Jugoslavije, kar najostreje obsojamo grobo uporabo oborožene sile in sodimo, da je bil s tem zadan težak udarec socialističnemu razvoju ČSSR in da je bila storjena ogromna škoda socializmu in progresu v celotnem svetu. Ni in ne more biti opravičila za uporabo sile s katerekoli strani zoper neodvisnost in suverenost države, ki uspešno išče pota socialistične izgradnje, ki bi bila v skladu z njenimi lastnimi razmerami in potrebami za nadaljnjo bogatitev globoko demokratičnega in humanega bistva socializma. Resničnemu socializmu so neskončno tuje metode in praksa vmešavanja, pritiskov in uporabe sile. Socip-zem se razvija in krepi prav v neprestanem boju zoper takšne metode in takšno prakso. Zveza sindikatov Jugoslavije izraža svojo polno solidarnost in daje odločno podporo boju delovnih ljudi ČSSR — z njihovimi legalnimi, partijskimi in državnimi organi na čelu — pri obrambi neodvisnosti. nacionalne suverenosti in nemotenega socialističnega razvoja svoje domovine ter zahteva, da se takoj zaustavi oboroženo nasilje in okupacija ter da se brezpogojno in kar najhitreje izvede umik tujih čet z ozemlja Češkoslovaške socialistične republike. Delovni ljudje Jugoslavije upajo, da bo prišla v teh usodnih trenutkih do veljave inter-nacionalistična zavest in odgovornost delavskega razreda ZSSR, Poljske, Madžarske, I)R Nemčije in Bolgarije v politiki njihovih držav, in sicer kot takojšnja prekinitev intervencije in odstranitev njenih posledic. Svet Zveze sindikatov Jugoslavije je prepričan, da bodo delovni ljudje naše države, združeni v boju za uresničenje politike Zveze komunistov Jugoslavije na čelu s tovarišem Titom, manifestirali tudi v tem primeru — tako kot vselej doslej — svojo polno enotnost v odločni podpori stališčem, ki jih vsebuje izjava tovariša Tita ob intervenciji v ČSSR. SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE 7 dni v sindikatih Tihomil Javoršek predsednik sindikalne organizacije v Kombinatu »Delamaris«, Izola: 0 Ali ste se pri vas že pogovarjali o VI. kongresu ZSJ in kako ste ocenili njegovo delo? Sam sem bil delegat na kongresu, zato dela kogresa posebej ne bom ocenjeval, V podjetju se o VI. kongresu ZSJ še nismo pogovarjali. Julij in avgusta sta čas dopustov in veliko delavcev ni v tovarni. K\ se bodo septembra delavci vrnili, bomo po delovnih enotah priredili sestanke. Nikakor pa ne za vso tovarno samo enega, saj takšen masovni sestanek ne bi imel nobenega smisla. V Delamarisu je zaposlenih približno 1400 delavcev, pred takšnim avditorijem pa vsak petkrat premisli, preden, odpre usta! Na teh sestankih bomo pozornost posvetili predvsem vprašanju, kako aktivirati ljudi, da bodo bolje delali, kako izboljšati družbeni standard našim delavcem, kajti pri nas je stanovanjsko vprašanje sila pereče, pogovorili se bomo o tistih smernicah kongresa, ki neposredno zadevajo nas, posebne pozornosti bo pa gotovo deležno priporočilo ZSJ za skrajšanje delovne dobe. »Delamaris« je še do nedavnega bil v velikih težavah: dosti delavcev bi lahko odpustili, če bi vsi skupaj krepko ne stisnili pasu. Zato se bomo pogovorili in videli, kaj lahko storimo. Ivanka Gustinčič tajnica sindikalne organizacije v hotelu »Triglav«, Koper: 0 Kako ste pri vas ocenili delo VI. kongresa ZSJ? Delo VI. kongresa ZSJ smo člani naše sindikalne podružnice spremljali vsak zase, doma seveda. Skupaj se o smernicah, ki jih je kongres sprejel, še nismo pogovarjali. To pa iz dveh vzrokov: pred približno enim mesecem je od nas odšel predsednik naše organizacije, novega pa še nismo izvolili, Sama bom pa tudi morala opustiti svojo funkcijo v sindikatu, ker sem bila medtem izvoljena za predsednika delavskega sveta. Tudi če ne bi bilo teh dveh nevšečnosti, bi se pri nas o kongresu še ne pogovarjali: narava našega dela je takšna, da smo poleti gostinci najbolj zaposleni. V teh mesecih se izogibamo vsem sestankom, ki niso zelo nujni, ker zanje enostavno nimamo časa. Malo laže bomo zadihali v septembru: takrat bomo sklicali sestanek organizacije, izvolili bomo novo vodstvo in se pogovorili o vseh tekočih zadevah. Določili bomo tudi datum sestanka, ko se bomo pogovorili o VI. kongresu ZSJ. Za sestanek bo med kolektivom gotovo zanimanje: ena od točk dnevnega reda bo pogovor o prehodu na novi delovni čas. Zanj se pri nas ne ogrevamo, kot še marsikje drugje na Koprskem ne. Podjetja, ki so se za prehod že odločila, se postopoma vračajo na stari delovni čas. Ko bomo obe možnosti skrbno pretehtali, se bomo odločili. BERLINA 1750 — 1779 ccm, 132 KM, 180 km/h 2027.20 USA dol. in 23.050,00 N-din GIULIA SUPER - 1570 ccm, 112 KM, 175 km/h 1808.80 USA dol. in 20.725,00 N-din GIULIA 1300 Tl — 1290 ccm, 94 KM, 160 km/h 1625.60 USA dol. in 18.465,00 N-din GT 1300 JUNIOR — 1290 ccm, 103 KM, 170 km/h 2027.20 USA dol. in 23.050,00 N-din GT VELOCE 1750 — 1779 ccm, 132 KM, 190 km/h 2392.00 USA dol. in 26.915,00 N-din SPIDER VELOCE 1750 — 1779 ccm, 132 KM, 200 km/h 2382.00 USA dol. in 26.915,00 N-dii« Dobava za Berlino 1750, Giulio 1300 Tl in Giulio super takoj! Ostali tipi 45 dni. eosmos inozemska zastopstva LJUBLJANA, Celovška c. 32. tel. 313-141 MARIBOR, Grajska 1, tel. 22-654 KOPER. TRGOAVTO. JLA 25, tel. 21-620 CELJE. AVTO CELJE. Ljubljanska 11, tel. 21-80 in,. 'ttiMtt juruanmuRv milili 1 um UIIIIUUIIIIIIIUIIIUUIIIUUIIIIIUUIUUU11IUUIIIUUIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIII IllUUIIIIUUUIIUUIIIIUUllllUUIIliUUIIIUUUllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Šivalni stroj MIRNA 03 za ravni šiv »Mirna « Proizvajamo in dobavljamo: — šivalne stroje za gospodinjstva 0 navadne 0 polavtomatske 0 avtomatske — šivalne stroje za obrti 0 šiviljske 0 krojaške 0 usnjene galanterije 0 plastične galanterije — šivalne stroje za industrijo 0 konfekcije @ trikotaže 0 obutve Kvaliteta garantirana. Zagotovljen servis in nadomestni deli Pišite nam. Poslali vam bomo prospekte in ponudbe! Illlllllllllllllllllllllllllllllll H lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll lllllllll! IO SINDIKALNE ORGANIZACIJE V ZREŠKI INDUSTRIJI KOVANEGA ORODJA JE POBUDIL RAZPRAVO O GOSPODARSKEM POLOŽAJU SVOJEGA KOLEKTIVA \a poti k ozdravljenju Dva meseca vodi gospodarjenje v zreški industriji kovanega orodja prisilna uprava. Dvomesečno obdobje je prekratko, da bi mogla prisilna uprava pokazati prve uspehe sanacije glede na gospodarske razmere, ki so nastale po večmesečnem neuspešnem gospodarjenju, in da bi delavci neposredno občutili v svojih mesečnih dohodkih spremembe novega gospodarskega obdobja. Nekateri argumentirani podatki prisilne uprave pa vendarle pričajo, da je ta delovna organizacija z novimi proizvodnimi, poslovnimi in organizacijskimi ukrepi, z dobrimi delovnimi sredstvi, ki jih v Zrečah imajo, in s prizadevnim delom, sposobna prebroditi doslej najtežje gospodarsko obdobje in se uvrstiti med gospodarsko trdne delovne organizacije. O tem nas je prepričal nedavni sestanek, ki ga je organiziral izvršni odbor sindikalne organizacije zreške kovaške industrije in ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinskega sindikalnega sveta in občinske skupščine Slovenske Konjice ter predsednik republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jože Globačnik. O prejšnjem gospodarjenju v zreški industriji kovanega orodja, o skrajno neurejenih notranjih odnosih smo v našem listu že dvakrat poročali, v zadnjem članku pa tudi povedali, da so se zreški kovači do nadaljnjega odrekli svoji samoupravi in se odločili za prisilno upravo. Ob polletju je bilo v tovarni že 900.000 novih dinarjev izgube. S tako izgubo in z mnogimi nepravilnostmi, ki jih ni mogoče izraziti v številkah, se je z julijem spoprijel prisilni upravitelj, dipl. inž. metalurgije Marjan Osole. NEPRECENLJIVE NOTRANJE REZERVE »Bolniku je potrebno najprej določiti diagnozo in izbrdti zdravila za zdravljenje,« je povedal na sestanku prisilni upravitelj inž. Marjan Osole. Zrečani so tako rekoč edini v Jugoslaviji, ki se ukvarjajo kot industrija z uslužnostnim kovanjem. Zato tudi ne morejo svojega gospodarskega položaja primerjati s položajem sorodnih podjetij doma, ampak se lahko primerjajo z enakovrstno industrijo v svetu. Že skopa primerjava pove, da so v zreški industriji kovanega orodja tolikšne skrite rezerve, da si njihovo veličino težko predstavljamo, je ugotovil na sestanku tovariš Osole. Najtežje napake so v nedognani tehnologiji, ugotavljajo v Zrečah. Strokovno delo v organizaciji ni na taki ravni, da bi lahko normalno premagovali proizvodnjo. S tako ugotovitvijo se danes nihče ne more več izgovarjati, da se proizvodnja zatika, da ni mogoče kovati, ker ni materiala... Resnica je odkrita: tehnologija ni osvojena, celotna organizacija proizvodnega postopka ne ustreza, proizvodni stroški so previsoki. Do reforme je podjetje lahko v redu gospodarilo tudi s takimi napakami, kajti kupčija je cvetela, material je bil cenejši, cene ugodnejše. Potem se je prelomilo in z višjo ceno reprodukcijskega materiala, z zmanjšanjem naročil so nekdanje proizvodne, organizacijske in komercialne napake kot bumerang zadele kolektiv. PRVI UKREPI — PRVI USPEHI Najbrž so v kolektivu na hitro preveč terjali od prisilne uprave. Mislili so, da bo prisilni upravitelj preko noči zamenjal upravno in strokovno vodstvo. To bi pa težko dosledno izvedli, ne glede na sporedne posledice, celo v industrijskih središčih, kjer je skoncentriran strokovni kader. Veliko teže pa je to storiti v Zrečah, kamor strokovnjaki zaradi odročnosti kraja ne prihajajo, četudi bi jim zagotovili še take materialne ugodnosti. Prisilna uprava ima bridke izkušnje. Doslej jim je le deloma uspelo okrepiti kadrovske vrste. »Osloniti se bo potrebno na kader, ki je v podjetju, in ga aktivirati,« je dejal inž. Marjan Osole. S tem kadrom so v Zrečah že storili pomemben korak v organizaciji proizvodnje. Tehnologi opravljajo danes delo, ki ga kot operativci v proizvodnji morajo opravljati, in niso več na pol andministrativni delavci v upravi, kot so bili poprej. Proizvodnjo so razdelili na štiri enote: kovačnico z orodjem, mehansko predelovalni obrat, pripravo dela in kontrolo. Ti štirje obrati morajo s strokovnim delom zagotoviti sinhroniziran proizvodni proces. Prvi rezultati take organizacije se tudi že kažejo. Orodjarji na primer so pripravili dovolj orodja za domačo kovačijo. Ne dolgo tega pa so kovači na primer svoje zastoje upravičevali z zastoji v orodjarni. Priprava dela. ki so jo povzeli po nekem za-hodnonemškem podjetju, pomeni pravcato revolucijo v delovnem procesu. Prav nova priprava dela, za katero so se sicer pogodili pred prisilno upravo, stekla pa je pod novirr upravnim vodstvom, je poma sala odkriti največie slabosti \ dotedanjem delu in je pritis nila na spremembo tehnologijo SANACfJA JE V ROKAH CELOTNEGA fni dojel bistva sedanjih notranjih ukrepov. Tak položaj pa resno opozarja politične organizacije v podjetju, zlasti sindikalno organizacijo, da je potrebno pomagati iskati pot, po kateri bo kolektiv z osvajanjem moderne tehnologije dosegel boljše rezultate gospodarjenja. I. VRHOVČAK siOEmiiis Razočaranje in ogorčenje (Nadaljevanje s 1. strani) no obsojamo vse oblike duhov-nega in fizičnega nasilja na kateremkoli delu sveta, ne gle®6 na cilje, s katerimi se vse nasilje opravičuje. . Kolektiv koprske Luke popN-noma podpira prizadevanja novega češkoslovaškega vodstva z3 lastno razvojno pot. Hkrati P3 zahtevamo od vodstva ZKJ >r' vlade SRFJ, da še naprej P°°' pira pravice vsakega naroda d" samostojnega urejanja notranji” odnosov in politike do drugi" držav. Prosimo naše vodstvo, da Pre* ko organizacije Združenih' narodov, svetovnih in drugih^ i”' stitucij stori vse, da bo CeškJ slovaška republika spet svobodna. KAMNIK: Tudi delovni ljudje kamnišk” občine so danes z ogorčenje”1 obsodili oboroženo intervencij” sil varšavskega pakta na Češkoslovaškem. Mnogi delov”1 kolektivi in sindikalne podrui' niče so že dopoldne poslali centralnemu komiteju ZKJ brzojavke, v katerih izražajo vs” podporo češkoslovaškemu ljudstvu in odločno obsojajo agre”1' jo petih članic varšavskega pakta. RADLJE: Že popoldne so se sestale ”s protestni sestanek vse družbf no-politične organizacije v o” čini Radlje. Skupno so .podpisa” protestno pismo zoper a grešil na Češkoslovaškem ter ga P/ slale vsem ambasadam drž3* varšavskega sporazuma. V Radljah so poslali tudi poseben j/ legram CK ZKJ, v katerem / raža j o svojo globoko solida” nost s češkoslovaškim ljudstvom. KRANJ: Kolektiv tovarne električni^ aparatov Iskra Kranj je na p”6-testnem zborovanju ostro obs”" dil okupacijo Češkoslovaški delovni ljudje tega kolektiv poudarjajo v svoji resoluciji, d' je uporaba vojaške sile kršit”1 mednarodnega prava in soda” stičnih norm ter zahtevajo kojšen umik petih armad ozemlja Češkoslovaške. V res/ luči ji izražajo delavci Iskre sv/ je globoko prepričanje, da trd vsak narod pravico, da sam odloča o svoji usodi. ZASAVJE: V dopoldanskih urah so bf v Zasavju v številnih kolektij zborovanja delavcev, na kaC rih so delovni ljudje izpoved/ svojo globoko solidarnost J ljudstvom Češkoslovaške v t”', usodnih trenutkih. Kolek/ Steklarne Hrastnik je posl/ predsedniku Titu brzojavko, kateri obsoja okupacijo češi5" slovaškega ozemlja. LJUBLJANA: Člani delovnega kolekt/j »Commerce« so na sestanku, / so ga organizirali v protest p er agresijo petih držav čl a” varšavskega pakta na ČeškosA vaško, sklenili prispevati pomoč češkoslovaškim turist55/ ki jih je zatekla agresija v J goslaviji. 10.000 N-din. NOVA GORICA: Člani predsedstva občinsk®/ sindikalnega sveta, komi A/ občinske konference ZKS, 1. vršnega odbora konfere”^ SZDL, sekretariata občinsk®/ odbora ZZB, občinskega ko511 tej a ZMS in predstavniki sKUF ščine občine Nova Gorica so ^ skupnem zasedanju izrazili A, ločno obsodbo nad nerazuh11/ vo vojaško intervencijo, ki doletela prijateljsko ČeškoS-vaško. -.mi Vest o tem hudem dogod/ je močno pretresla vse obe” novogoriške komune, je pou j, ril Aleksander Čerče, preds®/ nik občinskega sindikalj1/« sveta v Novi Gorici. Ogorč/A občanov je še toliko večje, so verovali v moč nedavno sp ,, jeti h dogovorov med predstj, niki ČSSR in drugih sociali5^, nih držav o demokratičnem f ,j, reševanju nasprotij v soc’ stičnem svetu, o pravici sle’/,, nega naroda do lastne in sU rene poti v socializem. ui S tega zborovanja so P05^ tudi brzojavko Centralnemu mi te ju ZKJ. „o' Razen tega, da se je zbral A, litični aktiv, so protestna ** rovanja v vseh večjih de!°vAir kolektivih: v Meblu, Iskri' [o-stolu, Tovarni cementa in fjVjli nita ter še nekaterih delovnih kolektivih. 5tev‘ ^ novogoriške družine pa so 5 g/ javile občinskemu komiteju ^ in občinskemu sindikaln „ svetu, da so pripravljene ieti pod streho češkoslo p/ ‘uriste. ki se te dni mud'10^ nas na počitnicah in se z” e-iogodkov v domovini he 111 jo vrniti. ■7 dni v sindikatih Novi Sad z ekspoziturami • Mestna hranilnica ljubljanska • Domžale • Kamnik » Kočevje »Trbovlje o Ekspoziture: Bežigrad »Moste « Stara Ljubljana »Šiška«Vič»Črnomelj»Grosuplje« Hrastnik. ŽREBANJE !. Pomenek s sandtjem kotnikom, tajnikom obss Jesenice, o SODELOVANJU Z AVSTRIJSKIMI SINDIKATI Beljaške in jeseniške vzporednice V tovarni ribjih konzerv v Beljaku je 40 jeseniških delavk na prvi izplačilni dan z razočaranjem obračalo kuverte. V njih ni bilo toliko denarja, kot so pričakovale za enomesečno delo in kot so jim onstran meje obljubili za naporni delavnik. Svojo nejevoljo so glasno izpovedale, ko jim je beljaški sindikat ponudil prijavnico za včlanjenje in terjal zato članarino. Lonček je prekipel prav toliko, da so beljaški sindikati poklicali na pomoč jeseniške sindikate, naj pomagajo utišati jezne delavke. Tako so si beljaški in jeseniški sindikati prvič segli v roke. Nadaljujmo z začeto zgodbo. Pripoveduje jo Sandi Kotnik, tajnik občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah: »Ženske so imele dovolj razlogov za nejevoljo. Dobile so najnižje prejemke, kar jih je v Avstriji mogoče dohiti. S prizadetimi delavkami smo se po-. govorili na Jesenicah, potlej pa | še med odmorom v tovarni, V j er so delale. Lastnik tovarne »as ni bil prav nič vesel, ko smo se mu predstavili. Dotlej so Ša vznemirjali samo avstrijski sindikati, zdaj pa še jugoslovanski. Toda navsezadnje je le se-Kel v blagajno. Skupno z belja-*jkimi sindikati smo uspeli dosegi za naše delavke višje plače in še izplačilo razlike za prejšnje delovno obdobje, Razen tlveh so se nato vse delavke tudi včlanile v beljaški sindikat.« Onstran meje je zaposlenih »azmeroma veliko naših delavk, 'as je peljala pot od tovarne »ibjih konzerv tudi na druga delovna mesta, kjer so zaposleni naši delavci? »Po oceni beljaških sindika-je na tamkajšnjem območju »aposlenih približno 2000 naših delavcev,« pove Sandi Kotnik. ^Zaposleni so pri različnjh Gradbenih podjetjih, zvečine T>a s° doma iz Prekmurja. Mi smo jim najbližja sindikalna organizacija, zato je razumljivo, da navezujemo z njimi stike, pa tudi orni nas poiščejo, posebno kadar želijo rešiti kakšen pravni spor z delodajalcem. Poleg tega pa so nam pred časom potožili, da pogrešajo domače kulturne prireditve. Zato smo organizirali dva nastopa jeseniške folklorne skupine, prvič v Beljaku, kjer se je prireditve udeležil tudi naš konzul v Celovcu in predstavniki občine. Drugič pa je folklorna skupina plesala v enem od okoliških krajev Beljaka, kjer je zaposlenih več naših delavcev. Poleg' tega pa organizirajo jeseniška prosvetna društva nastope ria deloviščih, kjer so zaposleni naši delavci.« Oba sindikata nedvomno najtesneje povezujejo delavci. Skupni interes je, predvsem pa naš, da bi jim uredili delovne in življenjske razmere. Vendar poznamo v sindikatu še druge, snoredne oblike povezovanja sindikatov na področju mednarodnega gibanja. Na kateri spo-redniei sta se ujela beljaški ifi jeseniški sindikat? »Delavci, zaposleni v sorodnih dejavnostih gospodarstva izmenjujejo med seboj obiske. Tako so se z beljaško tovarno povezali delavci trgovskega pod- jetja Gorenjska. Naš komunalni servis si je ogledal tekstilno tovarno polizdelkov, v načrtu pa imajo tudi ogled moderne čistilnice. Jeseniško mesarsko podjetje sodeluje z mesarskim podjetjem v Beljaku. To niso le formalna prijateljska srečanja delavcev z obeh področij, ampak jih poleg tega družijo tudi nekateri na pol poslovni interesi. Priznati je treba, da je teh interesentov na naši strani zaenkrat več. Na Jesenicah bomo gradili moderno čistilnico in beljaško sorodno podjetje ji je ponudilo pomoč pri tehničnih rešitvah. Na Jesenicah bomo gradili tudi klavnico, ko pa so za to zvedeli ob našem obisku beljaški mesarji, so dejali, da so nam vrata za ogled in nasvete odprta v njihovi moderni klavnici in predelovalnici. Vsi obiski so več kot izpolnili naša pričakovanja. To so bila prisrčna srečanja, odkriti nesebični pomenki o najmanjših proizvodnih in organizacijskih podrobnostih in zato zelo koristni za naše delavce in njihove kolektive. Pred nedavnim so si predsedniki naših strokovnih odborov ogledali tudi tovarno Oetker in centralno mlekarno v Beljaku in ob tej priložnosti sedli k pomenku z beljaškimi sindikati. Seveda smo že nekajkrat vrnili gostoljubnost bel j a-, škim sodelavcem. Njihovi prosvetni delavci so v zameno za naš obisk v nekaterih njihovih šolah obiskali nekatere naše šole in si ob tej priložnosti ogledali tudi Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Ob drugi priložnosti so si tamkajšnji sindikalni delavci ogledali našo železarno. V načrtu imamo, da jim bomo pokazali moderno pekarno v Lescah in Vezenino na Bledu itd. Tako lahko povzamem, da imajo vsi ti stiki določen namen: na eni strani utrjevati vezi med obema sindikatoma, hkrati pa zbliževati delavce sorodnih podjetij. ki si naj med seboj izmenjujejo delovne in tehnične izkušnje.« Ste sindikati v teh prizadevanjih osamljeni, ali sega sodelovanje tudi na celotno medobčinsko področje? »Vse družbeno politične organizacije aktivno podpirajo in sodelujejo v naših prizadevanjih. Tudi v občinski skupščini so zainteresirani, da bi začeto delo nadaljevali, ga poglabljali in širili. Podobno naklonjenost smo imeli že večkrat priložnost občutiti pri beljaških oblasteh. Taka konkretna zadeva, ki bi nas lahko združila, je na primer medsebojna pomoč pri morebitnih elementarnih nesrečah, gorska reševalna služba in še kaj. Poleg tega pa so seveda vse možno-sti za dobro sodelovanje, ki jih ponujata kulturna in športna dejavnost.« Jeseničani ste mejaši tudi z Italijani. Ste morda mejo »odprli« tudi za sindikat? »Vzdržujemo stike s sindikatom levice iž Udin. Nekateri dogodki v zadnjem času kažejo. do so ti stiki še bolj potrebni. ker dobivajo praktično podobo skupnega dela. Na Beli peči bodo v tovarni verig predvidoma zaposlili 40 naših delavcev, nekatera znamenja pa kažejo celo, da bi v končni fazi zaposlili 80 naših delavcev. Veliko zadev pri zaposlitvi, socialnem zavarovanju bo potrebno še urediti. Pri tem bomo sindikati sodelovali. Poleg tega Pa smo se že dogovorili, da bi imeli naši delavci v tovarni svojega sindikalnega poverjenika, ki bo zastopal njihove interese in živo povezoval oba sindikata.« I. VRHOVČAK Pravna posvetovalnica DE ^\\\v\\\\\\\\\\\\\vv\\\\wv\w • VPRAŠANJE: V podjetju delam od leta 1960 kot mizarski ®°močnik. Od aprila tega leta dalje delam zaradi bolezni samo * ife na dan, to je s skrajšanim delovnim časom. Maja letos je j^plektiv našega podjetja šel na izlet v Benetke, pri čemer so l'li stroški izleta plačani z regresom (nadomestilo za K-15) za *etni dopust. Ker se zaradi bolezni tega izleta nisem udeležil, bi »arav se izleta nisem udeležil. Kako lahko to pravico uveljavim? G. J., Mlače . • ODGOVOR: Ce so pristojni organi v vašem podjetju spredi sklep, da bodo delavcem izplačali regres za letni dopust, po-;ern imate vsekakor tudi vi pravico do tega regresa. Pravica do Ieša regresa namreč v nobenem primeru ne more biti vezana ?? udeležbo na kolektivnem izletu, temveč ima vsak delavec, Kl ere na letni dopust, pravico do tega regresa. Vsaka drugačna Plitev bi bila v nasprotju z načelom enakopravnosti delavcev delovnem razmerju. Ker pa se ta regres deli na podlagi sred-' rtev, ki jih je ustvarilo podjetje, ste do njega upravičeni v šoferju z vašim delovnim prispevkom pri ustvarjanju sred-v‘ev, razen če ni delavski svet sklenil, da bodo ta regres dobili 81 delavci v enaki višini. V] Če vam podjetje tega regresa še ni izplačalo, zahtevajte z ‘Ugo pri organih upravljanja, ki so po statutu za to pristojni, A vašo zadevo obravnavajo in regres odobrijo. Ce pa na tak £a>-m ne boste uspeli, potem lahko, s tožbo pri pristojnem ob-dskem sodišču zahtevate plačilo regresa. M. STUPAN k * VPRAŠANJE: Sem eden najstarejših delavcev v kolektivu. I 'ub temu imam zelo nizko urno postavko, celo nižjo od neka-Jtih mlajših delavcev. Slišal sem, da imajo v drugih podjetjih . a»eJ-ši delavci višjo urno postavko kot mlajši, poleg tega pa še hV>iio doplačilo za stalnost. Ali lahko zahtevam od podjetja, da *viša urno postavko in plačuje dodatek za stalnost? G. J., Mlače VXXXXX^X^^^>X\VC^^^XXXV^NVLX^X<\XX^XXX' • ODGOVOR: Temeljni zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec na podlagi svojega delovnega prispevka in glede na delovne in poslovne uspehe delovne organizacije pravico biti udeležen pri delitvi sredstev, ki jih delovna skupnost nameni za osebne dohodke. Pri tej delitvi sredstev ima vsak delavec pravico do udeležbe glede na svoj delovni prispevek, ugotovljen po osnovah in merilih, ki jih je delovna skupnost samostojno postavila. Pri tem mora delovna organizacija upoštevati vrsto delovnih nalog, ki jih ima delavec na delovnem mestu, zahtevnost nalog itd. Glede na to je delovna organizacija samostojna pri tem, ko določa, katera merila bo upoštevala pri določanju višine osebnega dohodka vsakega posameznega delavca. Normalno bi sicer bilo, da delavec, ki ima več delovnih izkušenj, dosega tudi boljše rezultate pri delu in bi se to, glede na načelo delitve dohodka po delu, moralo odražati tudi v višini osebnega dohodka, ki ga prejema. Ni pa seveda nujno, da delavec takšne delovne uspehe tudi dosega. Ce ne dosega boljših delovnih uspehov, ne more zahtevati, da bi bil bolje plačan za svoje delo kot drugi delavci. Ce smatrate, da ste z načinom obračunavanja osebnega dohodka prikrajšani, potem zahtevajte od pristojnega organa v vaši delovni organizaciji, da pri načinu določanja osebnega dohodka bolj upoštevajo vaš delovni prispevek. Le dejstvo, da ste starejši delavec in da ste dalj časa v podjetju, vam ne daje pravice do višjega osebnega dohodka, temveč je vaš osebni dohodek odvisen od vašega delovnega prispevka. ' M. STUPAN SINDIKAT SKLEPA KONVENCIJE O PRAVICAH DELAVCEV Občinski sindikalni svet Zenica je pripravil osnutke štirih družbenih dogovorov, ki naj bi jih sklenil z občinsko skupščino, s zavodom za zaposlovanje, zavodi za socialno zavarovanje in z drugimi delovnibii organizacijami, izvršni odbori sindikalnih organizacij pa naj bi sklenili podobne konvencije z organi samoupravljanja. Gre za podpise konvencij o tehnoloških viških, standardu in osebnih dohodkih; o kriterijih za vzpostavitev delovnega razmerja; o osebnih dohodkih v negospodarskih dejavnostih in slednjič za dogovor o cenah komunalnih uslug. Te konvencije naj bi delovnemu človeku zagotovile osnovni minimum njegovih pravic, med drugim naj bi mu zagotovile delovno razmerje, porast standarda, zaslužek po delu in ustvarile tesnejše sodelovanje med sorodnimi delovnimi organizacijami. Osnutek konvencije o tehnološkem višku, standardu in o osebnih dohodkih, ki naj bi jo sindikalne organizacije sklenile z organi upravljanja že v septembru letos, zagotavlja večjo varnost delavcev. Po določilih te konvencije namreč delavec, ki ne bi teže kršil delovne in tehnološke discipline, ne bi mogel dobiti odpovedi. Če pa se pojavi višek delovne sile zavoljo modernizacije proizvodnje, je delovna organizacija dolžna zagotoviti delo tem delavcem z odpiranjem novih delovnih mest bodisi s povečevanjem obsega proizvodnje bodisi z osvajanjem nove proizvodnje. Če pa se delovna organizacija ne more poslužiti nobene od omenjenih možnosti,. potem je dolžna poiskati delo za svoje delavce v drugem podjetju. Sklep o tem, kateri delavec naj bi šel v drugo delovno organizacijo, sprejme svet delovne enote, če pa sindikat v podjetju ugovarja sklepu sveta, potem je samoupravni organ delovne organizacije dolžan zagotoviti delovni enoti, da z referendumom odloči, kateri proizvajalci bodo morali oditi v drugo podjetje. Konvencija med drugim tudi zavezuje delovne organizacije, da v srednjeročnih in letnih programih razvoja prikažejo morebitne tehnološke presežke delovne sile, način njihovega zaposlovanja in višino sredstev, potrebnih za rešitev tega problema. NEZADOSTNO ZA POLITIKO ZAPOSLOVANJA Podatek, da na področju občine Lazarevac išče zaposlitev 321 oseb, od katerih jih 170 nima kvalifikacije, sicer v sindikatih te občine ni vzbudil veliko zaskrbljenosti. Toliko več pomislekov pa imajo sindikati v Lazarevcu na sedanjo politiko zaposlovanja.. Omenjajo številne primere, ko se razpisni pogoji kroje po kandidatih, ki se žele zaposliti v posameznih podjetjih. Pogosto so ljudje sprejeti na delo samo s pomočjo telefonskih in pismenih intervencij. Spričo tega se je med občani ukcncnimlo prepričanje, da dela ni mogoče dobiti brez zvez 'in jjfjj^p&ročil dovolj vplivnih prijateljev. '* Hoteč premagati dosedanje navade pri zaposlovanju, so se sindikati v Lazarevcu zavzeli, da naj bi delovne organizacije,• kadar odločajo o sprejemu na delo, poklicale vse kandidate in v njihovi prisotnosti opravile dokončni izbor. V Lazarevcu so prepričani, da bi se tako precej polegli glasovi o formalnosti razpisov za zasedbo posameznih delovnih mest, ki so za zdaj, resnici na ljubo povedano, marsikdaj tudi resnični. PROUČUJEJO ŽIVLJENJSKI STANDARD Na področju nekdanjega okraja Sisak delovne organizacije, tako se vsaj dozdeva, iz leta v leto slabše žive, čeprav to ni v celoti odraz njihove dosežene produktivnosti. Tako je bil na primer v petih občinah tega področja dohodek v letu 1967 nižji od ustvarjenega dohodka leto poprej, v nekaterih delovnih organizacijah pa je dohodek ob prvem polletju letos celo manjši, kot je bil lani. Izkazalo se je tudi, da v dobršnem številu delovnih organizacij ustvarjeni dohodek ni zadostoval, da bi pokrili osebne dohodke v povprečni višini 500 novih dinarjev. Na tem področju je v prvem polletju letos 29 delovnih organizacij, le-te zaposlujejo kakih 14 % delavcev, izločilo za neto osebne dohodke manj kot 500 novih dinarjev na zaposlenega. Osebni dohodki pa še naprej upadajo — ne le v najmanj razviti občini Dvor, kjer so bili že vsa leta najnižji osebni dohodki, temveč so upadli tudi v občini Petrinja — za 8 %, v občini Ko-Sčdjnica pa so se osebni dohodki zmanjšali celo za 24 % v primerjavi s povprečjem minulega leta. K temu pa se je pojavila še iz leta v leto večja nezaposlenost prebivalstva. Vse to je neposreden povod za živahno aktivnost področnega sindikalnega sveta v Sisku, ki si prizadeva z, nekaterimi stališči in priporočili vplivati na porast življenjskega standarda proizvajalcev in občanov. Področni sindikalni svet pa je predlagal vsem občinskim sindikalnim svetom, da tudi začno v komunah sindikati takoj analizirati probleme življenjske ravni delavcev in da terjajo od pristojnih organov rešitve, ki bi zagotovile njen porast. k 7 ' 4 A - • ' Na 10 c i cer o e Ptuj V Ptuju ugotavljaj d, da je referendum krajevne skupnosti Ptuj uspel in' da so se obdani polnoštevilno odzvali pozivu za uvedbo- krajevnega sa-. moprispevka za ureditev nekaterih komunalnih problemov. Krajevni samoprispevek bodo zbirali do leta 1973. Ker pa se sredstva iz samoprispevka zbirajo počasi, so v Ptuju sklenili; tla bodo najeli posojilo in tako takoj začeli uresničevati , naloge, ki. so si . jih zadali ob razpisu referenduma. M. F. 6 PODLEHNIK j \ Šola v Podlehniku v osrčju; Haloz je stara že nekaj nad 150 let ter je že zdavnaj povsem dotrajana. Ker je ni mogoče več popraviti,. so se odločili, da zgradijo novo, sodobnejšo in svetlejšo šolo. . Tudi lokacija za gradnjo šole .je že določena. V ta namen . je občina že naročila izdelavo . načrtov. Po predvidevanjih bo .šola veljala kakih 2,500.000 dinarjev. Kolikor bodo sredstva na voljo, bodo šolo pričeli graditi že v letošnjem 'letu in bi : naj bila gotova do prihodnje jeseni. Ker občina sama nima toli-" ko denarja, bi bilo nujno potrebno, da prispevajo svoj delež; tudi republiška izobraževalna . skupnost kot tudi vsa ptujska podjetja, ki naj bi prispevala del. sredstev. F. HOVNIK !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ j i Vera, da je £ opij ljudstva, je £ dejal Lenin. Ca- £ si se spremi- £ njajo In mi se * spreminjamo z 5 njimi. Verni- j kom dosti do- i volimo, prepo- j vedujemo pa versko propa- £ gando. Ne dovolimo tudi £ protiverske propagande, in £ Za dom in družino iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii Novo veliko nagradno varčevanje za vlagatelje vseh vrst vezanih hranilnih vlog pri Kreditni banki Celje in njenih poslovnih enotah ter 111 poštah .na njenem področju © Vrednost nagrad nad 8,000.000 starih dinarjev @ Žrebanje v Slovenski Bistrici v mesecu novembru 1958 KREDITNA BANKA CELJE iiiiiiiiiiniiii urili uiglp NENAVADNA POT SAMOUPRAVLJANJA Kaj je družbeno in kaj privatno? Ob koncu lanskega leta in v začetku letošnjega je ugleden blejski hotel »Jelovica« nekajkrat razpisal delovno mesto za novega direktorja. Kajti dotedanjemu direktorju hotela — Francu Arhu — je potekla mandatna doba. Skoraj hkrati pa je bilo razpisano tudi delovno mesto za novega direktorja v »Izletniškem domu«, v dva kilometra od Bleda oddaljenem Ribhem. , * In na ta razpis se je prijavil prav Franc Arh, direktor hotela »Jelovica«. referentom za personalno in ka_-drovsko evidenco na občini v Radovljici, mi ta uradno ni hotel komentirati dogodkov okrog zadeve v Ribnem. ALI JE TO SAMOUPRAVLJALSKO? Zdi pa se mi, da ne morem mimo nekaterih dejstev, ki so. se zgodila v zvezi' z- imenova- -Izlntniškcga doma« v Ribnem izvozili za vršilca dolžnosti prav Arhovo ženo, ki povrhu vsega po izobrazbi in praksi 'ne Sodi na to delovno mesto? • In slednjič: kako je mogoče, da so na občinski skupščini v Radovljici vse to gledali mirno, kot da se jih nič ne tiče, £ kaj se dogaja z »Izletniškim do-’ moiu,« v Ribnem? Še zlasti zato, - njem direktorja Orl,ema ka,ne- i ffR v ™Bne™! » . i= v«Jlc. dolžno,,] te funkcije S* prav je tako! Krščanska verska skup- | nost Jeffovinih prič v SFRJ J ni številčno preveč pomemb- ■ na — je pa zelo aktivna! ■ Močno sta me v nedeljo 5 revoltirali ženski, ki sta na | dom prinesli listek, da me ! Krščanska verska skupnost £ jehovskih prič vabi na ■ brezplačni tedenski študij 1 biblije! I »Vsak, ki pride, je pri- £ srčno dobrodošel,« piše na £ letaku. In še: »Pridite in £ proučujte z nami brezplač- j no, prispevki se ne zbirajo!« 5 Nič »ne mislim, da moj ra- £ zum ni sposoben logično £ razsojevati stvari in sposo- £ ben odločati o teh življenj- ■ sko važnih vprašanjih,« j prepričan sem, da ni vse £ čisto v redu in prav, če £ versko blazne ženske po £ L„ f- gandne letake verske vse- £ « bine. To bi morala vedeti tudi £ ■ tiskarna »A. G. Matoš« iz £ £ Sombora, ki se s tiskanjem 5 • takih, verjetno dobro pla- ! i čanih iicuinnosti peča! $ M. V. S 1.. i : - ?.Ipd Ji; bi NAZAJ ZA DIREKTORJA »JELOVICE« Sdveda je bil Franc Arh kot izkušen gostinski delavec, v »Jelovici* je bil namreč vrsto .let -direktor,, v »Izletniškem domu« v Ribnem tudi izvoljen za direktorja. Na direktorskem mestu v »Izletniškem domu« v Ribnem pa je bil le slabe tri mesece, ali točno do 10. aprila letos. Ta čas pa mu je bil dovolj, da je popolnoma izmenjal kolektiv »Izletniškega doma« v Ribnem. Zakaj je to storil, ne vemo. Vemo pa, da si je nato okrog sebe zbral sposobne gostinske delavce, po pripovedovanju tistih, s katerimi smo govorili, najboljše iz prejšnjega njegovega podjetja, to je blejskega hotela »Jelovica«. Medtem pa razpis za novega direktorja v hotelu »Jelovica« na Bledu ni uspel. In ker Franc Arh še ni bil povsem razrešen prejšnjega direktorskega mesta, je seveda moral nazaj za direktorja v »Jelovico«., V dveh podjetjih pa Franc Arh ni mogel biti hkrati direktor. Zaradi tega ,ga je kolektiv, zdaj povsem nov, v »Izletniškem domu« v Ribnem na njegovo željo razrešil. Tako v »izletniškem domu« v Ribnem. Ne bi posebej komentiral vsega, dovoljujem pa si kot novinar zastaviti nekaj vprašanj, ki se sama po sebi vsiljujejo: • Najprej: kako je mogel tovariš Franc Arh odpustiti ves prejšnji kolektiv »Izletniškega doma« v Ribnem, to je kolektiv, ki je prav njega izvolil za direktorja? • Potem: zakaj st je tovariš Arh zbral okrog sebe le ljudi, in to večino iz hotela Jelovica; mar zato, da so kasneje delali tako, kakor je on hotel? • Nato: ali je bilo res najbolj primerno, da je kolektiv fudi občinska komisija za izvolitev" direktorja oziroma vršilca njegove dolžnosti dati soglasje za njegovo izvolitev. V tem primeru pa je ta komisija očitno obstajala samo na papirju. Verjetno pa vsa stvar le ni zadeva omenjene komisije, marveč še koga, ne samo na občinski skupščini v Radovljici, marveč tudi sindikatov in ne nazadnje tVli organizacije. Zveze komunistov v občini,. Sicer tudi sam ne znam ločiti, kaj je pri zadevi »Izletniškega doma« v Ribnem družbenega in kaj zasebnega? MILAN ŽIVKOVIČ je »Izletniški dom« v Ribhem ostal naenkrat brez direktorja. Kaj pa zdaj? ZA V. D. DIREKTORJA ARHOVA ŽENA Kaže pa, da se je Franc Arh precej s težkim srcem odrekel direktorskega mesta v »Izletni-r škem domu« v Ribnem. Sicer si drugače ne znamo razlagati njegovega truda okrog tega, kdo bp njegov naslednik v Ribnem. Kaj hitro je našel rešitev in za v. d. direktorja v »Izletniškem domu« v Ribnem priporočil kolektivu tega doma kar svojo ženo. Kolektiv pa jo je brez pomišljanja, vsaj tako smo lahko razbrali iz zapisnikov, izvolil za vršilca dolžnosti direktorja. In kaj je ne bi, saj smo že omenili, da je novi kolektiv-v »Izletniškem domu« v Ribnem oblikoval Franc Arh sam. Kolektiv pa si je verjetno mislil, če je bil Franc Arh odličen direktor, bo tudi njegova žena dober vršilec .dolžnosti _ direktorja, pa čeprav je prišla §j. Kolektiv tovarne volnenih izdelkov v Majšperku je v letoš-na to delovno mesto naravnost g njem letu poravnal vse obveznosti in stroške za letovanje 62 mestf vn0WvšemŠzdravft°vene?n | otra*- Letovali so v počitniškem domu v pogradu na moru domu na Bledu. Se pravi, je pre- m 10 dni- To 80 seveda bili v glavnem otroci članov njihove vzela vodilno delovno mesto v gostinstvu brez ustrezne izobrazbe za to delovno mesto, kaj šele prakse v gostinski dejavnosti. ■ ' - i ■’ > ■ l / KAJ PRAVIJO f NA OBČINI V RADOVLJICI? DOPISNIKI POROČAJO S MAJŠPERK Zgled, vreden posnemanja 1 delovne skupnosti, doma iz Majšperka in haloških gričev, Večina p med nj.imi je bila letos prvič na morju'. Upajmo, da bodo v tem | kolektivu s tem nadaljevali tudi -vsa.;,poslednja leta in da bodo E prav tako zgledu tega kolektiva že naslednje leto sledili še 1 mnogi drugi kolektivi. 1 f «' " . ■ F. HOVNIK U O TOVARNA - A E RO JOE PET - • ••• . .v. ......... ... , .. . . . . . Na osnovi dogodkov okrog i imenovanja direktorjev v hote- E lu »Jelovica« na Bledu in »ifc- 1 letniškega doma« v Ribnem pri g Bledu pa so se po Bledu in Ra- g dovljici raznesle najrazličnejše g osnovane in neosnovane govo- m rice okrog Franca Arha in nje- 1 gove žene. ' E Vsi, ki poznajo zdaj spet di- jj-rektorja hotela »Jelovica« in m njegovo - ženo, so se spraševali, g kako je mogoče, da je Franc Arh g direktor uglednega blejskega m hotela, njegova žena pa ima v 1 privatnih rokah »Izletniški dom« § v Ribnem pri Bledu. Nekateri? so M se to javno spraševali celo v 1 pismih bralcev v osrednjem slo- j venskem dnevniku »Delo«. Tudi sam sem bil vse do-tte- g daj, dokler se nisem oglasil na 1 občini v Radovljici, prepričan, 1 da ima Arhova žena »Izletnjški 1 dom« v Ribnem’ v zasebni; lasti. E Toda, kot že povedano v uvodu tega zapisa, ni tako. Na upravi za dohodke na občini v Radovljici dogodkov okrog »Izletniškega doma« niso hoteli komentirati. Razumljivo, zakaj ne? Vse okrog razpisov in imenovanj za direktorja ozirorpa kasneje vršilca dolžnosti ‘;te funkcije, je formalno pravno-6 v redu. To sem se na lastne oči prepričal iz zapisnikov, ki jih v mapah pod zadevo »Izletniški dom v Ribnem« hranijo v občinskem arhivu. Tudi ko sem se pogovarjal z Rajkom Kalanom, • PTUJ Stanovanja za upokojence Društvo upokojencev v Ptuju bo V letošnjem in prihodnjem | [letu nakupilo iz sredstev sklada za stanovanjsko gradnjo več H | .stanovanj- za svoje .člane, ki živijo v neprimernih stanovanjih 1 | ali ki stanovanj niti nimajo. Upokojenci bodo dobili stanovanja v novih blokih v Volk- g [.marjevem naselju, in sicer v pritličju in prvem nadstropju, g i Najemnina pa bo znašala od 80 do. 110 dinarjev mesečno, B ; odvisno od velikosti stanovanja. Stanovanja bodo opremljena jj i s švedsko.kuhinjo ter bo v ;njih centralna kurjava. Med upoko- 1 I jenci-je precej zanimanja za ta stanovanja, .kajti, mnogi .izrned | i upokojencev živijo v res neprimernih stanovanjih. ! " ' ’ ’ ' ’ A _ H. F. g [ • BOHINJ Gradnja ceste Bled—Bohinj lepo napreduje Podjetje Slovenija ceste, ki je prevzelo rekonstrukcijo ceste | ; Bled—Bohinj, se trudi, da z gradnjo ceste ne ovira prometa, jj Do Nomnja je še promet po stari cesti, od tod dalje pa že delno | po novi. Na grobo je cesta že zgrajena od železniške postaje 1 v Nomnju do priključka na cesto v Bohinjski Bistrici. Seveda g so v gradnji še mostovi, močni oporni zidovi in lotiti se bo J -treba še skalnatega griča pred Nomnjem. Graditelj upa, da | bo cesta do jeseni na grobo dograjena in morda tudi že jj prevlečena z asfaltno prevleko. Povsem gotova pa bo šele S prihodnje leto. Rekonstruirana cesta bo velikega pomena za g dvig turizma v bohinjskem kotu, ker bo sodobno urejena in g znatno skrajšana. p.' U. J PODOBE NAŠEGA ČASA - ...toplo pozdravljam v n?*1 sredi našega tovariša ljudske; ga poslanca, ki me je včeraj prosil, naj organiziram prilej' nost, da bi lahko osebno, V neposrednem stiku s terenou1 razložil, kako je s tisto stvai# šele potem pa bi se pogovorili’ če je treba kakšnih sankcij U’ — S kakšno stvarjo? vpraša človek v drugi vrsti. Mar je f skupščini že vprašal, zakaj .n1 več regresa na gnojilo? Ni sed še bral! f — Ne gre za gnojila; gre P njegovo garažo. ‘— No, to me pa čisto nič 6° briga, zamahne možak z roko* — Zato pa toliko bolj njega-povzdigne glas človek za d?" lovno mizo. Nič lažjega, ki* Človeka spraviti ob dober gl*5-kot dela dandanes naše časopisje. Kaj ste res taki, da boste našemu človeku, ki je A stiski, obrnili hrbet?! Omizje se umiri. T — No, naj pove! reče koncil0 možak v' drtigi klopi. Vse glave prikimajo. i — Dragi tovariši volivci! Povzdigne glas ljudski poslane0 Tone Porenta. Z velikim zadovoljstvom lahko ugotovim* 9° ste. . . — Pusti to, Tone, saj nis' na mitingu! Po domače poveJ' v čem je stvar, pa bo za V?e Opra- • v • 1 violo prav, seže poslancu v besetf predsedujoči. Ne boj se, rA prišel med rokovnjače... -— Prav, če tako hočete! prikima Tone in si z robcem otle čjBIo. Bilo -je takole; nS dvorišču hiše, kjer stanujem, so ti-, ste Banke, ki so se zdaj kod' j promitirale, gradile garaže, P1 pa nisem imel garaže. No, ^ bi prišel do garaže, sem / prosil banke za kredit, paTf mi ga najprej odbili, kasu*1., pa se je situacija spremen*, in so mi ga dali, kaj jaz zakaj. No, potem sem pa NOVICAH bral o tisti aferi. se pravi, da sem šele iz časopisa zvedel, med kakšne lj<; sem padel. Ce bi to vedel Vter, bi kredita nikoli ne vzel! J?’, no, da deformacije v banki1? drugje hajostreje obsojam. S3., se pa mojega primera tiče, d ] slim, da nisem kriv, ker nis-° vedel za ozadje vsega, kajti,^ banki so ravnali pavšalno ’ delili kredite po svoji logi1* j Toliko sem betel tu iznesti. v pa kakor veste in znate. — Hvala lepa za pojasnil0' tovariš, prikima predseduj1.. No, kaj boste rekli? Ima* kaj na 'srcu, Matija? Možakar v drugi klopi #c nerodno presede; — Ne, tovafiš predseddij Prej sem se samo zato oSjg01' ker sem tiiislil, da sedimo * ’ pred poslancem, zaradi gnti la... Kak«1 t)>l° nič! — Torej nihče ste torej videli, možje, je stvar vse preveč napihni V imenu tovariša "poslanca ^ lepo zahvaljujem, da ste PriL na sejo, na kateri smo to vo vsestransko razčistili. *'?:! kor ste slišali, tudi naš tov;a ^ poslanec obsoja vse defori11, cije, o katerih je bilo Sov°oC( hkrati pa izraža protest neobjektivno pisanje no' ‘Lejev, ki so njegovo ime noo^Rj, vorno pomešali z imeni J-iu ki bodo za svoje grehe od*L varjali pred sodiščem. PrCV,i ) gam, da se vsi skupaj, kot tovariš posianeč, vsak v okolju, kjer dela i« Ljt zavzamemo za uresničev« -„ smernic, ki jih je ne^ZiiO tega sprejela naše Par}f> vodstvo. Želi še kdo besed ■ ^ — Jaz! dvigne roko Porenta. Tovariši, dovoilte. izraziti prepričanje, da I!’ oj0 vaše stališče v zvezi z 'AfH zadevo v veliko moralno v -pri nadaljnjem delu zak/ i° vajanje naše gospodarsK^,,-družbene reforme in v jU? kretnih prizadevanjih za |eg3 življenjskega standarda 0 delovnega človeka. VINKO BLAT^1^ POGOVOR Z UPRAVLJAVCI 9 POGOVOR Z UPRAVLJAVCI :5i;i:iii!!!li;;«l!!!iiNiillill!l!iraillil!!;!!!i;!l;iiSllnii|iil!i!li!i!;iliiii;ia^ OBETAJOČA PRIHODNOST 1 Iz tiast* družbe Ne dolgo tega smo izvedeli v Zagorju, da tamkajšnje lesno industrijsko podjetje resno išče pota do poslovno tehničnega sodelovanja s sorodnimi podjetji. Med sorodnimi podjetji, s katerimi bi lahko uspešno sodelovali, omenjajo Lesni kombinat Ljubljana. Ta novica je bila tudi povod za današnji pomenek z JOŽETOM DOLŽANOM, predsednikom delavskega sveta in vodjo nabavne službe, v Lesnem kombinatu Ljubljana. Ta 900-članski kolektiv želimo pobliže spoznati, izvedeti za njegovo poslovno in gospodarsko usmeritev in končno slišati, kaj sodijo v kombinatu o novici, ki smo jo slišali v Zagorju. »Pred petimi leti se je združilo pet lesnih podjetij v lesni kombinat, lani se nam je pridružilo še šesto podjetje — Edilit,« predstavlja svojo delovno organizacijo Jože Dolžan. »Poleg uprave imamo 8 lesnih obratov in maloprodajno trgovino. Naš proizvodni program obsega žaganje hlodovine, stavbeno mizarstvo, galanterijske izdelke, pohištvo, izdelavo zabojev, rulet, tesarsko dejavnost, izdelovanje montažnih hišic, vikendov. V glavnem delamo po individualnih naročilih, razen v Podpeči, kjer je razvita serijska proizvodnja obešalnikov. Sko-. raj celotno proizvodnjo iz Podpeči tudi izvažamo, izvažamo pa tudi žagan les in montažne hišice.« Letošnji finančni načrt soli kombinatu privili za nadaljnje štiri navoje. V primerjavi z lanskim poslovanjem kaže. letošnji polletni obračun ugodnejšo podobo. Plan dohodka so. presegli za 13 %, za sklade so prigospodarili kar 60 */# več sredstev kot v prvem pollelt-. ju lani, povprečni osebni dohodki pa so se zvišali od 720 dinarjev na . 800. dinarjev. »Se zmeraj smo v osebnih dohodkih pod republiškim po--prečjem, med lesarji pa- nekje v sredi,« ugotavlja Jože Dolžan. »Ko bomo uspeli v naših proizvodnih in poslovnih načrtih, si lahko obetamo boljše gospodarske rezultate in zato tudi višje osebne dohodke.-« Za kakšen proizvodni in poslovni načrt gre? »Z nekaterimi izjemami se v posameznih obratih proizvodni programi duplirajo. Proizvodne zmogljivosti so na tak način nesmotrno razvrščene in izkoriščene, stroški so večji, ekonomski uspehi pa manj ugodni. Zato bomo po posameznih obratih združili eno vrsto proiziiodnje. V Škofljici že rekonstruiramo žagarski obrat, kjer bo poslej skoncentrirana naša žagarska industrija. Tudi druge obrate bomo z rekonstrukcijo, modernizacijo in koncentracijo strojnih in kadrovskih zmogljivosti pripravili za nove naloge.. Letos smo nakupili precej moderne strojne opreme. Spovedno s tehničnimi spremembami bo potrebno spremeniti, glede na zahteve trga, nekatere proizvodne . programe. Klasično stavbeno pohištvo na primer trg že odklanja. Zato pripravljamo za naše tesarje nov obetajoč proizvodni program.« Kaj pravite k novici iz Zh-gorja? »Na zadnji seji delavskega sveta smo se seznanili z vsebino razgovorov, ki so - jih imeli predstavniki štirih sorodnih podjetij. Resnično so vsa prizadevanja vodstev podjetij usmerjena v iskanje poti za učinkovito poslovno tehnično sodelovanje. Tako prizadevanje smo na našem delavskem svetu podprli. S poslovno tehničnim sodelovanjem bi se proizvodno in poslovno uspešneje uveljavljali. Razdelili bi si delo, skupno bi snovali razvojni program, skupno bi proučevali trg itd.., itd. V takšni navezi bi lahko prevzeli na primer kompletno vsa lesna dela na stavbi. To je zelo pomembno, ker bi na ta način veliko laže sklepali kupčije z gradbenimi, podjetji. Več o tem zaenkrat ne bi mogel povedati. Do konca, leta, tako predvidevamo, bodo zadeve povsem znane.« Omenili ste gradbena podjetja. Glede na proizvodni program morate hoditi po gradbiščih z -gradbinci z roko v roki. Se te vezi tudi poslovno .utr ju je jo. »Poslovno tehnično sodelujemo z gradbenim podjetjem Grosuplje. Bistvo teh vezi. je v proizvodno komercialnem sodelovanju. Tako smo se dogovorili, in ta dogovor tudi spoštujemo, da si bomo pomagali pri oddaji del. Grosuplje nam ponuja možnosti zd opažno dejavnost, mizarske izdelke. Pri nas pa bomo odprli gradbena dela in teh glede na predvidene rekonstrukcije ne bo malo.« Oprostite, morda neumestno vprašanje: Ali vaš kolektiv ve za velike načrte, ki se, razumljivo, v začetku snujejo v glavah vodstvenega kadra? »Mimo drugih oblik obveščanja, kot so na primer zapisniki samoupravnih organov, ki jih. dobijo vsi obrati, zagotavlja dobro obveščanje zelo razvejena samouprava. Lani je na primer v takšni ali drugačni opliki neposredno sodelovala v samoupravnih odločitvah tretjina kolektiva. Poleg tega pa smo se domenili, da bomo imeli obvezno dvakrat letno sestanke po obratih, kjer bodo najodgovornejši vodilni delavci nadrobno seznanili kolektiv. z rezultati gospodarjenja in s programskim razvojem podjetja. Tak sestanek je bil ob zaključku letošnjega prvega polletja, kjer so poleg finančnih rezultatov delavci izvedeli, da se vodstvo pogovarja o raznih oblikah integracije. Vsak obrat pa je zvedel tudi za svoj perspektivni razvoj in za prihodnjo usmeritev celotnega podjetja.« L V. milili 14. MEDNARODNI SEJEM Vin, žganih pijač in sadnih sokov Tisoč medalj Tako kot vsako leto, bo tudi letos septembra v Ljubljani tradicionalni mednarodni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov. Posebni strokovni komisiji. predsedovala sta jima dipl. ing. BOŽIDAR STANKOVIČ, v'odja oddelka žganih pijač podjetja »Prokupac« iz Beograda, in ’»g. ZVONIMIR SIMClC, enolog in upravnik vinske kleti pri kmetijski zadrugi Brda, Dobovo v Brdih, sta letos podelili poslanim vzorcem več kot *isoč zlatih in srebrnih medalj. ®odne sokove je strokovna ko-'nisija ocenjevala šele 19. in 20. ,fSa mesca. Program letošnjega vinskega Sejma, ki bo trajal od 30. avgu-do 8. septembra, je takšen-*e: mednarodno ocenjevanje iin, žganih pijač in sadnih sokov, sejem vin, žganih pijač in !adnih sokov, specializirani se-kletarske in vinogradniške Opreme, specializirani sejem gostinske in turistične opreme ler posebne prireditve, kot so: “'ednarodna pokušnja vin, tekmovanje barmanov in različni kostinski večeri. žgane pijače razstavljajo: P.vstrija, Avstralija. Bolgarija, finska, Francija. Irska. Italija, :?rael Dh Nemčija, ZR Nemila, Poljska Škotska in Jugo-Flavija, vina pa: Argentina, ?vstralija, Avstrija, Bolgarija, ' oškoslovaška, Francija, Grčija Italija, Izrael. DR Nemčija, ortugalska, Romunija, Švica, ‘‘"kija, ZDA in Jugoslavija. Izvedeli smo še. da so vse f^Pele žgane pijače zelo dob-,.p> Posebno dobri so inozemski ikerji. Samo za vina pa je Ju-kostavija dobila RO zlatih in 188 robrnih medalj ter 7 pismenih ODMEVI ŠE ENKRAT: »ZAKAJ ANICA JOČE?« Ne morete si misliti, kako vesela sem bila obljube, da mi bo podjetje Prehrana pomagalo ublažiti stanovanjsko stisko, če bo moglo. Doslej namreč nisem vedela, da obstaja še kaka druga, izjemna pot do stanovanja, kakor tista, ki je zame nedostopna. Tovariš Lipovšek piše v odgovoru na intervju novinarke Kobalove z menoj, naj bi z možem varčevala za stanovanje in navaja, koliko sva v zadnjih dveh letih zaslužila. V seštevke ne dvomim, toda nisem lagala, da si iz meseca v mesec izposojam denar, kakorkoli se trudim, da bi ga gospodarno obrnila. Ko sem se poročila, je šel mož v izposojeni obleki k poroki. Potem sem jaz dolge mesece ostala zaradi nosečnosti in poroda doma, tako da sva živela s 170 dinarji — moževim skromnim zaslužkom. Bilo je komajda za hrano. Po zaposlitvi sva morala sebe in otroka obleči, kupila sva si spalnico za 3000 dinarjev in zasebni kredit povrnila v šestih mesecih. Tako je šlo iz meseca v mesec, ker je bil najin Mihec zaradi stanovanjske stiske večidel v reji, midva pa zavoljo podna.jem-ništva v več stanovanjih nisva smela kuhati doma. Prehranjevanje zunaj pa je za naju drago. V odgovoru tovariša Lipovška pa me nekaj navedb boli. Opis, kako sem prišla v Prehrano, izzveni, kot da bi me zaposlili za čistilko Supermarketa. V resnici sem bila sprejeta kot kvalificirana prodajalka v Marketu in šele dva meseca zatem prestavljena v Supermarket na delovno mesto kvalificirane prodajalke, kar sem tudi ves čas po vrnitvi v to podjetje. Da sem odšla za nekaj mesecev stran, je krivo stanovanje. Premestili so me v poslovalnico na Brinju, kjer je delovni čas deljen. Takrat sem se vozila t Vrhnike v Ljubljano in bi morala zaradi slabih prometnih zvez ostajati z doma od šestih zjutraj do desetih zvečer — ob majhnem otroku. Mislim, da bj tovariš Lipovšek lahko tudi drugače prikazal krhanje mojega zakona, če je bilo to že potrebno. »Zakonska idila se je za- čela krhati« prav zaradi neurejenih stanovanjskih razmer. Ce bi z možem vedela takrat, ko sva stanovala na odprtem podstrešju, da je mogoče dobiti pri podjetju stanovanje tudi z manjšim lastnim deležem, kakor je predpisan v Prehrani, bi mogoče le kje dobila spet zasebno posojilo. V banki sva bila namreč že zadolžena. Želim si samo to, da bi vodstvu podjetja res uspelo kako najti stanovanjsko rešitev zame, kajti zdaj mi je še sinček zbolel na pljučih. Četudi ga zdravijo v bolnišnici, se bo moral vrniti spet v okolje, ki je za otroka, nagnjenega k tuberkulozi, vse prej kot primerno, če ne dobim sobe. kjer bi lahko s svojim Mihcem mirno skupaj živela. ANICA RESNIK 'snanj. ......................-- j V Švici, blizu Bodenskega je-• zera, zaposlimo j l K ponudbi je potrebno prilo-; žiti spričevalo o kvalifikaciji in dokazilo o izkušnjah v kon- kvalifieirano šiviljo g, Na dan otvoritve bo izšel tu- ! fekcijski stroki. 1 Uradni katalog z vsemi pra- I '‘Julki v slovenskem, hrvatsko-rbskem, angleškem, Iranco- MSMŽMEST _PQHI ŽTVO ipe.m> italijanskem in nemškem n.*'ku. v katalogu bodo objavlje-|n seznami vseh razstavljavcev Proizvajalcev, ki so poslali v „ eno vina, žgane pijače in sad-u. sokove, specifikacija teh pi-**> dodeljene nagrade. M. V. : Dober zaslužek, petdnevni te-| den, povračilo potnih stroškov, i za stanovanje poskrbljeno. ! • ■ ! Ponudbe naslovite na: VV. Kriesemer & Co AG„ Wassergasse 23 CH 9001 St. Gallen (Schweiz) j Kandidatke opozarjamo, da ! morajo urediti zaposlitev prek i pristojnega zavoda za zaposli- * ] tev. \|A& BATERIJE za tranzistorje • specialno za transi-storje nova baterija SUPER PL po angleški licenci VI DOR 9 50 % daljša življenjska doba 9 plastična prevleka onemogoča Izločanje kisline • Izredno natančne mere • elektronska kontrola kvalitete TOVARNA BATERIJ ZMAJ LJ U B L J AN A ZA IN PROTI »Šesti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije zavzema politično stališče, da je potrebno do kofiea tega leta sprejeti zakon o skrajšanju delovnega staža od 40 na 35 let za moške in od 35 na 30 let za ženske ter za znižanje starostne meje od 60 na 55 let za moške in od 55 na 50 let za ženske.« To stališče VI. kongresa doživlja v javnosti najrazličnejše razlage. V naslednjih številkah našega lista jih bomo zapisali. , Tokrat smo prisluhnili delavcem nekaterih jeseniških kolektivov. • Janko Burnik, pomočnik direktorja v Zdravstvenem domu na Jesenicah: Z enakimi porgisleki. kot smo nekateri delegati spremljali predlog kongresa, se ne morem zavzeti za splošno znižanje delovne dobe. Vedeti je potrebno, da niti sedanje pokojnine niso urejene, kako naj potem z novimi zahtevami pritisnemo na pokojninske sklade. Potrebno, pa bo upoštevati težavnost delovnih mest bolj izdatno, kot smo jih upoštevali doslej. Tri leta se že srečujemo s primanjkljajem v zdravstvenem in socialnem zavarovanju. To očitno kaže na nepravilno primarno delitev sredstev za te namene, pa tudi na neracionalno trošenje sredstev. Zdravstvene ustanove najbolj občutimo, kaj pomeni manj sredstev, enako pa ne bi mogel trditi za zavode socialnega zavarovanja. Tako bo potrebno sporedno, ko borno reševali zakon o pokojninskem zavarovanju, revidirati tudi trošenje sredstev za posamezne dejavnosti. © Dr. Bartol Keržan, Zdravstveni dom na Jesenicah: Z ekonomskega vidika je doba vračanja sredstev, ki jih dobi posameznik v obliki pokojnine, veliko prekratka. Po svetu je delovna doba enako dolga kot pri nas ali celo daljša. Menim, da bi lahko upoštevali skrajšano delovno dobo samo za nekatera izredno težka delovna mesta, na primer za rudarje. Naši delavci se zadnja leta upokojijo v dobri fizični kondiciji; pred leti je bilo na Jesenicah drugače, mnogo je bilo silikoznih obolenj. Za tiste delavce, ki zadnja leta pred iztekom delovne dobe omagajo, je potrebno iskati vzrok za izčrpanost drugod: v slabotni fizični konstituciji in glede na takšno konstitucijo v neprimerni izbiri poklica, ali pa so si nekateri delavci na drugi način, na primer s pijačo skrajšali življenjsko dobo. Za ženske upravičujem pet let krajšo delovno dobo. Menim, da je ta razlika v redu, ker je potrebno odšteti od njene 35-letne delovne dobe mnoge izostanke, ki jih upravičuje z naravno funkcijo, na primer izostanki ob porodu, skrajšani delovni čas po porodu. Neekonomično je. da smo mlade ljudi iz različnih vzrokov upokojili. Smo v takšnem položaju, da morajo aktivni zavarovanci sproti vzdrževati upokojence. Če je to razmerje neugodno, so skladi pokojninskega zavarovanja preveč obremenjeni in posledice se kažejo v nizkih pokojninah. Velika napaka je, da ribari socialno zdravstvena politika v kalnem in nima interesa, da bi ljudje točpo vedeli, koliko denarja trošimo za eno ali drugo potrebo. Na primer, malokdo pomisli, da izplačujemo iz sredstev, namenjenih za zdravstveno varstvo, tudi hranarino. otroški dodatek, "še manj pa vedo, da iz teh sredstev plačujemo tudi administracijo socialnega zavarovanja. Zato mislim, da bi morali govoriti o bruto osebnih dohodkih, da bi vsak delavec natanko vedel, koliko odvaja za posamezne potrebe. © Milan Hrast, šef komerciale v Splošnem gradbenem podjetju Sava, Jesenice: Zaradi fluktuacije ne le iz gradbenega podjetja v gradbeno podjetje, ampak bolj pogosto odhodi delavcev iz gradbeništva v druge gospodarske in negospodarske dejavnosti, bi se tudi v gradbeništvu lahko sprijaznili s 40-letno delovno dobo. Nedvomno je osnovni razlog za tako opredelitev premalo sredstev v skladih pokojninskega zavarovanja. Za ženske, ne glede na to. kakšen poklic opravljajo, pa sodim, da je 35-letna delovna doba predolga. © Branko Trojan, referent za mehanizacijo in v. d. varnostnega tehnika v Splošnem gradbenem podjetju Sava, Jesenice: Delovno dobo zidarjev bi morali bonificirati Poleg tega, da je to fizično težak poki i d. so ti delavci leto in dan izpostavljeni vremenskim neprilikam. Podobno je z delavci v kamnolomih in peskokopih. Eni in drugi pogosto obolevajo, prizadevajo jih kronične bolezni, ki so posl-edica prehladov, med drugim je naj pogostejša bolezen — revma. Na splošno pa se mi zdi, da bi moški lahko delali 40 delovnih let. medtem ko bi za ženske ustrezala 30-letna delovna doba. Vedeti moramo, da nimamo urejenih pogojev, na primer otroškega varstva in družbene prehrane, da bi bolj razbremenili ženske in jim skrajšali njihov sedanji dolg delovni dan. © Karl Frančiškin, direktor trgovskega podjetja Rnžca, Jesenice: Na primeru našega podjetja, kjer je več kot 90 odstotkov zaposlenih žensk, menimo v kolektivu, da bi bilo skrajšanje delovne dobe pozitivno. Pogosti bolezenski izostanki in predčasne invalidske upokojitve dokazujejo." da tako dolge delovne dobe. kot je sedaj v veljavi, ženske, posebno matere, ne morejo zdržati. Naše statistike tudi kažejo, da se odstotek bolezenskih izostankov nenehno veča. Z novo moderno organizacijo maloprodaje so prodajalke tudi bolj fizično obremenjene, zato se zavzemamo pri nas za skrajšano delovno dobo. tudi za ceno, da bomo zato, razumljivo, morali odvesti več prispevkov. © Srečko Mlinarič, predsednik IO sindikalne organizacije Železarne Jesenice: Tudi s skrajšanim delovnim časom ustvarjamo ugodnejše življenjske in delovne pogoje delavcev. Zato menim, da 40-letna delovna doba za moške ni predolga. Nikakor pa se ne strinjam, da bi uzakonili tako dolgo delovno dobo za ženske. Ze sedaj kažejo izračuni, da ne bomo mogli zdržati sedanje pokojninske osnove tudi pri podaljšanem delovnem času. Tako se poraja resnično vprašanje, kje vzeti denar za skrajšano delovno dobo. Edina rešitev je potemtakem vztrajati pri podaljšani delovni dobi s tem, da bi najtežja delovna mesta izvzeli in jih ustrezno beneficirali. V martinarni, pri plavžih, samotami in livarni delavec zadnji dve leti pred upokojitvijo opeša. Predlog je bil. da bi v železarni beneficirali 1047 delovnih mest. Toda nedavno sprejet zakon ne pove, katera delovna mesta je potrebno beneficirati, ampak se v glavnem sklicuje na delovne enote in na- nekatera delovna mesta. Zato bo potrebno pri nas ponovno pregledati deloma mesta in predloge za benefikacijo uskladiti z zakonom. Če bo morala železarna plačati za benefikacijo l.R odstotka od bruto osebnih dohodkov, bo najbrž kmalu razmislila o bolj ekonomični naložbi teh sredstev, o naložbah v tehnologijo in v izboljšanje delovnih pogojev. © Božo Pančur, varnostni tehnik Železarna Jesenice: Izkušnje v železarni govorijo za skrajšano delovno dobo. Osebno pa nisem za skrajševanje delovne dobe, pač pa šem za izboljšanje delovnih pogojev. Saj se nasploh delavci zavzemajo za skrajšanje delovne dobe predvsem za tiste delavce, ki jih je težko delo izčrpalo. Pomeni, če bi bili delovni pogoji v redu, ne bi bilo razlogov za skrajševanje delovne dobe. »Kramp in lopata«, ki najbolj iztrošita človekove moči. nimata več prostora v modernem razvoju tehnike. Torej bo potrebno ustvariti take pogoje, da bo delavec s polno močjo delal ne glede na starost. Ko se delavec na delo privadi, si želi dalje le, da bi si delo olajšal. V mnogih podjetjih se takih investicij ogibajo, ker jim že v krajšem času ne vračajo naložbe. Ne pomislijo pa na to, da je vsaka naložba za boljše pogoje in za boljše počutje delavca dolgoročna, zelo donosna investicija. Dokler ne bomo ustvarili boljših delovnih in življenjskih pogojev, sem zato, da izčrpanim delavcem skrajšamo delovno dobo. I. VRHOVČAK A Kako gospodarimo INIMIMmiMMMMIIIIMHHtHiMIIMHMUHI »A CDeMtA ZANESLJIVO VARUJE KOŽO PRED SONČNIMI OPEKLINAMI, JO OSVEŽUJE, NEGUJE IN JI DAJE OBSTOJNO TEMNO BARVO KRKA krema mleko spray olje spray pena KRKU TOVARNA ZDRAVIl NOVO MESTO .asecee—MiMimiiiiiiMiiMii PRI VRHNIŠKIH USNJARJIH SE JE REFORMA ZAČELA ŽE PRED SESTIMI LETI Poroštvo so rezultati gospodarjenja »Vsem usnjarjem v Jugoslaviji ne gre najbolje. Po eni strani je temu kriva zastarelost in zaostalost naše usnjarske industrije. Po drugi strani pa je v naših usnjarnah premalo strokovnega kadra, ki bi z znanjem in strokovnim ddlom omogočil sodobnejšo proizvodnjo tudi v tej panogi ...« mi je dejal Tone Debevec, direktor Industrije usnja z Vrhnike. »Ali to drži tudi za vašo tovarno?« sem mu segel v besedo. TA Tass politično ozračje se je m v zadnjih mesecih močno I W vzvalovilo: najprej so ga m vznemirile ugotovitve z avtoritativnih mest o »nedopustnih deformacijah našega družbenega življenja«, nato pa so izbruhnile afere. Kamioni, tveekendi, posojila! O nekaterih med njimi, denimo o bančni, smo lahko brali v našem dnevnem tisku kar v nadaljevanjih, njihovi opisovalci pa so jih tako spretno raztegnili po časopisnih stolpcih, da so »našemu delovnemu človeku« povsem nadomestile branje dobre kriminalke. Na koncu je povsod pisalo: Zadeva je pri javnem tožilcu, zadnjo besedo bo izreklo sodišče. In še: da vas ni sram! Kakor je moč poluradno slišati, je nekaj takšnih in po- no« za uravnavanje davčne politike pa imajo tako v rokah skupščine, družb eno-politične skupnosti, ki so že po ustavi dolžne, da na svojem območju ne trpe izkoriščevalcev tujega dela in bogatašev. Ce jih trpe, pomeni to le, da njihova samoupravna aktivnost ni v skladu z ustavo in z veljavnimi zakoni. Se bolj napak in ekonomsko škodljivo pa bi bilo, če bi vso svojo ogorčeno samo-upravljalsko energijo, ki se je prebudila v nas ob zadnjih aferah, usmerili le na zbiranje denarja (s pomočjo davkov), zanemarili pa skrb za njegovo porabo. Kakor da bi tega že ne delali! Nekatere aferice in njihove vzroke smo neznansko napihnili, vse krivce že po- AFERE dobnih anomalij še na zalogi za jesenske dni. Na marsikaterem podopustniško spočitem obrazu je tudi že moč razbrati vprašanje: Kdaj neki se bo dvignila zavesa, da bomo videli tudi drugo dejanje? No, drugo dejanje je že tu. Komisije delajo s polno paro. Pogledalo se bo vire bogatitve. Nepravično bogatitev (kakor da je pri nas pravična dovoljena. Sicer pa: kaj je bogatitev?) bo treba v kali zatreti. Kazalo bi obdavčiti premoženje in različne oblike porabe zaslužkov za luksus. Kazalo bi tudi znižati gornjo mejo neobdavčenega osebnega dohodka pod 20.000 N-dinarjev, seštevati dohodke v družini, dodatno obdavčiti honorarno delo itd. Skratka: glavno orožje zoper anomalije (razen moralnih sankcij in kazenskih pregonov seveda) naj bo davčni vijak. Napak bi bilo, če bi zdaj rekli, da z nepodkupljivo in strogo, predvsem pa sodobno davčno politiko ni mogoče odpraviti glavnih virov bogatitve pri nas. Ce tistemu, ki kaj ustvari (z delom ali kako drugače) z obdavčitvijo sproti po-bereš vse, kar ima po splošni ljudski presoji preveč, ne bo nikoli bogat. »Škarje in plat- znamo, vse imajo že v rokah sodišča (ker gre pač za osebno okoriščanje na račun tujega dela), o glavnih junakih nekaterih družbenih afer (na primer o avtorjih ekonomsko zavoženih investicij) pa smo lepo tiho, ker gre pač za »objektivne vzroke-«, »nepoznavanje dinamično spreminjajočih se tržnih zakonitosti, uvozno-izvoznega režima, carinskih barier itd.«. Pravijo, da v pravu nepoznavanje predpisov in neznanje — ko teče beseda o odgovornosti — nista olajševalni okoliščini. V naši družbi pa teče (vsaj vse doslej je) le načelna beseda o osebni, kolektivni in družbeni odgovornosti za ukrepe in odločitve upravnega ali samoupravnega značaja, zato je neznanje, ki botruje stomilijonskim izgubam, lahko celo priporočilo za še odgovornejši in še bolje plačani položaj v gospodarstvu in družbi. Dokazi? Kakor da niso na dlani: mar plačujejo izgube »zaplaniranih objektov« njihovi •■'■botri«!? Velja tore) zastaviti vprašanje: Kdaj bomo »obdavčili« tudi subjektivno krivdo za »objektivne vzroke« družbenih izgub?! VINKO BLATNIK »Pred šestimi leti smo bili tudi mi v težavah, v kakršnih se je danes znašla marsikatera usnjarna ali pa tovarna čevljev. Za nas se je tako že pred šestimi leti začela reforma. Takrat, ko nam je šlo najslabše, smo si rekli, zdaj moramo stisniti, ali pa propademo. In s trdim delom in odpovedovanjem marsičemu smo se iz leta v leto prebijali do boljših rezultatov gospodarjenja. Danes lahko rečem, ne da bi pretiraval, med usnjarji, ne samo v Sloveniji, marveč v vsej Jugoslaviji, nekaj pomenimo. Naš, manj kot 600-članski kolektiv, proizvede kar eno šestino vrednosti tovrstne proizvodnje v Jugoslaviji ...« V SEDMIH MESECIH ZA MILIJON IN POL DOLARJEV IZVOZA Medtem ko je Tone Debevec, direktor Industrije usnja z Vrhnike že nekajkrat vstal od klubske mizice, pri kateri sva se pogovarjala in se odzval na telefonski poziv, je uspel povedati tudi naslednje: »Za našo panogo je značilno, da izvoz najrazličnejšega usnja na konvertibilna področja pada. Nasprotno pa prav našemu kolektivu uspeva izvoziti največ usnja v države s čvrsto valuto: od Avstralije do Združenih držav Amerike in v vse države Zahodne Evrope. V sedmih mesecih letos smo izvozili kar za 92 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ali toliko, kolikor smo izvozili naših izdelkov lani skozi vse leto. To pomeni, da smo v sedmih mesecih letos izvozili že za milijon in pol dolarjev. In mirno lahko napišete, da bomo do konca leta izvozili za 2,5 milijona dolarjev naših izdelkov« In ko smo že pri podatkih, dodajmo še to, da bo nekaj manj kot 600-članski kolektiv Industrije usnja z Vrhnike letos ustvaril za več kot 7 milijard bruto produkta in da bo ob tem prigospodaril za sklade blizu 600 milijonov starih dinarjev. KAKO VRHNIŠKI USNJARJI DOSEGAJO TAKSNE REZULTATE? O tem je spet pripovedoval Tone Debevec: »Številne ukrepe smo v teh šestih letih sprejeli, da smo se dokopali do tega, kar danes imamo. Neposredni stiki z vsemi večjimi trgovci z usnjem po svetu so prav gotovo eden od elementov našega poslovnega uspeha v zadnjem času. Toda ti stiki se ne odražajo samo v tem, da se medsebojno obiskujemo in pogovarjamo o poslih. Ko govorim o teh stikih, mislim predvsem na to, da se držimo rokov, za kar smo se dogovorili, da skrbimo za stalno najboljšo možno kvaliteto našega usnja in slednjič, da se držimo tudi cen, za katere smo se dogovorili ...« Za vsem naštetim pa je seveda veliko trdega in strokovnega dela. A samo s trdim delom se vsega vseeno ne bi dalo doseči. Tu so inženirji, tehniki, ki jih v Industriji, usnja na Vrhniki ni malo. Tu so novi stroji, ki omogočajo sodobno in kvalitetno proizvodnjo. Samo za modernizacijo proizvodnje pa POGOVOR Z MATIJEM ŠEGO, TAJNIKOM SVETA ZA TRGOVINO PRI RGZ RAZPRODAJE VČERAJ, DANES, JUTRI... Spomladanski razprodaji zimskega tekstila, konfekcije in obutve po globoko znižanih cenah sledi zdaj pocenitev poletnih izdelkov te vrste. V svetu so spomladanske in jesenske razprodaje poslovna navada, za nas, ki jih nismo navajeni v tolikšnem obsegu, pa pomenijo nevsakdanjo naklonjenost do kupcev. Nekatera podjetja jo kažejo bolj, druga manj, pri vseh pa se sprašujemo, kdo pravzaprav plačuje te pocenitve in zakaj niso vsa podjetja približno enako širokopotezna. . Na vprašanja odgovarja Matija Sega, tajnik sveta za trgovino pri Republiški gospodarski zbornici. llllIllllltilllllBIIIEIIllllllllllimElEIIIIIIIEIIEl^ SaP LJUBLJANA ODDELEK ZA TURIZEM obvešča kopalce, da vozi redni »ADRIAEXPRES« kopalni avtobus vsako soboto, nedeljo in državni praznik na morje, in sicer v Ankaran, na Debeli rtič in v Fieso. Cena povratne vozovnice za Ankaran in Debeli rtič je 17.50 din, za Fieso 18,50 din. Kopalci lahko rezervirajo enolončnice za 3 N-dinarje ali kompletno kosilo za 12 N-dinarjev. Kosila in enolončnice bodo servirana na Debelem rtiču v počitniškem domu »ROŽNIK«, v Fiesi pa v hotelu »JEZERO«. Mladinci lahko koristijo popust z objavo, na podlagi katere je cena za prevoz v Ankaran in Debeli rtič 10 N-di-narjev, za Fieso pa 10,40 N-dinarja. Odhod avtobusov za Ankaran In Debeli rtič je ob 6.30, za Fieso pa ob 6. uri izpred turistične poslovalnice v Ljubljani, Cigaletova ul. 13. Povratek iz Ankarana, Debelega rtiča in Fiese je ob 18. url. Predprodaja vozovnic je v turistični poslovalnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 34, vsak dan od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer. ill*lllllllllll!l!llllllllll«lll!lllllllllll!lll!llll!EE Med zbiranjem gradiva za članek o razprodajah sem mimogrede poizvedela tudi, kdo jih financira. Odgovori so bili različni, večidel pa je sezonsko blago bolj pocenila trgovina kakor industrija. Včasih smo slišali nasprotno. Nekdaj trgovina na drobno ni imela sredstev za pocenjeva-nje blaga. Še zdaj jih specializirane trgovine z blagom, pri katerem marže niso sproščene, nimajo. Pocenitev je odvisna od industrije. Pri tekstilu, konfekciji in obutvi, kjer so marže sproščene, pa od letošnje pomladi, ko so se marže sprostile, že tudi sama trgovina organizira razprodaje. Opazila sem velike razlike v razprodajah. Ljubljanska Na-ma, na primer, razprodaja skoraj vso poletno konfekcijo, medtem ko so v nekaterih drugih trgovinah pocenjena samo demodirana oblačila — celo zimska — ob koncu poletne sezone. Kolektivi imajo, to vem, proste roke glede politike cen in razprodaj, verjetno pa tudi ekonomske argumente zanjo. Čudi me le, zakaj šele zdaj razprodajajo stare zaloge zimskih oziroma spomladanskih pletenin. In vaše mnenje o tem? Razprodaje prihajajo v poštev, če imata industrija ali trgovina čezmerne zaloge. Ker je tržnih viškov na splošno pri blagu za široko potrošnjo vedno več, so razprodaje umestne. Osebno pa menim, da bi jih bilo lahko še več pri izdelkih z liberalizirano maloprodajno maržo. Vsaka pocenitev poveča promet in sprošča obratna sredstva. Kaže. da nekatera podjetja ne čutijo potrebe po hitrejšem obračanju sredstev. Morda dobe namenske kredite ceneje, kakor bi jih stale razprodaje? Morda imajo brez kreditov dovolj sred-, štev, da kljub velikim zalogam neidočega blaga normalno poslujejo? Gospodarno pa ni, če na primer razprodajajo lanskoletne pletenine. Zlasti če iih pocenijo pod nabavno ceno. Nekatere trgovske hiše imajo rizične sklade za pokrivanje razprodaj, ki jih polni pravzaprav industrija s tem, da jim pri nakupu prizna poleg običajnih popustov še posebne popuste zavoljo prodajnega rizika. Hkrati pa še sami trgovski kolektivi namenjajo del svojih Sredstev v ta rizični sklad. Zdi se mi, da ta poslovni prijem omogoča hitrejše obračanje kapitala in obnavljanje prodajnih zalog, obenem pa pospešuje pot proizvodov iz tovarne na tržišče. Druga podjetja nimajo posebnih rizičnih skladov, ampak po potrebi izločijo del čistega dohodka za financiranje razprodaj. Kaj se vam zdi smotrnejše? Vnaprej predvidena namenska sredstva za razprodaje. Če jih trgovinske organizacije ne izkoristijo za razprodaje, ker nimajo proti koncu sezone čezmernih zalog, tem bolje. Ne mislim namreč, da bi morala za vsako ceno kaj razprodajati, ker pač razprodajajo druga podjetja. Če pa imajo večje količine blaga, ki postaja sčasoma neku-rantno, se jih brez večjih finančnih tveganj znebijo. Mimo tega rizični sklad omogoča večjo izbiro sezonskega blaga. Kdor ima zagotovljen denar za razprodaje. ga manj skrbi, kaj bi z neprodanimi zalogami proti koncu sezone. Opažam, da nekatere trgovine pocenjujejo izdelke, pri katerih marže niso sproščene, medtem ko enake izdelke druga podjetja prodajajo po starih cenah. Kupci se nad tem jezimo in tem drugim pripisujemo oderuštvo in preveliko sebičnost. Ali je vredno s takšno politiko cen zapraviti poslovni Ugled? Problem največkrat ni tako preprost, kot sl zamišljajo potrošniki. Nekatera industrijska podjetja pocenijo svoje izdelke samo za večje odjemalce, manjšim jih pa dobavljajo po starih cenah. Ob določenih maržah pa ta prikraišana podjetja ne morejo konkurirati privilegiranim, ker jim preskromen poslovni sklad tega ne omogoča. Nezadovoljni so torej tudi trgovinski kolektivi, ne samo potrošniki. Že dolgo trgovina zahteva sprostitev marž. Kolikor vem, ste zadevne predloge poslali na pristojna mesta tudi iz gospodarske zbornice, da bi trgovina laže prilagajala politiko cen tržnim pogojem. Ali kaže, da bo predlog kmalu realiziran? O tem vam ne morem več povedati kot to, da podpiramo in forsiramo sprostitev marž v trgovini na drobno z obilno dokumentacijo o škodljivem vplivu administrativnih posegov v politiko cen. Ker do tega ne pride, se industrija poslužuje poslovno spornih prijemov za privabljanje kupcev. Večdnevni izleti v inozemstvo, avtomobili in druga motorna vozila, razpisana za nagradna žrebanja potrošnikov, ki v določenem obdobju kupijo izdelek organizatorja žrebanja — vse to so vabljive reči, pa tudi izredno lepa darila za izžrebance.. Teh pa je malo. Zato se osebno ne ogrevam za zniževanje cen s premijskimi posli, ki ga nikjer v tujini ne prakticirajo. Če že kupce nagrajujejo, jih vse, in sicer s cenenimi darili. Imate kakšno splošno pripombo k sedanjim posezonskim razprodajam? Po mojem mnenju uvaja industrija prezgodnje razprodaje, kolikor gre za samostojno znižanje , cen, trgovina pa je z majhnimi izjemami navadno prepozna. Poslovni posluh pa se pri obeh izostruje. MARIOLA KOBAL so vrhniški usnjarji v zadnjih štirih letih odšteli 5,600.0«“ N-dinarjev lastnih sredstev. 6 ta denar in za te stroje, na *» terih danes proizvajajo in d^ segajo še boljše rezultate, Pa '■ bilo treba v minulih letih kreP' ko pljuniti v roke. Pa še na nekaj nas je op«' zoril direktor Tone Debever Na nagrajevanje strokovnjake ■ »Res da nimamo nagrajev3' nja strokovnjakov še najbolj izpeljanega,« je pripovedovj' »pa se zato toliko bolj trud1 mo, da bi naše strokovnjak kar najbolje nagradili za svoj delo. Delno nam to že us p e V1 marsikaj pa bo treba še uredit; V ilustracijo naj povem, da Pv nas znašajo povprečni oseb3' dohodki 1000 N-dinarjev, m«*3 tem ko so povprečni osebni d^ hodki v naši panogi le »" N-dinarjev na zaposlenega. 1 da bom še bolj jasen: v naše« kolektivu 139 delavcev zaslug od 1000 do 1200 N-dinarjev, “ delavcev zasluži od 1200 0 1500 N-dinarjev, 46 delavcev & služi od 1500 do 2000 N-di% jev, 20 jih zasluži od 2000 2500 N-dinarjev, 13 pa jih P služi celo več kot toliko. * sem povedal zaradi tega, *e menim, da je treba zlasti stf" kovnjake dobro nagraditi, hočemo, da ti tudi dobro del3 jo in da podjetje kot cele1* žanje uspehe.« POD SKUPNO STREHO Ob mojem obisku v Ind3 striji usnja na Vrhniki pa J beseda stekla tudi o pripoji^ šmartenske usnjar ne k vrhniŠ» Kajti na Vrhniki se za pripbb tev te ušnjame k njih®', zelo zainteresirani. Seveda r, ustreznimi pogoji. Takole upra vičujejo pripojitev: »Zdaj na Vrhniki proiz'"5, jamo le usnje v najrazličnejši barvah. To pa nas kljub štff kemu tržišču, ki ga ima^, lahko nese. Zavoljo tega . ogrevamo, da bi proizva!;, tudi še konfekcijo in krznaA izdelke. To proizvodnjo pa l lahko organizirali v obrat1, sedanje šmartenske usnjarnC1 Skupina strokovnjakov vrhniški Industriji usnja J, že izdelala podroben elab rat za rekonstrukcijo Šmarij ske usnjarne. In zdaj na Vrtki čakajo, kdaj bodo dobili ‘L ljubljeni kredit, da bi lahko vedli rekonstrukcijo v šmarni skl usnjarni. Kot je pov^j direktor Industrije usnja ;j0 Vrhniki, bi za rekonstrukcL potrebovali najmanj 7,000". N-dinarjev. In to takoj. Ce se lahko zgodi, da vse skUl^ pade v vodo. Z rekonstrul To pa ne bi bila edina P dobi tev. S takšno potezo bi re[ tudi usodo kolektiva v Sto8' nem. , J »Po malem pa že postaj®8 nestrpni.« je povedal Tone v.. b°vec. direktor Industrije usto »Kajti že zdavnaj smo se Ljj govorili, da bomo dobili kr6^ za rekonstrukcijo iz sld9^ skupnih rezerv SRS, vendar -danes še nimamo pozitivn odgovora. Ne vem. kaj rnec io na skladu. Mi smo Pr3PL, MILAN ŽIVKOVI1' '^AAAAAA/W\A/'/y\AAAArA/W\AAAAA/WWWW‘ /\rs* ' V ekskluzivni modeli — plašči in obleke modnih barv v omejenem številu modna hiša prodajni servis Ljubljana—Maribor—Osijek 'VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVZVV: Za dom in družino Domača kozme- tika ^omenimo se na kratko o ®e3ah, ki pozimi zblede ali Cek> izginejo, v vročih dneh P® se spet prikažejo in kazijo °°raz, Ker je odstranjevanje peg “dlgotrajen proces, je veliko tr}ostavneje, če preprečimo ^tihov nastanek. RDEČELASCI, MASTITE SI OBRAZ! Nasvet ne velja samo za l^ečelasce, čeprav so ti naj-X podvrženi pegam, ampak \Sem, ki nimajo kožnega bar-c*la enakomerno razporejenemu v koži. Med temi je mimo rdečelascev največ plavolas Cev in črnolas cev s svetlim,i Spni in belo kožo. Torej vsi, ki ste podvrženi ^gam, si že zgodaj spomlaHi penite mazati obraz (in mor-?a razgaljene roke) z mastno Kremo ali vsaj z vazelinom. ^nskam priporočam tudi I^ulo pudra. V drogerijah in ekarnah pa dobite več vrst Osebnih krem zoper sončno tegavost. NEŽNE PEGE ODPRAVIMO Z LIMONINIM SOKOM Če za omenjena obrambna « itedstva proti pegam niste Vedeli, sem vam dolžna še S letovati, kako to nadlogg odjavite. Nežne pege boste razmero- : X lahko odpravili. Vsak ve- : Cer si po umivanju namažite ; °t>raz z limoninim sokom in ■ pustite do jutra na koži. | Zjutraj se umijte in si nama-‘ite obraz s specialno kremo S joti .pegam ali vsaj z vazeli- S "OTn. ZA VEČJE PEGE MOČNEJŠA BELILNA \ SREDSTVA Ce imate močno pegav ‘ •braz, limonin sok ne bo polagal. Kožo morate obeliti z Xčnejšimi belilnimi sredstvi: i vodikovim prekisom ali tjdrogenom, z natrijevim in jakovim perboratom, najbolj nano • preprosto sredstvo "ati pegam pa je boraks. i Belila si lahko sami izdere: l. Dve hidrogen tableti ^topite v žlici vode in dolete pet kapljic amoniaka. e8ava mesta več dni zapored j° dvakrat na dan namažite s 0 raztopino. , 2. Natrijev in cinkov pernat dasta z enako količino Janinega soka gosto kašo, s ,afero namažite pegavo kožo Xo za toliko časa, da se be-j 0 posuši. Potem ga sperite hlačno vodo in kožo nama-^te z mastno kremo. Postopek l!0Uavljajte enkrat dnevno, °kler pege ne izginejo. , 3. Se preprosteje si kožo “elite z boraksom, raztoplje-trri y vodi ali glicerinu. Ce ,e. odločite za vodo, stresite v litre vode žlico boraksa v ^uhu in se vsak večer umijte s to raztopino, zjutraj pa khknite s čisto vodo. Ce se De mažete, raztopite 15 gra-P°p boraksa v 85 gramih gli-,erina in si vsak večer nama-,lte Pegave dele kože s to raz-‘°Mno, zjutraj pa kožo zmijte } ko se dobro osuši, namažite ^uzelinorA. Č£ SE BELJENA KOŽA VNAME 1 /e še več drugih belil za r°X, za vse pa velja, da mo-X® postopek takoj ustaviti, j® Opazite, da vam belilo ško- Nevšečno vnetje kože predimo tako, da pred upora-(j0 belilo preskusimo. Kaka X kvadratna centimetra ,Xe na manj vidnem mestu k kažemo zvečer z belilom in j do jutra pordeči, pomeni, ^ je belilo premočno oziro-b? koža preobčutljiva zanj. ^ °si^ pa 0braz kljub uspele-Ug Poskusu na manj občutlji-delu telesa belila ne pre-He e- Koža pordeči in postaja Vroča, kar pomeni, da se H»nela. Tedaj be.lilno sred-in 0 čimprej zmijte z obraza m 9a namažite z mastno kre-W a}i vazelinom, ko se koža poskusite z drugim be- rabi belil pazile na lig®’ obrvi in trepalnice, da ^ Pe obledijo. . g MARJANCA ! Eli O RAZPRODAJI SEZONSKEGA BLAGA Marsikaj skoraj zastonj (II) Krog trgovin, Id razprodajajo poletni tekstil, oblačila in čevlje, se je v zadnjem tednu nekoliko povečal, V pocenjenih zalogah boste našli tudi marsikaj za jesen in zimo. Toda pohitite z nakupi, da ne bo prepozno; izredno ugoden nakup privabi veliko potrošnikov — police in obešalniki se naglo praznijo. V Marketu ljubljanskega trgovskega podjetja Prehrana so vse leto naprodaj tovarniško pocenjene bombažne in sintetične pletenine, perilo in vrhnja oblačila za vsakdanjo rabo. Mimo tega boste te dni dobili tudi v Supermarketu Prehrane različne pletenine in konfekcijo po znižanih cenah. Izbira poletnih pocenjenih' oblačil ni velika. Zve/ina so pocenjene malenkostne zaloge iz prejšnjih let, kar se jim na prvi pogled pozna. Zanimivejše so pocenjene pletenine. Lanski model pletene ženske obleke iz sintetike, izdelan v Almiri, je pocenjen za 50 odstotkov, tako da boste odšteli za to obleko, ki jo lahko nosite vso jesen in zimo, 100 novih dinarjev. Od Stotaka naprej pa si v Supermarketu lahko omislite POHIŠTVO , tudi lepe kostime iz 100 % volne, zlasti če ste močnejši in zrelih let. Razprodajajo jih namreč zaradi deserti rahosti ■— ostale so le skrajne številke — najmanjše in naj večje. Izplača pa si v Supermarketu ogledati tudi pocenjena moška in otroška oblačila. Cene so večinoma znižane za 20 do 30 odstotkov, toda pri Večjih nakupih prihranite omembe vredne vsote. Popelinasto moško pižamo boste najbrž drugje-težko našli za 50 novih dinar- ODMEVI jev, če bo brezhibno ukrojena in izdelana. Mura, ki je te pocenjene pižame izdelala, slovi po brezhibni izdelavi. SIROKOPOTEZNOST TKANINE Med trgovskimi podjetji z metrskim blagom je v razprodaji poletnega blaga že nekaj let najbolj širokopotezna Tkanina. Vse izrazito poletno blago je tudi nedavno pocenila za. 50 %. V poslovalnici v pasaži nebotičnika na primer dobite meter 100-odstotnega bombažnega gaberdena po , 12 novih dinarjev, ravno tako pa so ugodni nakupi vseh p.opelinov, platnenega blaga, svile itd. V istih prostorih so naprodaj moški kopalni plašči iz frotirja po 62 novih dinarjev ali s 50 % popustom, ki ga je dala tovarna Svilanit, češki kamgar-ni po 63,50 novih dinarjev — Skoraj, polovična redna cena — posteljno platno, široko 130 cm, . pocenjeno za 40 %, in lepe moške kravate v veliki vzorčni in barvni izbiri za 9 novih dinarjev ceneje kot prej oziroma po 16 noVih dinarjev. Med razprodajnimi zalogami najdete torej marsikaj tudi za hladnejše dni, kajti če tedaj ne bo več mogoče nositi bombažne ali svilene obleke, bo bluza iz teh vrst blaga tudi jeseni in pozimi uporabna. \ MED TOVARNAMI ČEVLJEV NAJVEČ RAZPRODAJA PEKO Kakor sem že v prvem članku o razprodajah omenila, utegnete skoraj laže dobiti lepo, pocenjeno obutev v ljubljanskih lliiilllll ARHITEKTOV KOTIČEK # VPRAŠANJE: Prosim, da mi svetujete, kako naj opremim dnevno sobo, za katero prilagam točen tloris. Želel bi, da mi nasvetujete tudi primerno barvo sten, preproge in zaves. I. B. — Ljubljana Ker je strop, nenormalno visok, ga pobarvajte s kavno-rjavo barvo, prav tako tudi 70 cm stene od stropa do višine omare — to je do višine 250 cm. V tej višini obesite tudi zavese bele barve, ki naj tečejo od kota pri sedežni gar- NOV, ODIŠAVLJEN LAK ZA LASE Z laki za lase so naše drogerije in veleblagovnice dobro založene, kar ni nič čudnega, saj jih izdeluje že osem jugoslovanskih tovarn, nekaj jih pa še uvažamo. Zadnja domača novost so Gaby’s spray — laki ljubljanske tovarne.Lek v dveh izvedbah. Šport, ki je cenejši, je za dnevno uporabo in priporočljiv predvsem za mastne lase. Gold pa je namenjen za slovesnejše priložnosti. Močnejši je in dalj ohranja frizuro. Edinstven pa je v tem, da izredno prijetno diši in ne potrebujete dodatnih dišav. • Tovarna Lek zelo učinkovito propagira ta dva nova izdelka. V Na-mi je uredila provizorično česalnico, kjer vas zastonj počešejo in vam nalakirajo lase, hkrati pa prodajalka Na-me v tej provizorični česal-nici prodaja Lekove lake. v ; Pravijo, da se frizerka in prodajalka ne dolgočasita in da se propagandna investicija sproti rentira. EKSPRESNA IZDELOVALNICA KLJUČEV V NA-MI V istem prostoru kot je ekspresna popravljalnica čevljev, so v ljubljanski Na-mi uredili tudi ekspresno izde-lovalnico ključev vseh vrst in oblik. Cilindrični ključi za miznice, avtomobile itd. so po 4 do 5 novih dinarjev, wertheim po 7 do 8 novih dinarjev, navadni okrogli ključi pa po 5 do 6 novih dinarjev. Illlllllllllllll milil trgovinah kakor v poslovalnicah obutvene industrije. Očitno sta tovarni Alpina in Planika sezonsko obutev pravočasna razprodali ali pa sta se odločili, da zalog lahkih čevljev zaradi dobre prodaje še ne pocenita. Tržiška tovarna Peko ubira drugačno pot. Že nekaj tednov razprodaja poletno obutev po znatno znižanih cenah. In sicer ne samo modno zastarelo, ampak tudi letošnje modele. Različne mokasine po 24 novih dinarjev so potrošniki že razgrabili, vendar se najde še dosti cenene in lepe obutve, ' ' med katero posebej opozarjam na škornje in čevlje za jesen in zimo. Poldrugo leto starega otroka obujete za 15 novih dinarjev. Toliko namreč stanejo beli škorenjčki z gumastimi podplati. Odrasla ženska pa dobi visoke rjave škornje iz boksa, ki segajo skoraj do ko-Jen, za 90 novih dinarjev. Prejšnja cena: 155 novih dinarjev! Za vse velikosti nog jih sicer nimajo, toda vredno je pogledati. Če pa moški želi visoke športne čevlje iz govejega velurja in znotraj preoblečene s krznom, jih bo vsakdo še dobil po 40 novih, dinarjev. Številke namreč še niso desorti-rane. Omenila sem samo pocenjeno obutev, ki se mi zdi najbolj vabljiva, vendar priporočam, da si jo sami ogledate. Morda se boste raje odločili za čedne moške ali ženske čevlje iz semiša. in s 50 novimi dinarji rešili problem jesenske obutve? KDO NAJ POČEN JU JE IN KAKO? Med ogledom pocenjenih izdelkov po trgovinah sem povpraševala tudi, kdo je znižal cene in kako. Za razliko od prejšnjih pocenitev, ki_ so -jih omogočali proizvajalci'— industrijska podjetja, zdaj v večji meri poce-njuje sezonske zaloge sama trgovina. Poslovno najsposobnejša trgovska podjetja so formirala posebne'rizične sklade, v katere se steka denar proizvajalcev in trgovine. t V ljubljanski Na-mi so mi širokopotezno posezonsko razprodajo takole obrazložili: »Nekatere tovarne same določijo maloprodajne cene, priznajo pa nam poleg običajnih pophstov poslovnega značaja še posebne, za morebitne razprodaje. V taisti sklad pa tudi sami odvajamo del dohodka v kolektivno določenem sorazmerju s prometom. S tako oblikovanimi, razmetoma velikimi sredstvi lahko v razprodaje vključimo vse izrazito sezonske izdelke in jih znatno pocenimo.« Podjetje Tkanina nima takšnih dogovorov s proizvajalci blaga, pač pa ravno tako izloča od prometa oziroma od dohodka namenska sredstva za razprodaje. MARIOLA KOBAL © ODGOVOR: V zadnjem času le redko vidim tako lepo in prostorno dnevno sobo, kot je vaša. Toda tudi pri opremi takega prostora se nemalokrat znajdemo v težavah, saj imam občutek, da se bo vse pohištvo izgubilo v njem, ker so stropi zelo visoki. Ob najdaljši prosti steni sem v vašem primeru namestila regal omaro, izdelek podjetja »Trudbenik« iz Brega-ne. Omara je sestavljena iz posameznih elementov z različnimi merami, ki so pritrjeni na lesene stojke. nituri do omare. Karnisa* ki jo boste pritrdili na steno v višini omare, naj ima enako barvo. Stene do višine 250 cm prebarvajte rumeno. Ker je prostor velik in visok, obesite veliko svetlobno telo v sredini sobe. Če imate možnost, pritrdite na steno iznad kanapeja dve stenski svetilki, ki sta seveda stilno enaki centralni svetilki. Ker vam primerne svetilke ne morem opisati, vas vabim, da si svetila in pohištvo ogledate v prodajalni podjetja Slovenijales, kjer boste lahko kupili vse elemente za opremo vaše so- LED' Wh CTEHG I RCGM.6/A -flCJAOj (obMOJ H Tako veliki omari in pro-§} štoru primerno morate izbrati §§ tudi sedežno garnituro. Sama H sem izbrala komplet »Zagreb«, H izdelek DIP Cabar. Cetvero-1 sed z dolžino 250 cm ima osem H posameznih blazin — 4 za j§ hrbtni naslon, 4 za sedež, roč-f§ ni nasloni pa so obloženi s čr-H ni m skajem. Tudi fotelji imajo H enako ogrodje kot kavč, na H katerega so položene blazine, M prevlečene s temnordečim bla-H gom. H garnituri sodi tudi g večja klubska mizica in tabu-š ret. V kot pri oknu pa posta-= vite velik filodendron ali pa 1 fikus. Preproga,' dimenzije H 300 X 400 cm, naj ima vzorec, s v katerem, bosta kombinirani = rumena in rjava barva. z ni v be, in sicer z naslednjimi cenami: regal (cena ni povsem točna, ker lahko izbirate poljubne elemente) od 4.500 do 5.000 N-din sedežna garnitura Zagreb 5.605 N-din preproga 1.500 N-din svetilka 1.118 N-din Inž. arh. DOROTEJA DOZET KUPON ZA ARHITEKTOV KOTIČEK PIPS k t M f s \ s ...r /*• # ŠliŠPlF Wf > I WBf inr z I J i I w § I % X. i l. X X Uničuje vse vrste mrčesa 1*2 KRKA KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO AA/VW'/WWWWSAA/V'yWW\AA/'j\A/V’^ vv* V ^Z^AAAAAAA/VNAAAAAA/V Izobraževanje in kultura PROF. IVAN BERTONCELJ O SEMINARJIH, NA KATERIH SO RAZPRAVLJALI O KONKRETNIH PROBLEMIH PRIPRAVNIŠTVA VZGOJNA IN STROKOVNA PROBLEMATIKA i RIPRAVNIŠTVA Zveza delavskih univerz, Višja šola za organizacijo dela v Kranju in Zavod za šolstvo SRS so ob podpori Gospodarske zbornice SRS in ob sodelovanju področnih delavskih univerz izvedli seminarje o pripravništvu za 130 udeležencev iz 124 delovnih organizacij. Teh seminarjev je bilo osem, v Celju, Kopru (dva), Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in Trbovljah. Seminarji so po-tekali v dveh delih. Prvi del seminarjev v februarju in marcu je vseboval predavanja o izdelavi programov stažiranja, o organizaciji pripravništva, o mentorjih in o spremljanju in ocenjevanju pripravnikov, ponekod pa POTREBNO JE ZAUPANJE V MLADE LJUDI VPRAŠANJE: Katera konkretna vprašanja iz prakse so obravnavali udeleženci seminarja v juniju? ODGOVOR: Tokrat smo konkretno razpravljali o vseh tistih vprašanjih pripravništva, o katerih smo udeležence seminarja že pozimi načelno informirali. Če smo jih na prvem delu seminarja sezanili z metodo, kako naj pripravijo programe stažiranja, in jih prosili, da naj do junija te programe naredijo, smo na drugem delu seminarja že lahko razpravljali o tem, kakšen je program stažiranja v tej ali oni delovni organizaciji. Na seminarju pozimi smo jih seznanili, kakšen naj bo sistem uvajanja stažistov, junija pa smo že lahko ocenjevali prakso uvajanja 'stažistov v tej ali oni delovni organizaciji. O mentorstvu ni bilo več potrebno govoriti načelno, pač pa smo junija že lahko razpravljali o posebnostih mentorstva, na primer v gradbeništvu, ali kako je z mentorstvom konkretno v veliki ali majhni delovni organizaciji, kaj storiti z mentorstvom tam, kjer nimajo potrebnih strokovnih kadrov zanje itd. Razpravljali smo o tem, kako adaptirati učni program pripravnika v primeru, ko se le-ta mora prilagoditi proizvodni preorientaciji v neki delovni organizaciji, ko na primer na stroju, na katerem dela praktikant, zaradi potreb tržišča menjajo proizvodni artikel. Boriti se moramo namreč proti šablonam programiranja prakse in zagotoviti, da se praktikant ne bo znašel v situaciji, ko bo njegova praksa odtrgana od konkretnih proizvodnih nalog. Zelo pomembno področje vprašanj, ki smo jih obravnavali, je vzgojna plat pripravništva, ki po pomenu nič ne zaostaja za strokovno. Mentor mora delovati tudi kot vzgojitelj. V enem letu pripravništva namreč lahko kolektiv pridobi ali pa izgubi pripadnost pripravnika. Pripadnost kolektivu, podjetju, je izredno pomemben vzgojni element pripravništva, saj ni vseeno, lcoV-ko se bo mlad človek angažiral, kadar bo njegova delovna organizacija v težavah. Govorili smo seveda o tem, kako la vzgojni cilj doseči z načinom in procesom pedagoškega uvajanja. Prvič, naloge 1 je potrebno pripravnikom dajati tako, da bo mlad človek dobil zaupanje vase, ne pa le-to izgubil. Zato mora predvsem mentor imeti zaupanje v mlade ljudi in jim pomagati pri opravljanju težavnih nalog, ki jim morda sami ne bi bili še kos.- Nezaupanje v mlade ljudi nam tu lahko stori nepopravljivo škodo. Na seminarju smo demonstrirali tak primer dajanja naloge. Poudarili smb, da mentor mora točno vedeti ob dajanju naloge, kaj hoče z njo doseči. Skratka, mentor mora bili učitelj. Zato so tudi udeleženci seminarja predlagali, naj bi v prihodnje organizirali seminarje za mentorje v posameznih večjih delovnih organizacijah ali za več manjših skupaj v regijah. Že pred tem pa bi lahko podjetja organizirala sestanke s svojimi mentorji in jim dala pismeno-tudi osnovna napotila za delo, pri čemer na vzgojne elemente mentorstva ryt bi smeli pozabiti. Razpravljali smo tudi o tem, kako je treba pripravnika spremljati od trenutka, ko je dobil nalogo, do takrat, ko. jo konča. Spremljati je treba, kako sprejema predloge, kakšne te-, žave ima pri izvajanju naloge; kakšne ideje se mu porajajo ob deiu. Zato je izrednega pomena spremljanje njihovega dnevnika. Bistvo dnevnika je opisovanje delovnega -procesa, kajti tega praktikant mora razumeti. V dnevniku piše svoje pripombe k delovnemu procesu, ideje in iz teh rubrik dnevnika se- najbolje vidi, kako mlad človek razmišlja, koliko je bister, kakšno je njegovo znanje; iniciativa, pripombe. Mladi ljudje pridejo iz Šole nabiti s teorijo in to je prav. Toda vodenje njihovega dnevnika bo uspešno le, če bosta pripravnik in mentor dnevnik skupaj pregledovala in eventualne pripravnikove ideje, ki bi bile zaradi konkretnega proizvodnega procesa neizvedljive, mora mentor zelo skrbno in strokovno argumentirano zavračati. To je izrednega strokovnega in vzgojnega pomena za praktikanta. Važno pa je seveda tudi merjenje rezultatov dela m ocenjevanje pripravnikov. O tem smo mnogo govorili. Ponekod so v pravilnikih zapisali, da znanje pripravnika ocenjuje komisija. To je že v redu, toda to ne sme biti kot šolski izpit, odgovor na tri vprašanja. Biti mora to preizkus znanja, ki naj traja vse leto in ki ga dopolnjuje ustni razgovor s praktikantom, njegovi pismeni izdelki, elaborati, poročila, izdelki ocenjeni po tovarniških normativih itd. . Kakšen bo ta preizkus znanja, je odvisno od vrste podjetja in nalog, cilja in .smotra prakse. Razbijati moramo zamisel , o ponovnem izpitu, kajti praktikant ima že diplomo v žepu, zdaj se pripravlja / n rm p n i p gjg tovarna gospodinjske opreme-velenje § Tel.85-030 —Te!cx J3-547VL' TGOVE -TELEGRAF»GORENJ E'VELENJ E m m I fij m ts iil II Kupct, pošljite takoj izpolnjene garantne liste v Gorenje! Pralni stroj, ki zadovolji z desetimi programi tudi najzahtevnejšo gospodinjo, vam lahko omogoči tudi enajsti program: ® 20 brezplačnih potovanj na Havaje 9 10 brezplačnih potovanj v Španijo • 10 brezplačnih potovanj na Ažurno obalo in 6 40 brezplačnih letovanj v Velenju Za nagradna potovanja v Španijo in na Ažurno obalo ter za letovanje v Velenju bodo izžrebani tudi kupci drugih izdelkov Gorenja! Vsa obvestila lahko dobite v svoji trgovini. m m m m Velika nagradna prodaja do 20. oktobra 1963. j~* imEiii=m=iii=iii=mEiiiEiii=iii=Ei!iEiiiEiiiEiiiEiii=iii=iii , ZA PRIPRAVNIŠTVO MORA BITI V REPUBLIKI i NEKDO ODGOVOREN VPRAŠANJE: Kdo naj bi pri nas koordiniral skrb za pripravništvo v republiki? ODGOVOR: Pomagajo lahko delovnim organizacijam v tem pogledu delavske univerze, Zavod za šolstvo SRS, strokovne šole, ki sicer že sodelujejo s centri za izobraževanje in pošiljajo svoje dijake na šolsko prakso k njim. Koordiniral pa naj bi to pomoč in skrb tisti, ki bi bil odgovoren tudi za izobraževalne centre. Tega za zdaj nimamo in republiški zakon bi lahko to vprašanje reguliral, saj nekdo mora koordinirati to skrb, skrbeti za vzgojno plat pripravništva, metode in sistem stažiranja. Naj ob koncu povem še to, da so udeleženci seminarja predlagali, naj bi pripravili praktičen priročnik, ki bi obravnaval pripravništvo v celoti. Upam, da ga bomo lahko kmalu posredovali. Se nekaj. Če bomo čez Čas ugotavljali, da podjetja zelo veliko število pripravnikov odklanjajo, bodo morale družbe-no-politične organizacije in Gospodarska zbornica takoj ugotavljati, na kateri strani je krivda. Ali v neizdelanem sistemu pripravništva, ali v mladih ljudeh, od katerih pa seveda ni mogoče v enem letu pričakovati več, kot da se jim odpro vrata in vpogled v prakso, kajti prvo leto je obdobje iskanja, specialisti pa se izoblikujejo kasneje. SONJA GAŠPERŠIČ ■ » S* o vključili tudi tolmačenje o zakonskem urejanju pripravništva. V juniju pa je potekal drugi del seminarjev, na katerih so celotno problematiko pripravništva obravnavali že na osnovi izkušenj iz prakse. Vsebinska vprašanja pripravništva, ki so jih obravnavali z organizatorji kadrovskih in izobraževalnih služb v delovnih organizacijah, so zanimiva za vse delovne organizacije. O njih smo se pogovarjali s prof. Ivanom Bertoncljem, predavateljem na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju, ki je sodeloval v teh razpravah. na življenje. Vedeti tudi moramo, da se včasih strokovna fantazija mladega človeka v enem letu še ne zbudi, čeprav ima ogromno znanja; toda ocenjujemo lahko njegov odnos do sodelavcev, do predpostavljenih, do sistema dela v tovarni, do samoupravljanja, do obstoječe organizacije dela v podjetju. Skratka, oceniti je treba osebnost, ne le suhega strokovnjaka. PRIPRAVNIŠKA DOBA NE MORE BITI ZA VSE ENAKA VPRAŠANJE: Ali je bilo na seminarju čutiti kakršenkoli odpor do institucije pripravništva? ODGOVOR: Vsesplošno je bilo izraženo mnenje, da hočemo z zakonom o obveznem pripravništvu izboljšati predvsem kvalifikacijsko strukturo, a da je zakon pomanjkljiv. Vsi so bili mnenja, naj bi republiški zakon ne določal ključa za obvezno število pripravnikov, poiskati je treba druge i kriterije. Tudi so sodili, da je določilo o enoletni praksi premalo precizno, saj j'e po mnenju vseh daljša praksa potrebna diplomantom visoke šole kot onim, ki so končali srednjo šolo, ker prvi s prakso res niso imeli v času študija dosti stika. Nikogar pa ni bilo, ki bi odklanjal obvezno pripravništvo. Nekatere delovne organizacije so zelo lepo uredile pripravništvo, npr. EMO Celje, MTT Maribor, SAVA Kranj, ŽELEZARNA Jesenice, čeprav bi se tudi tu dalo po njihovi lastni sodbi še marsikaj zboljšati. Boljše seveda nasploh urejajo pripravništvo tisti, ki imajo urejene kadrovske in izobraževalne službe. Marsikje pa gre še zelo po domače: ker nimajo učnega programa za pripravnika, ga pošiljajo od enega do drugega delovnega mesta kot paket, slabe volje pa je podjetje, ker mu pripravnik dela gnečo, pripravnik pa prav tako, ker je za podjetje nekoristen. Večina delovnih organizacij, ki so imele svoje ljudi na naših seminarjih, ima sicer pravilnike, toda vsebinska vprašanja mentorstva so še zelo potisnjena ob stran. Po zadnjih podatkih, ki jih je republiški sekretariat za delo zbral do 15. junija in ki se nanašajo naca. 800 delovnih organizacij v Sloveniji, je bilo dotlej sprejetih 1271 pripadnikov. Ta čas pa so po nepopolnih podatkih predvidevali tudi, da bo sprejetih še nadaljnjih 1831 pripravnikov. Na teh podatkih seveda ni mogoče zanesljivo ocenjevati uvajanje pripravništva v Sloveniji, ker niti ne zajemajo vseh delovnih organizacij niti predvidevanja niso čvrsta, saj po besedah, ki jih je bilo 24. junija slišati v organizacijsko-političnem zboru skupščine SRS, dotlej še več kot polovica delovnih organizacij ni sprejela aktov in planov o obveznem sprejemanju pripravnikov na osnovi temeljnega zakona. Sicer pa so lahko podatki o tem, koliko pripravniških delovnih mest bomo v Sloveniji odprli, le nekakšna kabinetna ocena vse dotlej (kar velja tudi za. podatek, da naj bi v Jugoslaviji predvidoma odprli 70.000 delovnih mest za pripravnike!), dokler se ne bodo v praksi uveljavile v delovnih organizacijah konkretnejše ocene, izhajajoče iz ugotavljanja sedanjih in perspektivnih Potreb po strokovnem kadru glede na obstoječo kadrovsko strukturo in perspektivno gospodarsko-poslovno orientacijo delovnih organizacij. 1 i ! 1 i i I I I I I I I S I i l I I I I I I I 1 MNENJA IN STALIŠČA NAPAČNI KOMENTARJI O GIBANJU OSEBNIH DOHODKOV Najslabše je še vedno stanje v šolstvu in kulturi Javnost je prek časnikov, radia in televizije vsak mesec seznanjena s statističnimi podatki o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih. Za prvo polletje 1968 ti podatki npr. povedo, da znašajo poprečni mesečni osebni dohodki v SR Sloveniji 948 novih dinarjev ali 7 ®/» več kot v enakem času lani. V gospodarstvu so se osebni dohodki letos povečali poprečno za 6 odstotkov na 918 novih dinarjev (v industriji za 5 %', v gozdarstvu za 9 %, v gradbeništvu in trgovini za 11 ’/», v komunalni dejavnosti za 12 % itd.), v družbenih in drugih dejavnostih na negospodarskem: področju pa za 9«/i> na 1118 novih dinarjev (šolstvo za 11 %, kultura za 18 %, umetnost in zabava za 10 <■/«, zdravstvo za 12 o/o, socialno varstvo za 16%, državni organi za 12 %, banke in zavarovalnice za 2 o/o itd.). V komentarjih podatkov o gibanju osebnih dohodkov pa večkrat naletimo na pretirano površnost. Niso redki primeri,' da komentator ugotovi npr. tole: »Iz navedenih podatkov je razvidno, da so se osebni dohodki v gospodarstvu dvignili samo za 6 "lo, medtem ko so se na negospodarskem področju povečali kar za 9 °/o, razumljivo, zopet na račun proizvajalcev.<-• Taki in podobni sklepi pomenijo zavajanje javnosti, saj zanemarjajo nekatere bistvene elemente, ki bi jih vsak komentator podatkov o osebnih dohodkih moral poznati in upoštevati. Za pravilno interpretacijo podatkov o gibanju osebnih dohodkov in za primerjave med gospodarstvom in negospodarstvom je treba predvsem vedeti, da med temi dejavnostmi obstajajo velike razlike v kvalifikacijski sestavi zaposlenih delavcev. Na vsakih 100 zaposlenih v gospodarstvu imajo le trije delavci visoko strokovno izobrazbo, trije delavci višjo strokovno izobrazbo in deset delavcev srednjo strokovno izobrazbo. V šolstvu* zdrav-, stvu, upravi in drugih dejavnostih na negospodarskem področju pa je na vsakih 100 zaposlenih 17 delavcev z visoko strokovno izobrazbo (skoraj šestkrat več kot v gospodarstvu), 13 delavcev z višjo izobrazbo (štirikrat več kot v gospodarstvu) in 33 delavcev s srednjo več kot v izobrazbo (triki* gospodarstvu). $ vsakih 100 zaposlenih je v d* spodarstvu v SR Sloveniji to' rej le 16 delavcev z visoki višjo in srednjo izobrazba, medtem ko jih je v družbeni> dejavnostih 63 ali s kora! štirikrat več. Zaradi taki> bistvenih razlik v Icvalifik* cijski sestavi zaposlenih i povsem razumljivo, da so f. prečni osebni dohodki v dr benih dejavnostih višji od f prečnih osebnih dohodkov * gospodarstvu. Razlika bi n,c' rala biti še znatno večja. ^ je sedaj. Primerjave osebi8" dohodkov po kvalifikacijah : leto 1967 namreč povedo, C so v gospodarstvu znaš3, osebni dohodki za delavce " visoko izobrazbo 1600 nof dinarjev, za delavec z 1310 novih dinarjev in za lavce s srednjo izobrazbo N, novih dinarjev. Na negosV0 darskem področju so bili . istem času osebni d o hod j!, precej nižji: 1500, 1150 in 9° novih dinarjev. Najslabše ). stanje v šolstvu in v kidtVr"' Na teh dveh pbdročjih osr^ ni dohodki omenjenih kval1, fikacij zaostajajo za osebni'1’, dohodki delavcev z enakiH’ kvalfikacijami v gospodarst kar za eno četrtino, za P°s'. mezne profile pa še znata več. Mnogi učitelji s sreda) izobrazbo imajo v Slovenk od 650 do 800 novih dinar)3 (il profesorji poprečno l novih dinarjev. Zg teh nek , podatkov kaže, da so ose'’’1 dohodki delavcev na negosP0 darskem. področju (razen bankah, zavarovalnicah in karnah) nižji od osebnih hodkov v gospodarstvu. šolstvu in kulturi pa nato*’ nost diskriminatorski in vzdržni. In še tale podate ’ udeležba šolstva v narodne^ dohodku Slovenije se je °i leta 1964 do 1967 znižala 0 4.8 "/o na 4,3 ”/», po petletne planu 1966 do 1971 pa bi rala znašati nad .5 %/' velik napori sindikatov $$ zadnjem času skupščine Slovenije ter izvršnega -V® . da bi odpravili navade disproporce in zagotovili ■ lavcern v družbenih dejan ■. stih tak materialni kot ga imajo delavci v Q°sv^ darstvu. j® Vsa ta dejstva je a, upoštevati tudi pri k°m(' ranju gibanja osebnih doa $ kov in ne zavajati iavn0t^k vovršnimi podatki in oc^n SLAVKO GRČA* Šport PRED njimi niso vec varne najtežje previsne in prepadne stene OB ZAČETKU prvenstva v profesionalnem NOGOMETU Štirje pogumni fantje 1 šport za gledalce Mladi, neustrašni, veliko obetajoči in perspektivni plezalci in alpinisti izpod Triglava, iz Dovjega in Mojstrane so že pred leti s svojimi velikimi in pomembnimi uspehi in zmagami v naših težkih in najtežjih stenah opozorili stroge selektorje in kritične opazovalce nase. Vsi so pravi sinovi, ljubitelji in navdušeni obiskovalci gora, sten, razov, grebenov, robov in vrhov treh triglavskih dolin Krme, Kota in Vrat. Radi in z izredno ljubeznijo ter resničnim navdušenjem pa obiskujejo tudi stene in grebene v Martuljku, Trenti, Krnici, Planici, v Škrlatni, Razorani in Prisojni gori. Klavdij Mleliuš, strojni vzdr-*®valec v žični valjarni jeseni-s*e železarne je leta in leta Vztrajno žrtvoval svoj pičlo odmerjeni prosti čas alpskim smu-prskifn disciplinam, plezalnemu ?Pprtu in alpinizmu. Skupaj z "litjem Koširjem z Jesenic, prav |ako železarjem, sta že sredi pobija 1964 preplezala v rekordom času skrajno izpostavljeno prvenstveno smer v vpadnici črnega grabna severne triglavske stene. Ta prvi veliki in pomembni uspeh je dal mladima Metalcema novega poleta, da s"a v naših , stenah, grebenih, lazih, robeh in pečeh nenehno, JED IN POL: PIŠČANCI yugoslavia Mesokombinaf PERUTNINA PTUJ ^trajno iskala težke in eks-‘ferrmo nevarne, še nerešene Mezalno alpinistične probleme. NOV VAL PLEZALNEGA ŠPORTA Že pred tem uspehom v ^adnici Črnega grabna se je ^ključi! v trojno navezo tudi ?ektrovzdrževalec iz jeseniške ^lezame Janko Ažman iz Mojstrane, Trije odlični plezalci so s tem navduševali za nevarni Rezalni šport in alpinizem še ?rUge navdušene gornike iz Pavjega, Mojstrane, Radovne, pice, Martuljka in Jesenic. Po-t^eje so sledili svojim srčnim Željam pod Triglavom še mizar pone Kofler in za temi ni ho-p zaostati jeseniški Žič ar Ja-pz Brojan. Vsi skupaj, štirje padi iz Mojstrane so predstavili zdravo jedro novega vala ^Žalnega športa in alpinizma v Vaseh pod Triglavom. Pred resničnim navdušenjem in neustrašenim mladostnim poletom so morale leto za letom kloniti številne naše težke in najtežje prepadne in previsne stene. V minuli sezoni so znova o-pozorili planinsko javnost nase, s pri nas prvo preplezano »di-rettissimo« v vzhodni steni Stenarja. Nenehno so silili v ospredje, v sam vrh našega slovenskega in jugoslovanskega alpinizma. V rekordnem času so preplezali tudi najtežjo kombinirano plezalno smer v severni triglavski steni, Peternelovo smer in Čopov steber, kar je bil vsekakor velik in veliko o-betajoč dosežek v prepadni steni in previsni smeri. Klavdij Mlekuš pa je v minuli poletni sezoni že okusil slast in vabo Centralnih Alp nad ledenim morjem v skupini Mont Blanca v Bonattijevem stebru Petit D ruja, Z velikim razumevanjem je. seniškega železarskega, domačega, matičnega planinskega društva so bili ustvarjeni ustrezni najboljši pogoji za nadaljnjo zdravo rast in vzpon plezalnega športa ih alpinizma v Mojstrani, katerega so tako prepričevalno - propagirali in zagovarjali prav Klavdij Mlekuš, Janez Brojan, Zvone Kofler in Janko Ažman ter drugi, ki so ljubili gore in visoko dvigali zastavo in nivo našega alpinizma. Pomoč, ki sta jo mladim plezalcem nudila z radodarno roko in velikim razumevanjem matično planinsko društvo in jeseniški železarski kolektiv, je prišla mladim, veliko obetajočim alpinistom izredno prav. Dobili so novega poleta in znova je pesem klinov in kladiva v njihovih rokah prešerno in zmagujoče odmevala Iz sten in grebenov. V času od 22. do 30. junija letos so štirje plezalci in alpinisti obiskali italijanske Dolomite. V skupini Treh Zin so preplezali vrsto težkih, ekstremno težkih sten, označenih z najvišjo težavnostno stopnjo VI+ . Ti uspehi, priborjeni v 0 IZOLA Uspehi športnikov Delamarisa Na delavsko športnih igrah obalnega pasu, ki so se pred nedavnim končale in ki jih je organiziral obalni sindikalni svet, so se iger udeležile tudi številne športne ekipe iz Delamarisa. Športniki Delamarisa so se na tekmah zelo dobro izkazali. Tako je balinarska ekipa dosegi^ prvo mesto, ekipa šahistov tudi prvo mesto in ekipa kegljačev drugo mesto. Dolomitih so jih " opogumili k še večjim in bolj tveganim početjem. V CENTRALNE ALPE Sredi preteklega meseca, enajstega julija, jim je železarski kolektiv z izrednim razumevanjem odobril izredni plačani dopust. Odpotovali so v Centralne Alpe v skupino Mont Blanca, kjer kipe v nebo in prebadajo meglo in oblake najtežje dostopne granitne v sneg in led vkovane gore Evrope. Njih cilj in edino hrepenenje je bil zasneženi Walker steber v 1500 metrov visoki severni steni Grandes Jorasses, ki je bil preplezan po odličnih, tedaj najboljših alpinistih sveta, v, dneh od 4. do 6. avgusta, pred tridesetimi leti, leta 1938, kot zadnji ekstremno težki problem Alp. Teden in več dni so naši plezalci iz Mojstrane, Ljubljane, Celja, Jesenic in Kranja skupaj s francoskimi, nemškimi, italijanskimi. avstrijskimi in japom skimi čakali na izboljšanje vremena in ugodnih snežnih in ledenih priložnosti. Prvič so vstopili v zasneženi in plazovom ter padajočemu kamenju izpostav-ljehl Walker steber že 19, julija. Toda snežni meteži, plazovi in slkrajno slabo vreme so jim onemogočili nevarno in tvegano napredovanje. Takoj po izboljšanju vremena in v ugodnejših snežnih in ledenih razmerah v stebru so mladi plezalci znova neustrašeno napadli zasneženi in v led vkovani Walker steber v severni steni Grandeš Jorasses. Sobota, dne 27. julija je bil njihov najsrečnejši dan. V steni so lepo, varno in naglo napredovali, kljub izrednim nevarnostim in težavam, ki so žugale in grozile na vsakem prijemu in ob vsakem koraku. V stebru so morali bivakirati in šele v nedeljo 28. julija so stopili srečni napadalci na premagano teme Walker stebra Grandes Jorasses (4.206 m). S to veliko in pomembno alpinistično storitvijo sta dve naši navezi iz Mojstrane (Mlekuš, Kofier, Ažman in Brojan) ter ena iz alpinističnega odseka planinskega društva Ljubljana matica (Maležič in Čopič) odprli novo stran v zgodovini našega množičnega rekreacijskega planinstva in v vzponu našega plezalnega športa in alpinizma, ki hiti z naglimi koraki, skoki v svetovno raven. Naši plezalci in alpinisti iz Mojstrane in Ljubljane so z zmago v VValker stebru severne stene Grandes Jorasses stopili na isto stopnico, na kateri stoji elita svetovnega alpinizma. Dolgoletni tabu za vse naše dosedanje alpinistične kadre so %«> pogumni fantje z Jesenic, Klavdij Mlekuš, Zvone Kofler, Janez Brojan in Janko Ažman Klavdij Mlekuš, Matic Maležič, Janez Brojan, Čopič, Ažman in Kofler razblinili v nič in dose-gli svetovno raven. Vsi ljubitelji , jn obiskovalci gora mladim plezalcem in alpinistom iskreno "iz .vsega srca čestitamo k velikemu in pomembnemu dosežku, ki je brez dvoma velik in pomemben prispevek k našemu .planinskemu jubileju, 75-letni-ci našega organiziranega pla-hiristva. UROŠ ŽUPANČIČ s JESENICE Tudi na Jesenicah minigolf Na prostoru pred železniško postajo Jesenice, ki je predviden za gradnjo večjega hotela, ki pa ga mekaj let še ne bo, je zgradilo Gostinsko trgovsko podjetje Gorenjka Jesenice mi' nigolf. To je prvi objekt na Je senicah, ki nudi mladini pri merno in pošteno razvedrilo Čeprav je igra namenjena bol; ali manj starejšim, se z mini golfom dnevno ukvarja mladina. To je toliko pozitivneje, ker bi mladina sicer iskala razvedrila v kinu in v gostinskih o-bratih. GTP Gorenjka Jesenice, kateremu prinaša novi objekt lepe dohodke, vse priznanje v toliko večji meri, ker z njim odtujuje mladino od pijančevanja. P. U. »Spet se je začelo!« — stavek, ki so ga mnogi možje slišali minulo nedeljo in ki ni izražal odobravanja. Namesto na družinski izlet spet na nogometno tekmo . .. Začelo se je 23. povojno prvenstvo Jugoslavije. Startalo je 18 moštev prve — profesionalne lige. Nekdo že zdaj upa na prvo mesto, drugi se že zdaj boji za obstanek v ligi. Vsekakor »najvažnejša postranska stvar na svetu« bo tudi pri nas naslednjih 16 tednov razburjala duhove, bo vzrok jeze in žalosti ali pa navdušenja in veselja. (Prav gotovo pa tudi komentarjev, ki bodo povzročili marsikatero neproduktivno uro v ponedeljek . . .1 Gre vendar za tipičen šport za gledalce. Že prvo nedeljo (sredi poletja!) je bilo na stadionih, kjer je igralo 9 parov naših profesionalnih klubov, okoli 100.000 gledalcev. (Ko bi le bili vsi ti tudi aktivni športniki!) Zgodilo pa se bo, da jih bo več kot pol te številke na enem samefn stadionu, seveda, ko bo šlo za derby. V Sloveniji je derby tekma Maribor : Olimpija. Ker večjega stadiona v Sloveniji nimamo, pomeni to do 25.000 gledalcev. In slovenski derbi je že pred nami. Jutri bodo naše že tako preobremenjene ceste, posebno tiste proti Mariboru, morale prenesti še dodatne kolone avtomobilov. »Maribor« sprejema v goste ljubljansko Olimpijo. Težko, da bo v Ljudskem vrtu dovolj prostora za vse, ki bodo hoteli biti priča temu srečanju. Za vse tiste Mariborčane, ki jim uspeh vijoličastih na minulem gostovanju daje upanje za zmago, za vse ostale privržence iz drugih krajev Štajerske, Koroške in Prekmurja! Pa še za tiste Ljubljančane, ki le upajo v Olimpijo, čeprav jih je v prvem kolu razočarala, in jo bodo šli bodrit v Maribor. Mesto pod Pohorjem bo jutri v znamenju nogometa. Ne moremo predvideti zmagovalca, žoga je okrogla, čeprav so večje možnosti na strani domačinov, slutimo pa, da bo vsak izid za enega pravšnji, za drugega pa ne. Želimo si le poštene igre in da športna igra ostane športna. Nogomet je danes poklic skoraj '400 mladim ljudem v Jugoslaviji, pa imamo v mislih samo »neposredne proizvajalce« te športne igre, brez osebja trenerskih štabov, da tistih v tujini sploh ne omenjamo. Prvo zvezno ligo so povečali, da so igralci bolj zaposleni, da je več tekem, da imajo gledalci več možnosti za prispevanje v klubske blagajne, ki imajo sto in večmilijonske proračune. Skrben športni tisk nas seznanja s podrobnostmi iz življenja naših poklicnih nogometašev. Vemo, kako jih prodajajo in kupujejo, vemo, kdaj se je kdo pregrešil, brali smo o nič koliko škandalih, milijonih in podobnem,, pa vendar gledalcev nič ne odvrne od tega magičnega zelenega pravokotnika. Morda porazi? Zato zahtevamo zmage, žvižgamo, če nismo zadovoljni. Človek bi dejal, da se za tako drago vstopnico, ki že danes lahko občutno prizadene marsikateri družinski proračun, imamo za to pravico. Zato na stadionih ne samo da žvižgamo, tudi zmerjamo. Zahtevamo grobost »svojih«, neobjektivnost sodnikov in, seveda, poraz nasprotnikov. Zato so bila v preteklosti igrišča tolikokrat podobne arenam gladiatorjev . . . Ko danes v tej rubriki in tem listu posvečamo prostor državnemu prvenstvu v poklicnem nogometu, želimo, da se to ne bi več dogajalo. Želimo si lepih iger, moškega in tehnično dovršenega nogometa, predvsem pa želimo, da nogometaši-profesionaici nikoli ne bi pozabili, da gre za šport, da ne bi gledalci ob nedeljah popoldne ali ob sobotah zvečer — ko bodo tekme prestavili pod reflektorje in privržencem »pustili« nedeljo — pozabili, da so na športni prireditvi. D. D. V »MERCATORJU« VSE BOLJ SKRBIJO ZA REKREACIJO ZAPOSLENIH Za zdaj med upravo in centralnim skladiščem Ugotovitev o vse večji skrbi za rekreacijo zaposlenih je v ljubljanski veletrgovini »Mercator« kaj rada hitro na dlani. Eno izmed največjih slovenskih trgovskih podjetij z danes že več kot 2500 zaposlenimi že dolgo ve, kaj pomeni rekreacija in prijetna duševna sprostitev ljudem, ki dan za dnem, dopoldne in popoldne, preživijo dobršen košček svojega življenja za prodajnimi pulti trgovin in samopostrežnih prodajaln, pa naj si bo v mestnem ali najbolj oddaljenem kraju svoje matične delovne organizacije. »Nikoli ne pozabljamo, kaj predstavlja za nas človek v trgovini« pravi predsednik sindikalne podružnice organizacijske enote »Mercator« v Ljubljani, Edo Božič, »zato se vselej in ob vsakem času, ko nam to le dopušča čas, radi preselimo za nekaj »uric v naravo, pokramljamo o našiti vsakdanjih težavah, o tem, kakšne izkušnje imajo naši poslovodje v novih, sodobno urejenih prodajnih objektih in kaj spet mislijo drugi o svojih tegobah.« NA IZLETIH SE MARSIKAJ POGOVORIJO »Ali je sindikalna podružnica edini pobudnik za tovrstno izmenjavo mnenj, združeno z izleti kolektivov vaših organizacijskih enot?« »Mi smo pravzaprav organizatorji vsega, denarna sredstva pa prispevajo za takšne in podobne oblike rekreacije, ki imajo, kot sami vidite, tudi spozna-valni nameri, samoupravni organi in uprava podjetja. Ker smo teritorialno precej obsežni in ker nam zavoljo deljenega delovnega časa ni mogoče, da bi se kolektiv zbral" na enem mestu, se poslužujemo seveda teh oblik in priznati moramo, da so vsako leto uspešnejše. Rekreacija se odvija zatorej po organizacijskih enotah, seveda v okvirih njihovih finančnih možnosti. Če pa je treba, priskočimo na pomoč tudi iz matičnega podjetja. Še nikoli nismo pustili naših ljudi na cedilu. S strokovnim in spoznavalnim namenom izletov, pravzaprav, stro- ške Toplice. Znajti se je treba tako ali drugače. Hočem reči, da plačajo za posteljo le 300 starih dinarjev, za hrano pa ši morajo poskrbeti kar sami.« NA ŠPORTNEM POLJU MED SEBOJ »Morda bi nam lahko povedali še nekaj besed o športni dejavnosti v kolektivu, saj se zadnja, leta udeležujete mnogih sindikalnih tekmovanj?« »Naše enote se srečujejo na športnem polju kar med seboj. Fantje iz centralnega skladišča Nogometno moštvo »Mercatorja« v kompletni postavi IIIIIIIEII aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VELEBLAGOVNICA LJUBLJANA [i|i|||JilllllllllllillllllllllllllllllllllllEIIIEIIIIIElllElllllllEllEllllllMEIIIIEll]IEIEIIIIIIIU RAZPRODAJA sezonskega blaga popust od 30 do 50 Er umu........................................................... IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIEI....I1I11IIIII1I111M1IIE....... ...... llllllliiliinmii' kovnimi, delovnimi ekskurzijami organizacijskih enot, pa menimo, da smo »ubili dve muhi na mah«. V PIRAN IN V DOLENJSKE TOPLICE »Kako pa ste v letošnjem letu poskrbeli za letni oddih članov vašega kolektiva?« »V Piranu imamo svoj počitniški dom, ki lahko sprejme 50 ljudi v eni izmeni. V sezoni, ki traja med 20. junijem in 15. septembrom, velja enodnevni penzion 2400 S-din, za otroke izpod 10 let starosti pa 1200 starih din. Vsi zaposleni plačujejo polno ceno oskrbovalnega dneva, če pa kateri med njimi le ne premore tolikšnega bremena, mu skuša pomagati z regresom njegova organizacijska enota, vendar le tedaj, če ima za to na voljo potrebna finančna sredstva. Dom že dve leti posluje rentabilno, predvsem zato, ker ima manjše zmogljivosti. Naši ljudje pa si ne privoščijo oddiha edinole ob morju, marveč se radi odpravijo na dopustniške dneve tudi v Dolenj- se zlepa ne dajo ugnati v ,kozji rog1 in venomer napovedujejo upravi, da se jim bodo v nogometu oddolžili za zadnji poraz. Sicer pa se tekmovanja odvijajo bolj ali manj med upravo in centralnim skladiščem v Ljubljani, saj se med seboj večkrat pomerijo v nogometu, kegljanju in balinanju. Posebno navdušeni za balinanje in nogomet so naši delavci v skladišču in nemalokrat jih lahko srečate na baliniščih viške »Svobode«. Ze lani smo razmišljali o organizaciji smučarskega tečaja v Planici, vendar pa smo morali našo namero zaradi drage opreme opustiti, čeprav smo imeli vse pripravljeno, na voljo pa nam je bil tudi učitelj. Mogoče pa nam bo letošnjo zimo le uspelo pripraviti desetdnevni tečaj na planiških smučiščih,« IVAN VIRNIK N/\A/V7\AA^>AAAAAAAAA^^\/\A/^^AA/'vA^^AAAAAA.^AA/^^/WV\Aj'y'//A/^/AAAAAAAAAAA/‘/\AA^A/7'AWAA/^AA^AA/j*vAAAAAAAAAAAAAy^AAAA/^sAAAAAAA^ AArAA/AA/A^^'^1 K o z e ri j a »Taksno presenečenja! IV Pred dnevi mi je poštar prinesel priporočeno pismo s tolikanj nenavadno vsebino, da sem se všČipnil za . uho; sprva sem namreč pomislil, da sanjam.. V njem je pisalo: Spoštovani, zahvaljujemo se vam za članek o poletu naše vesoljske ladje nad Ljubljano, ki ste ga objavili v vašem cenjenem listu. Sporočamo vam, da ste se v svojem pisanju — za razliko od številnih vaših kolegov, ki ob naših vsemirskih poletih pišejo oslarije — najbolj približali resnici. Niste se ušteli, ko ste zapisali, da js bilo poslanstvo naših astronavtov zgolj trgovsko. Res nas pesti hiperprodukcija elektronskih naprav, ki jih vi dokaj poenostavljeno imenujete: stroji za ugotavljanje človekovih misli. Zatorej je razumljivo, da bi jih radi prodajali Zemljanom. Zmotili pa ste se, ko ste trdili, da smo se razočarali nad nedozorelostjo civilizacije na vašem planetu in da smo se spričo tega za vedno odpovedali trgovskim stikom z Zemljo. Kakšni trgovci pa bi bili, če ne bi znali vplivati na tržišče? Naša ladja 'se še vedno zadržuje nad vašim planetom, o čemer se boste lahko sami prepričali, če bo- ste dne 14. marca ob pol polnoči prišli na gunceljski travnik. Tam vas bodo čakali naši tovariši, ki so oddali to pismo na zemeljsko pošto, in vas za dan ali dva popeljali s seboj.. Lahko boste sami ugotovili, kako odlično delujejo naši stroji za odkrivanje misli. To povabilo je dokaz naše globoke hvaležnosti. — Uprava za prodajo hiperprodukcije stro- ruski čaj, mi te njene besede zvenijo v ušesih.« »Spravi se v službo,« je rekla in to je pomenilo, da je zanjo razprava o tej zadevi končana. Tistega dne sem govoril s številnimi znanci in prijatelji, ki delajo v naših gospodarskih in družbenih organizacijah, in vsem sem pokazal ome- — potem so tak stroj' naredili. Vsaj mi na Zemlji bi storili tako. Pri takšni napredni civilizaciji pa seveda prihaja do hiperprodukcije, še večje kot pri nas, 'ko smo glede tehnične ravni še dokaj pri tleh, pa že imamo polna skladišča. In kot vidite, se nisem uštel.« Poslušali so me in nihče mi ni rekel, da je to, o čemer govorim, neumnost. Videl sem NEMIRNA VEST Človekova jev za odkrivanje misli, planet X 3, Alfa-Centauri. Najbrž si mislite, kako mi je bilo. Sprva sem pomislil, da se nekdo norčuje iz mene in tako je sodila tudi moja žena, ko sem ji pismo prebral. Pa sem le glasno razmišljal: »Kaj pa, če je res?« »Ne bodi no otročji.« »In vendar« sem trmoglavil, »če je vse to resnica in če me res popeljejo s seboj in če bom res lahko poslušal misli ljudi, mojduš, si lahko predstavljaš, kakšna reportaža bi to bila.« »Ne trobezljaj neumnosti.« Še zdaj, ko ležim z visoko vročino in po kapljicah pijem njeno pismo. Nekateri so brali moje časopisno poročilo 0 poletu letečega krožnika nad Ljubljano, drugi ga niso, in tem sem moral na dolgo in široko razlagati, kako se mi je utrnila misel, da vesoljci, ki pilotirajo te neznane leteče predmete, ne nameravajo, denimo, osvojiti naše stare Zemlje, ali pa je spremeniti v svojo turistično postojanko. »Če so že tako napredovali, da so premagali razdaljo, ki nas loči, potem je jasno, da so iznašli številne naprave, ki jih mi še nimamo, in med. njimi je prav gotovo tudi stroj za odkrivanje misli. Če so radovedni. kot smo mi — radovednost pa je pogoj napredka pomilovalne nasmehe, čutil sem komajda skrit porog v izjavah kot na primer: »Vedno sem trdil, da si glavica,« ali pa: »Take novinarje potrebujemo.« Zdaj pa, ko me pekoča bolečina priklepa na posteljo in premišljujem; kaj vse se je zgodilo tisti dan, sem vse bolj prepričan; da se je za njihovimi posmehi nekaj skrivalo. Ko sem jim namreč dejal; da bom šel na gunceljski travnik; so mi vsi odsvetovali. Prepričevali so me, da je takšen podvig življenjsko nevaren, da z bitji tujih planetov ne gre kaše pihati, da me lahko celo odpeljejo s seihj in podobne neumnosti. Pa me niso prepričali. »Naredil bom spisek ljudi« sem jim govoril, »o katerih bi rad vedel, kaj mislijo. Ne o meni; na to se požvižgam. Zanima pa me, kakšen je, recimo, resničen odnos do vodilnih tovarišev v tem ali onem podjetju, organizaciji ali ustanovi do samoupravljanja, kaj sodijo o Smernicah in o vsem tistem, kar po zadnjem plenumu govorimo in počnemo. Pomislite samo, koliko člankov bi lahko napisal in bralcem bi končno le lahko povedal čisto resnico.« Ko so uvideli, kako trdno sem se odločil, so molčali. Le moj najboljši prijatelj mi dejal: »Opozarjam te, da je svoboda misli zajamčena z ustavo in da se iz tega, kar nameravaš storiti, lahko marsikaj izcimi.« Res se je izcimilo. Pod večer mi je neznanska bolečina stisnila želodec in zdravnik, ki ga je žena poklicala, je vprašal: »Ste kaj popili?« »Ja« sem jecljal, »s Francetom sem pil mrzel čaj, pri Tonetu pa Šilce žganja, z Jožetom sem pil kokto. s Petrom brizganec in z Jankom malo pivo, Milan pa mi je natočil ...« ;>Kar dovolj bo« je rekel zdravnik in to je bilo zadnje; kar sem slišal. Ko sem se prebudil iz omedlevice, me je zdravnik vprašal: PIŠE: JANEZ VOLJC »In s kom ste pili strihnin?« Zdaj ležim že četrti dan. Včerajšnjo noč bi se moral zglasiti na gunceljskem travniku, pa nisem imel . toliko moči, da bi sam držal kozarec, čaja. Nikoli ne bom zvedel, če so fantje z vsemirja prišli na sestanek, se pravi, če so tisto pismo resnično napisali vesoljci ali. pa je bilo potegavščina. Nekdo med mojimi prijatelji in znanci je preprečil, da bi. to zvedel. Ne vem, kdo je bil in tudi ne vem, če je bil samo eden. Zapisal sem si njihova imena in če bom še kdaj imel priložnost, da. se popeljem v vesoljski ladji, bom najprej prisluhnil njihovim mislim. REPORTER DE MED DELAMARISOVIMI RIBIČI @ REPORTER DE MED DELAMARISOVIMI RIBIČI @ REPORTER DE MED DELAMARISOVlM1 NOČI BREZ RIB Sedet sem na kupu zvitih mrež in lizal sladoled. Nad Piran se je počasi spuščal večer. Bil sem že preoblečen. Na sebi sem imel stare, sposojene kavbojke, majico in rjave, gumijaste škornje. Čakala me je prva noč med »Delamarisovimi« ribiči. Samo gorivo še natočimo in potem bomo odpluli. Nasa barka »Trska« je prava pijanka: 1400 litrov nafte smo natočili v oba rezervoarja. Pri tem pa »Trska« pluje s sedmimi vozli, kar ni dosti hitreje od dvanajstih kilometrov na uro! Še slab kolesar je boljši od nje! Kapitan Ivo je pogledal barometer. Kazal je tisoč miiiba-rov. »Tisoč dvesto — ni slabo,« je Ivo zagodrnjal. Zračnj tlak je bil dober, samo barometer na »Trski« je že slab. Navaditi se. moraš nanj. potem je čisto uporaben! »Ne vem, če bomo nocoj odpluli, jug piha.« Kapitan je zaskrbljeno gledal proti Savudriji. »Vedno je tako — kadar tukaj vleče jug, je tam doli morje razburkano.« Ob osmih, ko smo odpluli, je bila že tema. Pluli smo mimo Fiese — zelo razkošna je bila videti. Posebej lepo je bil osvetljen rudarski bar. »Tam gori pa je hotel Bel-vedere. Italijani se radi hodijo zabavat tja,« mi je pokazal kapitan Ivo. »Tisto ! tam/doli pri Izoli pa je potratno razsvetljeni hotel v Simonovem zalivu.« RIBE NA ZASLONU! Trst je izgledal blizu, z roko bi ga Ta-hko dosegel. Pluli smo v Tržaški zaliv. »Slabo je tukaj z ribami. Morje je plitvo,« je bil kapitan Ivo pesimist. Vključil je echosonder, posebno napravo, ki z zvočnimi signali 'Išče ribje jate in potem riše. odmeve na papirnati trak. Več pack je na papirju, boljši utegne biti ulov. Iz aparata je vztrajno lezel prazen trak. Leva črta — morska gladina, desna črta — morsko dno, vmes pa praznina. Rib ni! Potem so se na papirju pojavile prve pike in nato še packe. Svečarja, dva ribiča, ki z močnimi lučmi privabljata ribe, sta splezala v čolna, ki smo ju ves čas vlekli za seboj. Prižgala sta luči. Ribiški vajenec je odvezal prvi čoln. Cez pet minut smo odvezali še drugega. »Trska« je zaplula proč, tako, da smo vsi trije bili v trikotniku. Na barki smo prižgali močne luči, ki so svetile v morje. Ura je bila deset. »Do jutra se ne bo nič dogajalo. Svečarja bosta z lučmi skušala privabiti ribjo jato in potem bosta priveslala k ladji. Mrežo bomo vrgli okoli štirih. Sedaj gremo spat.« Kapitan Ivo ne govori dosti, je redkobeseden fant. Potem so mi pokazali posteljo. Na polico v omari je spominjala. Ladja se je močno zibala, zato dolgo nisem zaspal. Točno nad mojo posteljo sta bila stranišče in pa majhna umivalnica. RIB NI! Vstal sem ob pol štirih. Bila je še tema. Kapitan je bil že na palubi. Roke je tiščal globoko v žepe. Čolna sta bila spet privezana ob »Trski«, luči sta imela še prižgani. »Ni rib!« Kapitan je z glavo pomignil proti čolnoma. »Zastonj smo šli nocoj ven, nič ne bomo zaslužili. Letošnje leto je prekleto. Ribe ne prijemljejo.« Na barki je bila tišina. Ribiči so žalostni gledali v morje. »Po 40 tisočakov zaslužim,« je stisnil svečar pesti. »Po 25 noči smo na mesec na morju. Ribe pa ne prijemljejo. Prekleto!« »Od ulova smo plačani. Več ujamemo, več nam v tovarni plačajo. Malo rib smo nalovili letos. In še to največ inčune in sardele. Nič ciplov. Letošnje leto je slabo!« Ribiči so stali v krogu, potrti so izgledali. Doma imajo družine. Luči na čolnih so bile že ugasnjene in strojnik je vklopil motor. Obrnili smo se proti Izoli. »Lansko leto je bilo dobro,« mi je razlagal kapitan. »Po več menjujejo delovne in tehnične kot sto tisočakov smo zaslužili vsak mesec.« Stal je ob krmilu in vodil ladjo v pristan. ;/ »Ali poznate naš sistem delitve denarja, ki ga dobimo za ulov? Nekaj sto let je star. Kapitan dobi od celotnega izkupička en delež in pol, oba svečarja vsak po en delež in četrt, ribiči pa vsak po en delež. Z vajencem nas je na barki devet. Če ujamemo na noč manj kot pol tone rib, se nam skoraj izkupička ne splača deliti. Letos je že tako, v eni noči še nismo ujeli enega vagona rib.« Sel sem v kajuto. Na mizi so stali lončki in kanglice. V lli: «18...... loči na lovu, dopoldne pa je potrebno raztrgane mreče zakrpati. Domov gredo »Delamarisovl« ribiči bolj poredkoma njih so si ribiči prinesli večerjo s seboj: srbsko solato in kumare s kisom jih je jedlo največ. In črn kruh. Zraven pa so pili vodo. »Letos smo s 24 barkam: tovarni naredili že za 130 milijonov izgube. Do konca leta je bomo pa še več. Čeprav nam plačajo po ulovu! Režijski stroški so tako visoki.« »Ceneje je za tovarno, če ribe kupuje od Japoncev.« »Ali pa iz Južne Amerike,« so si ribiči vpadali v besedo. »Nimamo kje loviti,« mi je rekel kapitan. »Ribiči iz Poreča ali pa Rovinja lahko lovijo severno ali pa južno. Mi lahko gremo samo južno, na sever pa ne. Kvečjemu po Rižani navzgor,« se je grenko pošalil. »Tačas, ko mi pridemo do Poreča, tam že ni več rib. Tržaški zaliv pa je topel in ribe na luč ne prijemajo,« je povedal svečar. »Težko je naše delo. Nič ni romantično. Če že kaj ujamemo, vlečemo mrežo z rokami na čoln. Vsi, brez razlike. "Vitla nimamo. V tovarni sd ga nam obljubili, borpd pa videli, če ga bomo dobili,« je povedal kapitan. 'fRRflRRRHRRflpRHRRRRRflflRHHRRRRRRRRRflRRR^ 1*51 Še io Smrekarjev hram v Ljubljani v Čopovi ulici je zelo prijeten lokal. Ni velik, točilnica in dve majhni sobici, vsaka s po eno mizo, to je vse. Gostje bi se v njem morali prijetno počutiti. Pa se ne! Zato tale naš zapis: Trije smo bili. Sedli smo v prvo izbico, obe sta bili prazni, in naročili kavo. Kolega, novinar pri nekem drugem ljubljanskem časopisu, je naročil še sendvič. Potem se je pa začelo! Koliko neprijaznih in odrezavih besed smo slišali od natakarice: da v sobici strežejo le tople malice, da s takimi, ki pijejo samo kavo, ni vredno izgubljati časa in da nas že pozna! To se nam je v Smrekarjevem hramu v enem mesecu zgodilo že drugič. Tretjič se nam gotovo ne bo — v Smrekarjevem hramu nas ne vidijo več! In še tole: mogoče bo šef strežbe prebral tale naš zapis. Obakrat smo želeli govoriti z njim, pa nam nobenkrat ni uspelo. Radi tii vedeli, kaj misli on o »samo kavici« — mogoče pa le ni istih misli kot odrezava natakarica? M. V. Učenec »strokovne« ribiške šole iz Pirana, ki je v »Delamarisu, |)( praksi, mora barko vsak dan pomiti. Tudi, če ponoči ribiči ult ujamejo Pripluli smo v pristanišče. Vse barke so bile tam. Samo štiri so ponoči poskusile srečo, pa je ni bilo. Mi smo se vrnili zadnji. Drugo noč smo še enkrat poskušali. Spet zastonj. Dve noči brez ulova. In brez zaslužka tudi. Tekst in slike: MATJAŽ VIZJAK Novost v svetovni kozmetiki Uporabljam gaby’s spra/ za idealno pričesko zato ker.. Glasilo Republiškega sveta ZSJ ta Slovenijo, izdaja CZ P Delavska enotnost v Ljubljani List je bil ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave Ljubljana. Dalmatinova ul. 4, poštni predal 813/V1. telefon uredništva 316-672, 316-695 312-402 in 310-033. uprave 310-033 Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki tn hranilnici Ljubljana, št 501-620-7-32000-10-3204-486. - Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-dln — Naročnina je četrtletna 6.50 N-din — 650 S-dln - polletna 13 N-din - mo S-dln in letna 26 N-din — 2600 S-dln — Rokopisov ne vračamo Poštnina plačana v gotovini - Tisk In klišeji C7.P *T.1iidcUf pravica« Ljubljana sp ray ■ ne masti in ne lepi las' ■ se razčesuje brez težav , ^ a utrjuje in daje lep sijaj Pr'^ ^ Po licenci gaby’s FLVN N ^ ® ^ ekskluzivno v Jugoslaviji proizvA ^J.EKlJtBDANA