Posamezna štev. vin. Šlev. 223. Poštnina -v sSr* - pavSallrana. V Ljubljani, v nedeljo, dne 28, septeMra 1919. Leio XLVIL •SLOVcNEC« velja po pofitl na »se strani Jugoslavije In v LJubljani: ea oelo leto naprej.. K 84*— za pol leta „ .. „ 42*— sa četrt leta „ •. „ 21*— za en mesec H • • n Za Inozemstvo celoletno K03*— sa Sobotna izda]a: 5 Za oelo leto ..... K 15*— sa Inosemstvo. . . . „ 20 — .sa Inseratl: aam Enostolpna petltvrsta (SS mu Stroka ln 3 aa visoka ali nI« prostor) sa enkrat ... po X 1*80 nradul razglasi . «>o k 1*80 Pri nsročllu nad 10 objav popust. NajmanJIl oglas 59/0mm K*— Enostolpna petltvrsta K 3*— Izhaja vsak dan lsvzemll po* nedeljek In dan po prvnlkn, ob 5. ari slutrsjL Uredništvo ja t Kopitarjevi nllol Itev. 6/10, Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma s« M sprejemajo. Dredn. teleL štv. 80. aprsva. itv, 328. Političen list za slovenski narod. Uprava )e v Xnn!tar]«vt ul. 6. — Hačun pofitie hren. ljubljanske št. 330 sa naročnino ln št 349 n oglase, avstr. In čeiUe 24.797, ogr. 26.511, bosn.-haro, 7563. ir»> -v.ii »" ■■ i n— ■ Glas duhovščine. Duhovščina ljubljanskega arhidijako-narta je na svoji konferenci dne 26. t. m. sklenila objaviti sledečo izjavo: Od vseh strani se napoveduje katoliškemu slovenskemu ljudstvu kulturni boj. Belgrajska vlada pošilja v svet načrte šolskih postav, po katerih se hoče »dokumentirati riezavisnost šole od cerkve,« liberalno učiteljstvo odklanja svoje sodelovanje pri bogoslužnih vajah šolskih otrok, svobodomiselna mladina se organizira za boj proti cerkvi, svobodomiselni časniki cerkev in vero očitno napadajo in socialistični »Naprej < je 23. t. m. objavil osiudnc blasfemije zoper skrivnosti naše sv. vere. V imenu krščanskega ljudstva in v svojem imenu vse to rovanjc proti veri in cerkvi najodločneje obsojamo. Katoliški slovenski narod si nc želi verskega boja; toda če mu ga svobodomiselstvo vsili, ga bo sprejel in bojeval s tisto odločnostjo in tisto srčnostjo, ki jo daje človeku sveta vera. In slovenski duhovniki bodo pokazali svetu, da se ne ustrašijo nc pregnanstva, ne ječe, nc smrti", če je treba braniti pravice ljudstva in cerkve. Vsak boj pa rodi mnogo gorja. Tudi kulturni boj bi bil velikanska nesreča za slovenski narod. Zato se obračamo do osrednje vlade v Belgradu in jo svarimo, naj ne izziva vernih Slovencev s kulturno-bojnimi naredbami in načrti. Od pokrajinske vlade v Ljubljani pa zahtevamo, da ščiti vero slovenskega naroda pred javnimi napadi na shodih in v časopisih. Tudi cerkvi sovražni učitelji naj ne pozabijo, da v šoli niso absolutni gospodarji, ampak namestniki vernih krščanskih staršev, ki zahtevajo versko vzgojo svojih otrok. Naj ne pozabijo, da bo prišel dan, ko bodo ti starši po svojih izvoljenih zastopnikih sodili njihovo delovanje. Glasno izjavljamo: Naše verno ljudstvo ne bo nikdar dopustilo nobenega poskusa, oropati cerkev njenih bogodanih pravic, posebno njene pravice do krščanske vzgoje v šoli, in sc bo proti vsakomur, ki bi kakorkoli hotel sramotiti našo sveto vero, postavilo v bran. Dr. Fr. Stenar: nosili Solshoreformnih n. Odkod fiasko prosvetnega odbora? Vse dosedanje reforme prosvetnega odbora v Belgradu so se skazale kot ne- sprejemljive ali vsaj kot zelo n»dost»tne. Drugače tudi ni moglo biti pri načinu, kakor je prosvetni odbor delal. Kdo pa je pravzaprav ta prosvetni odbor? To je v neko skrivnostno meglo zavita korpora-cija — obstoječa iz zastopnikov strokovnjakov ali nestrokovnjakov iz raznih pokrajin naše države. Slovenija je bila zastopana samo po enem šolniku, dr. Kušarjn. Ta gospod dobro pozna naše šolstvo, a njegovo svetovno naziranje, ki pride pri šolskem vprašanju eminentno vpoštev, se nc vjema z religiozno mentaliteto pretežne večine našega ljudstva. Nič nimamo proti njemu kot strokovnjaku, a mož nazorov nc more biti zastopnik našega naroda in ljudstva v prosvetnem odboru. In končno. Ali naj en sam človek zastopa celo Slovenijo v tako važni korporaciji, kakršna je prosvetni odbor? Ali naj naše ljudstvo pri tem vprašanju, kdo mu bo delil prosveto in reformiral šolstvo, res nima besede? Ali bo ljudstvu vsiljeval prosveto in šolske zakone nek skrivnostni brezumni odbor, za katerega nihče nc ve, odkod jc prišel in ki ga nihče ne pozna? Ali se ne pravi to ljudstvo oslepariti za njegove naibolj naravne pravice, ki iih imajo sfnrši pri vzgoji svojih otrok? Ali ni to naihu.jši absolutizem, nič manjši kakor ie bil pod Habsbur-žani? Če pravite: Šola mora biti enotna za celo državo, to zahteva naše ujedinjenje — tedaj odgovarjam: Da, šola mora biti enotna, če je to mogoče. Če pa s tako enotno šolo ponižate naš kulturni nivo, čc I protiljud-skimi, protiverskimi in nedemokratičnimi šolskimi načrti razburjate ljudstvo — berite mnogoštevilne proteste, ki prihajajo od vseh strani zoper nameravane reforme — če se povsod kaže splošni odpor proti predlaganemu načrtu enotne šole, tedaj taka šola nc bo nikdar pomagala k našemu ujedinjenju. Zadovoljite ljudstvo z ureditvijo notranjih razmer, odpravite korupcijo v politiki in upravi, in ujedinjenje bo prišlo samo od sebe — tudi brez enotne šole. Kaj je torej vzrok, da je prosvetni odbor v Belgradu napravil tako slabe nnčrte za reformo našega šolstva? Vzroki so trije: Prvič pretirana naglica pri uniformiranju. Pokrajine, ki so bile do oktobra 1918 v čisto različnih kulturnih sferah, se ne dajo v dveh mesecih spraviti pod en klobuk. Tu ne pomaga nobena ideologija nič; politik pedagog, kulturni delavec računa z dejstvi in dejstvo je, da v Črni gori ne more biti taka šola kakor v Sloveniji, in na Koroškem nc taka kakor v Makedoniji. Življenje jc močnejše kakor vsak zakon in vsaka teorija. Drugi vzrok, da so mogli priti taki predlogi na dan, je nepoznanje, oziroma neupoštevanje kulturnih razmer po posameznih pokrajinah naše države. Da ti bil to odbor vsaj približno poznal in upošteval c. pr, splošne kulturne razmere v Sloveniji, bi ne bil — o tem sem trdno prepričan — nikoli prišel s svojim ciničnim načrtom ljudskošolskega zakona, ki tako sovražno krati pravice staršev, ljudstva in Cerkve. Ali prosvetni odbor res nc pozna našega ljudstva? Ali res nc ve, da naše ljudstvo ne bo nikdar trpelo, da bi bil učitelj birokrat, starši pa da bi morali biti odvisri od njega, da starši ne bi imeli nobene besede pri nastavljanju učiteljstva itd. In čc prosvetni odbor tega ni vedel, zakaj ga ni informiral zastopnik Slovenije? Če pa je prosvetni odbor vse to vedel, pa je vkljub temu prišel s takim načrtom za Išudsko fo!o in če. potemtakem ta načrt skriva v sebi kulturnobojno orožje, — česar sc naše ljudstvo boji, — potem žc danes vsem takim poizkusom napovedujemo boj za življenje in smrt. Pa naj bo že tako ali tako, gotovo jc to, da ta prosvetni odbor nima od ljudstva prav nikake poverilnicc, ki bi ga opravičevala, vsiljevati ljudstvu kake šolske reforme. Odkod je prišel ta prosvetni odbor? Odkod njegov šef in sklicatelj, minister prosvete? Naš notranjepolitični kaos, iz katerega ne moremo in nc moremo ven, je tretji in glavni vzrok, da 5"> se morali taki reformni načrti za šolo a priori ponesrečiti. Tako tudi ponesrečeni šolskoreformni predlogi kriče: Razpišite volitve v konšfi-tuanto. Reformirajte najprej predstavništvo, reformirajte vlade, reformirajte prosvetni odbor, — potem šele reformirajte šolo. Tako pa, kakor hoteli doslej, ne poskušajte reformirati nič več! (Iz vseučiliške komisije). Dne 10. t. m. popoldne jc imela vseuči-liška komisija v dež. dvorcu sejo, ki jc bila — stvarno — zadnja. Po prebranem zapisniku o seji dne 11. t. m. je predsednik poročal, da jc bilo imenovanje prvih vseučiliških profesorjev objavljeno v Službenih Novinah SHS z dne 13, septembra, in da jc po naročilu poverjeništva za uk in bogočastje obvestil o imenovanju s posebnimi dopisi gg. vseuč. profesorje, Le-ti so sc kot univerzitetni svet že konstituirali, izvolivši si predsednika, ie enkrat „Krafka srho-hrvafska slovnica". Zelo idealno si je zamislil kritik Iv. Mazovec srbskohrvatsko slovnico za Slovence. Slovnica naj bi združevala ijc- in e-kavske oblike, naj bi ji bila dodana karta posameznih narečij in slovarček manj znanih cerkvenokulturnih izrazov. Ker vsega tega moja kratka slovnica nima, pravi, da ga nc zadovoljuje, in dostavlja, da vseeno zasluži, da jo osvetli »s kritično lučjo«. Za to osvetljevanje sem mu hvaležen, vkolikor me je opozoril na tri Eogreške v slovnici (Zagrepčanin, vruč, oca), v splošnem pa mož prav po nepotrebnem razblinja vrsto napak problematičnega značaja. Te »napake« si hočemo, ker utegne biti katera načelne važnosti za vsakega spisovalca srbohrvatske slovnice, na kratko ogledati: 1. »č je glas med slovenskim c in č, Izgovarja se približno kakor fš, dj jc nekako d'ž,« to podajem v slovnici. — Kritik misli, da bi bilo označiti, čc bi č transkribiraii, lc s »tš«. Toda ta nasveto-vana transkripcija tudi nc privcde>do cilja. Kritik si jc najbrže lc površno ogledal Leskiena (Serbokroat. Grammatik I.), ki označuje na str. 33 črko č s »t'š« in dj z "d'ž«. — Dalje, njegova zahteva, da »si moramo pomagati na ta način, da natančno opišemo lego, ki jo zavzema jezik pri izgovarjavi glasu č,« jc možna le pri jezikovnem naobražcncu. Tudi Leskien v svoji izredno obsežni slovnici nc podaje fiziološko fonetičnega opisa teh dveh glasov. Praktična in priprosta jc torej lc zgornja označba, kjer sc iz tipografske lege vidi, da je »j« lc malo slišen in da je treba vse tri črke kot eno izgovarjati. Zato sc mi zdi, da jc ta označba bližja Leskienovi, nego li Mazovčcva, 2. Dasi mi jc bila Breznikova razprava o razmerju med slovenskim in hrvatskim naglasom iz »Mentorja« znana, posnel sem pravila o naglasu po srbski slovnici dr. Vladimirja Čoroviča, ker so se mi zdela preglednejša. 3. »Pregrešno« misel, da sc imperfckl in aorist nahajata večinoma v knjigi in komur jc samo do ustnega občevanja, naj mesto njih rajši rabi perfekt, sem zapisal z najboljšim namenom z ozirom na dejstvo, da se samouk, ki ne živi med Srbo-hrvati, nikdar ne bo prav vživel v ti dve nam tuji obliki, jih še manj znal uporabljati in tudi s stališča srbohrvatsko-slo-venskega zbližanja. Posnel sem to misel po več hrvatskih slovnicah. Srbska slovnica E. Mttžc pripominja glede uporabe imperfekta in aorista: »Im miindlichcn Verkchr und im geschafllichcn Stvle wird jcdoch der Gcbrauch des Perfcklums vor-gezogen.« 4. Razlagati v kratki, pregledni slov- nici o par ostankih dvojine, ki jih šc hrani srbohrvaščina, sc mi ni zdelo potrebno, ker tudi druge praktične srbohrvatske slovnice, mnogo obširnejše kakor ta, tega nc store. K opazki kritikovi »za slaviste s tem stvar šc daleko ni odpravljena,« pripominjam, da moja slovnica ni namenjena slavistom. Ta najde potrebna pojasnila o skromnih ostankih dvojine v srbohrvaščini pri Leskienu. 5. »V srbohrvaščini sc namesto otrok rabi izraz dijetc, v pluralu pa djcca, kar sc zdi, da Menccju ni znano,« poudarja kritik. »Zdi se« lc, a čc bi si slovnico natančneje ogledal (str. 16), bi tega nc poudarjal. Primer »otrok«, vok, »otroče«, množ. »otroci« sem posnel po Marnovi hrvatski slovnici za Nemce. »Otrok« v pomenu »pucr, dječko, dijete« jc tudi hrvatska beseda. (Glej Rječnik hrvalskoga jezika Broz-Ivekovičev.) Nar. preg.: »Ko-risnije je otroku od urke neg gosparu od burke.« 6. Rabil sem dalje >jagnje« mesto ;>janje«. Broz-Ivckovičev slovar navaja zglede pod t jagnjc«, »janjc« pa označuje s kazalko na ->jagnjc <. V uradnem šolskem Pravopisnem riječniku hrv. jezika« jc citati: »jagnjc ili janje«. Torej »jagnje« vendar ni napačno, kakor misli kritik. 7. Zaimki njegov, njezin in njihov« j se res sklanjajo po nedoločni sklanjatvi, ; sklanjajo se pa ludi po določni. Tako jc ' čitati dannadan v raznih listih, iz srbske ' slovnice, ki jo imam nri rokah, posnemam i podpredsednika in poslovodjo (kakor pO časopisih že objavljeno). Predsednik dr. D. Majaron poroča nadalje, kaj se je vse zopet započelo zadnje dni od strani podpredsedništva dež. vlade in od narodnih poslancev v Belgradu, da se pridobi nova »domobranska vojašnica« za nastanitev univerze. Vsled izjaY vojnega ministra sc jc včeraj vršil razgovor v Ljubljani z generalom Smiljaničcm, danes pa ogled na lici mesta, ki sc ga je udeležila poleg podpredsednika dr. Žerjava tudi nastanitvena komisija po stavb, svetnikih ing. Štembovu in Skabernetu. O tem ogledu poroča posebej ing. Štembov in po daljši razpravi sc sklene, da bo posebna deputacija univerzitetnega sveta koj drugi dan zastopala prj vojaškem poveljstvu prošnjo za prepustitev domobranske vojašnicc. Prof. dr. R. Zupančič, podpredsednik univerzitetnega svela, priobči komisiji ofi-cijalno, da sc jc univerzitetni svet konstituiral, in prosi komisijo, da bi sedaj izročila univerzitetnemu svetu ves svoj mate-rjal, ki sc tiče univerze. Predsednik dr. D, Majaron izjavi, da sc tej prošnji samo po sebi umevno ustreže, ker je komisija itak zadnji čas rešitev mnogih agend pridržala za kompctenco vse-učiliškega predstavništva. Komisija bo obstojala nadalje samo zaradi svoje subko-misije za pravno fakulteto dotlej, da profesorji te fakultete, zadržani šc v Parizu, naznanijo, v koliko računajo še na sodelovanje subkomisije. Ko so se došle vloge odstopile univerzitetnemu svetu jc koncem seje njegov podpredsednik prof. dr. Zupančič izprejfo-voril naslednje: Gospod predsednik, slavna komisija.' Danes smo dospeli v boju za narodni idea! do ene tistih točk, kjer se popotnik rad oddahne, oziraje se na že dovršeno pot, da potem pogumno napreduje. Boj sem rekel, in res, borili smo se za ta ideal dolgo zaman. Ali prišla je vojna, prišel poraz ranjke Avstrije. Brez tega bi bili danes šc tam, kamor so r.as zapostavile tiste teuto-nične moči, ki so nas imenovale »narodne treske«. Frva naša dolžnost je torej, da smo hvaležni vsem, ki so pripomogli k razpadu A»strije, zlasti junaškemu srbskemu delu našega naroda, zlasti tudi tistim jugoslovanskim možem, ki so v prvem hipu razumeli, da jc svetovna vojna tudi vojna za naš narodni cbstoj. In takih jc bilo mnogo več, nego pa naglašamo V svoji skromnosti. Razpad stare Avstrije jc bil sicer potreben pogoj za vresničbo našega ideala, toda ni bil zadosten. Treba jc bilo, še, tki smo sc zavedli takoj svojih kulturnih dol- primer; > Bio jc kod njegov o g a prijatelja.« Daničič (Oblici, 8. izd., prirejeno po Maretiču) trdi na str. 38 pravtako: »zamje-r.ice njegov, njen, njezin, njihov, njihan* kao što su u prvom pad. samo neodregje-ni, tako i ostale padeže mogu imati samo kao neodregjeni pridjevi; ali kako u dru-gijeh pridjeva dolaze oblici odregjeni i mjesto neodregjenih, tako i u njih.* 8. stoti in stotiniti, oboje jc pravilno, oboje se nahaja v srbskohrvat. slovnicah, eno sc izvaja iz sto, drugo iz stotina. — Rabil sem dalje obliko »milijun«. Tako pišejo skoro vsi pripomočki, ki jih imam pred sabo. Samo obliko »milijun« pišejo Karadžič, Daničič, Klaic-Milcr, in sicer v najnovejši izdaji, dr. Florschiitz v svoji šolski »Gramatiki hrvatskoga jezika, 1916«; aprobirani hrvatski »Pravopisni riječnik« nc pozna druge oblike kakor »milijun« itd. — Neumestna je torej trditev Mazovca: >Res da se v navadni izgovarjavi večkrat čujc milij un , kar nas pa še nikakor ne opravičuje, da bi tako pisali.« Oblike »milijun* ni šteti med napake. Skratka: iz cele obširne kritike, zlasti iz zaključka sklepam, da jc ni narekovala ljubezen do stvari, do znanosti, in kritik' je ravno v tem brezplodnem pikolovstvu in v deloma pogrošnem svetovanju dokazal, da i udi o vi šc ni dodobra prodrl v bistvo : rbohrv.itskcga jezika. Pogrešna kritika pa več škoduje, kakor koristi. Dr, Jos. Mencej žnosti in da smo, ko nam jc bila dana možnost, hitro zamenili idealno hrepenenje z resnim delom. »Kdor hoče visoko priti, mora trden v glavi biti.« In trdna jc bila naša volja, njen eksponent pa vseučiliška komisija. Vi gospodje ste z neprestano marljivostjo, z nesebičnim trudom in velikanskim delom pripravili tla, na katerih sc gradi naša univerza. Vaš predsednik, gospod dr. Majaron, je bil najmlajši med Vami, kadar je šlo za premago težkoč, ki ste jih obilno, veliko imeli. Bili so dnevi, ko bi rekli, da se je videlo gospoda predsednika, vedno marljivega, vedno vljudnega istočasno v vseh ljubljanskih uradih. Druga naša nič manj sveta dolžnost je torej, da smo hvaležni Vam, gospodje. Današnji dan Vam mora biti dan največjega zadoščenja, saj Vam smem izražati nado, da boste Vi prvi vzor profesorjem, ki imajo nadaljevati Vaše posle, izražati prepričanje, da Vam bo vedno hvaležna ljubljanska univerza ter da bo vedno z njo ostalo ime Vašega predsednika gospoda dr. Majarona! (Občno ploskanje). Predsednik sc srčno zahvali v svojem fc ▼ imenu komisije za izrečeno priznanje, ipovdarjajoč, da imajo vsi člani komisije najlepše zadoščenje v uspehu delovanja, ki so se ga vsi udeleževali s plemenitim veseljem in se ga bodo zato tudi vedno radi spominjali. Prosi g. prof. dra. Zupančiča, naj sporoči profesorskemu zboru vnovič čestitke in željo komisije, da bi se mu vzideta in lepa naloga čim uspešnejše posrečila! Na to zaključi sejo. Vprašanje Reke. LDU. Lyon, 27. septembra. (Brezžično.) Kakor doznava rimski poročevalec »Matina«, je ministrski predsednik Nitti pri konferenci na Ouirinalu izjavil, da konferenca ne more sprejeti fait accomplija, ki ga je ustvaril D* Annunzio na Reki, ker bi se sicer izpostavila nevarnosti, da bi hoteli posnema li vzgled D'Annunzia tudi Griči v Traciji, Čehoslovaki v Tešinju in Jugoslovani v Celovcu. Ako bi se to res primerilo, potem mirovni konferenci ne bi ostalo drugega, kakor da se razide. Vprašanje Reke postaja čimdalje bolj zapleteno. LDU. Lyon, 27. septembra. (Brezžično.) »Eclair« poroča: Jugoslovanska mirovna delegacija v Parizu se neprestano j posvetuje s svojo vlado. Mnenje jugoslo- . vanskih krogov v Parizu je, da bo morala Jugoslavija nastopiti samostojno in napraviti red, ako bi se izkazalo, da mirovna konferenca ne more več uveljaviti svojih sklepov in da je tudi italijanski kabinet brez moči napram reški pustolovščini. LDU. Ženeva, 26. septembra. (ČTU.) Stališče kabineta Nitti je, kakor poročajo iz Rima, vsled reških dogodkov zelo kočljivo. Nittijevi nasprotniki izkoriščajo te dogodke proti njemu. LDU. Curih, 26. septembra. (ČTU.) Švicarska brzojavna agentura poroča iz Milana: V Padovi je med italijanskimi in francoskimi vojaki skoraj prišlo do spopada. Z Reke prihajajoči vlak francoskih vojakov je na kolodvoru v Padovi srečal italijanski vojaški vlak. Francoski vojaki so razžalili italijanske, ki so ostro odgovarjal. Le s tem, da sta oba vlaka naglo odpeljala, se je preprečil spopad, ki bi utegnil imeti hude posledice. LDU. Lugano, 26. septembra. (ČTU.) Poslednje vesti iz Rima pravijo, da bodo imeli reški dogodki za posledico popolni notranjepolitični preobrat. Odstop Nitti-jevega kabineta velja kot neizogiben. D' Annunzievi prislaši so vedno močnejši. »Epoca« poroča, da se snuje posebna D Annunzieva stranka. Pariški listi priobču-jejo brzojavke iz Rima, po katerih italijanski kronski svet ni prinesel nikake po-voljne rešitve jadranskega problema. Kronski svet se je pač pečal tudi z nasilnimi odredbami proti D' Annunziu, ni pa ničesar sklenil. LDU Berlin, 26. septembra. (DunKU.) »Deutschc Allgemeine Zeitung« poroča iz Lugana: Novi predlog predsednika Wil-sona za. razrešitev reškega vprašanja, ki Je bil pri sestanku italijanskega sveta že znan, obstoji v tem, da se Reka s pristaniščem vred proglasi za svobodno mesto, čigar ustava naj pa upošteva italijanski značaj mesta. Tako bi Reka ločila Italijo od Jugoslavije. Misel na ljudsko glasovanje se opusti, v čemer se Wilsonov predlog približuje italijanskim željam. LDU Berlin, 27. septembra. (DunKU.) Kakor doznava »Secolo«, je v italijanskem kronskem svetu prevladovalo stremljenje, da se reški problem vzame resno v pretres in da se pri tem udejstvi »glas naroda«. Svoj čas je D'Annunzio izjavil, da nc zapusti Rek", dokler ne bo proglašena aneksija tega mesta Italiji. LDU Berlin, 27. septembra. (DunKU.1 »Berliner Tageblatt« poroča iz Lugana: Položaj v Italiji se vsled kronskega sveta ni izpremenil. Zato se bosta obe mirovni pogodbi ratificirali najbrže že v najkrajšem času. Ako bi se vsled razprav o jadranskem vprašanju debata o mirovnih pogodbah morala iznova odgoditi, potem italijanski vladi ne ostane drug izhod, kakor, da nemudoma razpusti zbornico. Razna pssroffla« Monarhistično gibanje na Mažarskem. LDU Budimpešta, 26. sept. (ČTU.) Neliboralne stranko snujejo monarhistično stranko, ki bi se imenovala »stranka svete ogrske krone«. Vodja gibanja je grof Alb. Apponyi. Govori se, da gotovi ententni krogi podpirajo to gibanje. Proti oboroženemu miru. LDU Pariz, 26. septembra. (DunKU.) V »Humanite« piše Sembat: Nočemo nove vojne, ki jo napoveduje naš ministrski predsednik. Zahtevamo splošno razorožitev, katera se ni zahtevala od Nemčije, ker se je hotelo imeti pretvezo za to, da moremo ostati oboroženi do zob. Poljska zmaga nad boljševiki. LDU Berlin, 27. septembra. (ČTU.) Iz Varšave brzojavljajo, da se je velika bitka z boljševiki pri Kralczevvskem ob Dvinl, ki je trajala deset dni, končala s popolno zmago poljskih čet. Določila ra dediče Avstrije. LDU Pariz, 27. septembra. (DunKU.) »Echo de Pariš« piše: Načrt pogodbe, namenjen nasledstvenim državam Avstro-ogrske, ki urejuje vprašanja, tičoča se jih neposredno, se ne nanaša na Italijo. Člen 1. te pogodbe določa delitev arhivov. V členu 3. se pogodbeniki zavezujejo, da ne bodo uporabljali železnice v korist sovražnih pristanišč, a v škodo črnomorskih ali jadranskih luk. — »Figaro« pripominja, da so se vodilne velesile udeležile sestave načrta te pogodbe, potem ko so poslušale izvajanja malih držav v tem vprašanju, izvzemši Avsti-ijo, dasi jc tudi ta država na tej zadevi interesirana. Italijanski socialisti za zvezo z Nemčijo. LDU Curih, 26. septembra. (ČTU.) Dopisnik lista »Daily Herald« jc imel z voditeljem italijanskih socialistov razgovor, v katerem je le-ta govoril o nemški orientaciji Italije in o novi potrebi poravnave s sovjetsko Rusijo, in sicer iz gospodarskih razlogov. Zavzel se je za gospodarsko zvezo Italije z Nemčijo, Avstrijo in Rusijo, toda s pogjem, da bo Italija dobivala od entente surovine in kredit. Turati je dodal, da so zavezniki pravzaprav tc zahteve že odklonili. Zračna tekma okoli sveta. LDU Newyork, 26. sept. (DunKU. — Brezžično.) Ameriški Aeroklub sporoča, da je izgotovljen načrt za prireditev zračne tekme okoli sveta. Darila bodo znašala do 1 milijon dolarjev. Udeleženci bodo lahko izbirali, hočejo li poleteti preko Atlantskega ali Tihega oceana, namreč iz Nove Fundlandije preko Gronlandije, Islanda in dalje proti vzhodu, ali pa iz Alaske preko Behringovo ceste na Kamčatko, oziroma preko Tihega oceana proti Tokiu. Amerikanci pokupili bolgarski tobak. LDU. Amsterdam, 26. sep. (DunKU.) Kakor doznavajo »Nieuvve van den Dag« iz Londona, se brzojavlja iz Aten, da so Amerikanci pokupili v&o bolgarsko žetev tobaka iz let 1919/20/21 in da so si razen ten"a zagotovili še opcijsko pravico za nakup vsega bolgarskega tobaka za dobo 50 let. Ljenin strmoglavljen. LDU. Haag, 26. sept. (DunKU.) >Nieu-we Rotterdamsche Courant« priobčuje vest, da je bil Ljenin strmoglavljen in da je nadomestila njegov režim nova boljševiška vlada. LDU Dunaj, 27. septembra. (DunKU.) Kabinetni svet nemškoavstrijski so je danes v seji, ki jo trajala 5 ur, bavil s preskrbo z živili ter s finančnimi odredbami, ki so v zvezi z aprovizacijo. Dalje jc razpravljal o zahtevah državnih nastavljencev ter o raznih upravnih in zakonodajnih nalogah. Nabava živil potom nakupovanja v ententnih državah postaja iz dveh razlogov čimdalje težavnejša; prvič so pridobitni stroški precej višji kakor oddajne cene v tuzemstvu in drugič jc čimdalje težje, izposlovati kredite, ki so potrebni za nabavo živil. Kabinetni svet je zlasti glede izposlovanja kreditov sprejel dalekosežne sklepe. Z ozirom na finančno stiske ni mogel kabinetni svet glede zahtev državnih nastavljencev v današnji seji priti do nobenega končnoveljavnega sklepa, kljub temu, da je razprava trajala zelo dolgo. Vzrok temu jo dejstvo, da vprašanje kritja še ni rešeno. Glede nakazil deželam se je z ozirom na pomanjkanje postavne podlage sklenilo, pooblastiti državnega tajnika za finance, da proti naknadnemu odo-brenju po narodni skupščini daje zaenkrat deželam predujme v višini, ki jo narekuje neobhodna potreba, ter vprašanje dotacije dežel pridržati posebni konferenci zastopnikov dežel. Dalje jo kabinetni svet sklenil predložiti narodni skupščini zakonsko osnovo o tisku, ki jo je pred kratkim izdelal državni tajnik za pravosodstvo, kakor, tudi zakonsko, osnovo o pravnem razmerju Časnikarjev. Končno jc kabinetni svet odobril izvršilno dovolilo, ki jo jo predložilo državno tajništvo za vojsko iri ki sc nanaša na nadaljnje nakazovanje doklad k preskrbovalnini družine vojnih ujetnikov. mgrouni posvet. LDU. Amsterdam, 26. septembra. — (DKU.) Reuterjev urad poroča iz Pariza: Vrhovni zavezniški svet je sklenil, da se posvetuje s svojimi jurističnimi strokovnjaki o načinu, kako bi se dala vprizoriti proti boljševiški Rusiji blokada brez uporabe vojnih sredstev. Stavil se je predlog, naj obstoji ta blokadna akcija v tem, da se bo vsaka ladja resno posvarila, preden bo prestopila prepovedani pas. LDU. Versailles, 26. sept. (DKU.) — Danes dopoldne je imel svet petorice sejo, kateri je predsedoval Gambon. Odobril je osnutek za pogodbo, ki naj je sklenejo nasledstvene države avstroogrske monarhije med seboj in katere namen je, izboljšati trgovinske in prometne odnošaje med temi državami. PoIStSIne novice. -f- Prekirurske zahteve glede šolstva. i Prekmurske »Novine« priobčujejo naslednje šolske zahteve prekmurskih Slovencev, tako katoličanov, kakor evangelistov: I. Država naj se zaveže, da bo pla-čiivala naše kantorc skoz rok verske občine, to je na račun naš, ne da bi s tem dobila pravico se v naše cerkvene reči vtikati; kak sc s kantorom pogodimo, tak naj ga plača za naše šole. II. Država naj se zaveže, da iz naših šol v Prekmurji nižjih i višjih nc spravi včenje verskoga navuka, nego njegov poduk obvezni predmet ostane konči kak dozdaj z dvema vii-rama na tjeden, v vsakom razredi še v takrat, če bi gda nasprotna postava bila v njej vpeljana. Žrtvovali smo miljone za verski poduk, ne pustimo ga zato ne v nižjih i ne v višjih šolah iz njih. To nam država mora zasigurati. III. Država naj da verskim i občinskih šolam zazdaj pravico, da si vsi zvolijo, kak dozdaj vuči-telja. To pravico zdaj majo i odvzeti se njim tečas nemore, dokeč šole v državna last ne pustijo. Pri državnih šolah pa naj vlada gleda na to, da takše poučne moči pošlje v nje, z šterimi bo ljudstvo zadovoljno. Predvsem moro obmejnoga štajar-skoga kraja vučitelje priti v poštev za tistimi našimi dozdajšimi domačimi, štere ljudstvo obdržati šče. 4- Upokojitev zagrebških vseučiliških profesorjev. Belgrad, 27. septembra. Podpredsednik Jugoslovanskega kluba dr. Šimrak se je informiral v ministrstvu za prosveto, na kak način so se upokojili 3 profesorji na bogoslovni fakulteti v Zagrebu dr. Mihajlovič, dr. Zagoda in dr. Pazman. Dobil je obvestilo, da se je to zgodilo od nepristojne politične oblasti, ki sc jc sklicevala na naredbo Narodnega veča o nastavljanju javnih uradnikov. Krivdo takega neobičajnega postopanja in upokojenja nosijo nekateri tovariši prizadetih, ki so že lansko leto zahtevali njihovo upokojitev. -f Radikalci in slovenski demokrati. Belgrad, 27. septembra. Radikalne kroge je zelo razburil »Slovenski Narod« s člankom »Za kulisami«. »Samouprava« ga je prinesla v popolnem obsegu. Radikilci pcvdarjajo, da jim je nepojmljivo, kako more vodilni list kake stranke tako surovo in tako proti resnici pisati. Belgrajske polemike da niso sicer vedno najfinejše ali tako nizko kakor »Slovenski Narod« vjn-dar ne stoje, V Belgradu je znano, da je duševni oče lega pisanja tolikrat demeati-rani dr Kramerjev telefon. f Socialno-demokratični bogoslovct. »Naprej« nadaljuje pod dirigentstvom znanega dr. Lotriča svojo napade na krščanstvo. Zelo modro razklada: »Ne smemo so tedaj čuditi raznim izbruhom sovraštva sv. Pavla napram nekrščanski vedi: »Pisano je namreč: Modrost modrijanov uničim in razumnost razumnih zavrženi« ... Kje jc kak modrijan, kje kak pismouk, kje kak raziskovalec tega sveta? Ali ni Bog modrost tega sveta preobrnil v neumnost?« Bog je izbral norce, da bi osramotil modre.« Ti nauki apostola narodov so silno škodovali napredku vede v poznejših krščanskih državah.« Ta raz-motrivanja našega socialističnega teologa, ki mu je vera seveda zasebna stvar, odkrivajo zopet njegovo plitvo pojmovanje vere in njegovo nesposobnost, razumeti to, kar bere. Sv. Pavel predvsem ne govori v gornjih stavkih proti vedi, temveč proti učenjakom, dasi pri tem nI mislil ravno na dr. Lotriča. Drugič jc njegovo mnenje o pismoukih in modrijanih, ki mislijo, da imajo v svojem telovniku r<;w:rvlrano vso modrost tega sveta, h ntnllgča vede zelo upravičeno. Nič ni namreč znunstvu in njegovim nalogam bolj tuje in kvarno, kakor oni način mišljenja, ki dela iz znanstvenikov domišljave in samoljubne prikazni, ki mislijo, du, so vsi nezuunstveniki. to je skoro cel svet, manj vredni, nerazsodni in omejeni ljudje. Tako mišljenje je neobjektivno in nespametno. Kajti v neizobraženem ljudstvu j c silno dosti naravnega in bistrega razuma, dosti modrosti in dosti globokosti. V ljudstvu je dostikrat neprimerno več dragocenih ljudi, kakor med učenjaki. Samoljubna »modrost« modrijanov se zato brez dvoma spremeni v neumnost. TI stavki sv. Pavla so tako globoki, da jih »Naprej« niti razumeti ne more. V njih izražena resnica je veljavna za vse časo in kraje in bo ostala v veljavi tudi tedaj, ko »Napreja« več ne bo. Skromnost, ki jo zahteva sv. Pavel od učenjakov, ni nič drugega kakor zahteva po autokriticizmu, ki je predpogoj vsakega pravega znanstvenega dela. Kdor razume, kar bere, pride do spoznanja, da je dr. Lo-tričovo jecljanje nespametno. To je le ena njegovih »znanstvenih« trditev. Če bi imeli več časa, bi lahko tako skoraj vse njegove »ideje« analizirali. + Kratka osvoboditev. Komaj so italijanske čete prišle v Trogir, so že nabili po mestu oglas: Meščani Trogira! Čuli smo utripanje vaših src, ki odmeva na sveti glas nove Italije. S prostovoljnimi četami smo osvobodili vaše mesto od vsakega suženjstva, od vsake izdaje in od tega trenot-ka je diktator mesta Trogira grof Nino de Fanfogno, kateremu ste dolžni slepo pokorščino. Živio kralj! Živela Italija! Trogir 23. septembra 1919. Vojaški guverner: Podpis nečitljiv, šef glavnega štaba: Dr, Manfredi Ferraguti, m. p. +Monarhistična nevarnost v Nemčifi. »Prager Tagblatt« piše v uvodniku iz Berlina o nevarnosti, ki preti Nemčiji po državni brambi, katera je skozinskoz monar-histična in fevdalna. Člankar izvaja med drugim: V januarskih dneh je Noske z brezobzirno uporabo te vojske proti podivjanim tolpam zrevolucioniranega pruskega vojaka in mornarja storil domovini neprecenljivo uslugo. Toda sedaj je nemški proletariat na zunaj in znotraj razoro-žen in ukročen in si ne želi drugega nego zagotovljene idilične eksistence: pošteno hrano in stanovanje, boljše pivo in tobak, kos vrta, šport. Sedaj bi bil čas, da se Noske osvobodi fevdalne vojaške klike v državni brambi ,kjer razni polkovniki Rein-hardti in grofi von der Goltz samo čakajo ugodnega trenutka, da poskusijo obnoviti monarhijo. Splošno znano je, da se moštvo in častništvo čet, ki se pod prazno pretvezo zbirajo na vzhodu, čutijo kot cesarjevi služabniki. Objestnost te soldate-ske postaja že neznosna. Ako pride do končnoveljavne volitve državnega predsednika glasom ustave se voli predsednik direktno potom ljudskega glasovanja, — nikakor ni izključeno, da postavijo nemški nacionalci Hindenburga, ld je kljub vsemu še vedno najpopularnejši mož v Nemčiji. Zadnji čas je, da pokaže Noske sedaj svojci energijo tudi na desno, kakor jo je preje na levo in poda dokaz, da je on gospodar državne brambe, ne pa njen sluga. V nfe-govih rokah je sedaj usoda njegove stranke! in preko le usoda republikanske Nemčije, Ako se Noske sedaj pred generali umakne, ima Nemčija to zimo meščansko vojno! -j- Carinska pogodba med Češko tn Francosko. Glede trgovske pogodbe med Francosko in Čehoslovaško sc doznava, da francoska vlada priznava za čehoslovaško blago carinski tarif, ki je veljal za avstro-ogrsko blago dne 1. julija 1914, toda s pogojeni, da je pošiljatvam priložena izjava o izvoru blaga. Čehoslovaška vlada pa priznava za francosko blago bivši avstro-ogrski carinski tarif, ki je veljal dne 1. julija 1014. Za primer, da bi čehoslovaška vlada uvedla višje carinske tarife, se bodo za francosko blago znižali na višino bivših avstroogrskih pogodbenih tarifov z dne 1. julija 1914. Dnevna novica. — V Dobrloves so pohiteli včeraj dopoldne naši vrli Orli in Orlice, da zadostijo narodni dolžnosti in dajo poguma koroškim bratom v boju za svobodni Korotan. Udeležilo se je sprevoda, ki je odkorakal ob 10. uri dopoldne izpred Ljudskega doma, 230 članov v krojih in 70 Orlic, Višnjegorska in Selška godba ter trije tro-bentaški zbori. Občinstvo je sj>remlja]o sprevod, ki se je pomikal Pred škofijo, po Stritarjevi, Prešernovi in Wilsonovi cesti na južni kolodvor. Krog pol 12. se je odpeljal z zelenjem okrašeni vlak med Živio-klici, godbo in trobentanjem, —. Poziv beguncem! V .smislu sklepov začasnega Odbora za zasedeao ozemlje v Ljubljani ter tabora beguncev v Ptuju se vrši dne 5. oktobra t. 1. v Ljubljani veliko zborovanje vseh beguncev, na katerem se bo razpravljalo o vseh vprašanjih, ki se tičejo beguncev iz po Italijanih zasedenega ozemlja, političnih in nepolitičnih. Na tem zborovanju se bo tudi položil temelj samostojni organizaciji. Žc danes opozarjamo na to zborovanje vse begunce, pa tudi naše zastopnike. Podrobna pojasnila sc bodo sporočila pravočasno. Začasni odbor za zasedeno ozemlje, — Za Krekovo šolo so darovali: Šol. i nadzornik Fr. Lavtižar 20 K; dr. Marko Rebac, odvetnik, Banja Luka v Bosni, 300 kron; ar. F. Perne, svetnik, profesor, Ljubljana, 100 K; Fr. Pengov, prof. v Št. Vidu, 300 K; dr. Fr. Jež in N. Velikonja v Belgradu, 300 K. Najprisrčnejša hvala! Prosimo, da jih posnemate! Darove sprejema profesor Bogumil Remec v Ljubljani. — Imenovanja v sodni službi. Minister Za pravosodje jc imenoval za deželnosod-ne svetnkic pri deželnem sodišču v Ljubljani: dež. sod. svetnika Frana Peterlina z značajem viž. dežsod. svetnika, začasnega dež. sod. svet. dr. Edvarda Pajniča, za čas. sod. svet. dr. Rada Kušeja v Celju, začas. sod. svet. dr. Frana Goršiča v Kamniku m okr. sod. Frana Pernuša na Vrhniki; pri okrožnem sodišču v Celju: sod. svet. dr. Valentina Flerina v Žužemberku in okr. sod. dr. Frana Žihra v Celju; pri okrožnem sodišču v Mariboru: sod. svet. !dr. Frana Pcitlerja v Višnji gori, dvornega tajnika Frana Posego, sod. svet. Oskarja Deva v Kranju, okr. sodnika dr, Ivana Vuka v Kostanjevici; pri okrož, sodišču v Novem mestu: sod. svet. dr. Jurija Po-lenška v Trebnjem in sod. svet. Julija Kozino v Vipavi in okr. sodnika Antona Ku-dra; za sod. svetnike preko sistemizirane-j$a stanja: pri dež. sodišču v Ljubljani sod, svetnika Antona Mladiča v Šmarju, Ivana Vrančiča v Ljubljani, okr, sodnike dr. Pavla Skaberneta, Petra Keršiča in dr. Vladimira Golio; pri okrožnem sodišču v Maribora okrajne sodnike dr. Frana Pihlerja, dr. Ožbalda Ilauniga v Št. Lenartu, dr. Frana Vidoviča v Krškem in dr. Jakoba Jana v Krškem; za sod. svetnike in predstojnike okrajnih sodišč: državnega pravdnika 'dr. Adolfa Kaiserja za Kostanjevico, dr. Milana Geršaka za Velike Lašče, dr. Matija Lavrenčiča za Cerknico, Gvidona Mi-heliča za Konjice, Ivana Hutteria za Kočevje, Jurija Gregorca za Radovljico, Frana Pečnika za Šmarje, dr, Rudolfa Schmid-ta za Radeče, Josipa Janšo za Kamnik in Rudolfa Potočnika za Rogatec; za okrajne sodnilce in predstojnike: Frana Kiissla za Trebnje, Janka Serneca za Šoštanj. . Antona Zdolška za Kozje, Antona Kajfeža za Brdo, Ivana Romolda za Slovenji Gradec, dr. Josipa Tombaka za Marbek, dr. Frana Kotnika za Brežice, dr. Arnolda Pernata ta Laško, dr. Frana Kalana za Žužemberk, dr. Antona Štuhca za Ptuj, dr, Milka Kranjca za Kranjsko goro, dr. Aleksandra Poz-nika za Sevnico, Ivana Kralja za Metliko, Stanislava Jenčiča za Vrhniko, dr. Avgusta Leitgeba za Višnjo goro, dr. Milka Gabra za Ljutomer in dr. Hinka Irgoliča za Gornjo Radgono; za okrajne sodnike pri okrožnem sodišču v Celju dr. Andreja Novaka, dr. Jakoba Kondo in dr. Adolfa Lenarta; pri okrožnem sodišču v Novem mestu dr, Ščitomira Dolenca. ! šolska vest. Nemški nadučitelj La-chner je prestavljen iz Trave, okraj Ko-'čevje, v mesto Kočevje ter je na njegovo mesto imenovan učit. kandidat Ferdo Wi-jgele iz Loškega potoka. — Edina slovenska srednja šola v zasedenem ozemlju. Idrija, 27. septembra. Italijanska vlada je dovolila našemu narodu v zasedenem ozemlju edino eno slovensko srednjo šolo. Ta bo idrijska realka. Dosedaj se je prijavilo 300 dijakov iz zasedenega ozemlja za šolski pouk, med to pa domači dijaki še niso všteti. — Sejmi v novomeškem okraju so vsled kužnih bolezni pri govedi, ovcah in kozah do preklica prepovedani. Več v razglasu, ki je nabit na mestni deski. — Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani je poslalo g. trgovskemu ministru, centralni upravi za trgovski promet z inozemstvom v Belgradu, dalje načelnikom klubov naših političnih strank peticije naslednje vsebine: Vse kompenzacijske kupčije, ki presegajo 500 kg, ozir. vrednost 1000 K, jc objaviti v časopisih. Kompenzacijska dovoljenja naj se izdajajo izključno tvrdkam, katere imajo potrdila od pristojnih trgovskih zbornic, da se v resnici pečajo s trgovino ali industrijo onih predmetov, ki jih hočejo izvažati. Centralni uradi naj v slučajih, da se proti mnenju zbornic in pokrajinskih podružnic centralne uprave dovoli izvoz, naznanijo vzroke dovolitve. K posvetovanjem o trgovskih in kompenzacijskih pogodbah naj bodo pritegnjeni veščaki in zastopniki trgovskih in obrtniških zbornic, trgovskih ter industrijalnih organizacij. O posvetovanjih, pri katerih prisostvujejo trgovsko korporacije, se imajo na vsak način voditi zapisniki, da so na podlagi zapisnika udeleženci kriti, oziroma se lahko na podlagi zapisnika ugotovijo, kake željo in predloge so udeleženci stavili, kateri predlogi so bili sprejeti in kateri odklonjeni. — Južna železnica. Začasno so za tovorni promet zaprte progo državne železnice Sisek-Zeniun in Dugoselo-Novska. Zaprte so tudi postajo Zagreb južni ln državni kolodvor. Ker ni upanja, da sc te proge in postaje v doglednem času odpro in je razen tega začelo primanjkovati vozov, ni treba strankam donašati ali vpo-šiljati voznih listov za prevozno dovoljenje, ker sc teh sploh ne izdaja za navedene — Železniška nesreča v Sevnici. Dne 20. septembra 1919 jo osebni vlak št. 503, ki odhaja iz Zagreba j. k. ob 13. uri 10 minut v Zidani most, zapeljal ob 15. uri 23 minut v Sevnici na stranski tir št. 8 in zadel v tam stoječe naložene tovorno vozove Pri osebnem vlaku so se neznatno pokvarili stroj in dva osebna voza. Od tovornih vozov sta bila dva znatno, eden lahko pokvarjen. Materijalna in blagovna škoda je precejšnja. Od oseb sta bila dva potnika lahko ranjena. Vzrok nezgode: Napačno postavljena uvozna kretnica. Preiskava je v teku. — Za sekundarne zdravnice so imenovane; dr. Eva Haljecka na porodniškem in ginekološkem in dr. Neda Jovanovičeva na notranjem oddelku okrožne bolnišnice v Nišu; dr. Jelena Popadičeva na splošnem dr. Božena Bartoševa na infekcioznem in otroškem, dr. Slavka Mihalovičeva na ginekološkem oddelku v belgrajski otroški bolnišnici. — Štrajk pravoslavnih bogoslovcev. Dijaki 5. in 6. razreda na belgrajski bogo-slovnici so stopili v štraik, ker 30 njihovih tovarišev ni bilo sprejetih v menzo. Šolska oblast je pozvala dijake naj pridejo v šolo, inače bodo odpuščeni. Dijaki so nato zahtevali izpričevala. — Ustanovni občni zbor drnštra »Jugoslovanskih prostovoljcev za Slovenijo.«' 14, t, m. se je vršil v mali dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani ustanovni ob<"ni zbor slovenskih prostovoljcev vkliub različnim težkočam, ob jako častni udeležbi članov, ki so se zbrali iz raznih krajev Slovenije. Zborovanje jc otvoril v imenu pripravljalnega odbora tov, Fedor Šlajmer s kratkim pozdravnim govorom, v katerem je med drugim izrazil svoje ogorčenje nad hladnostjo in nesimpatijami, ki jih uživajo slovenski prostovoljci med široko slovensko javnostjo. Predsednikom zborovanja je bil izvoljen tovariš Šlajmer. ki je nato poročal o dosedanjem delovanju slovenskih prostovoljcev za Slovenijo, ki je imel namen izvršiti vse predpriprave za stanovsko organizacijo, ki naj bi nadaljevala veliko idealno delo, za katero so tisoči jugoslovanskih prostovoljcev trpeli in umirali narodnega idealizma: invalide, vdove, sirote in brezposelne prostovoljce. K samopomoči in organizaciji je silil prostovoljce njihov brezupni položaj in popolno ignoriranje njih upravičenih zahtev od strani meodajnih činiteljev. Pripravljalni odbor jc izročil dne 26. maja t, 1, narodnemu predstavništvu spomenico, v kateri razla- a na kratko zgodovino prostovoljskega gi-anja v Rusiji in formulira s konkretnimi predlogi svoje zahteve po nemudni rešitvi najbolj perečih vprašani glede prostovoljcev, v kateri zahteva, da se odpravijo kričeče krivice. Odgovora na to spomenico nismo prejeli, dasi je po zasebnih informacijah že pripravljen. Druga soomenica je informativnega značaja in ščiti disiden-te, ki jih zaradi krivičnih informacij ofici-jalni krogi popolnoma napačno smatrajo za izdajalce; spomenica zahteva, da sc tozadevna naredba odpravi. Izročili smo še tretjo spomenico, ki se tiče matarijelnega vprašanja. Ko je bil vojni minister g. general Hadžič v Ljubljani ga je tov, Šlajmer informiral v privatni avdijenci o najnujnejših potrebah prostovoljcev. Nato se vrše volitve odbora. Predsednik: dr, Štefančič Jakob, podpreds,: prof. Vagaja Ludovik. Odborniki so tov.: dr, Ljudevlt Pivko, Lov-renčič Stanko,, Velkavrh Stanko, Španger Alojzij, Mravlje Milan, Rode Anton; Logar Blaž, Engelsberger Viktor, Svetličič Vladimir. Predlaga in sprejme se resolucija z ozirom na današnji politični položaj, V splošnem so vsi dobrovoljci enega mnenja: Dobrovoljci so se na najnesebi 'nejši način borili in relativno največ žrtvovali za vstvaritev naše države, iz tega sledi logično, da so pred vsemi drugimi državljani zainteresirani tudi na nadaljnjem razvoju države najbolj. Strogo držeč se stališča: vse v prid od nas sezidane driave! llpajo, da bo resolucija zveze, ki je v najtežjih momentih sijajno in popolnoma nesebično dokazala veliko ljubezen do svojega ideala, rašla odmev v vsej nepokvarjeni, široki javnosti. Tovariš predsednik poizva vse člane, da pošljejo svoje podatke začasno na naslov odbornika tov. Vladimir Svctli-čiča, Ljubljana, Sp, Šiška, Koiodvorska ul, št. 181. Po tri in polurnem zborovanju zaključi shod, .— Potno dovoljenje v Italijo. Italijanske oblasti v Trstu oziroma Logatcu zavrnejo brez izjeme vsakega potnika, kateri nima potnega dovoljenja za Italijo ali preko Italije, izdano od pristojne italijanske oblasti v Italiji ali naš potni list vidiran od kakega italij, konzulata. Potujoče občinstvo se vsled tega opozoruje, da potni listi, katere dobijo od naših oblastij in kateri niso vidirani od kakega italij, konzulata za potovanje v Italijo, niso veljavni. V naši kraljevini se nahaja konzulat edinole v Beogradu. — Novo pristanišče urede na zemun-ski železniški postaji, da potnikom nc bo treba delati poti do oddaljenega pristanišča. Družina Frane Jogan, Rihenberk-Pe-tirija, Goriško išče svojega sina Jos. Jogan, služcčega pri 97. pešpolku, II. stotnija, roj. leta 1895. Zglasi naj se sam ali kdor kaj o njem ve v Spodnji Šiški, Ljubljana, Gas. ulica 240, pri čebronu. d korist sirot, siepceo, Snualitioo in hiralcev. 131? ritobiikos » skupni areri- nosil 80.000 K. Glauni dobitek o oredmosti 20.000 kron. Srečka z kroni. Srečka 2 krcnS. Srečke se naročaio v loterijski pisarni v Ljub-Ijani, Polinnska c. i, I. nadstr. (Alojiljevfšče). Stalerske movlce. S Mariborsko ljudsko šolstvo sc jc za starše in njih dcco jako neugodno razrešilo in zahteva takojšnje odpomoči. Stanujoč celo ob periferijji izhodnega dela mesta, sem všolan v deško ljudsko šolo I. blizu kolodvora. Pri vpisovanju sinka v l.raz. r,em zvedel, da jc ta šola nemška, čc tudi šteie približno tri petine Slovencev in le dve petini Nemcev. (Še ugodnejše je število Slovencev v šolskih okoliših III. in IV.) Večje število otrok ne zna ne besede nemški. V slovensko deško šolo III., na-hajajočo se v nasprotno ležečem, blizu 2 km oddaljenem delu mesta (na voj. vež-bališču) ga ne morem zaradi prevelike oddaljenosti poslati. Naj bi sc takoj — na šolah 2 ni 3 — otvorile slov. nemške vzporednice. Prostora jc v prejšnjem ženskem učiteljišču dovolj, a vprašanje učiteljstva pa ne more z ozirom na važnost Maribora priti v poštev. Prizadeti številni slovenski starši prosijo, da sc to pereče vprašanje takoj razreši. š Glavna trafika v Celju se odda. Jam-ščina znaša 150 K. Ponudbe do 16. oktob-bra 1919. Predložiti jih je v zaprtih ku/er-tah in pravilno kolekovane finančnemu ravnateljstvu v Mariboru. š Oddaja tobačne glavne trafike v Središču št. 1 in 177 (davčni okraj Ormož). Tobačni glavni trafiki v trgu Središču št. 1 in 177 se s tem razpisujeta v oddajo po javnem natečaju. Invalidi izza zadnje vojske, potem vdove in sirote v tej vojski padlih in umrlih vojakov (častništva in moštva), imajo ob gotovih pogojih prednost pred vsemi prosilci. Takim prosilcem se bo podelila prodaja brez ozira na ponudbe ostalih ponudnikov proti povratnemu dobičku v letnem znesku 150 oz. 200 K, ki ga bo plačevati iz trafikantskega dobička. Jamščina znaša 200 oz. 290 K. Ponudbe je predložiti najkasneje do 16. okt, 1919, 10 ure. Vsi drugi podatki so razvidni iz na-tečajnega razglasa, ki ostane nabit do dne 10. okt. 1919 na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri občinskem uradu v Središču. Koroške sio^Ice« k Otvoritev Gospodarske pisarne v Borovljah. Da se nudi prebivalstvu slovenskega dela Koroške nadomestek za celovški trg, je okrajno glavarstvo v Borovljah ustanovilo v svojem delokrogu Gospodarsko pisarno za vse gospodarske panoge n. pr. 1. za blagovni in 2. denarni promet, 3. za nepremičnine, 4. za nameščanje trgovcev, obrtnikov in dclavccv. Ta pisarna bo služila tako Korošcem, kakor tudi ostali Sloveniji v orijentacijo in prospeh pozitivnega gospodarskega dela. Ta pisarna že posrnje. k Prevalje. 13. t. m. sc je ustanovila v Prcvaljah »Narodna čitalnica«. Prvi občni zbor sc vrši 5. oktobra ob 9. dopoldne v društvenih prostorih, t, j. v hiši g. Rozmana, K obilni udeležbi vabi odbor. k V Celovcu je luštno... Odkar so odšli Jugoslovani iz Celovca jc tam zopet pomanjkanje na živilih! Kila masla, — čc ga dobiš — stane 80—90 kron, mast — če jo dobiš — 70—80 kron, jajce komad 1 K 80 v. Mleka ni niti za otroke, drv in premoga primanjkuje popolnoma, in — zima pred durmi! Uublianske novice. lj Državni poslanec dr, Lovro Pogačnik leži doma nevarno bolan. Prijatelji ga priporočamo v molitev, lj Vincencijeva konferenca sv. Nikolaja ima odslej seje redno vsak ponedeljek ob pol 7. uri zvečer. Radi važnih in nujnih zadev prosimo jutri polnošlevilnc udeležbe. lj Slomškova Zveza. Seja se vrši v ponedeljek ob pol 6. uri popoldne v društveni dvorani, Ljudski dom. Važno! lj Gojenci solopetja g. ravnatelja Hu-bad naj pridejo v torek in soboto od 4.—6. ure v učno sobo k razdelitvi ur in določitvi obligatnih pomožnih predmetov. Vsi dosedaj sprejeti gojenci konservatorija pa v nedeljo ob 10. uri k razdelitvi obligatnih pomožnih oredmetov v oisarni Glasbene Matice* lj Predavanje o plodovitosti zemlje. Na svojem potovanju iz Kijeva preko Balkana v Prago je dospel semkaj g. Fran De-dina in namerava, kakor je to storil tudi v Belgradu in Zagrebu, imeti predavanje o razlogih sedanje preneznatne plodovitosti zemlje in o sredstvih, kako naj bi se dvignila poljedelska produkcija. Predavanje se bo vršilo najbrže v prvih dneh prihodnjega tedna; kraj in čas predavanja se bosta pravočasno objavila. V Zagrebu in Belgradu jc napravilo lo predavanje globok utis. Ij Bolniški sladkor se v torek 30. t. m. nc bode delil na magistratu, ker ga aprovizacija sedaj nima v zalogi. Ij Pričctek šolskega leta 1919/20 na mestnih otroških vrtcih. Na mestnih otroških vrtcih na Zaloški cesti št. 1 in v Cerkveni ulici št. 21 sc prične šolsko leto 1919/20 v sredo, dne 1. oktobra 1919. Vpi-savanjc se pa vrši v torek, dne 30, septembra 1919 od devetih do dvanajstih dopoldne v šolskih prostorih. lj Občinski drobiž v Ljubljani. V torek popoldne ob 5. uri ima občinski svet izredno sejo. Na dnevnem redu je tudi poročilo finančnega odseka o županovem dopisu glede uvedbe občinskega drobiža v Ljubljani. I j Pri poštnih uradih Ljubljana 3, 4, 5 in 6 sc za čas od 15. oktobra 1919 do 31. marca 1920 v svrho štedenja z razsvetljavo in kurivom določajo uradne ure ob delavnikih za čas od 8.—14. ure. lj Accetto, imenovan v poročilu -»porotnih obravnav« v »Slovencu« štev. 221 z dne 26. septembra ni identičen z nobenim mojih sinov. — Jerica Accetto, stavbena oodjetnica, Ljubljana, Tabor 2. Ij Zveza poštnih organizacij v Ljubljani vabi k širši odborovi seji v torek, dne 30. septembra ob pol 20. uri v pisinonoško dvorano na glavni pošti. lj Učiteljski aprovizacijski odbor. Načelnik tega odbora g. J. Dimnik nam sporoča, da on ničesar ne ve o seji odbora* ki jc bila napovedana z njegovim podpisom v »Slovencu« z dne 26. t. m. lj Nogometna tekma »Ilirija« : »Slovan«. Današnja tekma med »Ilirijo« in »Slovanom« jc v letošnji sezoni prva tekma med dvema domačima kluboma. Letos ustanovljeni Š. K. »Slovan« ima vkljub kralki dobi obsloja že dobro moštvo. Proti karlovški »Olimpiji« je 14. t. m. pokazal formo, ki bo prisilila »Ilirijo«, da ga smatra resnim nasprotnikom. Poleg tega jc »Slovan« svoje I. moštvo medtem šc ojačil z nekaterimi novimi igralci. — Športni prostor je z novo veliko tribuno zopet mnogo pridobil. Publika bo imela z nje neprimerno boljši pregled na igro kot iz katerihkoli drugih prostorov. — Pričetek tekme ob 16. uri, blagajna se otvori ob 15. uri. Vstopnina: sedeži na tribuni 6 K, stojišča na tribuni 4 K; drugi sedeži 4 K, stojišča 2 K. lj Vaja orkestralnega društva »Glasbene Matice« se vrši v pondeljek 29. t. ra. ob 20. uri. Polnoštevilno! lj V angleške tečaje sc nadaljuje vpisovanje v ponedeljek in torek, 29. in 30. septembra od 5. do 6. popoldne in v sredo 1. oktobra ob pričetku, na Moškem učiteljišču, I, nadstropje, III. letnik, Resljeva cesta. Pričetek 1. oktobra ob 6. zvečer. lj Seja Jugoslovanske Strokovne Zveze bo v sredo dne 1. oktobra 1919 ob pol 8. zvečer v pisarni J. S. Z. lj Izvoz živil v Trst. Policija je zaplenila več sto kilogramov klobas in jih izročila magistratu. Sploh se izvažajo iz Ljubljane v Trst velikanske množine živil, kar seveda lc povišava draginjo. lj Pričetek šolskega leta 1919-20 na drž. višji realki v Ljubljani. Dne 15. oktobra ob 8. prijava učencev za I. razred in onih za II. do VII. razr., ki prihajajo z drugih zavodov. Prinesti je zadnje letno izpričevalo, krstni list in izkazilo o cepljenih kozah. Isti dan sc vrše od 8. dalje non^v-ljalni in dodatni izpiti. Dne 16. oktobra obi 8. sprejemni izpiti za I. in II. do VIL razred. Dne 17. oktobra ob 8. vpisovanje vseh dijakov zavoda. Dne 18. oktobra sv. maša ob 8 1/i pri sv. Jakobu. Dne 20. oktobra ob 8. redni pouk. Natančnejša določila o pričetku šolskega leta 1919-20 bodo objavljena na uradni deski v realčni avli. Ravnateljstvo. lj Filatelija. Sklicujcm v smislu pravil ustanovni občni zbor Jugoslovanske tilate-listične zveze, sekcija Ljubljana na ponedeljek, dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v vrtni salon gostilne Češnovar« v Kolodvorski ulici (vis a vis hotela Ilirija). Dnevni red: sprejem članov, volitve, razdelitev naročenih katalogov, oddaja znamk in drugih filat. potrebščin, slučajnosti. Vabljeni so vsi filatelisti Ljubljane in okolice. Franc Križanič, t. č. poverjenik. lj K stanovanjskemu vprašanju. Da se na kak način opomore težavni stanovanjski bedi jc poverjeništvo za notranje zadeve izdalo dne 22. avgusta t. 1. naredbi, ki sta bili razglašeni v Uradnem listu št. 138 z dne 27. avgusta t. 1. Po prvi naredbi smejo bivati pripadniki nam sovražnih držav v okolišu ljubljanskega policijskega ravnateljstva samo z oblastvenim dovoljenjem. Kdor nc vloži tozadevne prošnje, ki se ima oddali pri policijskem ravnateljstvu, mora dne 30, septembra t. L zapustiti ljubljanski policijski okoliš. Isto moraio storiti oni, katerih prošnjam se ni ugodilo. Po drugi naredbi si mora izposlovati vsakdo, ki sc hoče stalno nastaniti ali prehodno nad scdcni dni bivati v okolišu ljubljanskega policijskega ravnateljstva, za to posebno oblastveno dovoljenje. Kdor nima takega dovoljenja, za katero je treba prositi pismenim potom policijskega ravnateljstva, mora takoj zapustiti omenjeni okoliš. Kakor smo izvedeli, se je sestavil pri poverjeni-štvu za notranje zadeve poseben odbor, ki ima nalogo, presojati posamezne tozadevne prošnje. V tem odboru je zastopana tudi občinska oblast. Policijsko ravnateljstvo je pooblaščeno samo, da izdaja tozadevna dovoljenja lc za kratko prehodno bivanje. Z ozirom na stanovanjsko zadrego, s Icatero se imamo bojevati, se odločuje po rigoroznih principih. Dovoljenje za nadaljnje bivanje dobijo tuji državljani samo v ozira vrednih primerih in tudi to le do preklica. lj Umor v Mostah. Dne 12. februarja letos je bil zaklan pri Mostah ob Ljubljanici blizu ceste na Fužino Tomo Mačura. 'Pri lunorjcncu je našla policija ključ sobe restavracije New York. Ker se je pripeljal 'Mačura skupno z Janjčičem v Ljubljano in sta stanovala skupno v New Yorku in še zaradi drugih indicijev, so Janjčiča aretirali. V poletnem zasedanju je stal Janjčič že pred ljubljansko poroto, a so razpravo odgodili, ker jc Janjčič predlagal, da naj zaslišijo šc nekaj prič. Včeraj je ljubljanska porota zopet razpravljala o Mačurovem umoru. Janjčič je v razpravi odločno zanikal, da bi bil umoril Mačuro. Razvijal se je dokaz o indicijih, ki bi gotovo zelo zanimal juriste, ker sta ruvanje med Mačurom in njegovim morilcem videla v daljavi kakih 40 korakov dva mošanjska fanta, ki sta tudi videla pasti Mačuro zaklanega in sta hitela k njemu, morilec je pa medtem zbežal. Fanta nista popolnoma natančno spoznala Mačuro, samo podoben se jima je zdel. Policija jc Janjčiča aretirala; pri New Yorku se je vpisal z napačnim imenom; trajalo jc dolgo, predno so izvedeli pravo Janjčičevo ime. Med preiskavo se je tudi dognalo, da išče Janjčiča sodišče v Banja luki, kjer je osumljen velikega vloma. Porotniki so na aje stavljeno vprašanje o umoru soglasno zanikali, soglasno so pa potrdili vprašanje, če jc napovedal napačno ime. Senat, predsedoval mu je nadsvetnik Vedernjak, je na to Janjčiča oprostil od obtožbe umora, obsodil ga pa zaradi napačne zglasilve v 14 dnevni zapor in sklenil na predlog državnega pravnika dr. Modica, da bodo poslali Janjčiča sodišču v Banja luko, ki ga preganja zaradi vloma. V razpravi sta bila saslišana tudi dva Turka, ki sta se pripeljala pričat iz Bosne; vsaka teh dveh prič je stala 336 kron. Razpravljalo se je slovensko in srbo-hrvatsko; mohamcdanca sta prisegala: »Jeminel dedin« in »Prisegam v imenu Boga«. Vprašanja, kdo jc zaklal Mačuro, razprava ni rešila in je ostalo odprto . . . lj »Prosim, naš slučaj spada pred poroto,« je rekel kazenskemu senatu ljubljanskega deželnega sodišča Franc Smuk v soboto 27. septembra 1919. Medtem, ko je porota razpravljala v veliki dvorani justične palače, jc kazenski senat: podpredsednik ljublj. dež, sodišča Regally, nadsvetnik Travnar in svetnika Nagode in pl. Levičnik, presojal vlome v graščini Bo-kavci pri Viču. Ivan Senger, Josip Oblak, Feliks Ciuha, Marijana Ciuha, Karolina Oblak, Marija Ciuha, Franc Smuk in Valentin Zorman so namreč od 7. do 20. marca skoro vsak dan vlomili v grad Bo-kavci in odnašali iz njega srajce, blazine, sedla itd. Škoda znaša več tisoč kron. Vsi, ki stanujejo v Novi vasi, niso prikrivali svojih izletov v grad barona Miillerja. Ko je bilo dokazovanje končano, vpraša predsedujoči svetnik pl. Levičnik, kakor j^ to običajno, obtožence: »Ali ima še kdo kaj povedati?« Na to vstane Franc Smuk in pravi: »Prosim, naš slučaj spada pred poroto, ker smo napravili nad 4000 kron škode!« — Velika senzacija in veselost. — Predsednik: »ZSkaj zahtevate poroto?« Franc Smuk: »Zato, ker nas porota mogoče oprosti.« — Zagovornika dr. Jerič in dr. Pire sta na to zahtevala poroto. Prvi državni pravdnik Bežek in zastopnik zas. udeleženca barona Miillerja sta predlagala, naj sodi o zadevi kazenski senat deželnega sodišča, ker noben posameznik ni napravil nad 4000 kron škode. Senat je nato preložil razpravo z naročilom preiskovalnemu sodniku, da dožene, če presega škoda 4000 kron in sicer za vsakega obtoženca posebej. lj Rus s Kavkaza pred deželnim sodiščem. Rus Mihael Metajnikov je Alojziju Uherju ukradel ponoči konjsko opremo, vozno plahto itd. v vrednosti 2806 kron. Kazenski senat je Kavkazčanu prisodil 2 meseca težke ječe. lj Topničarska podčastniška šola. Komanda Dravske divizijske oblasti sporoča: 1. Topničarska podčastniška šola se ustanovi v Mariboru, v topničarski vojašnici. 2. čas prijave kandidatov se podaljša do 15. oktobra. Zdravstveni pregled y podaljša- nem terminu prijavljenih se vrši 17. oktobra v topničarski vojašnici v Ljubljani, 3. Pouk v šoli se začne 20, oktobra. Cerkveni vestnlk. c Življenje brez vere — življenje brez zmlsla. Propoved izobraženstvu danes ob 17. uri v kapeli oo. jezuitov, Zrinjskega cesta 9. c Prenos višarske podobe Matere božje k Sv. Križu. Kakor mnogim drugim svetinjam, divja svetovna vojska tudi ni prizanesla božjim potom. Nam Slovencem je uničila dvoje najbolje priljubljenih: Sv. Goro in naše Sv. Višarje. Čudodelno podobo svetogorske Matere božje so prenesli v ljubljanski frančiškanski samostan in jo tam kmalu v cerkvi izpostavili zopet javnemu češčenju, ona s Sv. Višarij se je ohranila v samostanu oo. Frančiškanov v Mariboru. Na željo duhovščine ob koroško-štajerski meji in slovenskega ljudstva ter po odredbi slov. gen. vikarijata v Dobrli-vasi se je častita podoba prenesla v romarsko cerkev Sv. Križa in Matere dobrega sveta nad Dravbergom. Prej še je bila od 1. do 8. septembra izpostavljena pobožnemu ljudstvu v češčenje v veličastni baziliki Matere milosti v Mariboru. V petek, dne 12. sept. t. 1. je ponesla posebna deputacija podobo na vse zgodaj od oo. frančiškanov na kolodvor, kamor jo jc spremljal č. o. gvardjan Severin Korošec, in z vlakom do Dravberga. Na kolodvoru v Breznem so domača dekleta z venci ozaljšala voz, v katerem je bila sv. podoba. V Dravbergu jo je pričakovalo na tisoče in tisoče vernega ljudstva. Od polnoči sem so prihajali na vozovih in peš, nebroj sta jih pripeljala vlaka iz Sinčevasi in Maribora. — Ko je bila čudotvOrna podoba postavljena na lepo okinčano nosilo, jo je črneški pevski zbor, pomnožen z drugimi pevci in pevkami, pozdravil z »Zdrava Marija«, na kar se je razvil prekrasen sprevod proti Sv. Križu. Udeležilo se ga je nad 5000 ljudi. Najprej so korakali moški, glasno moleč rožni venec, za njimi oddelek našega vojaštva iz Dravberga. Sledila so belooMečena dekleta, nad 300, in Marijina druži a iz Vogrč, nato du hovščina, 40 gospodov, pod vodstvom prosta g. G. Einspielerja in zastopnika gen, vikarijata g. župnika Fr. Lasserja, Pevski zbor je prepeval vse pet lavretanske litanije in Marijine pesmi. Ni to je prišel Marijin kip, ki ga je nosilo 8 belooble ženin deklet. Sledila jc nepis>iedna vrsta žensk. Skozi 5 lepo okinčanih slavolokov, mirno deloma razsvetljenih hiš, preko mičuega dobrovskega p3ija; med gromenjem copi-eev se jc premikal spievoJ gori k Sv. Križu. Pri angelu na Dobiavi ga je čakal dravberški g . prošt V. Serajnik z asistenco. Na griču in potoma ie čakalo sprevod še zelo mnogo ljudstva, iz Guštanja in Ko-telj sta prišli posebni procesiji. Ob pol 10. uri smo dospeli s svetim kipom v krasno okinčano cerkev, kjer ga je med petjem Marijinega slavospeva »Ma-nificat« od strani duhovščine postavil omači župnik J. Rozman na prestol, pripravljen na oltarju sv. Ane. Isti je opravil tam prvikrat slovesno sveto mašo '.er nato v kratki pridigi obrazložil pomen tega nenavadno lepega dne. Tudi Marija višarska jc morala poslati begunka, a da se izpolni njeno prerokovanje; »Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi zemlje,« smo jo prinesli sem, da pri svojem križanem Sinu prosi za nas, nam pomore v dušnih in telesnih potrebah, varuje našo domovino. Po Mariji k Jezusu! Ker je cerkev obsegala le del poslušalcev, se jc pridiga ponovila tudi na prostem pred kapelico. — Nato jc g. prošt V. Serajnik daroval pon-tifikalno sveto mašo s »Tc Deum«. Darovalo se je ta dan 31 svetih maš, spovedni-ce so bile oblegane. Tudi po končanih opravilih, ob pol 2. uri, so se vrstile neprenehoma množice pred Marijinim oltarjem v glasni molitvi in pesmi. Ob 3. uri je duhovščina opravila slovesne večernice in so sc pele lavretanske litanije. Le težko so sc zlasti oddaljeni romarji ločili od svetega mesta. Slavnostna tridnevnica sc jc nadaljevala v soboto in nedeljo. V soboto je došla procesija od sv. Antona na Pohorju, pridigoval jc g. kanonik Kotnik. Zvečer so bile slovesne večernice s pridigo. g. kaplana A. Oblaka, Spovedovalo se je pozno v npč. Vso noč so vstrajali romarji v cerkvi, glasno pojoč in moleč. Kateri drugod niso našli prenočišča, so počivali pod milim nebom na tratah okrog cerkve. V nedeljo so se pričele svete maše žc ob 5. uri. Pridigali so ta dan gg.: župnika Gabron in Mojžišek, prof, dr. Gr. Rožman in kaplan Ig. Zupan. Slovesno sv, opravilo je imel g. prošt Gr. Einspieler in zaključil tri dnevnico s slovesnim »Te Deum!«. — Famozna bivša Avstrija kajpak v zlobni svoji vojski ni prizanesla tudi naši ljubi romarski cerkvi Sv. Križa, Vzela je za sramoten papirnat denar troje večjih zvonov, ugrabila bakreno streho na stolpu, pobrala krasne prednje piščalke iz novih orgel. Ravno v soboto, 13. septembra, so bile dospele nove piščalke, kajpak od daleč ne tako lepe in dobre kot prejšnje. Postavili smo jih takoj v orgle in jih je g, prošt Einspieler v nedeljo popoldne slovesno blagoslovil in opravil nato slovesne sklepčne večernice pri Marijinem oltarju. Ob tridnevnici je bilo vkup: 48 svetih maš, 8 pridig, 2200 sv. obhajil. Nad vse ganljivo je bilo videti, kako iskreno, s kolikim zaupanjem so se te tisočere in tisočere množice klanjale svoji nebeški Materi, da jih povede h križanemu božjemu Sinu, da jim pomore in jih tolaži v tolikih nadlogah, zlasti tudi da ščiti našo mlado domovinol Pripomnimo, da jc vse dni, vkljub toliki gneči, vladal kar najvzornejši red in ni bilo kake nezgode. Samo par drznih žepnih tatov in tatic tudi te dni ni opustilo svojega početja. Vsem tisočerim in tisočerim udeležencem gotovo ostane ta prekrasno uspela svečanost v najboljšem spominu, Bila je nad vse lepa poklonitev slovenskega ljudstva nebeški Kraljici, ki nam pomozi tudi naprej! (Našb telefonsko poročilo.) ČETRTI LETNIK UČITELJIŠČA OSTANE. Belgrad, 27. septembra. Podpredsednik Jugoslovanskega kluba dr. Šimrak se je iuformiral danes v ministrstvu za pro-sveto radi odprave 4. letnika učiteljišč in radi omejitve verouka. Sprejel je nastopno obvestilo: Odprava 4, letnika se je pogrešilo javila pokrajinskim vladam. Odprava 4. letnika sc je odredila samo za ozemlje bivše kraljevine Srbije in to radi velikega pomanjkanja učnih moči. JUGOSLOVANSKI KLUB IN PRIHODNJI KABINET. Belgrad, 27. septembra. Kakor smo žo poročali, jc predvčerajšnjim predsednik narodnega predstavništva dr. Pavlovič razpravljal z dr. Korošcem, ki mu je izrazil ogorčenje Jugoslovanskega kluba, da se kriza samo radi osebnih vprašanj zavlačuje. Dr. Pavlovič je vprašal ob tej priliki predsednika Jugoslovanskega kluba, katero osebo bi naj priporočal regentu, da se ji poveri sestava kabineta. Dr. Korošec je nato odgovoril, da Jugoslovanski klub ne dela politike osebnosti, ampak stvarno politiko. Sedanji poslanci niso voljeni, ampak le imenovani, in zato so vsi skupaj upravičeni, trditi, da le v nekoliko predstavljajo voljo celokupnega naroda. Ako nc pride po krivdi velikih strank do koncentracije, je treba klubu misliti na to, da sc nagne na eno ali drugo stran ter napravi konec tej grdili pojavov tako bogati krizi. Nato je dr. Pavlovič sprejel dr. La-ginjo. PAŠIČ V JUGOSLOVANSKEM KLUBU. Belgrad, 27. septembra. Predvčerajšnjim dopoldne jo posetil Jugoslovanski klub predsednik naše pariško delegacije Nikola Pašič, ki se je mudil v klubu blizu eno uro. Razgovor se jo tikal naše notranje in zunanje politike. Obravnavalo se jc tudi, kako bi se mogla na način, ki bi bil za državo in narod najkoristnejši, rešiti sedanja kriza. PRED REŠITVIJO KRIZE. Belgrad, 27. septembra. Položaj jc še popolnoma nejasen, čeprav smo neposredno pred rešitvijo. Prodsednik narodnega predstavništva dr. Pavlovič jc šel danes ob 7. uri zvečer k regentu, da mu poroča o položaju in mu priporoči moža, ki naj bi sestavil kabinet. Radikalci zahtevajo, da se imenuje Protič, demokrati dr. Pavloviča. Voliti so mora med Protičem in Pavlovičem. Demokrati in socialisti izjavljajo, da ne gredo v noben kabinet, v katerem bi predsedoval Protič. Tako so samo osobnosti krive, da se kriza ne more ugodno rešiti. Belgrad, 27. septembra. V radikalnih krogih se trdi, da se je delegat dr. Smodlaka uveril, da krivda, da ne pride do koncentracije, leži na demokratski strani. To ni nemogoče, ker je zadnje dni izginila kandidatura dr. Smodlake od strani demokratske zajednicc za ministra notranjih poslov s površja. DR. TRUMBIČ IN KRIZA. Beljgrad, 27. septembra. Demokratsko socialistična zajednica dela z vsemi silami na to, da bi sc poverila zopet njej sestava vlade. Njeni visoki agenti trosijo po parlamentu vest, da se je dr. Trumbič uveril, da so radikalci krivi, da ne pride do koncentracije. Dr. Trumbič, da se nagiba k nazi-ranju, da bi bilo treba osnovati vlado iz demokratske zajednice in drugih manjših klubov brez radikalcev, V poštev naj bi prišla Jugoslovanski in Narodni klub. Radikalci si razlagajo lo držanje iz starega nasprotstva dr. Trumbiča do Pašiča. Vaš poročevalec meni, da so to le zakulisne intrige. ZAGREB PROTI D' ANNUNZIU. Zagreb, 27. septembra, Jutri bo tu velik protestni shod proti D' Annunzijevi okupaciji Reke. Govorili bodo na shodu zastopniki vseh strank. V imenu hrvatske ljudske stranke bo govoril njen tajnik Pi-ciničv ITALIJANSKE BOJNE LADLIE V KVARNERU. Dunaj, 27. septembra. (Izvirno.) Tukajšnji listi poročajo iz Rima: Deset tiali-janskih bojnih ladij je pripravljenih v Kvarnem, da prodro pred Reko in obkolijo D' Annunzijeve bojne ladje. D' Annunzio je izjavil nekemu uredniku »Piccola«, da ne bo nikdar zapustil Reke in dovolil, da bi se luka inlernacijonalizirala in izročila zvezi narodov. • * • REŠKI DOGODKL LDU. Reka, 27, septembra. Jutri od-plove francosko brodovje iz Reke. LDU. Reka, 27. septembra. Na Reko je dospel italijanski futurist Marinetti, ki je svojčas spisal brošuro zoper d' Annun-zia. Danes se mu pa klanja. Njegov prihod na Reko je bil povod, da so Italijani priredili manifestacije. LDU. Reka, 27. septembra. Danes so Italijani na Trsatu izvedli več preiskav v Hrvatski Čitalnici, v župnem in frančiškanskem samostanu. Zaplenili so mnogo hrvatskih zastav. LDU. Reka, 27, septembra. General Castelli je izdal zapoved, da sc do 28. t. m. odda vojnim oblastim vse orožje. Proglas je afiširan na Sušaku. Kdor se ne bi pokoril temu ukazu, bi bil sojen po italijanskem vojnem zakonu. LDU Reka, 27. septembra. Na Reko je dospel general Cagni, da nakloni d' An-nunzia, k pregovorom z italijansko vlado. D' Annunzio je to pondbo odklonil; general Cagni je odpotoval v Rim. LDU Berlin, 27. septembra. (DunKU.) »Berliner Tageblatt« javlja iz Haaga: Po-ročevalna agentura javlja iz Rima, da je Wilson v zadnji noti na italijansko vlado zahteval izpraznitev Reke, LDU Bern, 27, septembra. (DunKU.) »Messaggero« doznava iz Reke, da se vest o zbiranju jugoslovanskih čet proti Rek« ne potrjuje. NEMŠKI LIST O VPRAŠANJU NAŠE LUKE. Gradec, 27. septembra. (Izvirno.) — »Grazer Tagespost« prinaša članek, v katerem pravi, da se jugoslovanska država, ker nima nobene svoje luke, nahaja na isti stopinji kakor kaka južnoafriška država črncev, kateri so zasedli luke Evropejci. Da se tak čin pri narodu z 10—12 milijoni ne bo mogel trajno uveljaviti, da bo ta narod prej ali slej z diplomacijo ali pa tudi s silo priboril sebi izhod na morje, je vsakomur popolnoma jasna stvar. Samo tako inteligentni možje kakor so v Parizu, kjer razpravljajo o usodi sveta, nc morejo tega razumeti, V splošnem je članek pisan v precej prijaznem smislu napram Jugoslaviji, WILSON OBOLEL. , LDU. Haag, 27. septembra, fČTU.) Hollandsch Nieuvvs Burcau poroča iz Washingtona: Predsednik Wilson je po nasvetu zdravnikov odpovedal vse govore. Vrnil se bo takoj v Washington, kamor dospe v nedeljo zjutraj. Njegov tajnik jc izpovedal, da jc predsednik Wilson po nepretrganem delu zadnjih mesecev in po svojem propagandnem potovanju za zvezo narodov tako utrujen, da je imel živčni napad, zato sc mora nemudoma vrniti. TROGKIJEVI NAČRTI. LDU Moskva, 27. septembra. (DunKU. Brezžično.) Trockij je imel včeraj govor o vojaškem položaju sovjetske republike in je izjavil, da je cilj vlade, uničiti Denji-kina, Kolčaka in Judeniča, kar se bo vzlic posameznim porazom zgodilo v najkrajšem času. VESTI O UMORU CAILLAUXA. LDU. Pariz, 27. septembra. (DunKU.) Tukajšnje časopisje ne potrjuje vesti o umoru Caillauxa, razširjene iz Ženeve. ANGLEŽI ZASEDLI ODESO. LDU. Bukarešta, 27. sept. (ČTU.) — Romunski tiskovni urad poroča: Čete angleške mornarice so zopet zasedle Odeso. Narodno glediSče. Drama, 28. sept., nedelja popoldne ob 3. uri: »Snegulčica in škratje«. Izven abonement. 28. sept., nedelja zvečer: »StričekVanja«. Izven abonementa. 29. sept., ponedeljek: »Dnevi našega življenja.« — Abon, A. 30. sept,, torek: »Striček Vanjk«, — Abon. D. 1 oktobra, sreda: »Dricvi našega življenja«. -— Abon, B. Opera, 28. sept,, nedelja: »Pikova dama«, Izven abonementa. 29. sept., ponedeljek": Zaprto, 30. sept,, torek: »Postiljon iz Lonju-meau«, — Abon. B. 1, oktobra, sreda: »Madamc Rutter-fly«. — Abon. E, OiiaškS vestnife. d Knjižnica podružnice S. D. Z. za Ljubljano in okolico kupi takoj, najraje tevezane, sledeče letnike »Zore«: 909/10 (XVI.), 1910/11 (XVII.), 1912/13 XIX.) in 1913/14 (XX.) ter XXIV. 11911) etnik »Dom in Sveta«. — Knjižnica S. D. \.t Ljubljana, Ljudski dom. d »Zore« XXI. letnik (191819) je ie lekaj izvodov na razpolago in stane 8 K, a dijake pa samo 4 K in se naroča pri ipravi »Zore« v Jugoslov. tiskarni. d »Luč« XIV. godina (1918/19) stane 2 K 50 vin., za dijake samo 6 K 50 vin. n se naroča pri Slov. Dij. Centrali, Ljub-jana, Ljudski dom. Priporočamo! Prosveta. pr Navodilo batehetom pri uporabi love knjige »Krščanski nauk za prvence« e dobi v Jugoslovanski knjigarni. Cena K 40 vin. »Navodilo« vsebuje tudi tri :ateheze za prvo skupino ter podrobni i ač r t za prvo tri razrede. Člani katehet-kega društva imajo pravico do gratis-zvoda, zato naj pri naročilu pristavijo pazko, da so društveni člani. — Knjiga KrSčanski nauk za prvence« je v tisku i bo koncem tega tedna izgotovljena. pr Cirilica. Navodilo za Vitanje in pi-anje srbščine v cirilici. Ljubljana, 19 i 9. Naložila Jugoslovanska bukvarna. — Ta (robna, a kar se tiče pisanja in branja rbskega jezika vse obsegajoča knjižica bo »riila zelo prav vsem onim, ki so po novo lastalem položaju primorani, da se sezna-lijo s cirilico. Knjižica prinaša prvo srbsko tbecedo, veliko in malo, pisano in tiskano slovenskimi črkami na zelo lepo razvidni abeli, dalje posamezne stavke v pisani in Iskani cirilici ter latinici in slovensk. prelom. Nato slede celi odstavki, tiskani na ini strani v cirilici, na drugi pa v latinici. Na koncu so lepopisne vaje po originalu Otona Hilmana, za one, ki se hočejo priučiti pisave. Na slovenskem knjižnem trgu nimamo bolj pripravne knjižice. Gospodarske novice. ODREDBA GLAVNEGA POVERJENIKA ZA AGRARNO REFORMO V SLOVENIJI GLEDE LETOŠNJE ODDAJE ZEMLJE V ZAKUP. Lastnikom, oziroma upravništvom vseh veleposestev, ki so pritegnjena v smislu kr. naredbe z dne 21. julija 1919, uradnega lista štev. 608 v agrarno reformo, katerim se pa dosedaj ni naznanilo, da se pri njih oddaja v zakup uradoma izvrši: Na podlagi določb predhodne odredbe z dne 25. februarja 1919, urad. list št. 61, kr. naredbe z dne 21. julija 1919, št. urad. lista 608 ter naredbe ministrskega sveta z dne 10. aprila 1919, nadalje vsled tele-grafičnega ukaza kr. ministra za agrarno reformo z dne 9. septembra 1919, št. 4842, odrejujem z ozirom na to, da iz tehničnih razlogov uradna oddaja v začasni zakup ni v vseh slučajih izvedljiva, sledeče: 1. Nobeno poljedelsko zemljišče (njive, vrtovi, vinogradi, travniki, pašniki) ne sme ostati neobdelano, oziroma neizkoriščeno 2. Vsak veleposestnik sme obdelovati v svoji režiji le toliko zemlje od svojega veleposestva, kolikor je more obdelovati sam kot strokovni vodja (ekonom) s svojo gospodarsko družino, v katero spada tudi primerno število doslej na veleposestvu zaposlenih nastavljencev in delavcev. Izjema je dovoljena le, če zemlje sploh ni mogoče oddati spodaj navedenim soopra-vičencem v najem, 3. Vse poljedeljsko zemljišče, ki ga v smislu točke 2. ne obdela veleposestnik sam s svojo družino, mora oddati uprava veleposestva šn to jesen v najem onim občanom na veleposestvu interesiranih občin, ki se preživljajo deloma ali pa v ccloti z obdelovanjem zemlje, pa zemlje sploh nimajo ali pa je imajo manj nego jim je treba za preživitev njihovih rodbin; nihče teh zakupnikov pa ne sme dobiti na podlagi te odredbe več zemlje v zakup, nego jo more, vštevši njegovo lastno zemljišče, obdelovati s svooj rodbino. Po možnosti naj se upoštevajo pri oddaji v zakup sorazmerno vsi, ki so upravičeni dobiti zemljo v zakup. 4. Kot najemniki imajo vselej, zlasti pa v slučaju, da zemlje primanjkuje prednost dobrovoljci in vojaki, ki so se borili za osvoboditev in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, invalidi ter vdove in sirote padlih vojakov. >. V dan. 5. Vsak podnajem je strogo prepove- 6. Oddaja zemljišča v najem potom dražbe je nedopustna. 7. Najemščina v nobenem slučaju ne sme presegati dosedanje svoje višine ter se sme zahtevati in plačevati le v denarju. 8. Najemna pogodba se sme glasiti le na eno leto in mora vsebovati pogoj, da velja le, če jo odobri glavni poverjenik za agrarno reformo. Glavni poverjenik za agrarno reformo bo odobril pogodbe, sklenjene v smislu te odredbe ter jih po preteku te najemninske dobe podaljšal vsem onim kmetovalcem, ki bodo v najem vzeto zemljišče skrbno in dosedanji obdelavi primerno obdelali. 9. Vsak najemodajalec mora sestaviti imenik vseh najemnikov ter v njem navesti razun podatkov o osebi najemnika število članov najemnikove rodbine, živečih v najemnikovem gospodarstvu, skupno površino od najemnika izkoriščanih njiv, travnikov in pašnikov (vštevši njegovo lastno zemljišče), površino na najemoda-jalčevem posestvu od njega v najem vzete zemlje, višino najemnine, preračunane na 1 ha vsake kulture ter skupno svoto najemščine. 10. V slučaju utemeljenih pritožb, da se te odredbe niso izvršile, odposlal bo glavni poverjenik na veleposstvo ob stroških veleposestnika strokovnjaka, ki bo oddajo v začasni zakup v smislu ministrske odredbe z dne 10. aprila 1919, uradoma izvršil tei se bo v smislu § 6 te odredbe brezizjemno določila za vsa v najem oddana zemljišča enotna zakupnina v znesku petkratnega kat. čistega donosa. Pristavlja se še: Utemeljene, po dotičnih županstvih uradno potrjene pritožbe proti načinu oddaje zemljišč je pošiljati glavnemu poverjeniku za agrarno reformo: v slučaju, da pritožba ne bo opravičena, plača krivec stroške uradnega poizvedovanja. Oddajo stelje, drv in lesa onim kmetovalcem, katerih potrebščina iz lastnih posestev ni krita, izvrše do nadaljnjih odredb državni nadzorniki, kjer obstojajo, in sicer le v najpotrebnejši izmeri. Kjer pa nadzornikov dosedaj ni, naj prijavijo kmetovalci svoje potrebe občinam, ki naj jih skupno in pregledno predložc glavnemu poverjeniku, to pa lc glede posestev, ki presegajo 200 ha. Občinam se posebnih uradnih ukazov in navodil o tej zadevi nc bo izdajalo. Drugi listi naj izvolijo ponatisniti to odredbo z dodatnim pojasnilom glede pritožb ter oddaje stelje, drv in stavbenega lesa, Nova zobna pasta. Lekarna v Brežicah je začela izdelovati novo antiseptično Ito-pasto za zobe. Ito-pasta, prvi domači produkt v tej stroki, nadkriljuje vse podobne preparate po kakovosti in učinku in je mnogo cenejša. Oprema je okusna in higijenična (prave cinaste tube). Prodaja se v vseh lekarnah, drogerijah in modnih trgovinah, na debelo pa v lekarni pri »Srebrnem Sokolu« v Brežicah. lična (sobarica), ki zna šivati, ne črez lljllu 30 let, k mali rodbini, se sprejme. Plača po dogovoru. Ponudbe med 1-3 pri r. Tykač, Ljubljana. Bleiweis. Ibsta 9. II nadstr. 5714 |MizarskipomoCaiki 'sprejmejo v delo pri Andre Al Vsem prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naša dobra mati. oziroma stara mati trgovka in posestnica na Boh Bistrici St. 26 sinoči dne 24. sept. po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v soboto dne 27. t. m. ob 7. uri zjutraj. Žalujoča rodbina Rozman. Boh. Bistrica, 25. sept. 1919. Vsako lrnlnn se dobro proda pri Fran množino lUIIJC Pogačniku v Ljubljani, Dunajska cesta 36. Cnln za kurjavo, steljo, izolacijo in JUIU drun!AHA" vinskega žganja v OSIJEKU iščo za posamezne okraje izurjene in dobro vpeljane Ponudbe z označbo referenc se prosijo na gornji naslov. od priprostega do najfinejšega izdelka priporoča po solidni ceni FRAN ŠKAFAR, Ljubljana, R mska cesta 16. Stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo. KROMPIR, pšenico, rž. oves, ližoi itd., prodaja na debelo po ugodnih cenah Frana Majdič. Kranj, trgovina z deželnimi pridelki. 5439 S kupi takoj L.>uoi'. gmn z. godba. Ponudbe na kapet Dr Čerina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14, I. („Novi Svet1') Bol griži! Pristen, domač oorovnlčar je najboljšo sredstvo proti griži. Dobi se pri veležganjarni sadja Kobert Olebl, Ce'je, Oddaja samo trgovcem v sodčkih od 30 1 dalje. •T" ■ l l m^^^^rnmm^mm^mmmmmmt , mmm^^mm^mmm- Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi oi -nate portrete na platno izvršuje umet- Oavorin Rovšek prvi fotografski in povečevalni zavod Mubliaua, hoiotlvorska uUca St 31 a, ¥reče nove, kakor tudi rabljene v vsaki množini in velikosti, izvzemši papirnate, kupuje kemična tovarna, Moste. P0T POZOT 1m gg« trgovci in zasebniki. Trgovska in zasebna korespondenca v tujih lezikih na željo v par urah izvršena na stroj. Moderni jeziki, srbohrvatsko, ru-ko. italimnsko, francosko, angleško nemško — slovansko za tujerodce, — Le posamezniku pri .ro rn poduk v malih skupinah Oo C u. otfžniaov Priglasi, naročila vsak dan Sv. Petra ccsta. štev. a. II, nadstr. levo. Potniki! Pozor! nasproti Južnemu kolodvoru menjjujo ob vsaki uri valute po natviiiem kurzu. poStenih staršev, ki imata veselje do trgovine, sprejme O STURM, trg z mešanim blagom, METLIKA, Dolenjsko. oglie, smrekov les--- deske in trame kupuje »Croatia«, gozdna ind. delniška družba v Ljubljani, Mar. Terezije cesta 2, iksis (vedrice) razpošilja v vsaki množini tvrdka Martin Snmer Konjice Prave planinske Razpis službe strojepiske pri državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani. Sprejme se le dobro izvežbana strojepisk« z daljšo prakso. V prošnji, katera mora biti kolekovana, je navesti šolsko Izobrazbo in natančno službovanje do sedaj. Prošnji je priložiti prepis zadnjega šolskega spričevala. Prošnje naj se oddajo najkasneje do 5. oktobra 1.1. osebno pri vodstvu žrebčarne od 15. do 18. ure, kjer bodo prosilke preizkušene. Užitki strojepiske znašajo: dncvščina 3 K 20 vin. in draginjska doklada mesečnih 450 kron. Selo pri Ljubljani, dne 26. septemt ra 1919. Državna žrebčarna, Selo. Naznanilo! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da otvoriva s 1. oktobrom v Ormožu (nasproti gostilne pri Solncu) trgovino z ^^šantm blagom na drobno ter Spercrijsklip »f^o^Malnlm pridelki, vinom In ?fapjcm na dchtm. V zvezi s prvovrstnimi tu- in inozemskimi tvrdkami bodeva v položaju postreči vedno z dobrim blagom in nizkimi cenami. Zagotavljajoča točno in solidno postrežbo se za obilen poset ter cenj.naročila najtopleje priporočava in beleživa z odličnim spoštovanjem Polak & Kopitar. Naznanilo Dunajski modni salon vabi cenjene dame na ogled ozir. nakup najnovejših vzorcev damskih oblek in klobukov. ( . 4 • Jn: , od pondeljka 29. t. m. do srede, 1. oktobra t. 1. v Ljublja* JClTlU lil UMI. ni, Aleksandrova cesta Stev. 16, nasproti opernega gledališče, II. nadstropje vrata 6, v času od 9—12 in od 14—18 ure. Srbska banka d. d. v Pančevu razpisuje natečaj z večletno bančno in komercijelno prakso. Ponudbe z dokumenti in označbo dosedanjega službovanja naj se dopošljejo na naslov banke najdalje do 1. novembra 1919. Uprava Srbske banke d. d. Priporočamo edino tovarniško zalogo sfrofev za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Istotam se dobijo potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blaggO Zia Obleke. I0S. PETELINE, Litiijaia, Sv. Pelra nasip, Ustanovljena v letu 1865 Stanje vlog koncem I. 1918 K 16,687.328'61. Izplačani darovi K 1,613.468-39 Razcrvni zaklad, naložen v mestnih hišah, glasom knjig koncem 1. 1918 K 851.431'82. Cenilns vrednost K 3,000.000, prevzema vloge na knjižice z dnevnim obrestovanjem po 3% in v tekočem računu (konto - korent) istotako s 3% brez provizije, zaračunajo se le lastni stroški. Rentni davek se n e odbije od obresti. — Vlagateljem so na razpolago brezplačno poštne položnice. se je preselila iz dosedanjega trgovskega lokala v lastne prostore Pred Škofijo Št. 3 Lingerjeva - Medarska ulica tik škofijske palače, kjer se nahaja trgovina jfpjf »Pri Skoffu". "^IKS — Podpisani sc zahvaljuje za izkazano zaupanje ter se priporoča za mnogobrojni obisk z zagotovilom najboljše postrežbe. Spoštovanjem R. Miklauc. Naznanilo! Novoofcvorjena veletrgovina z Ludovik Dekleva, Sp. Šiška (v Vodnikovi hiši) Gosposvetska (Celovška) cesta št. 76. Knpnjeio se dobro ohranjeni šivalni stroii in stotala Ponudbe na Job. Peteline, Ljubljana - Vreče ■ vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. .kRtii« A ZA Liti V L, J L ' ERKA d. z o. z. Dunaj IV., Seisgnsse 18/B. RazorodHialciznhtev jtespec.ponudbe. I. Oddelek. SEPilRHTOflJI! Izvirni Baltic model K 1 - Izvirni Baltic model K 2 Izvirni Vicking Diabolo modeli 150 U na uro. Rezalnica (Trommelh&cksler) lastni izdelek prccizno delo. Model Polonia 200 mm odprt, širina. Rezalnica (TrommeJhacksler) češki izdelek. Model Polonia 1, 100 mm odprt, širina. Model Polonia 2, 175 mm odprt, širina. Rezalnica za repo na krožke (Scheibenrfibenschneider, lastni izdelek, precizno delo, 430 mm rczaln. primer z litim pokrovcem, močno delo. Rezalnica za repo na bobniči (Trommelriibenschneidcr) s končnim bobničem, 6 nožev. Dobi se takoi! II. Oddelek. Železni stroji iti orodje. Mlatilnice na roko in gepelj, čistilni mlini, brane, plugi, kultivatorji, vratila, sesalke za gnojnico, stroji za robkanje koruze, mlini za sadje in stiskalnice, se-jalni stroji, mlini za krmsko žito, domače petnice in vsi drugi poljedelski stroji in orodja, prvovrstnega izdelka. III. Oddelek. Vvoz. — Izvoz Alfred Kraus, — Dunaj I. Ebendorferstrasse 3, tovarna poljedelskih strojev. Prosimo, da se pri vprašanjih navedejo v poštev prihajajoče količine posameznih strojev.