Leto XXVI.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za Inozemstvo 110 Ur), za '/« leta 50 lir, za 'h leta 25 lir, mesečno 9 Ur. Te
TRGOVSKI LIST
Številka 38.
Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61 Rokopisov ne vračamo. —
denska izdaja letno Ro ur. £asopfs za trsovino, Imduatrtlo, obrt In dmnarnlštvo
nici v Ljubljani St. 11.953
Plača in toži se vLJubljani.
LONCESSIONARIO ESCLDSIVO per la pubbličitd Ji provemenza ltaliana ed e»tara: ISTITUTO ECONOMICO 1TALIANO-MILANO, Via O. Lazzaroni 10.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE in Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO IT ALI ANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Izhaja j-js*
Liubliana, torek 11. mala 1943-XXf
Cena ?£££“ 0*80
prometni problem
Razstavljanje blokiranih predmetov
Pokrajinski svet korporacij objavlja:
Opaža se, da je v izložbah raznih trgovin razstavljenih z označbo cerie mnogo predmetov, kakor n. pr. likerji, parfemi, stekleni izdelki, keramika, usnjeni izdelki itd., katerih prodaja je blokirana. Razstavljanje takih predmetov, katerim so pristavljeni listi z označbo cene, daje videz, ki ni v skladu z dejanskim stanjem in zapeljuje v zmoto, vabeč na eni strani konsuinente, ki ne poznajo dobro predpisov, k nakupu in zapeljujoč na drugi strani trgovce k prodaji.
Da se to prepreči, se odreja, da je treba k vsakemu zunaj ali znotraj trgovine razstavljenemu blagu, katerega prodaja občinstvu je prepovedana, pristaviti poleg cene tudi listek z označbo »Pod zaporo — ni v prodaji«.
Pristojna združenja naj to pojasnilo naznanijo vsem interesi ranim tvrdkam.
Opozarja se, da zadenejo prodajalce, ki se ne bodo ravnali po lej določbi, sankcije, ki so predvidene v naredbi z dne ‘26. januarja 1942-XX št. 8.
Italijanske mednarodne t .... pogodbe v marcu
Opozorili smo že na vedno bolj intenzivno trgovinsko in gospodarsko sodelovanje evropskih držav, ki se kaže zlasti v sklepanju novih trgovinskih in gospodarskih dogovorov. Italija razvija v tem Smislu posebno živo delavnost, kar se \idi radi iz velikega števila mednarodnih pogodb, ki jih je že sklenila. Samo v marcu mesecu je sklenila Italija naslednje |K)-godbe oz. dogovore:
Z Nemčijo, Bolgarsko, Hrvatsko. Romunijo in Slovaško je vodila pogajanja o vprašanjih plovbe po Donavi.
Z Nemčijo je sklenila dogovor o izročitvi krivcev ter o medsebojni pravni pomoči.
Z italijansko pomočjo se je ustanovil v Sofiji zavod za melioracijo. Bolgarska vlada je odobrila z dalijo sklenjeno trgovinsko pogodbo ter pogodbo o ladijskem
prometu.
Med Italijo in Nizozemsko se je uredil blagovni promet in določile tarife.
Z Dansko je sklenila Italija razširjen dogovor o blagovni zamenjavi za 1. 1943.
Z Romunijo je bila dogovorjena nova tarifa za blagovni promet v in skozi Romunijo.
S Slovaško so bile na novo določene cene izvoznega blaga. Sklenjen je bil sporazum glede poslovanja italijanskih zavarovalnic v Slovaški.
Italija-Švica: Izdani so bili ukrepi za zboljšanje prometnih zvez. Izdelani so bili načrti za napravo petrolejskih vodov skozi Italijo, za napravo rečnih zvez in žičnih železnic, ki bi zboljšale promet med Italijo in Švico. V veljavo je stopila nova blagovna tarifa za blago, ki se pošilja v in skozi Švico.
Italija-Madžarska: Uredil se je uvoz umetne svile iz Madžarske, določile nove cene ter vodila pogajanja o pospešeni dobavi določenih kontingentov.
Med Italijo in Nemčijo so se vodila še pogajanja o blagovni iz-
Evropski
O	tem vprašanju je razpravljal v eni svojih zadnjih številk »Inter-nationaler Holzmarkt« ter med drugim izvajal:
Tudi Angleži že priznavajo, da se pod varstvom osnili sil misel
o	nujnosti evropskega gospodarskega prostora vedno bolj razvija. Skupni ukrepi, kj so bili izdani glede urejanja evropskega gospodarskega in življenjskega prostora, imajo že evropski pomen in bodo odločilni tudi za čas po vojni. Posebno velike važnosti pa je prometno vprašanje, ki je enako pomembno v vojni ko v miru. V vojni je treba gledati na to, da se doseže najkrajša transportna pot in s tem prihranijo transportni prostor, delovna sila in čas prevoza. V mirni dobi je največjega narodno gospodarskega pomena, da se dosežejo z najkrajšo transportno potjo isti prihranki. Transport je eden bistvenih činite-ljev pri določanju pravične cene za vsak proizvod. Seveda pa to ne velja za gospodarstvo, ki si domišlja, da more voditi usodo narodov in ki mu je blago samo špekulacijski objekt. To velja le za gospodarstvo, ki se smatra kot sluga naroda. Prej so brez pomisleka vodili blago na sprehod, da bi se kjer koli po zakonu ponudbe in j>ovpraševanja dosegla najvišja cena. Danes in v bodočnosti pa je gospodarstvo v drugem znaku, da se namreč dobavi najboljše in najcenejše blago na kraj potrošnje. Prej so se zaradi špekulacije ustanavljali karteli in monopoli, ki so preprečevali, da bi nastajale industrije v deželah, ki so veljale kot odjemni trgi. No-
Kako lepi uspehi se dajo doseči z dobro organizirano in požrtvovalno samopomočjo, je pokazalo poročilo o delovanju Skupne nabavne in prodajne zadruge ljubljanskih trgovcev. Ustanovljena šele pred dvema letoma je dosegla ta zadruga navzlic raznim težko-čam presenetljive uspehe. Olajšala je svojim članom ne le nabavo blaga, temveč jim omogočila tudi ugodnejše plačilne in nabavne pogoje, poleg tega pa zbrala močan rezervni sklad, ki ji bo omogočil še nove uspehe.
Na občnem zboru Skupne nabavne in prodajne zadruge, ki je bil v nedeljo dopoldne v Trgovskem domu, so se ti uspehi vidno pokazali.
Občni zbor je otvoril predsednik zadruge Simon Jurčič, ki je po uvodnih formalnostih pozdravil vse navzočne, imenoma pa zastopnika Zadružne zveze dr. Čeferina, predsednika Združenja trgovcev Zvonimira Lukiča, tajnika Združenja Lojzeta Šmuca ter urednika »Trgovskega lista«.
menjavi, o klirinškem prometu ter pošiljanju italijanskih delavcev v Nemčijo. Končno so se sklenili še dogovori o plačilnem prometu.
Samo te kratke navedbe dovolj jasno kažejo, kako živahne gospodarske in trgovinske stike ima Italija z evropskimi državami.
vo gospodarstvo pa gleda na to, da vsaka država z lastnimi silami predeluje sama na čim bolj koristen način in v čim večjo lastno korist surovine, ki so ji na razpolago. Čas je minil, ko so se vodile vojne zaradi osvojitve trgov. To je zadnja vojna te vrste, ko se naj odloči, ali naj narodi še bodo podvrženi špekulaciji ali pa se naj osamosvoje in si sami določijo življenjski prostor in svoje delo.
Danes gre mnogo bolj za Evropo, kakor pa se večina Evropcev tega zaveda. Evropa ima samo 26.(5 odstotka prebivalstva Zemlje in samo 20 odstotkov zemeljske površine, delež Evrope na celotni svetovni proizvodnji pa znaša 45.5 odstotka. Mala Evropa je torej odločilni gospodarski činitelj na svetu. S svojo pridnostjo in delovno silo je evropsko prebivalstvo odločilno ne samo za kulturo sveta, temveč tudi za svetovno gospodarstvo.
Evropa je najvažnejši uvozni kontinent sveta in zato se Evropa danes vedno bolj združuje. Zunanje se to vidi v prometnem vprašanju. Prometna omrežja, ki so bila doslej urejena le z ozirom na notranje potrebe vsake dežele, se sedaj urejajo vedno bolj v evropskem duhu. Kakor se zraščajo gospodarstva, tako se zraščajo tudi prometna omrežja. Kakor se v Nemčiji z načrtnim skrajšanjem transportnih poti prihranijo velikanske množine na času, delovnih silah in pogonski snovii, tako se opažajo tudi v drugih državah podobna stremljenja. Tak primer nudi n. pr. dogovor med nemško
Nato pa je podal poročilo upravnega odbora, iz katerega posnemamo:
Ko smo v letu 1941. ustanovili našo zadrugo, je naše članstvo uvidelo takoj v naslednjem poslovnem letu, še bolj pa v letu 1942.. kako velike koristi mu lahko nudi skupna zadružna organizacija, če se je člani v polni meri poslužujejo. Danes, ko polagamo končni obračun za poslovno leto, lahko upravičeno trdimo, da je naša zadruga nastala iz potrebe po samopomoči, kar se je posebno pokazalo pri razdeljevanju racioniranih živil. Od ustanovitve naše zadruge je bil položaj na blagovnem trgu težak. Tudi glede kreditnih vprašanj je zadruga pomagala slehernemu članu. Poslovala je za vse objektivno in pravično. Zadruga se je v tem letu najbolj posvetila prodaji racioniranih živil, ter potrebovala zato večji kapital. Morala je zato zaprositi za nov kredit, katerega je dobila pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine. Po , ikimitvi razdeljevanja racionirar nega blaga po zadrugi v mesecu decembru se je zadruga predvsem posvetila neracioniranim predmetom. Glede racioniranih živil pa je zadruga skupno s člani napravila vse korake, da ugodi želji trgovcev za ponovno razdeljevanje racioniranih živil po zadrugi. Upati je, da se bo to tudi doseglo.
Skupni blagovni promet v letu
zvezo cementarn in slovaškimi ce-mentarnicami. Po tem dogovoru bodo izvršile švicarska cementna naročila v Slovaški nemške cementarne, ker so le bližje Švici. Podobne možnosti so tudi za druge industrije. Zlasti bi bili takšni dogovori koristni glede oskrbe raznih držav z lesom, da bi se dobavljal ta iz najbližjih dežel. Drugi primer za zraščanje transportnih poti nudi Hrvatska, ki ni samo zboljšala svojih prometnih zvez, temveč jih tudi priključila na prometna omrežja drugih držav. Tudi zidava nameravane Donava-Adria ceste, ki bi vezala Bolgarsko z Albanijo in radi česar je dobila Bolgarska v Antivari prosto cono, ni samo notranja gospodarska zadeva, temveč storitev v evropskem smislu.
Vsa ta dela, ki so bila tu le kratko omenjena, niso le naključje, temveč so nastale iz volje po sodelovanju. Kako velika je ta volja, se bo videlo jasno šele po vojni. Velika, ozemlja Evrope so zaradi raztrganosti na številne države v prometnem oziru zelo zaostala. Nujno potrebno je, da se ta ozemlja priključijo na evropsko prometno omrežje. Kako veliko delo bo treba v ta namen izvesti, kaže to, da bo znašal po cenitvi strokovnjakov notranji evropski blagovni promet več ko 10 milijard ton. Kako velika številka je to, se spozna, če se upošteva, da so nemške železnice v mirnem času prevozile samo 500 milijonov ton blaga. Velikost evropskega i transportnega vprašanja, ki se mora rešiti po vojni, se v teh I številkah najbolj nazorno zrcali.
1942. je znašal 15,959.327 Lit. Paralelno s tem porastom se je dvignila tudi režija na 151.860.10 Lit. V tem letu se je povišal tudi delež od Lit. 570.— na Lit 1.500.—.
Zadruga šteje danes 74 članov, nekateri deleži pa še niso polno vplačani.
Vse tekoče posle in dnevne potrebe je zadružna uprava obravnavala na rednih sejah, katerim so prisostvovali po večini tudi člani nadzornega odbora, tako da so bili o vseh važnejših vprašanjih informirani. Pri vseh težkočah, s katerimi se je morala zadruga boriti, je dosegla lep prebitek Lit. 122.174.39. Ta prebitek se vnese v celoti v rezervni sklad.
V	imenu Združenja trgovcev je nato pozdravil občni zbor predsednik Zvonimir Lukič, čestital zadrugi k doseženim uspehom in ji želel še večjih uspehov v bodočnosti.
Poročilo o sklepnih računih, o prometu in bilanci je podal blagajnik zadruge Ivan Pezdir. Njegova jasna izvajanja so bila sprejeta brez debate.
Za nadzorstvo je poročal predsednik nadzorstvenega sveta Viktor Šober. V svojem poročilu je najprej omenil začetne težave, ki jih je morala premagati zadruga. Nadzorstvo je posvetilo poslovanju zadruge vso pozornost. Člani nadzorstva so se udeleževali skoraj vseh sej upravnega odbora.
Ponovno so pregledali vse poslovanje zadruge, pregledali bilanco, računske zaključke, izvedli štiri revizije, pregledali inventar ter mogli ugotoviti, da je bilo vse poslovanje zadruge v redu, knjigovodstvo pa vodeno naravnost vzorno. Zato predlaga, da se izreče upravnemu odl>oru razrešnica. Nadalje predlaga, da se ves prebitek dodeli rezervnemu skladu.
Občni zbor je nato pozdravil v imenu Zavoda za zadružništvo in Zadružne zveze dr. Čeferin. Nato je podal glavno vsebino poročila
o	uradni reviziji, ki jo je izvedla Zadružna zveza v času od 20. do 28. aprila 1943. Podal je na kratko historiat ustanovitve zadruge, njen glavni namen in njeno konstituiranje. Nato je i>odal izčrpno poročilo o poslovanju zadruge. V začetku so bile neke težave, zlasti knjigovodstvo še ni bilo čisto urejeno. Danes pa je vse to popravljeno in revizijsko poročilo pomeni za zadrugo pohvalo. Dr. Čeferin je podal tudi nekatera pojasnila, ki so jih zborovalci sprejeli z odobravanjem.
Sledile so volitve. Po žrebu izpadeta iz upravnega odbora gg. Marinko in Klemenc. Oba sta bila soglasno znova izvoljena, enako tudi g. Avsec za namestnika. V nadzorni odbor je bil soglasno izvoljen g. Kamenšek, za namestnika pa g. Anko.
Določila se je še vsota, do katere se sme zadruga zadolžiti.
Pri slučajnostih so se razpravljala nekatera interna vprašanja ter se je pri lej priliki izkazalo, s kakšno požrtvovalnostjo' in vnemo so delali člani upravnega in nadzornega odbora za napredek zadruge. Zato so dosegli tudi uspehe, na katere morejo biti i>onosni. Samo dokaz njih požrtvovalnosti je, če jih ni in če jih tudi ne bo motilo, da niso bili vedno deležni tudi hvaležnosti.
Občni zbor Skupne nabavne in prodajne zadruge ljubljanskih lr-govcev je dokazal, da je ta na zdravih temeljih in da ji je zagotovljen lep napredek.
Občni zbor Ljubljanske borze
Ljubljanska borza za blago in vrednote ima 18. redni občni zbor 24. maja ob 16. v borznih prostorih (Trgovski dom). Na dnevnem redu so med drugim naslednje točke: Poročilo borznega sveta o poslovnem letu 1942-XX. Poročilo finančnega odbora. Odobritev bilance in podelitev razrešnice borznemu svetu. Volitev: a) šestili članov borznega sveta, b) petih članov finančnega odbora in c) desetih članov borznega razsodišča.
Če bi bil občni zbor nesklepčen, bo drug občni zbor v ponedeljek, dne 31. maja ob istem času in z istim dnevnim redom, ne glede na število zborovalcev.
Občni zbori
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske ima 34. redni občni zbor ‘25. maja ob 15. v hranil-nični posvetovalnici. Dnevni red občnega zbora običajni.
Strojilna, lesna in kemična industrija d. d. Polzela v likvidaciji ima izredni občni zbor 28. maja ob 16. v pisarni likvidatorja Kavčič Frančiške v Ljubljani, Gosposvetska c. 180. Delnice se morajo položiti vsaj šest dni pred občnim zborom pri likvidatorju Kavčič Frančiški.
Uspešno delo trgovske
Skupne nabavne in prodaine zadruge
Iz italijanskega gospodarstva
Ministrstvo za korporacije je odgovorilo na vprašanje, če smejo čevljarji izdelovati čevlje iz usnja, ki ga potrošniki sami prinesejo, pritrdilno. Čevlji pa se smejo izdelovati le iz usnja, ki se je prej uporabljalo za kovčege, ročne torbice in podobne predmete.
Ministrstvo za korporacije je izdalo naredfbo, ki prepoveduje prodajo netipiziranili moških klobukov. Prodajati se smejo sauno klobuki tipizirane vrste, za katere S0‘ uradno določene cene.
Ob dnevu tehnike, ki so ga praznovali v Ttaliji 2. maja, so objavili časopisi podatke o razvoju tehničnega šolstva v Italiji. Leta 1922/23 je bilo v vsej Italiji 871 tehničnih strokovnih šol, danes pa je njih število naraslo že na 2415. Število učencev na teh šolah se je v 20 letih dvignilo od 190.000 na 412.000. Nacionalni zavod za na-obrazbo industrijskega delavstva prireja na leto po 2500 tečajev, ki jih obiskuje več ko ,100.000 delavcev.
Promet italijanskih državnih železnic narašča iz leta v leto. V letu 1938/39 je bilo vseh potnikov 167 milijonov, v 1. 1941/42 pa že 285 milijonov. Število potniških kilometrov pa je v istem času naraslo od 11.7 na 21.9 milijarde ali za 86.3%. Tovorni promet je v istem času narastel za 36,7%, število tovornih kilometrov pa celo za 98.4%.
Promet na čekovnih tekočih računih je v Italiji narastel od 67 milijard lir v 1. 1941 na 88 milijard lir v 1. 1942, t. j. za 19%.
Žetev bo letos V Italiji zaradi tople lansike jeseni in letošnje zgodnje pomladi zelo zgodnja, naj-brže pa tudi zelo dobra. V južni in srednji Italiji bo začela pšenica že zoreti v začetku junija. Zato bo v mnogih krajih mogoče takoj po žetvi pšenice preorati polja za ajdo, repo, krompir in tudi koruzo. V mnogih krajih je to' tudi navada. Z žitom je letos več posejane zemlje ko lani. Kakor je izjavil korporacijski minister je letos več posejane zemlje z žitom, kakor pa je predvideval obdelovalni načrt (namreč 7.9 milijona ha).
Površina vseh vojnih vrtov znaša danes v Italiji 43.5 milijona in2. Pridelki, ki se pridelajo na teh vrtovih, so vredni 500 milijonov lir. Največ zaslug za obdelavo in razširjenje vojnih vrtov ima Dopo-lavoro, ki je tudi zelo mnogo storil za večjo gojitev malih živali. Posebna akcija Dopolavora je omogočila rejo 17.5 milijona kuncev in 1 milijona kokoši. Po zaslugi Dopolavora se je tudi pogozdovanje razširilo in je bilo na njegovo pobudo zasajenih 3.1 milijona sadik.
Ži I 21 mili
barva, plesira in kemično s n a š i obleke, klobuke itd. Škrobi in evetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 8 Telefon št. S8-7S.
Iz argentinskega gospodarstva
V	Argentini se je ustanovila generalna direkcija za oboroževalno industrijo, ki je vrhovna oblast za državne oboroževalne obrate. Vlada pri tem pospešuje ustanavljanje mešanih obratov, v katerih sodeluje državni, kapital z zaseb ni m. Zboljšanje argentinskega premogovnega1 gospodarstva je trenutno ovirano zaradi transportnih težkoč. — Argentinski izvoz je v prvem četrtletju 1943 v primeri z letom 1942. nazadoval za 10%, uvoz pa za več ko 40 %. Dočim se torej argentinska oskrba slabša, pa se zboiljšuje devizna likvidnost dežele.
Prometne
Hrvatske
Hrvatska je zaradi svojega ugodnega geopolitičnega položaja križišče številnih prometnih žil, na katere je navezan zapadni in srednjeevropski gospodarski prostor enako kakor evropski vzhod. Zato ima tudi izjropolnitev cestnega omrežja na Hrvatskem splošni evropski pomen. Hrvatska se te svoje dolžnosti do. mednarodnega prometa tudi zaveda in že dosedaj sta bili izdani dve milijardi kun za moderniziranje cestnega omrežja, da bi se to prilagodilo potrebam mednarodnega prometa. V ta namen se je ustanovilo glavno ravnateljstvo za javna dela, v katerem so osredotočena vsa dela za azširjenje železniškega omrežja, zpopolnitev in zboljšanje medna-odnih cest, regulacijo pristanišč, ezidavo skladišč, organizacijo vseh prometnih in poštnih postaj ter dvig rudarske proizvodnje.
Generalni ravnatelj za javna dela inž. Ivo Bulič je pred krat-dm poročal o najvažnejših cestnih delih, ki se morajo po zakonu v prvi vrsti izvesti. Kot tri glavne este določa zakon naslednje: 1. Rogatec — Zagreb — Okučani — Brod—Zemun. 2. nemška meja — Varaždin—Zagreb. 3. nemška meja— Samobor—Zagreb. Te tri ceste, od katerih je prva najvažnejša hrvatska prometna žila, imajo tudi kot mednarodne cestne zveze od zapada proti vzhodu poseben pomen. Naslednje štiri ceste pa so najbližja zveza srednje Evrope k Adriji: Zagreb—Karle vec—Sušak, Okučani—Banjaluka— Rama—Split. Ramaluka—Ploča— Dubrovnik in Osijek—Zagreb in Sarajevo—Rama—Split. V istem zakonu se navajajo še nekatere ceste, ki so pomembne za tujski promet. Od teh je najvažnejša tako imenovana Adrianska cesta, ki gre ob vsej hrvatski obali. Celotna dolžina vseh cest znaša dva tisoč kilometrov. Te ceste ne bi bile izrazite avtomobilske ceste.
ker se danes vrši še glavni del prometa z vozmi. Dosedaj je bilo preračunan ih za te ceste približno 4 milijarde kun, od katerih je bilo izdanih v 1. 1941. 318, v letu 1942. pa 330 milijonov kun. Trenutno so v polnem teku priprave za izvedbo spomladanskega načrta za leto 1943. Pričakovati je, da se bodo nemška podjetja v večji meri udeleževala izpopolnitve hrvatske-ga cestnega omrežja. Vsa hrvatska cestna dela se izvajajo iz raznih križišč, središče vseh cestnih del pa je Zagreb, iz katerega se na vse strani kakor v vencu širijo vse druge ceste. Na ta dela pa se priključujejo železniške zveze ter je za njih dopolnitev izdelan tudi že poseben načrt.
V	nasprotju s cestnim omrežjem je rečna plovb« na Hrvatskem šele v začetnem razvoju. To velja tako glede storilne sposobnosti ladjevja ko tudi plovnosti rek. Sava s pristaniščem v Sisku n j n. pr. do Zagreba plovna. Tudi morska plovba bi se mogla še v veliki meri izpopolniti. Ko se vrnejo normalni časi, namerava hrvatska vlada začeti delati prekope ter izpopolniti rečno plovbo.
Od rešitve vseh teh prometnih vprašanj je v mnogem odvisno povečanje produkcijske silo dežele. A tudi z rešitvijo prometno-tehničnih vprašanj hoče Hrvatska sodelovati pri obnovi Evrope. Kot surovinska dežela more nuditi Hrvatska sosednim deželam mnogo, poleg tega pa bi mogle industrijske države najti na Hrvatskem tudi dober odjem za svoje izdelke. Močno je tudi zanimanje sosednih držav za kmetijske proizvode Hrvatske. Možnosti za intenzivne gospodarske odnošaje Hrvatske z drugimi državami so torej dane, treba je samo poskrbeti za zboljšanje cestnega, železniškega in rečnega prometa.
(Po »W. N. Tagblattu«.)
Denarništvo in zavarovalstvo
Zadružna gospodarska banka
Na rednem občnem zboru Zadružne gospodarske banke, ki je bil 5. t. m., so bili odobreni zaključni računi za poslovno leto 1942. Od izkazanega bilančnega dobička gre 10% v redni rezervni sklad in se izplača 4%na dividenda na prioritetno delniško glavnico L. 7,144.000.—. Bilančna vsota je v lanskem letu napram predhodni bilanci narastla za 8,040.000 lir, t. j. na 126,167.545 lir.
Nemški obračunski tečaji za tuje valute
Nemški obračunski tečaji tujih valut za prometni davek so bili za april določeni takole:
RM
1 egiptski funt	9.90
100 afganov	18.81
100 argent. pap. pezosov	59.00
1 avstralski funt	7.92
100 belg	40.00
100 brazilskih cruzeiro	13.10
100 rupij Brit. Indije	74.25
100 bolgarskih levov	3.05
100 danskih kron	52.20
100 finskih mark	507
100 francoskih frankov	5,—
100 grških drahem	1.67
1 britanski funt	9.90
100 holand. goldinarjev	132.70
100 iranskih rialov	14.60
100 islandskih kron	38.46
100 italijanskih lir	13.15
100 japonskih jenov	58.60
1 kanadski dolar	2.10
100 hrvaških kun	5.—
1 novozelandski funt	7.92
100 norveških kron	56.82
1 palestinski funt	9.90
100 portugalskih eskudov 10.20 100 romunskih lejev	1.67
100 švedskih kron	59.52
100 švicarskih frankov	57.95
100 srbskih dinarjev	5.—
100 slovaških kron	8.60
100 španskih pezet	3.59
1 južnoafriški funt	9.90
1	turški funt	1.98
100 madžarskih pengo	59.72
1	urugvajski pesos	1.20
1	USA dolar	2.50
Nazadovanje zlate proizvodnje
Svetovna zlata proizvodnja je padla od 39.9 milijona unč v letu
1941. na 36 milijonov unč v letu
1942. Nazadovanje je posledica vojno-gospodarskih omejitev v najvažnejših produkcijskih deželah. .1 užnoalriška zlata proizvodu ja se je dosedaj, čeprav je' nekoliko nazadovala, v glavnem ohranila na dosedanji višini. Letos pa bo naj-brže tudi ta bolj močno nazadovala.
Dočim se skoraj povsod občuti zlata proizvodnja' 'kol balast za nacionalno industrijsko gospodarstvo, pa hočejo Združene države Severne Amerike ohraniti svojo zlato podlogo kot temelj bodočih valutnih dogovorov. Bivši predsednik Banke za mednarodna plačila v Baslu Nizozemec Reyen je bil pozvan od britanskih in ameriških oblasti, da iždela kompromis med načrtom Keynesa in načrtom Ainerikanca Whiteja. Beyen pripada glede valutnih vprašanj stari šoli.
*
Število podružnic nemških vele-bank se bo zaradi redukcije bančnih obratov v Nemčiji znižalo za 30 odstotkov. V velemestih se bo s-e vilo depozitnih bank znižalo za eno šestino. Bilančne vsote vseh ustavljenih denarnih zavodov znašajo 1.5 do 2 milijardi mark.
Poseben taboriščni denar za vojne ujetnike je uvedla Nemčija že kmalu po izbruhu vojne. Taboriščni denar se je polagoma zelo razširil zaradi rastoče zaposlitve vojnih ujetnikov. Danes se tiska v enotni obliki. Taboriščni denar je nekoliko manjši od navadnih bankovcev in je tiskan le na eni stra-ni. Vojni ujetniki prejemajo svoje plače le v tem denarju in morejo z njim kupovati svoje potrebščine v taboriščnih kantinah in pri določenih trgovcih. Taboriščni denar zamenjujejo denarni zavodi za prave bankovce.
Gostilničarski vestnik
Nemške gostilne v volni
Nemške gostilne so se uspešno prilagodile vojnim razmeram, kakor je razvidno iz članka v »Reichu«, po katerem posnemamo naslednja izvajanja:
Po dosedanjih ugotovitvah je bilo zaradi razširjenja delovne obveznosti zaprtih v Nemčiji 4 do 5 odstotkov gostinskih obratov, dočim je bilo zaprtih samostojnih trgovin od 15 do 20 odstotkov. Ponovni pregled gostinskih obratov je namreč ugotovil, da je število obratov, ki bi zaradi pomanjkanja blaga ne poslovali, razmeroma zelo nizko. Poleg tega pa v sektorju prenočišč sploh ni bil zaprt noben obrat.
Oskrbovalna služba tujsko-pro-metnih obratov je bila že v dosedanjem poteku vojne bolj zaposlena ko v mirnem času. Mobilizacija rezerv je povzročila povečanje obiska gostinskih obratov. Zlasti pa se je povečal obisk kuhinj v obratih in je najbrže njih kapaciteta že čisto izkoriščena. Še nekaj rezerv pa bi moglo biti pri gostinskih obratih, ki so se spremenili v kuhinje za zaposlene.
Razširjenje delovne obveznosti bo najbrže oprostilo tujsko-pro-metne obrate od stalnih gostov, ker bodo imeli sedaj ljudje manj dopustov. Čeprav je bil prostor v prenočiščih zaradi vojnih nalog še bolj omejen, bodo mogli obrati za tujce vendarle normalno obratovati. Za obrate s prenočišči pomeni znatno olajšanje to, ker niso v nevarnosti, da bi se še dodatno skrčilo njih osebje. Prilagoditev tujsko - prometnih obratov totalni
vojni se bo izvedla s poenostavitvijo poslovanja. Tako ne smejo biti moški zaposleni kot vratarji, kot časopisni prodajalci ali kot prodajalci tobaka. V večjih obratih ni dovoljeno, da bi imeli hkrati portirja in sprejemno pisarno. Servirati jedi v sobah se sme samo bolnikom. Gosti tudi ne smejo sobaric z zasebnimi posli preveč zaposliti. Predpisane pa so tudi razne omejitve za posebne prilike. Tako se sme servirati ob porokah samo en obed. Policijska ura se mora strogo upoštevati.
Iz tega se vidi, da je ostalo bistvo tujskega prometa nedotaknjeno, kar za četrto vojno leto zelo mnogo pomeni. Da se je to doseglo, je v mnogem zasluga gospodinj, ki morejo danes pokazati vso svojo usposobljenost. Posebno pa se je izkazalo kot koristno poznavanje potreb kuhinje. Dobra gostilna bo danes gledala zlasti na to, da pazi pri sestavi jedilnega lista na potrebno dobro gospodarjenje gosta z nakaznicami. Obedi, ki zahtevajo več ko 20 g masti, morajo biti redkost. Danes se kuhinjska spretnost kaže bolj v prirejanju okusnih ko pa paradnih jedi.
Obrat, ki vse to upošteva, pravi nemški list, more tudi pričakovati, da ne bo gost od njega zahteval nič nemogočega. Če je vojni primerna kuhinja združena s talentom, da zna lastnik gostinskega obrata potolažiti nervoznega gosta z mirom in potrpežljivostjo, bo tudi v vojni nemška gostoljubnost vzorna.
Gospodarske vesti
Od ustanovitve NDH pa do srede julija 1942 je bilo na Hrvatskem ustanovljenih 47 novih industrijskih podjetij. Večina novih podjetij pripada živilski stroki. Teh podjetij je 15, njih glavnica pa znaša 25.5 milijona kun.
živilske nakaznice so začeli razdeljevati v Zagrebu. Kakor poročajo listi, bo trajalo razdeljevanje 45 dni.
Srbski ministrski svet je izdal splošno prepoved za gradnjo visokih stavb. Ta prepoved pa ne velja za državne in občinske stavbe ter za one, ki imajo javni pomen. Dovoljena tudi niso popravila hiš, če presegajo stroški v Beogradu
25.000 din, v drugih krajih pa
15.000 din. Za vsako popravilo je potrebno posebno dovoljenje, razen če velja popravilo manj ko
10.000 din v Beogradu, drugod pa manj ko 5000 din.
Srbski komisar za cene je prepovedal vsako zvišanje stanovanjskih najemnin. Za nove hiše določi najemnine komisar sam.
V	Nemčiji zaposleni srbski delavci so poslali dosedaj domov 121.7 milijona din.
Bolgarska vlada je sklenila, da bo dajala kmetovalcem, ki bi oddali več žita, kakor je predpisano, posebne premije po 200 levov za stot žita. Te premije bo dajala, ker so mnogi kmetovalci začeli namesto žita gojiti zlasti industrijske rastline.
Bolgarski finančni minister je dobil pooblastilo, da izda za 1 milijardo levov železnih kovancev. Nakovali bodo 35 milijonov kovancev po 2 leva, 36 milijonov po 5, 25 milijonov po 10 in 10 milijonov kovancev po 50 levov.
Prekop med Donavo in Tiso ter med Blatnim jezerom in Donavo bodo začeli letos kopati Madžari. Prekop bo gotov v 8 letih. Vsi stroški so preračunani na 130 do 150 milijonov pengij. Prekop bo posebno važen za blagovni promet iz spodnjega toka Tise proti severu
Drž. pooblaščenec za steklo, keramiko in predelovanje lesa je z naredbo z dne 16. marca predpisal tudi norme za izdelavo krst.
Dočim je v prvi svetovni vojni v Nemčiji prijava patentov zelo nazadovala, je bilo v letu 1942. prijavljenih nič manj ko 53.000 novih patentov.
Britanska rudarska proizvodnja je znašala od 1. julija 1942 do konca marca 1943 155.8 milijona ton in je nekoliko zaostala za pro-izvodnjo pred enim letom.
Iz zadružnega registra
l*ri Kreditni zadrugi združenih nameščencev v Ljubljani so so izbrisali člani upravnega sveta: Rogač Stane, inž. Burja Ivan, Globočnik Rajko in Stroj Anton, vpisali pa so se člani upravnega odbora-. Korun Julij, Erjavec Janez, Rejc Emil in Rozman Dušan, vsi v Ljubljani.
Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani. Izbrisal se je član upravnega odbor« Mravlje Milan, vpisal pa član upravnega odbora Maček Anton, lesarski mojster v Sp. Zadobrovi.
FILATURA 01 COSSATO
COSSATO
Accomandita Semplice. Komanditua družba
Capitale L. 4,000.000.	Tel.	00-f>8
(ilavnica L. 4,000.000.
Telegr.: Filatura — Cossato.
Pilati per teeeitura — niagMeria e per confezioni « mano, Ititorcitura e tintoria.
Preje za tkanje — pletenine in za ročna dela. Izdelovalnica sukanca in barvar-nica.
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wollova 4
KLEIN
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plen, urednik Aleksander Železnikar, tiika tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v LjubljaDi