ŠE KORAK BLIŽE EVROPI
Naslednji dan po referendumu, 21.12.1989, je bila v Hotelu Garni na Otočcu peta redna seja delavskega sveta DO IMV. Potekala je v svečanem vzdušju, saj so bile pred delegati pomembne odločitve za podjetniško organiziranost zastavljeno že v letu 1985. Na Otočcu pa je bila pozneje konferenca za javnost, na kateri so naši poslovodni organi (v prisotnosti delegatov delavskega sveta) predstavili jugoslovanskim sredstvom obveščanja rezultate dosedanjega dela, novosprejeto organiziranost in plane za v bodoče (več o tem na 2. in 3. strani).
, ,,
ih delavsklh,:Za beseda. k ,flrnentu
.e„o. m
^ilTkoviii Povelj«'”" *“nih odnos'1'-S	„izacij-
plačila. tdl ipravljfl^0 . (presna or%]b0tdel kak' „fruienega
>k“" PZno^° £t s>° <eo' * zb”I0Scij^
Sim''k"! 0 volil i ,% podlf');';," ,, ael»vske„i,
ors , žve« sšm- s,ovenM<
DS«'rfS R^U5lti
IMV Kurir - časopis kolektiva Industrije motornih vozil Novo mesto št. 1,/februar 1990
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik. Vojko Grobovšek. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Člani uredniškega odbora: Bruno Gričar, Aleš Fink, Anton Guštin, Radovan Smerdel, Danica Ivanušič, Ivanka Bogolin, Spasenka Lazarov, Anton Repovš, Barbara Krajnc, Marko Rajkovača, Irena Judež, Irena Mislej. Izdajateljski svet: Ines Marolt, Drago Plankar \nmoSkmI, Miloš Jakopec, Jasna Šinkovec. Urednik rubrike: Spasenka Lazarov. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 20. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTU.
r
ŠE KORAK
Spomnimo se, da smo na referendumu 20. 12. 1989 z veliko večino glasov (77,08 % oz. 76,66 % - Informator, štev.: 122/89, z dne 21. 12.
I 1989) sprejeli: Pobudo, da se DO IMV organizira kot druž-i beno podjetje IMV in Statut družoenega podjetja IMV, na podlagi katerih naj bi delav-' ski svet DO IMV (kot delavski j svet družoenega podjetja) s formalnimi ustanovitvenim' akti dokončno odločil o preobrazbi obstoječih tozdov v | delniške družbe.
Po uvodnih točkah dnevnega reda (izvolitev zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, pregled zapisnika četrte redne seje delavsKega sveta) so delegati brez pripomb sprejeli poročilo I komisije za izvedbo referenduma in ugotovili, da sta bila pobuda in statut sprejeta na referendumu veljavno, ter da nadaljuje delavski svet, na podlagi prvega odstavka 83. člena novosprejetega statuta, delo kot delavski svet družbenega podjetja IMV.
Pod četrto točko dnevnega reda so delegati soglasno sprejeli sklep o oblikovanju poslovodnega odbora družbenega podjetja IMV, o imenovanju vršilcev dolžnosti, njegovega predsednika in podpredsednikov in o javnem razpisu za imenovanje predsednika in podpredsednikov po rednem razpisnem postopku.
V skladu s trenutnim obse-
gom poslovanja sestavljajo poslovodni odbor: predsednik, podpredsednik, zadolžen za ekonomiko; podpredsednik, zadolžen za pravno sistemske in pravno organizacijske zadeve; podpredsednik, zadolžen za organizacijo in informatiKo; podpredsednik, zadolžen za dopolnitve ir. posebne oroiz-vodne programe
Za vršiice dolžnosti so bili imenovani: Marjan Anžur -za predsednika. Miran Ver-de! - za podpredsednika za ekonomiko, Zdravke SlaK -za podpreasednika za pravno sistemske in pravno organizacijske zadeve, Andrej Bleivveis - za podpredsednika za organizacijo in informatiko in Vlado Bahč za podpredsednika za aopolnilne in poseone proizvodne programe.
Vršilci dolžnosti bodo opravljali funkcijo do imenovanja ustreznih kandidatov pc razpisnem postopku, za kar je delavski svet imenoval razpisno komisijo, le-ta pa je na svoji prvi seji že oblikovala razpis za objavo v časopisu Delo. Zato lahko predvidevamo redno imenovanje poslovodnega odbora takoj po poteku predpisanih rokov za prijave, ali vsaj do konca februarja 1990.
Pred sprejetjem sklepa smo se poslovili od dosedanjega pomočnika gen. direktorja za ekonomiko tov. Bor-sana, ki je odšel na-pdve^ dolžnost. Ob slovesu se je tov.
BLIŽE EVROPI
Borsan zahvalil za uspešno sodelovanje, ki ga na novi dolžnosti predvideva tudi v bodoče, orisal pereča vprašanja ekonomike v IMV, dosedanje rezultate, zlasti glede uspešnih investicij, in zaželel kolektivu uspešno nadaljnje delo, za katero obstajajo po njegovem mnenju realne možnosti.
Za uspešno delo se je tov. Borsanu zahvalil tov. Anžur.
Osrednja je bila vsekakor peta točka seje, pod katero je delavski svet soglasno sprejel sklep o sklenitvi pogodbe IMV - RNUR za ustanovitev mešanega podjetja - delniške družbe REVOZ in sklepe o ustanovitvi delniških družb v družbeni lastnini ADRIA Caravan, Tovarna posebnih vozil in Tvornica automobilskih delov i opreme Beli Manastir.
S sklepom o sklenitvi pogodbe z RNUR je ta pogodba, kot osnovni akt za ustanovitev delniške družbe v mešani lastnini REVOZ, s strani IMV potrjena, za dokončno sklenitev pa jo mora potrditi še pristojni organ RNUR. To predvidevamo za prihodnji mesec, nato pa bo sledil še formalni podpis, s tem bo zagotovljena tudi formalna ustanovitev družbe.
Z drugimi sklepi, so bile delniške družbe Adria Caravan, Tovarna posebnih vozil in Tvornica automobilskih
delov i opreme ustanovljene, vendar bo potrebno za njihovo dokončno konstituiranje in vpis v sodni register, ; kar velja tudi za Revoz, zlasti še:
i
organizirati ustanovne skupščine družb, na katerih bodo sprejeti njihovi statuti in izvoljeni upravi ter nadzorni : odbori, upravni odbori pa | booo na prvih sejah imenovali poslovodne organe (di- j rektorje) družb.
i
i
Seveda bodo morale druž- j be in družbeno podjetje IMV v nadaljnjih postopkih spre- i ieti ustrezne samoupravne splošne akte, kot jih narekujejo novi predpisi, o vsem oa oomo še obveščeni.
V nadaljevanju seje so tov. Anžur, Noč, Sagadin in Bahč opisali nadaljnje osnovne naloge v nevi organiziranosti IMV in gospodarskih razmerah. tako glede celote, kot posameznih programov, že sprejete in predvidene ukrepe državnih organov za gospodarsko stabilizacijo ter položaj IMV oz. novoorgani-ziranih podjetij v njih in naše perspektive in predvideni razvoj.
Naše osnovne naloge za v bodoče so zlasti: finančna konsolidacija in zagotovitev likvidnosti, perspektivna programska ureditev in v prvi vrsti sanacija Adrie. Vsi razpravljale! so bili soglasni, da imamo dobre možnosti za uspešno poslovanje in razvoj.
J s ^ Lf / j o1 •2-
Proizvodnja in prodaja vozil v lanskem letu
Pred kratkim ste lahko v našem glasilu brali rezultate našega dela za prvih 11 mesecev leta 1989. Sedaj, ko smo že zakoračili v leto 1990 in se že
krepko spoprijemamo z novimi problemi lahko naredimo kompletno analizo naše proizvodnje za preteklo leto.
Iz podatkov sledi, da
smo proizvedli 45859 vozil R4 ter 1975 vozil R5 -skupaj 47834 vozil. Da bi bila primerjava mogoča naj povemo, da smo v letu 1988 proizvedli 49809 vozil kar pomeni, da smo bili v lanskem letu manj uspešni - proizvedli smo 1975 vozil manj. Poudariti pa moramo, da smo takšno proizvodnjo dosegli kljub vsem investicijskim delom v proizvodnji in uvajanju novega vozila R5.
In kako naprej?
Danes imamo okvirni predlog plana proizvodnje za leto 1990. Količine predvidene za letošnje leto so velike, saj znašajo potrebe R4 za izvoz okoli 35000 vozil, za domače tržišče okoli 7000 vozil, medtem ko so okvirne količine R5 28500 za izvoz ter 7000 za domače tržišče. Poudariti je potrebno, da dolgujemo še iz leta 1989 1527 vozil R4, ter 1973 vozil R5. Iz tega sledi, da bi morali letos proizvesti kar 81000 vozil R4 in R5, kar ne bo lahka naloga.
Količine vozil predvidene za domače tržišče
so po mnenju komercialne službe premajhne in bodo veseli vsakega dodatnega vozila.
Res je, da smo se na takšne količine pripravili že v lanskem letu, saj smo uvedli dvoizmensko delo v vseh obratih. Tudi število delavcev smo bistveno povečali. Problematični pa so delavci, ki so večkrat odsotni, zato se bomo morali ob vključevanju vseh služb (služba varstva pri delu, socialna služba, psihologi...) z njimi pgovo-riti. Glede na to, bodo pač potrebne prerazporeditve, pa čeprav ne bo nekomu novo delovno mesto najbolj po godu.
Ravno tako bo potrebno veliko večje sodelovanje spremljevalnih služb pri reševanju tekočih problemov, ki jih prav gotovo ne bo malo. Sleherni med nami se mora zavedati, da takšne količine lahko dosežemo le ob maksimalnem zavzemanju vsakega posameznika, saj smo močni in sposobni opraviti takšno nalogo samo tako, da bo vsakdo opravil svoje delo pravočasno in kakovostno.
Anton Repovš
R-4 jan.	feb.	mar.	apr.	maj	jun.	jul.	avg.	sep.	okt.	nov.	dec.	skupaj
exp. 3072	2547	2718	3618	2719	3221	1462	3875	2664	2459	2547	2227	33149
D. T. 995	1333	2167	495	851	1008	240	1295	805	990	1138	1319	12710
skupaj 4067	3880	4885	4133	3570	4229	1702	5170	3489	3449	3685	3620	45859
R-5												
exp.							/	20	42	388	510	960
D. T.							5	5	93	288	624	1015
skupaj							5	25	135	676	1134	1975
skupaj 4067	3880	4885	4133	3570	4229	1702	5175	3494	3584	4361	4754	47834
Prodaja vozil Renault v Jugoslaviji v letu 1989
Leta 1989 je bila dosežena rekordna prodaja osebnih avtomobilov v Jugoslaviji, saj ocenjujemo, da je znašala več kot 250.000 vozil. Gre za svojevrsten paradoks, saj je ravno v tem letu dosegla jugoslovanska gospodarska in politična kriza najnižjo točko.
Najpomembnejši dejavniki, ki so vplivali na to skokovito rast tržišča osebnih vozil, so:
-	padec izvoza ZCZ in s tem povečana ponudba na domačem trgu,
-	nad 2.600 % letna inflacija, ki je omogočala špekulativne nakupe,
-	pocenitev avtomobilov od 30-60 %, predvsem v zadnjih mesecih leta, zaradi 20-30 % večje vrednosti tujih valut na črnem trgu v primerjavi z uradnim tečajem.
Prodaja Revoz se je do novembra gibala v relativno povprečnih okvirih. Pravo eksplozijo je takrat doživela zaradi prodaje deviz na črnem trgu in pomanjkanja vozil konkurence. V novembru smo začeli s prodajo domačega Renault 5, za katerega vlada veliko zanimanje.
Direkcija marketing
SPREJETA VPLAČILA V LETU 1989
15973
-2—Jl

—|____L .
1544 ■ 1564 1-1582
•JAN FEB MAR APRIL MAJ JUN JUL A\/G StPT OKT NOV DEC
19 8 9
TOTAL: 20.388
PRODAJA JANUAR-DECEM3ER 89 PO MODELIH
R-4 fi-5 REV R-5	R-9	R-19	R-21	R-25 ESPACEXPRESSRAFI(MASTER
VPLAČILA SKUPAJ I 20.388
INTEGRALNO UPRAVLJANJE i
Kako
nastaja kakovost?
V zadnjem času smo lahko na televizijskih ekranih gledali nadaljevanko o kakovosti. Avtor nam je prikazal skozi niz kratkih oddaj kako nastaja kakovost in kakšna prizadevanja so potrebna, da lahko z gotovostjo trdimo, daje naš izdelek dober - kakovosten. Kot kupci se vedno zavedamo kaj pomeni kakovostni izdelek. Pri svojem delu, ki ga združujemo v tovarni pa marsikdo na to pozablja.
Vsebina teh oddaj nam je dala potrditev za vse akcije, ki potekajo za kakovost v naši tovarni. Kontroliranje kakovosti smo zamenjali z upravljanjem kakovosti, ki sloni na dobro zastavljenem sistemu, katerega je potrebno nenehno izpolnjevati. Na proizvodno linijo lahko prihajajo samo tisti sestavni deli, ki imajo zahtevano kakovost, slabe pošiljke pa obtičijo že na vhodu v reklamacijskem skladišču in so vrnjene dobavitelju.
Skupaj z dobavitelji se izpopolnjujejo sistemi za zagotavljanje kakovosti, ki nam jih nudi Renault. Uvajajo se preventivni ukrepi kot je AMDEC in AUDIT procesa. Ko zagotovimo za delovno mesto dober material je s tem narejena šele prva faza do kakovostnega izdelka. Za kakovostno opravljeno delovno operacijo pa so potrebni tehnološki in kontrolni postopki skupaj z navodili za nastavitev strojev, vzdrževanja strojev itd. Žalostno pa je to, da smo največkrat prepričani, da vse znamo in se teh postopkov vse premalo držimo. Vzporedno s potekom proizvodnega procesa želimo še na preventivni način preprečevati nastanek napak. Pri obeh že omenjenih metodah AMDEC in AUDIT procesa s timskim delom pravočasno opozorimo na možne vzroke napak in njih posledice, če pridejo do kupca. Naredimo posnetek stanja proizvodnega procesa glede na predpisano, za vsa odstopanja pa predlagamo ukrepe za izboljšanje.
Z dobrim urejenim in spremljanim proizvodnim procesom se možnost napak zelo zmanjša. Še vedno pa v največji meri na kakovost vplivajo delavci vsak na svojem delovnem mestu, tako da spoštujejo tehnološko disciplino. Prizadevanja za še boljšo kakovost vozil morajo biti vedno usmerjena k izvoru napak. Tam je napako najlaže in najceneje odpraviti. Vse bolj prihaja do izraza, da delavec s samokontrolo nadzoruje svoje delo. Delavec mora vedeti ali je delovno operacijo opravil kakovostno ali ne.
Informiranje oddelkov o doseganju kakovosti se je v zadnjem času zelo izboljšalo. Vsak si lahko na stojnici kakovosti ogleda rezultate doseganja kakovosti svojega oddelka in končnega vozila. Predstavljene so tudi pogoste napake. Pri tem se lahko vsak zamisli o slabi volji kupca in stroških, ki so potrebni za odpravo napak v garancijskem roku.
Razmišljati moramo v smeri nič napak na vozilu. Kakovost naših vozil je bila že večkrat potrjena zato moramo ohraniti zavest in še naprej izboljševati kakovost vozil.
Anton Fabjan
V ADRII do evropske k tudi z izobraže \
V ADRII izvajajo vse mogoče aktivnosti za doseganje evropske kakovosti.
Z generalnim vodstvom ADRIE smo se aogovorili da pričnemo izvajati program izobraževanja z naslednjimi cilji:
-	Animacija vodstva za kakovostno delo ob najman-ših stroških.
-	Usposobiti vodstvo proizvodnje, tehnologe, kontrolorje za kakovostno delo in za nadaljnje usposabljanje proizvodnih delavcev.
-	Usposobiti proizvodne delavce za kakovostno delo.
Program smo delili na tri dele:
I. Vodstvo Adrie z naslednjo vsebino:
Naloge ADRIE za obdobje 89/90, materializacija projekta ADRIA 89/90, proizvod prikolica in motorhome 1989/90, totalna kakovost sistemi - sredstva za zagotavljanje kakovosti (AMDEC, AUDIT, sposobnost sredstev), zagotavljanje kakovosti v ADRII, planiranje, komercializacija, ekonomika in stroški.
Izobraževanje za vodstvo je bilo v septembru 89. Udeležili so se ga vsi povabljeni iz celotnega vodstva.
Predavali oz. vodili so razgovore: glavni direktor Sagadin, direktorji vseh sektorjev ADRIE, G. Danioux - direktor kakovosti v REVOZ, Ger-stenhofer, Kebelj in Grobov-šek iz REVOZ.
————
____	' '
IN KONTROLA KAKOVOSTI
kakovosti — vanjem
Namen je bil animacijsko osveščanje celotnega vodstva za kakovostno delo ob najmanjših stroških.
II.	Vodje v proizvodnji, obratni tehnologi, kontrolorji, vzdrževalci
Vsebina: Namen in predstavitev izobraževanja, proizvod vodenja in organiziranje, psihologija teamskega dela, zagotavljanje kakovosti v ADRII, ekonomika in stroški, industrijska higiena in kultura, pedagogika in prenos znanja, varstvo pri delu.
Iz vsebine vidimo, da so se udeleženci usposobili poleg kakovostnega dela tudi za prenos znanja na proizvodne delavce kot inštruktorji. Celotnega izobraževanja se je udeležilo 150 vodij.
Vodje proizvodenj, preddelavci in obratni tehnologi se pripravljajo za nastop za prenos znanja in za inštruk-tažo proizvodnih delavcev.
Lahko rečemo, da je tudi drugi del programa uspel, saj se ga je udeležilo 95 % vseh predvidenih. Po razgovorih in preverjanju znanja se vsi udeleženci odgovorno zavedajo svojih nalog.
III.	Proizvodni delavci, vzdrževalci
Vsebina iz teoretičnega dela: proizvod, tehnologija, varstvo pri delu, vzdrževanje, zagotavljanje kakovosti v ADRII in industrijska higiena. Največji poudarek pa je praktično uvajanje kakovostnega dela, ki bo organiziran v januarju in februarju 1990. Uvajanje kakovostnega dela bodo vodili vodje proizvodenj in obratni tehnologi, ki bodo za to usposobljeni.
Po dosedanji zavzetosti vseh udeležencev izobraževanja, bo uspešnost zagotovo velika, zgornji trije elementi pa optimalno doseženi!
Programski vodja: Božo Kočevar, dipl. ing.
Posvetovanje o krožkih
V Ljubljani je bilo v decembru posvetovanje o delovanju krožkov za izboljšanje proizvodnje.
Na omenjeno posvetovanje so bili povabljeni tudi člani enega od krožkov, ki delujejo v Revozu. Povabilu smo se odzvali in pripravili kratek povzetek dveletnega delovanja.
Pionirji krožkov pri nas tov. Ogrinc, Povh in Godec so prisotnim na posvetovanju prikazali kako sodelujejo krožki pri zastavljenih ciljih podjetja kot so:
-	reševanje tekočih »C« problemov,
-	sprememba miselnosti o kakovosti dela,
-	industrijska higiena,
-	medsebojni odnosi.
Predstavili so jim tudi naloge, ki smo si jih na tem področju zastavili v bodoče. V proizvodnem procesu R-5, kjer smo že formirali prvi krožek želimo tudi na ta način prisluhniti predlogom za izboljšave dela in kakovosti.
Anton Fabjan
POVZEMAMO
DELO 24. JANUARJA 1990___________
Limuzinska različica R 19
Renault 19 chamade iz IMV-Revoza je za 11 centimetrov daljši od »običajnega« renaulta 19, zaradi tega pa je nekoliko večji tudi njegov prtljažnik
BLED, 23. januarja - Novomeški IMV-Revoz je predstavil novo vozilo v svojem prodajnem programu, renault 19 chamade. Od doslej poznanega renaulta 19 se chamade razlikuje po zadku, tako da je vozilo v tej limuzinski izvedbi daljše za 11 centimetrov. S tem se je za približno 20 odstotkov povečal prtljažnik (v limuzini 463 kubičnih decimetrov,’v renaultu 19 s prisekanim zadkom pa 386 kubičnih decimetrov). Limuzinska različica renaulta 19 zaradi zadka ne bo nič dražja — tako vsaj pravijo v Novem mestu — tako da naj bi chamade v maloprodaji stal približno 224 tisoč konvertibilnih dinarjev.
Za začetek bo IMV-Revoz jugoslovanskemu trgu ponudil dve različici renaulta 19 chamade (GTS s 1390-kubičnim bencinskim motorjem in 80 KM in GTX s 1721-kubičnim bencinskim motorjem ter 92 KM), nekaj kasneje (verjetno marca ali aprila) pa še različico GTD s 1870-kubičnim dizelskim motorjem in 65 konjskimi močmi Novomeščani tako domačim kupcem sedaj ponujajo štiri različice renaulta 19, ki je šel lani sorazmerno dobro v promet, letos pa naj bi na jugoslovanskem trgu prodali tudi približno 1000 rena- j ultov 19 chamade. Težko je reči. j ali je načrt uresničljiv, dejstvo pa je. da so lani v Novem mestu izdelali za domači trg 20.500 avtomobilov, kar je več. kot so računali.
Po besedah Clauda Iellierja,
I komercialnega direktorja, in ' Ivan Bana. direktorja marketin-: ga v IMV-Revoz. so dosežki Renaulta in s tem IMV v Jugoslavi-1 ji »pozitivni in vsi upamo, da bo
šlo tako tudi v bodoče«. Letos bo omenjeno novomeško podjetje na jugoslovanskem trgu predstavilo še nekaj drugih novosti iz Renaultovega programa. Sredi leta naj bi bil domačim kupcem na razpolago renault 21 s petimi vrati (s prisekanim zadkom), konec leta pa tudi novi R 5 (ki se j sedaj še skriva za tovarniško oz-j nako X 57). Sicer pa je lani Re-; nault v Evropi prodal 1.35 mili-| jona vozil, njegov evropski tržni ; delež pa je 10,4-odstotcn.
JANEZ KOVAČIČ
Predstavitev manifestacije »LETOZDRAVEGA IN VARNEGA DELA«
Število nesreč pri delu in zdravstvene okvare, ki so povezane z delom, v naši delovni organizaciji prednačijo pred razvitim svetom. Tako stanje nima samo negativnih posledic, moralne in pravne odgovornosti, temveč je tudi izredno velika finančna obremenitev. Poseben problem v sklopu te problematike je tudi nenormalno visok bolniški stalež v nekaterih oddelkih in proizvodnjah, saj je ponekod tudi dvakrat večji kot je povprečje za to dejavnost. Primerjava na tem področju z razvitim svetom pa je praktično nemogoča.
Zakaj manifestacija »Zdravega in varnega dela?«
Kot je omenjeno v uvodu je stanje na tem področju zelo kritično in je potrebno k razreševanju teh problemov pristopiti z izredno veliko mero strokovnosti in pravilnim vodenjem postopka za dosego cilja. V ta namen imamo v delovni organizaciji posebno službo, ki razpolaga tudi z ustreznimi strokovnimi kadri. Zavedati pa se moramo, da bo uspeh dalje zagotovljen, le če bomo uspeli vključiti slehernega člana kolektiva, to pomeni od neposrednega delavca, do vseh vodilnih delavcev na vseh nivojih. Sama strokovna služba brez sodelovanja vseh ne more narediti ničesar. Primerjavo tega problema bi lahko ponazorili z kakovostjo, ki je odvisna od vseh dejavnikov; to je od nabave materiala, načrtovanja tehnološkega postopka, tehnološkega reda, strokovne usposobljenosti delavca do ustrezne poslovne politike vodstva podjetja.
Rezultati, ki so bili doseženi ob manifestaciji leta kakovosti v IMV, so nas spodbudili, da pripravimo manifestacijo leto zdravega in varnega dela s ciljem predstavitve problemov s tega področja
vsem zaposlenim ter tako motivirati vse zaposlene za varno in zdravo delo.
Manifestacija zdravega in varnega dela naj bi vključevala tudi področje požarnega varstva, saj je le fo ozko povezano s tem delom.
Kaj želimo doseči z manifestacijo leto zdravega in varnega dela?
Namen manifestacije leto zdravega in varnega dela je spodbuditi motivacijo za doseganje potrebne stopnje varnosti na vseh področjih, tako na področju načrtovanja in uvajanja predhodnih varstvenih ukrepov in normativov, do samega izvajanja varstva pri delu in doseganje lastne varnosti na posameznem delovnem mestu.
Kakšne aktivnosti predvidevamo pri izvedbi manifestacije leto zdravega in varnega dela?
V	okviru akcije varnega in zdravega dela naj bi potekale aktivnosti preko celega leta, katerim bi dali tudi tekmovalni značaj, ter ustrezno stimulacijo.
V	okviru akcije predvidevamo naslednje:
1.	Na področju propagande
-	Predstavitev akcije v internem alasilu »KURIR«.
-	Stalno spremljanje akcije in poročanje o poteku akcije v internem glasilu.
-	Izdaja posebne številke KURIRJA, ki bi bila posvečena tem problemom.
2.	Na področju izobraževanja
-	Organizacija specializiranih seminarjev za posamezne delokroge ali delovna področja in sicer:
-	Izobraževanje tehnologov s področja zagotavljanja predhodnih ukrepov in organizacije dela.
-	Izobraževanje vodstvenih in vodilnih delavcev z vidika odgovornosti in pravic, ki jih imajo na svojem delokrogu, s področja varnosti.
— Izobraževanje neposrednih delavcev po delokrogov. V ta namen se pripravijo tudi video posnetki nevarnosti in delovanje sistema varnosti za posamezne delokroge.
3.	Na področju tehničnega varstva
-	Pridobitev vseh ustreznih dovolenj in ostale dokumentacije.
-	Vnos elementov varnosti v vse tehnološke postopke in izdelava navodil za varno delo.
-	Dosledno uvesti sistem pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav.
4.	Na področju varovanja okolja
-	Izdelati projekt shranjevanja nevarnih odpadkov.
-	Izdelati analizo nevarnih snovi, ki se v nadaljevanju pojavljajo kot nevarni odpadki, in izdelati predlog zamenjave istih.
-	Organizirati službo za varovanje okolja.
5.	Na področju zdravstvenega varstva
-	Dokončno organizirati službo zdravstvenega varstva.
-	Organizirati delo ambulante medicine dela.
-	Organizirati delo še ene zobozdravstvene ambulante.
-	Organizirati analizo zdravstvenega stanja delavcev in izvajati sistematske zdravniške preglede.
-	Izdelati ocenjevalno analizo delovnih mest s povečano nevarnostjo.
6.	Na področju požarnega varstva
-	Dodelati sistem zavarovanja objektov s stabilnimi gasilnimi napravami.
-	Izboljšati tehnično opremljenost ekipe in povečati možnost intervencije.
-	Izboljšati kadrovsko strukturo zaposlenih v enoti.
7.	Na področju varovanja premoženja
-	Uvesti analizo in možnost uvedbe tehničnega zavarovanja.
-	Stalno spremljati kakovost uslug in jo izboljšati.
-	Uvesti receptorsko službo na vhodih za stranke.
8.	Na področju inovativne dejavnosti
-	Izvrši se razpis za najboljšo inovacijo na področju ureditve delovnega mesta, oziroma zavarovanja delovnega mesta.
9.	Na področju motivacije za zdravo in varno delo
-	Izvede se tekmovanje med proizvodnjami za najboljše dosežke s področja varnosti.
-	Za doseganje najboljših rezultatov na področju izobraževanja se posameznikom dodelijo nematerialne nagrade.
-	Uvede se prehodna zastavica, ki jo podeljuje posebna komisija za dosego mesečnih rezultatov.
Na podlagi predvidenih aktivnosti bodo za posamezna področja izdelani posebni programi z nosilci nalog in roki izvajanja posameznih nalog.
Vodja sektorja varnosti: Branko Košir, ing.
RAČUNALNIK IN MI
3. srečanje uporabnikov osebnih računalnikov
V petek, 15. decembra 1989 je bilo na grmskem gradu že 3. srečanje uporabnikov osebnih računalnikov. Dnevni red je bil naslednji:
1.	/ Uvod (tov. Vlado Starič)
2.	/ SUPER PROJECT PLUS : (tov. Simon Mohorko)
3.	/ Informacijski sistem za poslovno odločanje v povezavi s programom SUPERCALC (tov. Radovan Smerdel)
4.	/ PC in komunikacije (tov. Franci Ramovš)
5.	/ Izobraževanje na PC (tov. Marta Pureber)
6.	/ Računalniški virusi (tov. Starič in tov. Ramovš)
7.	/ Izkušnje uporabnikov PC (uporabniki)
8.	/ Zaključni sklepi
Uvod____________________________
Od prvega srečanja je minilo nekaj več kot leto dni. V tem kratkem času je uporaba PC zelo napredovala. Število računalnikov se je od 15 povečalo na 80. To pomeni, da sedaj že približno 160 delavcev vsakodnevno uporablja pri delu osebni računalnik. Seveda pa se računalnika ne da uporabljati brez ustreznega znanja. Do sedaj sc je že okoli 350 ljudi izobrazilo na osnovnih tečajih za delo z osebnim računalnikom. Tako je sedaj izobraženih za delo na osebnih računalnikih že veliko več delavcev kot pa je računalnikov.
Super Project Plus__________
Program je namenjen vsem izvajalcem celovitejših in trajajočih nalog, vodilnim in vodstvenim kadrom, vodjem projektov in drugim.
Projektno vodenje zahteva fleksibilnost in možnost hitrega odziva na spremembe na poti k cilju. Vse spremembe pa imajo za posledico
časovne zamike, kot tudi vpliv na ceno projekta. Z omenjenim programskim paketom pa lahko na enostaven način dodajamo nove naloge, določamo nove nosilce nalog, spreminjamo cene ter spremljamo (vrednostno, časovno,...) projekt.
SUPER PROJECT PLUS nam lahko pomaga pri vsakodnevnem oganiziranju dela, stroškovnem pregledu določenih nalog in je širše uporaben - ža vsakogar, ki bi si svoje delo rad dobro organiziral in tudi spremljal potek opravil.
Osebni računalnik in komunikacije
Z razvojem osebnih računalnikov so vedno večje tudi potrebe po komuniciranju z drugimi računalniki. Ena možnost je komuniciranje z izmenjavo disket, veliko boljše pa je komuniciranje preko telefonskih linij. Da lahko računalnik komunicira preko telefonskih linij, potrebuje posebno napravo - modem, ki modulira računalniški signal in ga pošilja v omrežje, hkrati pa sprejema in demodulira signale iz omrežja. Poleg modema potrebujemo še ustrezen komunikacijski program.
Z osebnimi računalniki je možno prenašati tudi slike in dokumente. Za to potrebujemo FAX kartico in ustrezen program, ki pretvori osebni računalnik v FAX postajo in tako lahko komunicira z vsemi FAX postajami po svetu. Potrebujemo tudi skener za preslikavo slik in dokumentov v računalnik in tiskalnik za izpis dokumentov.
Informacijski sistem za poslovno odločanje v povezavi s programom SUPERCALC________________________
Predstavljena je bila aplikacija, ki jo je avtor razvil za potrebe REVOZ-a in se na področju Direkcije za kakovost tudi že uporablja za pripravo poročil. Vsak član vodstva bo imel na svoji delovni mizi osebni računalnik, ki bo v
mreži in hkrati povezan tudi s centralnim računalnikom. Tako bo mogoč dostop do poslovnih podatkov v trenutku, ko bodo ti vnešeni v kateri koli PC računalnik, ki bo v tej mreži. Delo s programom je zelo enostavno, saj je potrebno uporabljati samo 5 različnih tipk na tipkovnici. Vsi podatki so prikazani samo v obliki diagramov, vnos podatkov in grafični prikaz pa omogoča program SUPERCALC.
Predstavljena aplikacija naj bi pospešila, poenostavila in izboljšala informiranje vodstva z vsemi potrebnimi podatki in jim tako olajšala sprejemanje poslovnih odločitev, ki so ključne za dobro poslovanje podjetja. Več'o tem si lahko preberete v lanskoletni 16. in 17. številki Kurirja.
Programski virusi
V	zadnjem letu se v svetu pojavljajo virusi na osebnih računalnikih v različnih oblikah (žogica se premika po ekranu, črke na ekranu padajo, pojavljajo se razni napisi ali cele zbirke podatkov se izbrišejo).
Virusi so kratki računalniški programi, ki se zelo hitro širijo po računalniku. Aktivirajo se ob določenih pogojih (največkrat na določen datum).
V	decembru 1988 sc je v IBMovi korporativni mreži pojavil virus, ki je pisal božične čestitke po zaslonu. Virus sicer ni brisal podatkov, je pa povzročil neprijeten občutek ogroženosti pri uporabnikih mreže.
Najbolj znan primer, ki je podoben katastrofi, seje primeril v vladni mreži ZDA v novebm 1989. Povzročil ga je študent s Comcllske univerze. Ta virus se je tako hitro razmnoževal, da so bile mreže prek celega kontinenta že v nekaj urah preobremenjene.
Piratski programi so tudi nepredvidljiv izvor virusov. Eden od najbolj razširjenih virusov je nastal v računalniški trgovini v Lahore (Pakistan). Viruse so vgradili v piratske kopije Lotus 1-2-3, WordStar in druge.Računalniški virusi so v marsičem podobni biološkim: simptomi (nahod, povišana temperatura -
upočasnjeno delovanje računalnika ), okužba (neposredni stiki med ljudmi -prenašanje disket iz enega na drugi rač.), zdravljenje (penicilin - protivirusni programi). Preventiva (preprečevanje stikov s prenašalcem virusa - ne uporabljanti nepreverjenih disket).
Virusna varnost naj ne bo neka posebna varnost ampak samo razširjena splošna varnost. Glavna priporočila so:
-	pogosto varnostno kopiranje podatkov in programov
-	preverjanje disket pred uporabo
-	ne uporabljati piratskih kopij programov
-	ne startati sistema z diskete
-	uporabljati pisalno zaščito na disketah
-	programe naj instalirajo strokovnjaki
Do sedaj v IMV še nismo opazili aktiviranja računalniškega virusa. Vsi, ki mislite, da se računalnik nenavadno obnaša se oglasite v računskem centru. Tu imamo protivirusne programe za odkrivanje in uničevanje vimsov.
Plan izobraževanja v sodelovanju s firmo Bit-ing (informacije, ki smo jih prejeli že po srečanju):_________________________
1.	Osnove informatike in MS-DOS (8 ur)
2.	WORDSTAR (20 ur) - urejanje besedil
3.	SUPERCALC (20 ur) - delo s tabelami in grafične predstavitve:
a)	za začetnike
b)	za uporabnike, ki že imajo izkušnje s programom LOTUS
4.	Metodologija vodenja projektov (20 ur)
5.	Vodenje projektov (20 ur)
6.	AUTOCAD (20 ur) : računalniško podprto konstruiranje
7.	SIDEKICK PLUS (20 ur): editor, koledar, kalkulator, pomoč pri delu z računalnikom...
8.	PC TOOLS (8 ur): pomoč pri delu z DOS-om
Na tečaje se lahko prijavite pri tov. Marti Pureber.
Problem standardizacije programske opreme
Ta problem je vedno bolj aktualen, saj v IMV sedaj uporabljamo na primer vsaj 4 različne tipe programov za tabelarne izračune. S tem pa prihaja do raztrosa znanja, saj si veliko uporabnikov ne more pomagati z medsebojnim izmenjevanjem znanja, ni ustrezne literature, tečajev itd.
Zato bo potrebno v čim krajšem času izvesti naslednje ukrepe:
1.	Izbor programske opreme, ki bo optimalno izkoriščena. Pri tem je potrebno upoštevati predvsem sledeče:
-	dosedanje izkušnje
-	možnost izobraževanja
-	literatura v slovenščini
-	svetovni standardi
-	prijaznost programa do uporabnika
2.	Legalni nakup izbrane programske opreme in literature. K temu nas bo kmalu prisilila tudi zakonodaja.
3.	Izobraževanje kadrov na tem področju.
Glede na dosedanje izkušnje predlagamo sledeči izbor programske opreme, ki naj bi veljal za celoten IMV:
1.	Urejanje besedil: PC-PIS (za enostavno delo) in WORDSTAR (za uporabnike z večjimi zahtevami in programerji)
2.	Baza podatkov: ORACLE
3.	Delo s tabelami: SUPERCALC
4.	Vodenje projektov in mrežno planiranje: SUPER PROJECT PLUS
5.	Računalniško podprto konstruiranje: AUTOCAD
6.	Namizno založništvo: VENTURA
7.	Poslovna grafika: GEM GRAPH, GEM DRAW, GEM PAINT
8.	Standardni programski jezik: TURBO BASIC
Kljub temu bo verjetno ostalo še nekaj uporabnikov s posebnimi zahtevami, ki bodo morali dokupiti še dodatno programsko opremo. Pozivamo vse uporabnike, da pismeno sporočijo svoje morebitne predloge. V primeru velikega interesa bomo organizirali srečanje, ki bo posvečeno samo tej temi.
Izkušnje uporabnikov
tov. Vrčko
Na srečanja uporabnikov PC ne hodijo vodstveni kadri, ki imajo največji vpliv na uvajanje PC po posameznih oddelkih. Predlaga organizacijo posebnih srečanj, ki bi bila prilagojena predvsem njihovim potrebam (strateški razvoj in podobno).
Pri uporabi Super project plus so težave s časovnim zaporedjem aktivnosti v diagramu poteka projekta.
tov. Potrč
Uporablja PC z modemom za izmenjavo pravniških informacij po državi. Poudaril je, da so v pripravi akti o zaščiti računalniških programov.
tov. Semen
V Kontroli kvalitete imajo izkušnje in znanje s področja rač. podprtega konstruiranja AUTOCAD. Delo z AUTOCAD-om obvlada že 5 delavcev. Edini problem je v tem, da imajo samo en računalnik.
Zaključni sklepi
-	na računalnike v IMV bomo instalirali samo originalne programe; ne pa piratskih kopij
-	predlagamo organiziranje tečaja o osnovah računalništva za vodilne in vodstvene delavce
-	nujno potrebno je nabaviti opremo za računalniško učilnico
-	organizirali bomo tečaje za prehod iz sistema Lotus 1-2-3 na Supercalc
Vlado Starič Radovan Smerdel Franci Ramovš Simon Mohorko
RAČUNALNIK IN MI
Nova računalniška oprema za REVOZ
V zadnjih treh letih smo imeli velike probleme z računalniško obdelavo podatkov ravno zaradi pomanjkanja računalniške opreme. Zaradi teh težav so bili nezadovoljni tako uporabniki računalnika kot todi programerji. Odziv računalnika na zahteve operaterja je bil zelo počasen. Razvoj novih računalniških programov in polnjenje novih podatkov v računalniško bazo je bilo praktično onemogočeno.
Skupaj s sodelavci za informatiko iz Renaulta smo že v maju 1988 začeli s projektom informatike za REVOZ. Med različnimi proizvajalci računalniške opreme smo se odločili za IBM. Glavni vzrok za to odločitev je bilo dajstvo, da ima Renault tudi v drugih podobnih tovarnah IBM opremo. Na ta način je zagotovljena enostavna izmenjava podatkov in programov. V končni fazi smo se odločili za dva računalnika IBM AS/400 s 1 10 terminali. To je eden najmodernejših IBM računalnikov. Prve računalnike AS/400 so instalirali v Evropi v jeseni 1988. V REVOZ je dobavljen že prvi računalnik AS/400 model B35 v naslednji konfiguraciji: 53 terminalov, 14 terminalskih tiskalnikov, 1 vrstični tiskalnik, diskovni spomin za 3,2
miljarde znakov in komunikacijska enota za prenos podatkov. Že ta računalnik ima za približno 50% večje zmogljivosti kot, jih trenutno pri TOZD ADRIA izkoriščamo za potrebe REVOZ.
Računalniška oprema z dvema stalnima telefonskima linijama do Pariza bo omogočala zanesljivo in hitro računalniško izmenjavo podatkov. Hitrost prenašanja podatkov bo tako približno 10-krat večja kot na starem sistemu. Omogočeno bo pravočasno izmenjevanje podatkov (naročila, lansmani, računi, poročila ...) med RNUR Pariz in REVOZ Novo mesto. Taka komunikacijska oprema je predpogoj za pravočasno zagotavljanje materiala za proizvodnjo. Tako kvalitetne komunikacije pa ne bodo omogočale samo prenos sporočil ampak tudi direktno uporabo računalniškega sistema v Renault Pariz iz katerega koli oddelka v REVOZ-u. Prva praktična uporaba bo v SCP za pripravo DOP dokumentacije. Vsa strojna in programska oprema bo instalirana do februarja 1990.
Vsa sodobna računalniška oprema pa je mrtva brez ustreznih programov. Za večino področij je tudi programska
oprema že definirana. V prvi fazi bomo uvedli računalniški paket Spectra MSA za finačno-računovodsko področje. Sledila bodo še: vodenje rezervnih delov, upravljanje proizvodnje, garancija. Vse te programe bomo izdelovali in uvajali skupaj z delavci iz Renaulta. Tako obsežno delo zahteva veliko naporov in vztrajnosti delavcev \ informatiki in uporabnikov računalniških programov. Glede na novo računalnioško opremo pa j c potrebno tudi intenzivno dodatno izobraževanje vseh delavcev.
Na računalnik IBM- AS/400 bomo lahko priključevali tudi osebne računalnike. Podatke iz centralnega računalnika bomo lahko prenašali na PC in jih tu predelali v željeno obliko in jih tudi grafično predstavili.
Nova računalniška oprema bo omogočala veliko hitrejši odziv na zahteve operaterja in s tem tudi ažurno stanje baze podatkov. Po dolgem času imamo sedaj solidno računalniško osnovo za gradnjo informacijskih sistemov.
Informatika REVOZ Vlado Starič
KADROVSKE VESTI
V	tozdu Posebna vozila se uvajajo dela na področju lakiranja vozil, kakor tudi na področju popravila vozil in prikolic.
Zaradi tega se je pojavila potreba po kadrih za izvajanje del in nalog na področju lakiranja.
Za opravljanje del in nalog na področju lakiranja je pogoj, da kandidati obvladujejo tehniko lakiranja oz. tehniko popravila in priprave površin za kakovostno lakiranje.
V	kolikor ste zainteresirani in želite delati oziroma združevati dela in naloge v tozdu Posebna vozila oddajte pisno vlogo na Kadrovsko splošno področje tozd TPV.
Će želite v zvezi s tem dodatna pojasnila, se osebno zglasite v tozdu TPV - Kadrovsko splošno področje ali po telefonu int. št. 149.
IMV NOVO MESTO TOZD TOVARNA POSEBNIH VOZIL Kadrovsko splošno področje
IMV NOVO MESTO TOZD ADRIA
Kadrovsko splošno področje
objavlja dela in naloge
vodja transporta službe tozd ADRIA
POGOJI:
-	visoka ali višješolska izobrazba ekonomske, transportne oziroma logistične smeri,
tri leta delovnih izkušenj na področju organiziranja transporta,
-	znanje tujega jezika, sposobnost organiziranja in vodenja.
V okviru zaposlitve nudimo kandidatu zanimivo in kreativno delo na področju kompleksnega obvladovanja domačega in tujega transporta vključno z mednarodnim poslovanjem ter možnost strokovnega in osebnega razvoja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh od dneva objave na naslovu IMV Novo mesto, tozd ADRIA, Kadrovsko splošno področje, Zagrebška 20, Novo mesto.
Varnostni sedež za otroka vgrajen v zadnji sedež
Na 12. mednarodni konferenci Eksperimentalna varnostna vozila, ki je bila v Goteborgu na Švedskem, je Renault predstavil novo varnostno napravo namenjeno otrokom.
Cilji
V Franciji umre vsako leto v nesrečah na cesti 500 otrok in več kot 20 tisoč jih je ranjenih. Zahteve po varnostnem sistemu so nižje od 10 %. Ta procent je še manjši za otroke med 3. in 10. letom.
Naprava
Gre za sedež, ki je vgrajen v zadnji sedež. Ko se dvigne, nudi otroku dve možnosti:
-	omogoča mu, da vidi ven tako kot odrasli,
-	omogoča uporabo varnostnega pasu za odrasle.
Taka vgrajena naprava ne zavzema dodatnega prostora,
ko se ne uporablja. Vedno pa je pri roki po potrebi.
Razen varnosti so glavne prednosti:
-	vedno je na razpolago,
-	vedno je pravilno pritrjena v vozilu,
-	ne zavzema dodatnega prostora, ko ni v uporabi.
Po homologaciji se bo taka naprava vgrajevala v nova vozila.
S takim zložljivim sedežem za otroke, potrjuje Renault zanimanje za realno avtomobilsko varnost.
Izvleček pripravila: Barbara Krajnc
Renault 21 Quadra
Zlata snežinka za varnost 1990
Časopis Le Quide Curien de la Neige je 11. decembra podelil Zlato snežinko za varnost v letu 1990 (Flocon d’Or de la securite 1990).
Renault 21 Ouadra predlagan v inačici turbo in »12 ventilov« je naslednik nagrajencev Renault Espace Ouadra (1989), Break Mercedes TE 4-Matic (1988), BMW 325 IX (1987), Ford Scorpion ABS (1986) in Audi Ouattro (1985).
Priznanje je sprejel gospod Philippe Ventre, direktor razvoja Renault.	Izvleček pripravila Barbara Krajnc
UTRINKI S SEJMOV
»Caravan salon« v Brusslu
Tradicionalni mednarodni sejem CARAVAN-SALON v Brusslu v Belgiji je bil organiziran že 27. po vrsti.
Glavni namen sejma je predstavitev stanovanjskih prikolic raznih proizvajalcev.
Vendar pa si iz leta v leto vse bolj utirajo pot na tovrstne sejme tudi drugi proizvodi,
kot je avtodom, mobildom in polprikolice ter drugi izdelki namenjeni za prosti čas. Ta sejem je pomemben za uspešnejši plasma prikolic za belgijsko in luksemburško tržišče.
Razstavni prostor Adrie je bil tudi letos lepo in funkcionalno urejen. Razstavili smo 18 naših prikolic iz serije Prima, Otpima in Forma, ter 5 avtodomov. Zanimanje obiskovalcev za Adriine prikolice pa je bilo veliko.
V sezoni 89/90 smo ponudbo na belgijskem trgu popestrili tudi z nekaterimi novimi modeli, kar je rezultat udeležbe trgovcev na promociji novih prikolic junija letos v Novem mestu. Iz razgovorov s trgovci se je dalo sklepati, da so z našimi prikolicami zelo zadovoljni. Tudi trend rasti prodaje ne tem trgu je razviden še naprej Samo na
sejmu je Adria prodala 151 prikolic in 15 avtodomov, kar je največja prodaja na dosedanjih sejmih v Belgiji. Najbolj so šle v prodajo prikolice iz serije Optima. Zanimivo je, da v Belgiji Adrio smatrajo za domačega proizvajalca. Ta atribut je gotovo velikega pomena. Ustvarili smo si poslovni ugled. Tržni delež Adrie je 25 % in je na prvem mestu pred tako velikimi konkurenti kot so Hobby, Burs-tner in Knaus (največji nemški proizvajalci prikolic).
To je samo še en dokaz več, da se je možno tudi z lastno blagovno znamko in dobrimi cenami, ob vztrajnem delu vseh, ustrezno razvojno politiko in kakovostjo, postaviti po robu celo največjim konkurentom evropskega oziroma svetovnega trga.
Adria marketing
Novice s stanovanjskega področja
Kaj je novega v !MV?
Že v drugi polovici leta 1989 in takoj na začetku letošnjega leta smo se srečali s številnimi spremembami na stanovanjskem področju, ki jih mnogi verjetno še opazili nište, bodo pa v veliki meri vplivale na možnosti reševanja stanovanjskih vprašanj vseh, ki stanovanja pričakujete ali pa si sami gradite stanovanjsko hišo, ali kupujete stanovanje. Do sprememb je prišlo tako v občini Novo mesto (pa tudi v ostalih občinah), kot tudi v IMV, ki ni več delovna organizacija v prejšnji obliki, ampak družbeno podjetje, ki je ustanovitelj novih družb Revoz, Adria-Caravan, TPV in TADO.
Čisto na kratko bi vam rada predstavila nekatere novosti, ki se mi zdijo najpomembnejše ali pa predvidevam, da vas bodo zanimale. Torej....
Samoupravne stanovanjske skupnosti ni već
Dne 21. 12 1989 je bila zadnja seja sKupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto. Od 1. 1. 1990 namreč tega SIS ni več' delavci so razporejeni v občinske upravne organe, naloge iz pristojnosti dosedanje stanovanjske skupnosti pa bodo začasno opravljali posebni organi pri skupščini občine Novo mesto. Delo teh organov naj bi v letu 1990 potekalo v skladu s planom, ki ga je skupščina stanovanjske skupnosti sprejela na svoji zadnji seji pred ukinitvijo.
Kako pa bo delo teh organov zares potekalo, smo lahko občutili že takoj na začetku, saj je skupščina občine Novo mesto na skupni seji vseh treh zborov, ki je bila dne 18. 1. 1990, enostavno spremenila program stanovanjskega gospodarstva za leto 1990 zaradi zagotavljanja sredstev za sanacijo Novoteksa (pred tem je bil sprejet že tudi odlok o povečani prispevni stopnji za solidarnost), čeprav je odbor, ki naj bi začasno opravljal naloge iz pristojnosti nekdanje SIS, takemu načinu sanacije nasprotoval!
Pa da ne bi koga zmedla: delavci nekdanje stanovanjske skupnosti so še vedno tam, kot so bili pred novim letom, le da sedaj spadajo pod sekretariat za urbanizem in varstvo okolja. Če boste torej želeli kakršnekoli informacije v zvezi s solidarnostnimi stanovanji ali stanovanjskimi Krediti iz solidarnosti, se iahko še vedno zglasite v II. nadstropju na Novem trgu 6!
Ekonomske stanarine spet zelo daleč
Eden glavnih ciljev, ki si jih je skupščina stanovanjske skupnosti zastavila v letu 1989, je bil zadržati stanarine na nivoju 1.49 % od revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada, ki smo ga dosegli 1.1.1989.
Kljub temu, da so se stanarine med letom kar osemkrat povišale, pa so se realno močno zmanjšale, saj predstavljajo konec leta le še 0,81 % od revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada. Za ilustracijo navajam pregled povišanja stanarin in delež v revalorizirani vrednosti (povzeto iz ocene izvajanja programa in finančnega načrta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za leto 1989):
povišanje stanarine	odstotek povišanja stanarin	delež v revalorizirani vrednosti:
1. 1.1989	66 %	1.49 %
1. 5.1989	97%	1,36 %
1. 7.1989	62%	1.38 %
1. 8.1989	21 %	1,26 %
1. 9.1989	21 %	1,19 %
1.10. 1989	66%	0,92 %
1.11. 1989	35%	0,87 %
1.12. 1989	35 %	0,81 %
Zaradi ukrepov zvezne vlade so se stanarine s 1. 1. 1990 lahko povečale le za 10 %, kar pomeni, da bomo tudi letos imeli premalo sredstev za vzdrževanje stanovanjskih objektov, ki vidno propadajo tudi zaradi prenizkih stanarin.
V	letu 1989 smo zadnjič združevali stanovanjska sredstva na ravni delovne organizacije. Od 1. 1. 1990 bodo Revoz, Adria in TPV povsem samostojno razpolagale s sredstvi, ki jih bodo namenile za reševanje stanovanjskih vrašanj svojih delavcev. Kakšna bo višina teh sredstev, bo odvisno od rezultatov poslovanja oziroma od višine ustvarjenega dobička. Namene, za katere se bodo sredstva porabljala, pa bo prav tako iahko vsaka družba opredelila v planu sklada skupne porabe, ki ga bodo sprejemali delavski sveti, pri čemer bo pač upoštevala potrebe delavcev in možnosti razreševanja glede na razpoložljiva sredstva.
Bojim se. da bo tako kot vsako ieto tudi letos na razpolago premalo sredstev, kar nam ne bo omogočilo razrešiti niti najnujnejših stanovanjskih vprašanj delavcev. Tako se bodo problemi spet kopičili in vedno več delavcev bo ostalo brez stanovanj in brez kreditov.
Odprodaja stanovanj
Kot se nekateri še spominjate, smo že v ietu 1987 zbirali evidenčne prijave za odkup stanovanj iz stanovanjskega fonda IMV (da ne bo pomote: govorimo o odprodaji zasedenih stanovanj imetnikom stanovanjske pravice ali uporabnikom).
Zaradi pričakovanih sprememb zakonodaje in nujnih sprememb pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj takrat z aktivnostmi nismo nadaljevali, letos pa ponovno planiramo, da bomo odprodajo stanovanj lahko realizirali, saj bomo v novi obliki organiziranosti laže izpeljali postopke za sprejem ustreznih aktov. Predhodno bo še potrebno razdeliti vsa stanovanja v lasti IMV med novoustanovljene družbe Revoz, Adria in TPV, da bomo vedeli, katera stanovanja lahko kdo prodaja.
V	kratkem torej lahko pričakujete, da bomo vsem, ki zasedate stanovanja v lasti IMV, dostavili obvestila o možnostih odkupa stanovanja. Predvidevamo, da bodo na tem obvestilu navedeni že tudi konkretni pogoji za odkup in vse ostale informacije (višina lastne udeležbe, obročno plačilo, kreditiranje, itd.).
Kaj nas čaka ietos?
Kot sem že navedla, bodo novoustanovljene družbe Revoz, Adria in TPV povsem samostojno oblikovale stanovanjsko politiko, zaradi česar bodo lahko možnosti reševanja stanovanjskih vprašanj v vsaki družbi drugačne. Zavedati se moramo da bo obseg reševanja v prvi vrsti oov-sod odvisen od višine razpoložljivih sredstev. Od tega bo tudi odvisno, ali bodo v družbah objavljeni razpisi za sestavo orednostnih list za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih kreditov (če ne bo denarja, ne bo stanovanj in kreditov pa tudi razpisov verjetno ne!), kaj več o možnostih reševanja in objavi razpisov bo možno napovedati šele, ko bodo v posameznih družbah sprejeti planski dokumenti za ietošnje ieto.
Na politiko razreševanja stanovanjskih vprašanj v letu 1990 pa bodo lahko bistveno vplivale spremembe zakonov, ki jih napovedujejo že nekaj časa. Spremembe zakonodaje na stanovanjskem področju bodo posledica ukrepov zvezne vlade, v katerih je večkrat poudarjeno, da bodo morali državljani sami skrbeti za rešitev stanovanjskih vprašanj. Tudi dolgoletne izkušnje na stanovanjskem področju terjajo številne spremembe zakonov, saj so lastniki stanovanj popolnoma izgubili vpliv na gospodarjenje s stanovanji, imetniki stanovanjske pravice in uporabniki pa uživajo popolno zaščito, ne glede na to, kako ravnajo s stanovanjem in kakšen odnos imajo do ostalih stanovalcev in do lastnika.
Kaj vse nam bodo spremembe zakonov prinesle, še ne vemo. Prvi osnutki sprememb naj bi bili pripravljeni do konca februarja, v kar pa vedno manj verjamem, saj je do takrat le še en mesec. Pričakujemo pa lahko korenite spremembe, ki naj bi dosedanji sistem reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev in občanov postavile na glavo!
Vlasta Štangelj
Upokojil se je naš zvesti sodelavec Jože Jen ko le
V začetku decembra se je invalidsko upokojil naš dolgoletni sodelavec Jože Jenkole. V IMV (še v Moto-montaža), se je zaposlil v 1955 letu. Njegova mladostna zagnanost in želja po napredovanju in usposabljanju ga je le za kratek čas ločila od IMV. Kmalu je spoznal, da v IMV v proto-
tipni delavnici lahko najde samega sebe. Delo mu je bilo v veselje in hoby. Nikoli mu ni bilo težko delati v podaljšanem delovnem času in vedno je s svojim delom dajal poudarek kakovosti. S svojo ustvarjalnostjo je prispeval velik delež k razovju naše DO IMV.
Jože, v tvojem nadalj-
njem življenju Ti želimo veliko zdravja in sreče. Želimo, da še naprej ostaneš po srcu IMV-ejevec.
Obišči nas, veseli bomo vsakega tvojega obiska.
Sodelavci IMV Tovarna posebnih vozil Prototipna delavnica
Jurij Levičnik je bil velikan naprednih idej. gospodarske misli, trdega dela in spoštljivih rezultatov
Po vojaški službi se je Jurij Levičnik vrnil na svojo opustošeno in nerazvito Dolenjsko. Leta 1955 se je z vso energijo poln načrtov in entuziazma lotil dela v novomeškem Agroservisu, ki je takrat imel 34 zaposlenih. Do leta 1981, ko je Levičnik odšel iz IMV, je v pičiih 26 letih iz skromnega servisa s premišljenim, vztrajnim, trdim in obširnim delom ustvaril tud: za jugoslovanska merila veliko industrijsko podjetje, ki je dajalo dober kruh sedemtisoč zaposlenim in še danes deluje s takrat postavljenimi programi.
Začelo se je z zelo smelo in premišljeno Levičnikovo odločitvijo, da se v Agroservisu organizira montaža gospodarskih dostavnih vozil Auto Union (DKW). že takrat so tam začeli sami izdelovati posamezne karoserijske dele za ia voziia. Levičnik je znal z njemu lastno prepričljivostjo navdušiti mlade entuziaste za ustvarjalno in kreativno delo in začela se je strokovna rast bistrega in pridnega dolenjskega človeka
Že v nekaj letih po tem odločnem in uspešnem začetku je Levičnik presenetil sodelavce z na videz predrzno in nemogočo idejo, da bi ustvarili lastno konstruk cijo dostavnega vozila, ki bi ga sami izdelovali. Domači trg je bii takrat več kot lačen takih vozil. V miadi kolektiv nastajajoče tovarne so se pod Levičnikovim vod stvom vključili novi mladi gorečneži, ki so jim bile všeč te smele ideje in načrti. Pripravljeni so bili vložiti vse siie v te nove programe
Delo je uspelo in že leta 1960 je stekla prvič v Jugoslaviji serijska proizvodnja doma konstruiranega vozila. Še dolga leta prav do danes je bilo to vozilo znano po vsej Jugoslaviji kot ,novomeški kombi. Takrat je nastalo tudi novo podjetje nova tovarna industrija motornih vozil Novo mesto (IMV).
Smele ideje, lastna domača pamet in pridne delavne roke so doživele polno veljavo.
Novo podjetje se je intenzivno in vsestransko razvijalo naprej in Levičnikove smele poslovne odločitve so že leta 1962 prinesle nove in neverjetne rezultate. To je bil prvi jugoslovanski izvoz domačih avtomobilov na zahodna tržišča v Avstrijo, na Dansko in Švedsko
Leta 1965 je bila uveljavljena prva jugoslovanska gospodarska reforma. Med drugim je bila strogo postavljena vezava uvoza na izvoz Ogrožen je bil uvoz motorjev in menjalnikov za novomeški kombi.
Takrat se je rodil, po Levičnikovi ideji in odločitvi, program avtomobilskih prikolic ADRIA. Šele dosti kasneje je bilo mogoče oceniti vso pronicljivost, dalekosežnost pa
Jurij Levičnik
tudi logiko takratne odločitve Levičnik se je tako ali drugače očitno zavedal, da je dolenjski človek stoletja rasel ob lesu, ki ga je obdeloval in uporabljal v hiši, na vini-čariji, v mlinu in na polju. To lastnost dolenjskega človeka je bilo potrebno oplemenititi z novimi tehnologijami. Številnim lesnim delavnicam. obrtnim zadrugam in malim tovarnam širom Dolenjske je bilo treba dati v roke zaokrožen in perspekti ven program lesnih izdelkov. V ta namen so bili kot nalašč elementi avtomobilskih prikolic in deli njihove pohištvene opreme.
Avtomobilske prikolice so bile istočasno cestna vozila, ki so se lepo vključevale v program gospodarskih dostavnih vozil.
Uspela je prva prikolica, uspela je druga in uspele so vse nadaljnje prikolice.
Prve ADRIE so bile namenjene zahtevnemu švedskemu tržišču, od koder so bliskovito prodrle po vsej zahodni Evropi Vrsta premišljenih in uspešnih Levičniko-vih poslovnih odločitev je privedla do tega, da je postala ADRIA že konec šestdesetih let znana in iskana v vseh deželah zahodne Evrope. Ta hitri in uspešni razvoj ADRIE je omogočil IMV hitro rast in razvoj, ki ga je znal zagotoviti Levičnik z njemu lastno poslovno domiselnostjo Uresničeval ga je s spretnim prelivanjem in plemenitenjem kakovostnih deviznih sredstev iz rezultatov prikoliškega programa v avtomobilski program in v razne dopolnilne programe.
Ravno bogata devizna bera prikoličar-skega programa je v dobršni meri omogočila Levičniku tudi intenzivno uvajanje progama osebnih vozil, o katerem je zagnano razmišljal ves čas svojega ustvarjanja IMV in kreiranja njegovih programov. Navezava tesnega sodelovanja z Renaultom je odprla IMV nove pozicije v Evropi in mu ponudila veliko novih perspektiv za enakopravno vključevanje v evropske gospodarske tokove in razvojna gibanja doma.
Med prvimi v Jugoslaviji se je Levičnik
domislil in nadvse uspešno uresničil vključevanje domače — dolenjske pameti in trdega dela- v mednarodno delitev dela. Z izkupičkom je zgradil in podaril dolenjskim ljudem moderno in veliko industrijsko podjetje z vpeljanimi perspektivnimi proizvodnimi programi.
Tak vzorec in shemo uspešnega delovanja so kasneje prevzeli še nekateri drugi uspešni gospodarstveniki in mene-žerji.
Pri Juriju Levičniku smo še posebej občudovali nekatere lastnosti, ki so mu omogočile tako sijajne rezultate.
Bil je neizčrpna zakladnica domišljenih gospodarskih načrtov in idej. Vedno je vedel kaj hoče in vztrajno je svoje načrte uresničeval.
Levičnik je bil nenavadno delaven človek. Le če je bii nekje na poti, ni pozno v noč svetila luč v njegovi pisarni. Snoval in oblikoval je v nočnem miru nove načrte.
Bii je nenavadno in izredno prepričljiv. Svoje sodelavce je znal spodbuditi k uspešnemu delu in jih obremeniti z navidez nemogočimi roki in termini za opravljanje nalog.
Zelo težko je biio biti devičnikov sodelavec in vsaka dana naloga posebej je bila izziv strokovnosti, uspešnosti in vztrajnosti posameznika
Levičnik je bil zagrizen borec za dobrobit, boljše življenje in napredek dolenjskega človeka. Istočasno pa je bil najširše odprt v jugoslovanski in evropski prostor Velikopotezno je gradi! in zgradil prodajno in servisno mrežo v vsej Jugoslaviji in po £ vseh deželah zahodne Evrope. Že v J sedemdesetih letih je praktično in nadvse uspešno izvajal danes tako moderna in poudarjena načela vključevanja našega gospodarstva v Evropo. Takrat je tudi daljnovidno zasnoval in urensičil tovarno prikolic ADRIA v Beigijr
Bil je velik Jugoslovan, v inozemstvu pa je bil zelo znan, spoštovan in upoštevan.
Kakor je Levičnik prekmalu zapustil IMV je sedaj tudi dosti prekmalu zapustil svojo drago Drčo in veliko prerano odšel od nas.
Slovenci nimamo kraljev v svoji preteklosti, še poštenega plemstva ne. Imeli pa smo in imamo kralje duha, trdega dela in širokega srca, ti kraljujejo kot kiparji, arhitekti, misleci pa tudi kot gospodarstveniki.
Eden teh kraljev duha in dela je Jurij Levičnik.
Zapustil nam je tri sporočila:
Prvo sporočilo je delavnost in vestnost. Samo tisto, kar je rojeno v naporu uma in rok bo ostalo in obrodilo sad.
Drugo sporočilo je samozavest Ta in zdrav pogum sta pogoj za uspešno in kreativno ustvarjanje.
In zadnje sporočilo je, da se moramo učiti pri naših kraljih uma in dela. Samo tako lahko oblikujemo svobodno in srečno življenje sebi in našim ljudem.
ZAHVALA
Ob izgubi mojega dragega moža Nadota Jelena se najlepše zahvaljujem OOS tozda REVOZ, znancem, prijateljem in sodelavcem P/ll. za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
žena Marija Jelen
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta se želim iskreno zahvaliti svojim sodelavkam, sodelavcem, prijateljicam Posebnih vozil, računovodstva in finančne službe za izkazano spoštovanje, podarjeno cvetje in izrečena sožalja.
Zahvala tudi OOS in vsem, ki ste mojega očeta spremili na njegovi zadnji poti.
Francka Štampohar
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje.
Slavica Oštir
SPORT
'IN REKREACIJA
28. delavske športne igre v Novem mestu
Krka pred IMV in Pionirjem
Ob koncu leta je bila v novomeški športni dvorani MAROF svečana podelitev priznanj najboljšim športnikom, klubom in delovnim organizacijam za tekmovalne uspehe v letu 1989. Rezultate, ki so jih dosegli delavci IMV na DŠI 89 smo sproti objavljali v KURIRJU, zdaj objavljamo še končne rezultate spomladanskega in jesenskega športnega dne ter skupno uvrstitev.
Treba je povedati, da so ženske zastopnice IMV poslabšale lanskoletne uvrstitve, medtem ko so bili moški uspešnejši. Med ženskami je vsekakor največji napredek pokazala Komunala, ki se je z dobro organizacijo in udeležbo v skupni uvrstitvi uvrstila na odlično drugo mesto. Po priča-
kovanju je v obeh konkurencah kot tudi v skupni uvrstitvi zmagala Krka - tovarna zdravil. Od vidnejših uvrstitev IMV-ejevcev naj omenimo pri ženskah 2. mesto v tenisu, pri moških pa 1. mesto v šahu, 2. mesto v odbojki, vlečenju vrvi, balinanju in 3. mesto v tenisu in pikadu. Med posamezniki pa je Drago Bon v pikadu pristal na drugem mestu.
Rezultati: ženske ekipno: 1. Krka 286 točk, 2. Komunala 149 točk, 3. Pionir 128 točk.
moški: 1. Krka 533 točk, 2. IMV 412 točk, 3. Pionir 341 točk
ekipno (M + Ž): 1. Krka 819 točk, 2. IMV 499 točk, 3. Pionir 471 točk.	J. T.
Prvenstvo IMV 89 v kegljanju:
1. Muslimović, 2. Turk, 3. Logar
Na prvenstvu IMV za posameznike, ki je bilo 17. 12. 1989 v domu JLA v Novem mestu je nastopilo 19 moških in 2 ženski. Tekmovanje je uspelo kljub temu, da je v IMV precej kegljavcev, ki bi se lahko udeležili takega srečanja, saj ne gre samo za tekmovalni rezultat ampak za rekreativno srečanje. Med moškimi je zmagal prvi favorit Suad Muslimović iz ADRIE pred presenetljivo uspešnim veteranom Jožetom Turkom iz DSSD in Janezom Logarjem iz Revoza. Nekateri favoriti se na res težkem kegljišču niso najbolje znašli, kar kažejo tudi rezultati.
Posebej velja omeniti Ljubico Priveršek iz ADRIE (obrat Brežice), ki je bila boljša od Darje
Lopatič, s svojim rezultatom pa bi tudi med moškimi zasedla odlično 6. mesto.
Rezultati: ženske: 1. Priveršek 364 kegljev, 2. Lopatič 290 kegljev (obe ADRIA - Brežice) moški: 1. Muslimović (ADRIA) 386 kegljev, 2. Turk (DSSD) 380 kegljev, 3. Logar 378, 4. Mišura 373, 5. Križan 370, 6.-7. Parancin in Lapič 360, 8. Bukovac 359, 9. Može 340, 10. Medved 339 (vsi REVOZ), 11. Grdovič (Adria) 336, 12. Drenovec 327 - 13-14. Lešnjak in Miletič 313, 15. Perme 307 (vsi Revoz), 16. Maurano 304, 17. Hotko 289, (oba Adria), 19. Kocjan 280, 19. Dre-nik 259 (oba Revoz) podrtih kegljev.
J. T.
Nagradno vprašanje: Kaj je na sliki?
Nagrado, ki jo prispeva Reklam studio Marko Klinc, dobi Tomaž Simončič, Brinje 8, 68232 Šentrupert.
In naslednje vprašanje: O čem tako zamišljeno razmišlja pravnik, kreator naših aktov Simon Drobnič. Odgovor pošljite na naslov uredništva!
Delavskt
Zmag ^ b'TS-prikoi j 5^ 4Z („*
Na sklepni priredit., .o. januarja letos so podelili priznanja, pokale in medalje najuspešnejšim udeležencem delavskih športnih iger občine Brežice za leto 1989. Kljub manjši aktivnosti kot leto prej je delavcem - športnikom brežiškega obrata Adria uspelo ubraniti prvo mesto v skupni uvrstitvi, kar je nedvomno velik uspeh in nova spodbuda za naprej.
Zaskrbljujoč je podatek o izrednem zmanjšanju udeležbe na tem tekmovanju, ki traja skozi vse leto.
Občinska telesnokulturna organizacija je zabeležila, da je bila na zadnjih igrah udeležba kar za 35 % manjša, kot leto prej. Podoben padec smo zabeležili tudi v brežiškem obratu IMV ADRIA, kar se nazorno vidi iz podatka, da smo zmagali kljub temu, da smo osvojili 104 točke manj kot v preteklem letu!
Rezultati:
I.	Mali nogomet (12 ekip): 1. TRZ Bregana 20 točk, 2. CD Dobova - 19 točk, 3. LKL Cerklje -17 točk, 8. IMV Brežice - 12 točk.
II.	Kegljanje (17 ekip) — Moški: 1. Društvo upokojencev - 3257, 2. Emona Posavje - 3197, 3. Gozdno gospodarstvo - 3122, 8. IMV - 2230.
Ženske: 1. IMV - 2006, 2. Emona Posavje -1469, 3. Slovin - 1190.
III.	Streljanje z MH puško (7): 1. IMV - 222, 2. Emona Posavje - 212, 3. GG - 169.
Moški posamezniki: 1. R. Kranjc (E. Posavje) 94, 2. L. Šibilja (SCT) 81,3. R. Zidarič (IMV) 80.
Ženske posameznice: 1. K. Kranjc (IMV) 80, 2. I. Cizel (Slovin) 45, 3. I. Bogolin (IMV) 43.
IV.	Streljanje z zračno puško (12 + 5) - Moški:
1.	IMV I - 1327, 2. TRZ - 1309, 3. SCT - 1129, 5. IMV II - 904.
Posamezno: 1. Štimac (TRZ) 344, 2. F. Gerjevič (IMV) 340, 3. Sečen (IMV 335.
Ženske: 1. IMV - 856, 2. TRZ - 760, 3. Slovin - 330.
Posamezno: 1. K. Kranjc (IMV) 318, 2. I. Bogolin (IMV) 299, 3. I. Sokolović (TRZ) 292.
V.	Odbojka (3 + 6) - Moški: 1. Srednja šola, 2. LHL, 3. Občina.
Ženske: 1. Osn. šola, 2. Občina, 3. GG.
VI.	Namizni tenis (4): 1. Slovin, 2. TRZ, 3. GG.
VII.	Šah (4): 1. Društvo upokojencev, 2. TRZ, 3. IMV.
VII. Tenis (25): Ta panoga je imela letos največjo udeležbo, saj je nastopilo kar 25 ekip: 1. Občina,
2.	Obrtno združenje, 3. Delavska univerza, 12. IMV I, 21, IMV III, 22. IMV II.
Ženske posamično: 1. D. Lopatič (IMV), 2 V. Dežman (KOP), 3. M. Lovše (Obrtn. zdr.).
IX. Skupna uvrstitev (30): 1. IMV Brežice 152 točk, 2. TRZ Bregana - 135 točk, 3. Obrtno združenje - 88 točk, 4. Slovin - 83 točk, 5. Srednja šola - 80 točk.
E. Sečen
Nov uspeh Kranjca
Na drugem republiškem kontrolnem tekmovanju v streljanju s standardno zračno pištolo, ki je bilo v Hrastniku, je zmagal član SD IMV Brežice Robert Kranjc. S 571 krogi je dosegel najboljši rezultat letos v Sloveniji.
E. S.