Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za Inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Redakcijski koordinator: Loretta Feletig Quindicinale Za SFRJ 120 ND - Ziro račun 50101-603-45361 »ADIT« DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 ______ Sped. In abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravnl 150, osmrtnice In zahvale 100, mali oglasi 50 beseda Leto VII - Štev. 1 (145) Čedad, 1.-15. januarja 1980 UREDNIŠTVO in UPRAVA Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Čedad - Via B. De Rubeis 20 ki Tel. (0432) 731190 Izdaja d ZTT Poštni predal Čedad štev. 92 r 1 Casella postale Cividale n. 92 Tiskarna R. Liberale - Čedad LESA - Na pobudo kulturnega društva Rečan VI. SENJAM BENEŠKE PJESMI Kulturno društvo «Rečan» iz Les, ki je praznovalo zadnje dni lanskega ljeta deseto obletnico svojega obstoja in delovanja, je organiziralo tudi ljetos tradicionalni se-njam beneške pjesmi - VI. zapovarstjo. Kulturno društvo «Rečan» je eno izmed tistih, ki se narbuj zauzema za ohranitev naših kulturnih tradicio-nov in ne samuo to: s pomočjo ljubiteljev naše ze-mje, kulture in jezika, ljubiteljev naše stvarnosti, pesmi in poezije, ustvarja novo, domačo kulturo. Ljepodmev je imeu po usjeh naših dolinah natečaj Concorso): «Kadar rože cvete, vasi se vesele». Ta «konkorš» ie od-kru, da naši ljudje še zmje-raj ljubijo, kar je ljepega in da žele lepoto pokazat tudi drugim. Ljubijo rože in z njimi olepšajo balkone, svoje varte in hiše in svoje va si. To je kultura in društvo «Rečan» je telo premiat tiste ki imajo najlepše rože. Med ustvarjalce domače kulture spadajo tudi tisti, ki se udeležujejo (partecipalo) na iSejmu beneške pjesmi, od tistih, ki napravijo besedilo pjesmi, do tistih, ki jim (napravijo glasbo, 'muziko, do tistih, ki jih godejo in pojejo. Usi so naši in obedna rječ ni takuo naša, kot je Senjam beneške pjesmi. Hvala društvu «Rečan»! Na šestem Sejmu je bluo predstavljenih in zapjetih 8 pjesmi. Napisali so jih: Marina Cemtig (muzika Angela Petricig, zapjeu jo je Ke-ko). Pjesam nosi ime JUB-CA MOJA. Don Azelio Romanin je napisu pjesam PIEJMO NARAVI, muzika don Oreste Rosso, zapjele so jo čeče pevskega zbora «Rečan». Pjesam SONCE je napisu Izidor Predan, muzika Angela in Valentina Petricig, zapjela jo je Margherita Tru-sgnach. ODPARTO OKNO je napisu, muzikiru in zapjeu Luciano Chiabudini, tisti, ki je lansko ljeto dobiu festival s pesmijo USAKDANJI KRUH. Peto pjesam je napisu Giorgio Qualizza, muziko Antonio Qualizza, zapjela pa jo je Maria Rosa Quarina. šesto, simpatično pjesam, ki se je storia usem smejat, je napisu Guido Qualizza, muzika Franco Cernotta in zapjela sta jo ona dva: RE CANSKI FANTJE. Keko (Francesco Ber-gnach) je napisu sedmo pjesam KADI2. Sam jo je muziki! in sam zapjeu. Zadnjo pjesam, LIEŠKA POLKA, jo je napisu Aldo Clodig, muzika Valentina Petricig, zapjela pa sta jo Carla Loszach in Maria Grazia Gariup. Ljudje so paršli na Senjam iz usjeh naših dolin in napunli dvorano palestre na-Lesah. Kadar so bile zapje-te use pjesmi, sta šla na o-der dva gosta iz Rezije, Chi-nese in Di Lenardo in zapjela u ljepim rezijanskim jeziku tri pesmi. Kakor drugi pevci, sta tudi ona dva dobila puno aplavzov. Medtem je režija zaključila svoje delo in sklenila, da dobi VI. Senjam beneške pjesmi pesem POMLAD, ki jo je napisu Giorgio Qualizza iz Gorenjega Tarbja u-glasbil Antonio Qualizza, iz Srednjega, dirigent pevskega zbora «Rečan» in ki jo je božansko zapjela Maria Rosa Quarina iz Barnasa. Na drugo mesto je paršla pjesem LJEŠKA POLKA od Alda Klodiča, muzika Valentina Petricig in sta jo zapjele Carla Loszach in Maria Grazia Gariup. Na tretje mesto se je uvrstila pjesem JUBCA MOJA, katere besedilo je napisala Marina Cernetig, muzika Angela Petricig, zapjeu pa jo je Keko. Šesti Senjam benške pjesmi na Lesah je biu za use naše doline pomemben Kulturni dogodek in nas bo use spodbujal, da bomo še buj zvestuo djelali za kulturno rast naše Benečije. Maria Rosa Ouarina iz Barnasa je zapela pesem Pomlad, ki je dobila Senjam beneške pjesmi. S kitaro jo je spremljal Keko. Za premijo so ji dali lep kvadar, delo Renza Gariupa iz Topolovega S. PIETRO AL N ATISONE Alla prima lezione dei Benečanski kulturni dnevi Lizzerò parla dei partigiani italiani e sloveni Peccato che alla lezione inaugurale dei Benečanski kulturni dnevi (organizzata dal centro studi Nediža in collaborazione con lo SI.O-RI), il 21 dicembre, non abbia partecipato un pubblico più ampio di quello in sala! La lezione di Lizzerò, excommissario delle Divisioni Garibaldi nella Guerra di Liberazione, è stata infatti di quelle che lasciano traccia profonda, vuoi per la ricchezza dell’ informazione, vuoi per l’accento, estrema- Okrogla miza v Špetru Govorili so deželni sekretarji: DC - PCI - PSI - PSDI V petek 28, decembra je bila v Špetru zelo živahna okrogla miza. Štiri deželni sekretarji največjih političnih strank: Paolo Braida za DC, Giorgio Rossetti za PCI, Gianni Bravo za PSI in William Bianchi za PSDI so osvetlili najvažnejše teme deželne politike in krizo deželnega enobrvnega odbora DC. Po več ko letu dni od začetka politike deželne solidarnosti, ki se je ustvarila na podlagi konkretnih realizaciji, se je pokazala potreba za analizo metod in opravljenega dela. Okroglo mizo je organizirala Zveza emigrantov iz Benečije. Udeležilo se jo je precej ljudi in veliko število emigrantov, ki so prišli domov za božične praznike. Kakor je bilo predvideno, je debata kmalu izšla iz oske teme in so takoj prišli na površje konkretni problemi slovenske manjšine, ki živi v videmski pokrajini. Potreba po globalni zaščiti, raztegnitev ugodnosti, ki jih predvideva osimski sporazum, nujnost, da se napravi konec ekonomski in socialni emar-ginaciji Beneške Slovenije, začetek konkretne politike za povrnitev emigrantov, to so bili, v glavnem, argomenti, o katerih so največ razpravljali povabljeni govorniki in publika. Mimo pozicij, ki so jih zavzele posamezne stranke o tem, kaj bi bilo treba storiti, je bilo ugotovljeno, da demokracija, ki ne priznava pravic narodnostni manjšini, je ohromljena demokracija, ki ponižuje ogromna kulturna bogastva in postavi ob stran tistega, ki zahteva bistvene spremembe, da manjka v nekaterih silah politična dobra volja, da bi konkretno delovale, toda ni prav, da se rešitev tako važnih m nujnih problemov odlaša zaradi strateških iger in političnih ravnotežij. mente sincero ed improntato di spirito critico, del relatore. La Guerra di Liberazione ha interessato la Slavia friulana molto da vicino; proprio in questa zona apparvero infatti, per non parlare deU’Italia, le prime formazioni partigiane. In tutta la Jugoslavia e nella Slovenia si era infatti costituito un esercito partigiano, che si proponeva di cacciare i fascisti ed i nazisti occupatori e di costituire uno stato socialista. In Jugoslavia l’armata popolare si muoveva agli ordini del Partito Comunista Jugoslavo. Rispetto alla Guerra di Liberazione in altre regioni italiane, le formazioni friulane ebbero alcune caratteristiche particolari: prima, quella di un’origine molto precoce; seconda: quella di doversi muovere ai confini e quindi in accordo con le formazioni jugoslave; ter- V prihodnji številki boste brali vse o Dnevu emigranta zo, perchè vi fu uno sviluppo particolare delle formazioni Osoppo. Inversamente che nella vicina Jugoslavia, le formazioni partigiane italiane non dipendenvano dal PCI, ma dal CLN, organismo composto dai partiti democratici, cinque partiti che operavano unanimamente. Una serie di accordi e contrasti caratterizzò i rapporti fra i comandi delle Garibaldi e quelli jugoslavi. Fino all’aprile 1944 fu possibile realizzare alcuni accordi molto importanti, quali quello del comando paritetico nei territori misti, ma dopo la conferenza di Teheran apparve chiaro che i confini sarebbero stati determinati dalle armi. Non è possibile, nella brevità di una cronaca giornalistica, accennare a tutte le vicende e le considerazioni di Lizzerò, quali il riferimento all’eccidio di Porzus, per opera della G.A.P. ed alla presenza nella Slavia friulana delle formazioni della Beneška četa. Una relazione che, appena sarà stampata, non (Continua In 2* pagina) Umrl J Pietro Nonni predsednik PSI Na prvi dan Novega leta je umrl v Rimu, v svojem skromnem stanovanju, dosmrtni senator in predsednik PSI Pietro Nenni. Pietro Nenni je bil dosleden borec proti fašizmu, živa duša - ne samo italijanskega • ampak svetovnega socializma. Imel je skoraj 89 let. Se ne more govoriti o socializmu v Italiji, če se ne govori o tem velikem tvorcu socializma, o revolucionarju, o državniku, slavnem politiku, govorniku, o borcu za pravice delavskega razreda, za pravice ponižanih in teptanih, za demokracijo in svobodo. Vse njegovo dolgo življenje je posveti! stvari de'avskejc razreda, za svobodo in demokracijo, za socializem, za pravičnejšo človeško družbo. Njegovo ime je tesno povezano z ustavo demokratične republike, ki je nastala po mmm zaslugi odporniškega gibanja, katera jamči narodnostnim manjšinam, kot smo mi, vse pravice in svoboščine za narodnostni, kulturni, gospodarski in socialni razvoj. 2al, kljub njegovemu stalnemu prizadevanju, niso bili uresničeni vsi predpisi demokratične ustave, kakor je naš slučaj-Ob svojih skoraj devetdesetih letih ni z zadovoljstvom zatisnil svojih oči, ker se je zavedal, da je treba še mnogo dela in naporov, da se uresničijo ideali svobode in prave demokracije v Italiji in v svetu. Med svobodoljubnim in pravice žejnimi ljudmi bo smrt Nenija pustila globoko praznino. Toda njegov duh bo vedno živel med tistimi, ki se borijo za pravičnejšo in bolj pošteno človeško družbo. Ti bodo nadaljevali boj v njegovem duhu s prepričanjem, da bo nekoč pravica zmagala nad krivico! I. P. R E S I A Seminario giovanile "Stara Lipa,, Un intervento del dott. Maurizio Namor al seminario «Stara Lipa» di Resia, organizzato dal Centro Studi Nediža di S. Pietro al Natisone COMUNICATO STAMPA Si è concluso con un incontro con i bambini e le fami-glie di Resia il secondo seminario giovanile «Stara lipa», organizzato a jine anno dal Centro studi Nadiža di S. Pietro al Natisone. All’incontro hanno partecipato anche il famoso gruppo folklo-ristico «Val Resia» ed il coro «Canin»: così il seminario è riuscito a collegare il programma di studio con un caloroso contatto con i resiani. Ai bambini convenuti, i giovani hanno consegnato i doni «Moja Vas» del concorso dialettare sloveno, i diplomi e le magliette «Moja Vas». Abbiamo parlato solo della «cerimonia» conclusiva e va quindi aggiunto che i tre giorni di Resia hanno impegnato i giovani in relazioni Nel corso di una animata tavola rotonda tenutasi a S. Pietro al Natisone, venerdì 28 dicembre, sono stati illustrati dai segretari regionali dei quattro maggiori partiti del Friuli - Venezia Giulia, Paolo Braida per la DC, Giorgio Rossetti per il PCI, Gianni Bravo per il PSI e William Bianchi per il PSDI, i maggiori temi di politica regionale ed in primo luogo la crisi della giunta monocolore DC. Dopo oltre un anno dall’inizio della politica di solidarietà nazionale, basata sulla realizzazione di cose Benečanski kulturni dnevi Continuazione dalla 1" pag. mancherà di suscitare nuovo interesse. Numerosi gli interventi della serata, fra cui quello fortemente analitico del prof. Domenico Pittioni, direttore della Biblioteca Civica di Cividale. Egli ha dimostrato 1’ impreparazione del movimento operaio sulla questione dei confini e delle nazionalità. Appare chiaro, infatti, dalla lezione di Lizzerò, che il concetto di nazione non poteva essere che visto in termini di territorio, anche per il fatto che dal 1918 vivevano in Italia, oppressi dalla dittatura fascista, oltre tre-centomila sloveni e croati. Le differenze fra gli sloveni delle ex-provincie di Gorizia e Trieste e quelle dellTstria e quelli dell’udinese, vanno viste in considerazione delle due date 1866 e 1918. Venerdì 11 gennaio, è venuto al Belvedere di S. Pietro al Natisone il dott. Franco Beici, dell’Istituto Nazionale della Storia della Resistenza per parlare della genesi dei movimenti nazionalistici ed i loro riferimenti nella Sla-via. e dibattiti su temi generali riguardanti la comunità slovena del Friuli e su aspetti particolari della realtà di Resia. Gli aspetti paesaggistici e pittoreschi della Valle, infatti, non riescono a nascondere ì problemi di vita e di morte di questo antichissimo gruppo culturale: terremoto, esodo, pendolarismo, dispersione del patrimonio culturale. Luigi Paletti spiega chiaramente, documentando diligentemente con dati, la situazione e le difficoltà di una cultura abbandonata alle gigantesche pressioni dei mass-media senza disporre di alcun concreto sostegno ufficiale. «Occorre che noi re- concrete, si è imposta una verifica per analizzare i metodi ed il lavoro svolto. Organizzata adall’Unione Emigranti Sloveni del FVG, la tavola rotonda, cui hanno partecipato numerosi emigranti rientrati per le festività natalizie, ha subito una prevedibile e giustificata svolta per far emergere i problemi concreti della minoranza slovena che vive nella provincia di Udine. La necessità di una legge di tutela globale, detenzione dei benefici derivanti dal trattato di Osimo, l’urgenza di porre fine alla emarginazione economica e sociale della Slavia friulana, l’avvio di una concreta politica per il rientro degli emigranti, sono stati gli argomenti sui quali si sono fermati maggiormente gli oratori ed il pubblico. Al di là delle prese di posizione di ciascun partito sulle cose da fare, è stato rilevato che una democrazia che non riconosca i diritti di una minoranza e una democrazia monca, che mortifica enormi ricchezze culturali ed emargina chi chiede un sostanziale cambiamento di tendenza, manca in certe forze la volontà politica di operare concretamente, ma non è giusto che problemi così urgenti vengano rimandati o diluiti nella loro drammaticità per puri giochi di strategia e di equilibri politici. siani — afferma Paletti — riusciamo ad allargare il nostro interesse con la gente del nostro ceppo, con gli sloveni del Torre e delle Valli del Natisone e anche oltre». Quindi risponde alle numerose domande che gli vengono rivolte sull’organizzazione della cultura a Resia, sull’attività di ricerca dell’Accademia delle Arti e delle Scienze di Lubiana e di altri Istituti, sulla esigenza di un istituto per la cultura, ecc. Poi svolge la sua relazione Renato Quaglia sulla struttura economica di Resia e sulla cooperativa «Ta rožina dolina». A Resia esiste un rapporto economico caratterizzato dalla classica struttura del sottosviluppo e della marginalità - dice Quaglia -e non è molto diversa da quella delle altre zone della fascia orientale della Regione. In questo contesto una difesa dei valori della tradizione, della lingua e della cultura è un fatto puramente velleitario, se non si aggrediscono le radici del sottosviluppo, della subalternità e della marginità. Richiamandosi all'art. 6 della Costituzione, Quaglia afferma la necessità primaria della difesa dei livelli di residenzialità attraverso le attività economiche. «Non credo ai piani di sviluppo — afferma — quanto alla individuazione di soggetti produttivi». La comunità agricola, costituitasi attorno alla cooperativa, è uno di questi soggetti. I primi passi sono volutamente prudenti, ma vi sono precisi programmi di sviluppo. Intervengono vari seminaristi. Molto preciso quello di Nino Ciccone: cosa si può fare? Tocca alla componente giovanile, deve farsi protagonista della volontà di incidere positivamente sui processi in atto. Altre relazioni al seminario hanno analizzato forme organizzative degli sloveni, quelle delle associazioni giovanili, trattate rispettivamente da Paolo Petricig e Igor Komel, quindi una relazione sulla scuola e le minoranze, esposta da Laura Bergnach, che l’ha documentato storicamente ed ideologicamente ad un livello notevole. La brevità del seminario ha poi limitato il programma «escursionistico», che è stato però compensato dalla bellezza delle recenti nevicate. DELEGAZIONE DEL Su invito dell'Alleanza socialista Intercomunale delegazione della Federazione del P.S.I. di Udine si è recata a Tolmino. La delegazione socialista che e-ra guidata dal Segretario provinciale Dri Flavio e composta dal Consigliere regionale Gabriele Ren-zulli, da Cum e Cerno per il Comitato del Tarcentino, da Pasta del Comitato del Cividalese, è stata ricevuta da Vlado Ursic Presidente del Consiglio Inter comunale della Alleanza socialista del Comune di Tolmino, Marjan Klavora Segretario della Presidenza dell'Alleanza socialista del Comune di Tolmino. Nel corso del cordiale Incontro è stato sottolineato innanzitutto il clima di crescente e maggiore a-micizia, e collaborazione esistente fra le popolazioni di confine, clima che ha trovato maggiore impulso dopo l'approvazione del Trattato di Osimo, che da tutti è stato ritenuto essenzialmente strumento di pace e di cooperazione economica. Al proposito è stata decisa un'opera di ulteriore di sensibilizzazione delle popolazioni del Friuli-Venezia Giulia e segnatamente di quelle di confine, al fine di prospettare anche le positive potenzialità di sviluppo economico insite nel trattato. Dopo un approfondito esame di problemi di comune interesse e di uno scambio di opinioni sulla situazione politica e dei rapporti fra le due Regioni e dei due Paesi, è stata ribadita l'assoluta necessità che venga considerato obiettivo prioritario e fondamentale degii accordi conomici di Osimo, il comune impegno per un rapido e incisivo sviluppo economico e sociale delle zone di frontiera delle due Regioni. Si sono esaminate inoltre le situazioni di alcuni comparti produttivi suscetibili di sviluppo e lo stato deH'interescambio sulla base dei dati forniti. Le due delegazioni hanno concordato di effettuare una serie di incontri sistematici fra esperti dell’Alleanza socialista e del PSI friulano, per più precisi approfondi- Se da un verso è risolto il problema del sindaco, con la elezione del successore di Tomasino, dimissionario per la sfiducia ricevuta in consiglio, non si può dire che Taipana abbia una vita amministrativa facile. Intanto rimane profonda la spaccatura nel partito di maggioranza della DC, tanto che lo stesso sindaco Noacco ce l'ha fatta a furia di ripetere le votazioni fino al ballottaggio. Questo non è di buon auspicio per gli impegni dell'amministrazione. Si tratta, per esempio, di saper utilizzare nel modo migliore e senza ingiustizie la quota assegnata dalla regione al comune, che è di quasi tre tniliardi di lire. Sulla condizione della ricostruzione, la gente ha trovato finora molto da dire: si pensi, per esempio, che nella lontana frazione di Pros-senicco gli appalti per la riparazione con intervento pubblico sono andati al ribasso dell'8 per cento! Questo mette in dubbio che PSI A TOLMINO menti sui temi trattati al fine di prospettare alle sedi competenti di Partito e di Governo, precise indi cazioni operative. Si è poi concordato di indire entro la prossima primavera un ulteriore incontro nella Valle del Torre con la popolazione di confine, per un maggior sviluppo dei rapporti culturali ed economici. L'Alleanza socialista del Consiglio Intercomunale di Tolmino, ha infine accettato l’invito a partecipare al convegno provinciale del PSI Friulano programmato per il prossimo gennaio. quelle case saranno riparale a regola d'arte, e questo succede un po’ dappertutto nel comune. I proprietari, certo, capiscono e non capiscono: si tratta spesso di gente anziana che ha scelto l’intervento pubblico perchè non sapeva come fare. Quindi o brontola o si accontenta tacendo. Il dubbio, comunque, rimane. Un gruppo di cittadini, intanto, ha deciso di fare opera di vigilanza sulla ricostruzione: le esperienze del passato hanno lasciato il segno. Mladinski seminar «Stara lipa» Ravenca. S predavanjem Pavla Petričiča, ki je govoril o delovanju kulturnih društev Slovencev v Italiji, se je v četrtek 27. decembra, v tej rezijanski vasi, začel ‘mladiriski seminar («Stara lipa», ki ga že drugo leto zaporedoma prireja študijski center «Nediža» iz špetra. V petek 28. decembra zjutraj je Igor Komel, predsednik mladinskega odbora pri SKGZ poročal o delovanju in vlogi mladinskih organizacij v zamejstvu, v popoldanskih urah pa je Renato Quaglia govoril o namenih zadruge «Ta rožina dolina» v rezijanski stvarnosti. Seminar se je končal v soboto 29. decembra s poročilom Laure Bergnach na temo: «šola, teritorij in ljudska kultura, predlogi za analizo stvarnosti Beneške Slovenije», ob 16. uri pa je bilo srečanje s člani domače folklorne skupine ter nagrajevanje otrok, ki so nastopili na natečaju «Moja vas» v beneškem narečju. Sekcija bivših izseljencev iz Barda v Terski dolini je ob koncu leta pripravila že tradicionalno praznovanje za otroke in starejše. Ob tej priliki so bivši izseljenci obdarili goste s predmeti in ročnimi deli, ki so jih izdelali domači obrtniki. Posebno ganljivo je bilo, ko so obdarili naj starejšo vaščan-ko 97-letno Marijo Ker, saj je bilo to prvo darilo v njenem življenju. Poleg umetniškega in zabavnega sporeda, v katerem so sodelovali glasbeniki iz Beneške Slovenije, so domači otroci recitirali v slovenskem jeziku. Namen podobnih prireditev je obuditi družabno življenje ter valorizirati krajevne tradicije. Giorgio Banchig On. Mario Lizzerò alla prima lezione dei Benečanski Kulturni Dnevi 1979-80. V okviru tečaja slovenskega jezika in kulture, ki ga je organiziralo kulturno društvo «IVAN TRINKO» v Čedadu je predvidenih več kulturnih pobud. Dr. KAREL ŠIŠKOVIČ bo imel 22. januarja predavanje o slovenskem tisku v Italiji (s predstavitvijo izdaj) Prof. PAVLE MERKU' bo 19. februarja predaval o glasbeni ustvarjalnosti Slovencev v Italiji. V namenih društva so še druge kulturne iniciative, ki jih bodo realizirali v okviru tečaja slovenskega jezika in kulture. O tem bomo naknadno poročali. I SEGRETARI REGIONALI DELLA DC, PCI, PSI, PSDI, ALLA TAVOLA ROTÓNDA DÌ S. PIETR Corso di Sloveno IL 4 GENNAIO E’ INIZIATO UN CORSO GRATUITO DI LINGUA E CULTURA SLOVENA Il corso è articolato a tre livelli I - Nessuna conoscenza sloveno. II - Mediocre conoscenza sloveno. Ili - Discreta conoscenza sloveno. OGNI GRUPPO HA A DISPOSIZIONE UN INSEGNANTE DI MADRELINGUA. Il corso ha luogo presso la sede del Circolo nelle giornate di venerdì dalle ore 20 alle 22, ed ha la durata dell’anno scolastico. LE ISCRIZIONI SI RICEVONO PREFERIBILMENTE ENTRO IL 31 GENNAIO 1980. ULTERIORI INFORMAZIONI E CHIARIMENTI PRESSO LA SEDE DEL CIRCOLO «IVAN TRINKO» DURANTE L’ORARIO D’UFFICIO, OPPURE IL VENERDÌ’ DALLE ORE 20 ALLE 22. A cura del Circolo di Cultura - IVAN TRINKO Cividale, Via IX Agosto, 8 - Tel. 731386 Orario: 8,15 - 12 / 14 - 17,30. Uspela prireditev bivših izseljencev TAIPANA I PROBLEMI RESTANO MA I CITTADINI VIGILANO Redattori - Redakcijski odbor: Ferruccio Clavora Ado Cont Luciano Feletig EMIGRANT EMIGRANTI : ULTIMA SPERANZA ^ Ogni anno che si apre viene presentato per un motivo o per un altro come un anno importante. Il 1980 non sfugge a questa tradizione: da tante parti viene indicato come l’anno delle scelte importanti per il futuro della moderna società. Per quanto mi riguarda ritengo invece che niente di importante verrà deciso nell’anno che inizia. Vero è invece che nel 1980 verranno probabilmente al pettine alcuni dei nodi essenziali che sono stati intrecciati negli ultimi decenni. L’arroganza e lo strapotere delle superpotenze è messo in crisi dal risveglio delle coscienze dei popoli colonizzati. Il -centralismo asfissiante degli Stati viene messo in crisi dalla presa di coscienza delle nazionalità. Il consumismo sfrenato è ormai definitivamente tramontato. La sfiducia nel domani spinge i giovani verso la fuga nelle facili illusioni della droga e nella disperazione della violenza. La classe politica incapace di osare idealmente, dimostra le sue enormi carenze discreditandosi definitivamente in dispute bizantine per la costituzione di precari equilibri. I cittadini, disorientati dalla complessità della crisi non trovano più nelle varie «èlites» la guida morale, culturale e politica che, anche nei momenti più difficili della storia, davano ai popoli la sensazione che comunque restava una via d’uscita. L'Europa vive momenti difficili. L’incertezza che deriva dalla situazione internazionale ad un tratto fa prendere coscienza ai Paesi europei che non sono più loro a condizionare il futuro del mondo, ma che sono a loro volta oggetto di decisioni e di avvenimenti sui quali non hanno nessuna possibilità di incidere. La decadenza degli Stati - Nazione aumenta la loro rigidità interna nei confronti delle aspirazioni di libertà e di sviluppo diverso dei popoli che li compongono. Ma come oggi lo Stato è lontano dai cittadini. Il nostro Paese vive anni drammatici. La miopia degli alchimisti della nostra politica continua a fare aumentare il distacco tra paese politico e paese reale, a fare crescere la sfiducia nelle stituzioni, a fare divampare il qualunquismo e la ricerca di altre vie politico-istituzionali. Dopo il terremoto e la ratifica del Trattato di Osimo, il Friuli sta perdendo il treno di una ricostruzione e di un nuovo sviluppo atti a compensare la secolare marginalità delle nostre terre e a dare alle sue popolazioni una nuova dignità non più basata sull'emigrazione e sui vari tipi di servitù militaristiche. La Benecia vive gli ultimi decenni nella sua storia. Tradita dai suoi trafficanti della politica non riesce più a trovare in se stessa la forza di reagire. Sembra quasi che trovi gusto a distruggere se stessa. Ormai è evidente a tutti che la situazione demografica e socio-culturale, attualmente esistente in Benecia è tale che solo un intervento dell’estero può impedire la fine della nostra comunità. Questo intervento è il rientro degli emigranti. Per questo diventa sempre più importante il ruolo dell'Unione emigranti sloveni F.V.G. -Zveza Izseljencev iz Beneške Slovenije. Le forze vive, dinamiche, giovani della Benecia sono lontane dalla terra natia. A queste forze bisogna ora fare appello, a quei giovani bisogna ora richiamarsi. La crisi occupazionale che investe l’Europa porterà molto probabilmente un certo numero di emigrati a rientrare. La politica del rientro che la nostra Associazione persegue, contribuisce già alla determinazione di rientrare in molti emigrati. Il problema ora è di dare la possibilità & a coloro che rientrano, di fermarsi in loco e di non subire una seconda emigrazione verso la pianura friulana. In questi difficili momenti è veramente indispensabile l’unità di tutte le forze culturali, sociali, economiche e politiche che intendono operare per la sopravvivenza delta nostra comunità. Al di là delle diversità, anche ideologiche, è necessario trovare una piattaforma comune d'azione per risolvere i problemi essenziali della casa, del posto di lavoro, delle infrastrutture sociali, del libero sviluppo della propria identità culturale. Nella prossima primavera si terranno le elezioni comunali. Questa scadenza è di vitale importanza poiché gli eletti, avranno per 5 anni la possibilità di decidere sui problemi che ho prima elencato. Gli amministratori preoccupati dei reali interessi della popolazione potranno dare delle risposte positive. Altri invece opereranno solo perchè niente cambi, niente si faccia, favorendo così solo gli interessi già precostituiti. A nome dei lavoratori emigrati lancio un appello affinchè tra le forze politiche democratiche si apra al più presto un dibattito sulle caie da farsi nel prossimo quinquennio. Il tempo stringe, non è più il caso di tollerare tentennamenti. Bisogna scegliere. In questa prospettiva la Unione emigrati sloveni del Friuli-Venezia Giulia intende giocare il suo ruolo. Per questo i prossimi mesi ci vedranno intensamente impegnati in una azione capillare di informazione e di sensibilizzazione dei nostri emigrati in Europa per convincerli che possono svolgere un ruolo importante per il loro futuro. Più generalmente quest’anno verrà ulteriormente rafforzata l’azione di formazione dei nostri dirigenti all’estero ed in particolare dei giovani, poiché loro possono essere il nostro domani diverso. L'obiettivo strategico è la ricomposizione fisica, culturale ed economica della nostra comunità con l’apporto determinante dei giovani emi- grati che rientrando diventano elemento di sviluppo demografico, sociale ed econo-nico ma nello stesso tempo anche fermento di pura coscienza nazionale. Ferruccio Clavora Il sindaco di Grimacco ing. dell’Assemblea di Tamines Fabio Bonini e Valentino Noacco nel corso EMIGRANTI : ZADNJE UPANJE Vsakokrat, ko se prične leto, ga na takšen ali drugačen način predstavimo kot pomembno leto; niti 1980 leto ni ušlo pravici. Zanj menimo, da bo pomembno zaradi izbir, ki bodo vplivale na bodočnost sodobne družbe. Osebno pa menim, da se v tem letu ne bo zgodilo ničesar tako važnega. Edino, kar bo posebnega, bo to, da bodo prišli pod glavnik nekateri bistveni vozli, ki so se začeli zapletati že v prejšnjih desetletjih. Objestnost in nadvlada supersil je oklestila prebujajočo se samozavest koloniziranih narodov. Dušeči centralizem velikih držav je padel v krizo z naraščanjem osveščenosti tlačenih narodnosti. Brezglavi komunizem je dokončno zatonil. Nezaupanje v jutrišnji dan je pahnilo mladino v lažno blaženost, ki jo ponujajo mamila, v obup in nasilje. Politične sile ne zmorejo in ne predstavljajo več idealov in kažejo svoje velike praznine; tako zgubljajo zaupanja ljudi in se krpajo v trhla ravnovesja. Državljani, brez orientacije v zapletenosti splošne krize, ne spoznajo več v eliti svojih moralnih, kulturnih in političnih voditeljev, ki so znali tudi v najhujših trenutkih zgodovine položiti v ljudi seme upanja, da nekje obstaja izhod iz krize. Evropa živi v težkem trenutku. Negotovost, ki izvira iz mednarodne situacije naenkrat sili evropske države, da se zavejo, da niso več one tiste, ki pogojujejo prihodnost L'Ospitalità della nostra gente si fà particolarmente calorosa quando si è lontani dalla propria terra. Dopo l’Assemblea di Charleville (Francia) i nostri rappresentanti sono ospiti di una famiglia Prihodnji sestanek generalnega sveta bo v Bazi-leji (Švica) 9. in 10. februarja. Na tem sestanku se bo dokončno sklepalo o programu za leto 1980. La prossima riunione del Consiglio Generale si svolgerà a Basilea (Svizzera) i 9 e 10 febbraio 1980. In questa occasione sarà definitivamente stabiblito il programma delle attività per l'anno 1980. sveta, temveč, da se njihov račun odloča in gradi in da na te odločitve nimajo več nikakršnega vpliva. Države stopnjujejo notranjo ostrost proti hrepenenju po svobodi in proti drugačnim željam različnih narodnosti, ki jih sestavljajo. Še nikoli ni bila država tako odtegnjena od svojih državalja-nov kot je dandanašnji. Italija živi dramatična leta. Kratkovidnost političnih alkimistov še bolj poglablja razmah med politično državo in realno državo, tako da s tem raste tudi nezaupanje v inštitucije. Po potresu in ratifikaciji osimskega sporazuma pa izgublja Furlanija zlato priložnost za svojo obnovo in za nov razvoj, s katerim bi nadoknadila stoletno odrinjenost našega ozemlja in bi dala svojim ljudem nov ponos in up, ki bi ne temeljil več na izšeljeništvu in militarističnem servilizmu. Benečija živi zadnja desetletja svoje zgodovine. Izdana od političnih trafikantov, ni več našla v sebi moči, da bi reagirala. Kaže namreč, da ji je samodestrukcija poseben užitek. Očitno je, da trenutna demografska in sociološka situacija v Benečiji je takšna, da samo poseg iz tujine lahko reši našo skupnost. In ta poseg je povratek naših izseljencev. Prav zaradi tega postaja vedno važnejša vloga, ki jo ima združenje izseljencev v Furlaniji-Julijski krajini. Mlade, žive in dinamične sile Benečije so daleč od svoje domovine. Toda zdaj se moramo nujno sklicevati nanje, na te mlade ljudi. Kriza zaposlitev, ki je zajela vso Evropo, bo mogoče sprožila povrateh nekaterih izseljencev domov. Politika povratka, ki jo zasleduje naša zveza, daje že prve uspehe. Toda problem je zdaj v tem, da damo možnost tistim, ki se vrnejo, da se ustavijo doma in da niso prisiljeni spet emigrirati v furlansko nižino. V teh težkih trenutkih je neobhodno potrebna enot- nost vseh kulturnih, socialnih, ekonomskih in političnih sil, sil, ki imajo namen delati, da se naša skupnost ohrani pri življenju. Mimo vseh razlik, tudi ideoloških, je potrebno izdelati skupen plan akcije, da se rešijo bistveni problemi, problemi stanovanja; delovnih mest, družbenih infrastruktur, svobodnega razvijanja kulturne identitete i.t.n. Za prihodnjo pomlad so napovedane občinske volitve. Ta termin je življenjske važnosti, kajti v naslednjih petih letih bodo izvoljeni imeli možnost, da odločajo o problemih, ki sem jih zgoraj navedel. Upravitelji, ki jih resnično skrbijo problemi prebivalstva bodo lahko dali pozitiven odgovor. Drugi pa bodo kot doslej delali predvsem za to, da bi ostalo vse pri starem, da bi se nič ne spremenilo. V imenu izseljenih delovnih ljudi pozivam vse demokratične sile, da pospešijo razpravo o izgradnji hiš v prihodnjem petletju. Čas pritiska, ne moremo več dolgoveziti. Treba je izbirati. V tem okviru misli tudi Zveza beneških emigrantov imeti svojo vlogo. Zato se bomo v prihodnjih mesecih trudili, da osvestimo s kapilarno informacijo naše izseljence po svetu o pomembni vlogi, ki jo lahko v domovini zavzamejo za rešitev svojih težav. Na splošno pa bomo prihodnje leto skušali utrditi formativne pobude z.a naše vodilne kadre v tujini, s posebnim poudarkom na mlade, saj so oni jamstvo za našo prihodnost. Naš strateški cilj je, doseči obnovo naše skupnosti v vseh njenih pogledih, ta-tako na fizičnem, kot na kulturnem in gospodarskem področju. Za to pa je potreben bistveni doprinos, ki ga lahko dajo mladi emigranti, ki se vračajo in s tem postavljajo temelje za demografski, družbeni in gospodarski razvoj, istočasno pa se krepi narodnostna zavednost. Ferruccio Clavora 1979. Leto : Pomembni uspehi za Zvezo slovenskih izseljencev iz beneške Slovenije 1979 Anno di importanti successi per l'Unione Emigranti Sloveni ZA GLOBALNO ZAŠČITO E ZA PPEPOOOD IN GAZ VD Zupan Bonini med svojim pozdravom na 3. Kongresu. Zraven njega je deželni odbornik l'omè, predsednik SKGZ Boris Race in bivši predsednik ZSI Luciano Feletig Il gruppo dei delegati di oltreoceano ed alcuni altri emigranti d'oltremare in ferie in Benecia durante il periodo della II Conferenza regionale della emigrazione e che ne hanno seguito i lavori con attenzione Il gruppo dei delegati giovani alla II Conferenza regionale dell'emigrazione con alcuni membri del Comitato esecutivo Una parte del pubblico che ha partecipato al Convegno sui problemi pensionistici dei minatori organizzato dall'INAC di Cividale e dall'UES ENOTNI BOMO BOLJ LAHKO REŠILI NAŠE EKONOMSKE, SOCIALNE IN NARODNOSTNE PROBLEME! SECONDA CONFERENZA regionale dell XNKcapg&A ISaSf-BEL' EMIGRAZIONE: uno Inaugurazione della sede degli ex emigranti a Lusevera. Il presidente della sezione ex-emigranti di Lusevera, Renzo del Medico mentre pronuncia il discorso inaugurale. Sulla foto si riconoscono inoltre da sinistra il presidente del consiglio regionale Mario Colli, il sottosegretario alla difesa on. Scovacricchi, il presidente della Comunità montana delle Valli del Torre Sergio Sinicco, il presidente dell'Unione emigranti Ferruccio Clavora, il sindaco di Lusevera Pinosa Un aspetto della II Conferenza regionale dell'emigrazione durante il saluto del presidente Comelli Interessante escursione della sezione femminile dell'UES in Val Canale e Resia La comitiva degli ex- minatori a Venezia Durante una pausa, i giovani del Seminario con l'insegnante di slovena Dragica Bešlin ed il Presidente della sezione di Seraing, Floram Emigracija, obnova in razvoj Benečije Mnogo emigrantskih družin se želi vrniti in pomagati pri obnovi »«UMU ČEDAD - Zveza slovenskih izseljencev Furlanije - Julijske krajine je pred kratkim priredila za svoje člane serijo informativnih konferene in sestankov o zakonodaji za obnovo potresnega območja. Srečanj se je udeležilo veliko število slovenskih in furlanskih izseljencev, kar ponovno dokazuje, da vlada za ta vprašanja veliko zanimanje kot tudi za vse probleme, ki zodevajo vsestranski razvoj naše dežele. V Ziirichu, Lugano, Charlevillu, Seraingu in Taminesu sta predstavnika Zveze izseljencev Valentino Noacco in Dino Del Medico v sodelovanju z inž. Boninijem, županom iz Grmeka in z načelnikom operativnega centra iz Čedada, Ma riom Rosom, odgovarjala na številna vprašanja, iz namenom da se o njih razpravlja tudi na krajevni ravni. Ti stiki so potrdili, da je treba nujno okrepiti odnose in vezi naših emigrantov z rodno zemljo in z našo kulturo. Zanimiv je bil v tem smislu poseg italijanskega generalnega konzula Caravellia, ki je na srečanju v Seraingu pozival Zvezo slovenskih emigrantov, naj nadaljuje z akcijo ohranjevanja slovenske kulturne dediščine za pravičen razvoj Benečije. Vedno v tem belgijskem središču je inž. Bonini razložil, da obstajajo sedaj boljši pogoji za povratek emigrantov v Benečijo. Medtem ko se skoraj vse države članice Evropske gospodarske skupnosti srečujejo s pekočim problemom nezaposlenosti, obstajajo v Furlaniji dobre možnosti zaposlitve predvsem na podrčju gradbeništva. V tem trenutku namreč lahko izseljenci okločilno prispevajo k družbenemu in gospodarskemu razvoju Benečije ter pozitivno vplivajo za učinkovito uresničitev vseh zakonov zo obnovo potresnega področja. Prav ta zakonodaja predstavlja lepo priložnost za Beneško Slovenijo tudi zato, ker državni zakon jasno poudarja, da mora biti obnova tesno povezana z gospodarskim razvojem teritorija, s krepitvijo industrijskih in kmetijskih dejavnosti v sklopu zaščite in valorizacije jezikovne in kulturne dediščine prebibalstva. O tem vprašanju je na konferenci v Taminesu govoril Mario Ros, ki je med drugim tudi citiral furlanskega znanstvenika Burellija, ki je izjavil, «da vsaka skupnost lahko izmre, če izgubi svojo identiteto ter temeljne obrise lastne preteklosti in lastne zgodovine». Vloga izseljencev je torej odločilnega pomena za razvoj slovenske skupnosti v videmski pokrajini, zato je treba okrepiti na vseh pod ročjih stike z izvirno kulturo, tako da bo vrnitev izseljencev res pomenila korak naprej za vsestranski razvoj slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini. Ne gre torej podcenjevat vloge, ki jo ima Zveza slovenskih emigrantov na področju informiranja o pravicah izseljencev kar zadeva obnovo porušenega področja, kar VRNITI SE DOMOV: ŽELJA IN VEČNO UPANJE Moja izkušnja v Belgiji Je malo takšnih skupnosti, kakor tiste v Benečiji, da poznajo bridkosti tistega, ki je prisiljen iskati kruh izven svoje domovine in težave za vključitev v civilno življenje drugih narodov. Zgodovina emigracije beneških Slovencev ima gotovo izvoze v daljni preteklosti, a je dosegla vrhunec takoj po drugi svetovni vojni. Naša zemlja je večinoma nerodovitna, razkosana posestva, obilnost delovne sile in socialna nerazvitost so prisiliale mlado delovno silo iz naših dolin, da so sprejele težko delo v belgijskih rudnikih. Ljudi z željo in trajnim upanjem Po vrnitvi domov je veliko, posebno takšnih, ki so združeni v Zvezo slovenskih emigrantov iz Benečije, ki imajo svoje aktivne in sposobne sekcije v Liegi (Belgija), Tamines (Belgija) in v Charleville (Francija). Srečal sem se z vsemi. So vsi resni ljudje, ki so sprejeli z udanostjo kruto usodo. Borili so se v trebuhu zemlje proti smarti, da bi dali svojim sinovom drugačno, boljšo vzgojo. Ti njih sinovi so obiskali univerze in višje zavode v Belgiji in so dokazali izjemmo nadarjenost in dobro voljo. Danes so inženirji, učitelji in diplomirani bolničarji. Videl sem jih: so iz Špetra, iz Grmeka, iz Podbo-nesca in drugih krajev. Nisem pa več dobil mojih solet-nikov, Marja Blazutiča in Beppina Chiabaja. Njun je bil odhod, kot veliko število drugih, brez vrnitve. Se niso več vrnili v svojo hišo, pod vedno jasno nebo. Niso več videli očetov in mater ter drugih oseb, ki so jih imeli radi in se še danes jogejo za njimi. Mario Ros TORNARE A CASA: DESIDERIO ED ETERNA SPERENZA Una mia esperienza in Belgio Poche comunità come quelle delle Valli del Natisone hanno conosciuto l'angoscia di chi è costretto a cercare il pane oltre alla fron-t era, ad inserirsi con chissà quali difficoltà, nella vita civile di altri popoli. La storia dell'emigrazione dei valligiani ha certamente origine in un lontano passato, ma ha toccato il suo apice nell'immediato dopoguerra. La terra in massima parte ste rile, la proprietà spezzettata, l’esuberanza della mano d'opera, il sottosviluppo sociale hanno costretto le forze più giovani delle valli ad accettare il duro lavoro delle miniere in Belgio. Questa gente, con il desiderio e l'eterna speranza di tornare a casa si trova numerosissima, riunita nell’Unione Emigranti Sloveni del Friuli-Venezia Giulia che ha le sue sezioni efficientissime a Liegi (Belgio), Tamines (Belgio) e Charleville (Francia). Li ho incontrati tutti. E' tutta gente seria, che ha accettato con rassegnazione il crudele destino, ha lottato nelle viscere della terra contro la morte per dare ai propri figli una diversa istruzione. Questi loro figli hanno occupato le università, gli istituti superiori del Belgio, dimostrando rara Intelligenza e volontà. Oggi sono già ingegneri, insegnanti, infermieri professionali. potrjuje vsestranska dejavnost te organizacije v tujini. Na podlagi zakonov bi morale občinske uprave v Bnečiji prejeti od države dve milijardi lir za obnovo potresnega področja, kar bi moralo spadbuditi vrnitev številnih družin v rodne kraje. To predstavlja uspeh Zveze slovenskih emigrantov, ki ga je treba valorizirati, čeprav nekatere krajevne občinske uprave gledajo z nezaupanjem na delovanje te organizacije, ki je v zadnjem času v Benečiji in v tujini močno razširila svoj vpliv in ugled. FERRUCCIO CLAVORA Mario Ros, il Console Generale d'Italia a Liegi, dott. Noacco ed il Presidente della Sezione di Seraing, Eligio Floram Emigrazione ricostruzione e sviluppo della Benecia Numerose famiglie della Benecia vogliono rientrare e partecipare alla ricostruzione GRANDE FESTA A SERAING In occasione dell’annuale festa della sezione di Seraing che stà sviluppandosi in maniera veramente positiva sotto la guida del dinamico nuovo Presidente Eligio Floram e della sua giovane equipe, si è esibito Corrado Oballa, giovane fisarmonicista di grande talento. Cogliamo l’occasione per sollecitare tutti i nostri amici a non mancare di segnalarci giovani e adulti della nostra terra che si sono fatti valere nei vari settori. Non mancheremo di dare il giusto rilievo alla affermazione di questi sloveni anche perchè è opportuno dimostrare che la nostra gente, se viene messa in condizione di poter esprimere le proprie capacità, riesce ad affermarsi ai più alti livelli. Li ho visti: sono di S. Pietro al Natisone, di Grimacco, di Pulfero. Non ho ritrovato Mai io Blasutig e Beppino Chiabai, miei coetanei. La loro, come di tanti altri, è stata una partenza senza ritorno, senza poter rivedere la propria casa, il cielo sempre sereno, il padre e la madre che piangono con le persone che loro volevano tanto bene. Mario Ros In seguito a numerose sollecitazioni pervenute dall’estero, l’Unione emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia ha organizzato una serie di conferenze illustrative sulla legislazione per la ricostruzione delle zone terremotate. Le conferenze sono state seguite da un'eccezionale numero di emigrati sloveni e friulani che hanno sottolineato l’assoluta carenza d'informazione per gli emigrati, non solo sui problemi della ricostruzione, ma anche su tutte le vicende regionali. A Zurigo, Lugano, Charleville, Seraing e Tamines i rappresentanti dell'Unione emigranti sloveni, accompagnati a seconda dei casi dal-l’ing. Bonlni, sindaco di Grimacco, o dal responsabile del Centro operativo di Cividale, Mario Ros, hanno inoltre risposto esaurientemente a tutte le domande particolari poste dagli interessati facendosi carico di portarle avanti nelle varie sedi comunali locali. Ouesti contatti hanno ampiamente confermato quanto l'Unione emigranti sloveni va affermando da anni e cioè la necessità di un rafforzamento dei legami dei nostri emigrati con la terra d'origine e con la sua cultura poiché la volontà di rientro rimane intatta anche in una larga parte degli emigrati della seconda generazione. Significativo a questo effetto l’intervento fatto a Seraing del Console Generale d'Italia, dott. Caravelli, che ha invitato l'Unione emigranti sloveni «a continuare l’azione di tutela e difesa del patrimonio culturale sloveno, in una giusta collocazione della Benecia nel contesto dello Stato italiano». Sempre a Seraing, il Sindaco Bonini ha illustrato i motivi che rendono particolarmente favorevole questo momento per l’eventuale rientro degli emigranti. Infatti, mentre una grave crisi occupazionale travaglia ormai tutti i Paesi della Comunità Economica Europea, in Friuli vi è una notevole richiesta di mano d'opera, soprattutto nel settore dell'edilizia. E' veramente importante, in effetti, il contributo che gli emigranti possono dare, anche quelli non interessati al rientro, all'arresto del degrado socio-economico in atto nella Benecia in cui proprio l’emigrazione ha portato alla perdita di una grande aliquota della popolazione più attiva. La fase della ricostruzione se opportu- namente gestita dagli enti locali può essere una grande occasione per la Benecia anche nella linea di quanto affermato nella Legge Nazionale sulla Ricostruzione che prevede olue alla ricostruzone «... lo sviluppo economico e sociale e di riassetto del territorio, di propulsione della produzione industriale e agricola, di potenziamento dei servizi e d'incremento della occupazione, nella salvaguardia del patrimonio etnico e culturale delle popolazioni...». La ricostruzione non può essere solo materiale, ma per dare nuova linfa alle popolazioni colpite dal terremoto, ma già prima decimate dall'emigrazione, è indispensabile valorizzare il patrimonio etnico-cul-turale delle popolazioni stesse. In questo argomento si è a lungo soffermato Mario Ros nel suo intervento a Tamines, c tando anche lo studioso friulano O. Burelli: «Una Comunità potrebbe morire se disgraziatamente dovesse perdere la sua identità, la memoria del suo passato, i segni della sua storia». Essendo il ruolo degli emigrati determ nante per il futuro della nostra Comunità è importante rinsaldare i legami di questi con la cultura originaria per far sì che il loro rientro diventi veramente una fase essenziale della ricomposizione fisica, sociale, culturale e nazionale della minoranza slovena della Provincia di Udine. Non va sottovalutato l'impatto economico della campagna di informazione svolta dall'Unione emigranti sloveni sui diritti degli emigranti nella ricostruzione. Questa operazione era iniziata già nell’autunno del 1977 con linizio di una circolare illustrativa della L.R. 30 e l'organizzazione di una permanenza telefonica per rispondere alle domande di chiarimento degli emigranti. Si è quindi proseguito sia con un programma di formazione specifica dei nostri dirigenti all’estero per metterli in grado di rispondere almeno alle domande di carattere più generale, che con l’invio di ulteriori circolari illustrative, per concludersi con questa serie di con- ferenze. Tutte queste iniziative porteranno alla soluzione di un rilevante numero di casi che consentiranno l’affluire complessivo di oltre 2 000.000.000 di lire nelle casse dei vari comuni della Benecia e consentirà per i prossimi anni l'effettivo rientro di numerose famighe. Questo è un risultato di notevole importanza che va debitamente valorizzato anche per dare una ulteriore dimostrazione che malgrado l’atteggiamento qualche volta diffidente di alcune amministrazioni comunali, l’Unione emigranti sloveni consolida e estende la sua infuen-za all’estero e nella stessa Benecia. Ferruccio Clavora Oballa Corrado di anni 14, Gran Premio d'Europa 1978 e Gran Premio del Belgio 1979 VELIK SHOD NAŠIH EMIGRANTOV V BELGIJI LIEGE - Več kot tisoč izseljencev se je zbralo v soboto v veliki občinski dvorani v Ivoz-Ramet, delavskem predmestju Liegea v Belgiji na prazniku zveze izseljencev iz Beneške Slovenije. Več kot tisoč slovenskih izselencev lieškega področja pa tudi iz bližnjih krajev, kot so Tamines, kjer je najstarejši sedež zveze slovenskih izseljencev, iz Bruslja, iz Limburga.in celo iz Francije ter iz Nemčije. In vse izseljence, ki so morali zapustiti Benečijo že dolga leta od tega, njih otroke in mlajšo generacijo nasploh, vse je še enkrat združil praznik, tak praznik, kot ga v napol izpraznjeni Benečiji že leta ni. Združila jih je tudi ista zavest, ki se je porodila daleč od doma v Meških rudnikih ali pa ob plavžih jeklarne v tej deželi, ki je tako različna od domačih dolin Benečije. Pobudo za praznik je dal novi odbor združenja Izseljencev iz Beneške Slovenije, ki je v nekaj me- SANTA BARBARA Il presidente della sezione di Tamines, Alfredo Cicigoi, mentre presenta il numero di Signor Allegria! Come ogni anno la sezione di Tamines ha organizzato la tradizionale cena sociale di Santa Barbara, che è più che un ritrovo allegro e rappresenta ormai per tutti gli emigrati della zona un momento di incontro di alto valore morale. In effetti, prima della festa non manca mai un momento di intensa riflessione, qualche volta anche di commozione, nel ricordare gli anni difficili della dura vita passata in miniera. Un sentimento unico di profonda solidarietà unisce tutti i minatori, al di là degli Stati di appartenenza, delle ideologie, delle militanze. Certamente la classe operaia deve ai minatori una parte importante delle sue conquiste più difficili. Dai più umili, dai più poveri viene spesso una lezione di vita. Ovviamente la festa ha avuto per i tantissimi convenuti anche una buona parte di allegria, preparando tutti alle feste di fine anno. Dopo la cena, il ballo si è concluso molto... presto! Durante un intervallo, il Signor Allegria dell’Unione si è esibito in un numero... mondiale (vedi foto)! secih od izvolitve že sprožil vrsto novih in uspešnih pobud. V prvi vrsti je tu treba omeniti ustanovitev ženskega odbora, ki se ne ukvarja samo z vprašanji slovenskih izseljenk, temveč tudi tistih žena drugih narodnoste ki so se iz družinskih razlogov — predvsem zaradi zakonskih vezi — približale vprašanju slovenskega izseljeništva ter beneških narodnih in gospodarskih pravic. Novi odbor zveze je tudi ustanovil sekcijo za mlade, da bi v mladini ohranil in poživili poznanje rodne dežele in ljubezen do svojega naroda, pa seveda s tem povezano poznanje matičnega Jezika. Končno so si ustanovili še sekcijo bivših rudarjev, ki izvaja vrsto za-nimivh pobud predvsem na kulturnem in na nacionalnem področju. V kratkem bo zveza priredila v Belgiji tudi vrsto srečanj z izseljenci v zvezi z vprašanjem obnovitve domov, ki jih je pred tremi leti in pol potres parušil, saj je obnovitev hiš bistvenega pomena za vrnitev v Beneško Slovenijo. Seveda pa zgolj obnovitev domov ni dovolj; pravi pogoj je obnovitev gospodarskih struktur in možnost dela in zaslužka doma. O tem pa žal zveza izseljencev ne more odločati. Pa vrnimo se k prazniku, na ka terem so bili prisotni predstavniki krajevnih belgijskih oblasti, predstavniki italijanskega konzulata iz Liegea ter predstavniki italianskih združenj izseljencev iz Vicenze, z Bergama, iz Sicilje, pa seveda tudi iz Furlanije. Noj omenimo še kulturni program: nastopila je Narodna klapa Iz Benečije s sojim tradicionalnim glasbenim spredom ter folklorna skupina iz Liegea «Vinko Kolo«, ki izvaja predvsem folkloro jugoslovanskih narodov in v kateri nastopajo izselijenci raznih narodnosti. Slovenci, Poljaki, Italijani, Belgijci in Jugoslovani. Lep in skoro zanimiv primer mednarodnega sodelovanja ki bi bil za zgled lahko marsikomu pri nas: morda je res treba okusiti grenki kruh izse Ijeništva, da se premostijo nacionalistične mrž-nje in da prevlada zdravi in naravni čut ljubezni do svojega rodu in svoje zemlje. Sergi Premru Benečija si pridobiva vedno več prijateljev la Benecia si conquista sempre più amici Emigracija je mnogokrat negativno ocenjena z ozirom na težki socialni in človeški davek, ki se ga inora plačati. Se ni še napravilo resnega študija o pozitivnih učinkih, ki lahko prihajajo za določeno ozemlje od emigracije. Kar se tiče Benečije želimo predstaviti na kratko dva dokumenta, ki zahvaljujoč se resnosti naših emigrantov, ki delajo v Švici, osvetljujeta, ne samo našo Zvezo, ampak L’emigrazione è molto spesso valutata negativamente. in riferimento ai suoi costi sociali ed umani. Non si è ancora studiato con sufficiente attenzione gli effetti positivi che possono derivare per una zona, dal processo migratorio. Per quanto riguarda la Benečija vorremmo presentare brevemente due documenti che illustrano come, grazie alla serietà dei nostri emigrati che operano in Svizzera, non solo la nostra Unione emigranti, ma tutta la nostra Comunità si fa conoscere ed apprezzare. celotno našo skupnost, ki je vedno bolj poznana in cenjena. Objavljamo dve pismi, ki sta nam jih poslala dva švicarska parlamenta. Prvi prihaja iz francoskega dela Švi-c in ga je podpisal Pierre Duvoisin in drugi prihaja iz Canton Ticino. Podpisal ga je Benito Bernasconi. Doku-mnta jasno pričata, kako je mogoče postaviti dobre odnose, kadar se nesebično de- Riportiamo due lettere inviateci da due Parlamenti svizzeri, uno dalla Svizzeia di lingua francese, Pierre Duvoisin, ed uno dal Canton Ticino, Benito Bernasconi che indicano la qualità dei rapporti che è possibile stabilire quando si opera in maniera disinteressata per il bene della propria gente. Consideriamo che fare conoscere i nostri problemi anche alle autorità politiche di altri Paesi europei può aiutare alla creazione di un vasto movimento di opinione pubblica a favore del riconoscimento dei nostri diritti elementari. luje v prid svojega ljudstva. Smatramo, da je koristno predočiti političnim oblastem drugih evropskih držav naše probleme. To pomaga ustvarjati širšo gibanje javnega mnenja v prid priznanja naših pravic. Signor Presidente, il suo cortese messaggio in occasione della mia elezione al Consiglio nazionale (Parlamento) mi ha vivamente toccato. Mi ha fatto un immenso piacere constatare che al di là dei confini, l’amicizia sussiste e che può manifestarsi con calore. Tengo a ringraziarla molto sentitamente ed auspico che questa amicizia contribuisca ad upa migliore comprensione tra i popoli ed alla costruzione di una Europa e di un mondo di pace e di fraternità. Le esprimo e miei più calorosi auguri per il futuro dell'Unione, dei suoi soci e del Friuli orientale. Cordiali saluti. Pierre Duvoisin Sindaco d’Yverdon e Deputato al Parlamento Signor Presidente, Voglia scusare innanzitutto se soltanto oggi posso rispondere alla Sua cortese lettera del 29 ottobre scorso, a seguito del mio discorso tenuto il 13 dello stesso mese a Pregassona in occasione della prima Assemblea di costituzione ufficiale deH’Unione Emigranti Sloveni Friuli Venezia-Giulia nel Ticino. Constatato che ha ritenuto i punti fondamentali del mio intervento e cioè il parallelismo tra il Ticino che doveva emigrare in un paese allora straniera per lingua, qual era la Svizzera Tedesca e Romanda, emigrazione dettata esclusivamente dal bisogno che colpiva una minoranza linguistica ed etnica, la quale tuttavia, contrariamente agli Sloveni, non era costituzionalmente e politicamente oppressa. Considerazioni queste che Le confermo ancora oggi precisando che la tolleranza di allora e di adesso, da noi, era ed è, anche, causata e difesa dalla coscienza d'essere di un piccolo popolo in uno Stato di ben quattro lingue. Purtroppo non è così per Voi in Italia. Non sono io che lo dico, ma faccio soltanto un’elementare constatazione sulla base della Vostra storia che la sta a dimostrare e non soltanto limitatamente al periodo fascista. Secondo me, ma dovrebbe essere opinione di tutti, ben povero è quello Stato o quell’organizzazione politica statale, che ha timore di rendere eguale a quella della stragrande maggioranza, una lingua parlata in minima proporzione sullo stesso suolo anche se detta lingua, con l'ovvia amplicazione storico-culturale, non ha nessuna relazione o quasi con quella parlata «ufficialmente» dai più. Le Sue parole, che rispecchiano sinceramente i sentimenti e le aspirazioni, come ho potuto constatare durante la manifestazione del 13 ottobre scorso, dei Suoi concittadini e conterranei, trovano ancora oggi la mia adesione e vorrei persino dire che la Sua semplicità e naturalezza, alla base della Sua coscienza di esere uomo, sono il riflesso genuino della natura della Sua gente. Le auguro sinceramente, come auguro a tutti i Suoi conterranei, che il riconoscimento naturale del diritto all’uso della madre lingua, diritto talmente elementare e indiscutibile, si avveri presto in riconoscimento, altrettanto naturale, delle Vostre peculiarità e attributi umani fondamentali. Con i miei più cordiali saluti. Benito Bernasconi Presidente del Consiglio di Stato del Ticino Luciano Bledig con la sposa Pirard Danielle all’uscita dalla chiesa. Luciano è uno dei tanti nostri emigranti della seconda generazione nati all’estero, ivi cresciuti, bene inseriti nella società locale, ma che non si dimentica della Terra dei genitori. In effetti, il padre di Luciano è di Trusgne e la madre di Montemaggiore. A Luciano ed a Danielle auguriamo una vita felice. Da queste pagine invitiamo Luciano ad impegnarsi nell’Unione emigranti sloveni e Danielle ad aderire alla sezione femminile. Novelli sposi in Belgio La tavola rotonda a San Pietro al Nat. Da sinistra, Rossetti, Bravo, Clavora, Braida e Bianchi UN COMMEN SUL SEMINARIO Fra i molteplici interrogativi che si pongono i nostri emigranti della seconda generazione, soprattutto in relazione alla crisi che colpisce anche i paesi di immigrazione, troviamo quelli riguardanti la propria identità, la propria condizione sociale, il proprio avvenire e l'avvenire della propria terra d’origine. E’ per questa ragione che i responsabili della sezione dei giovani hanno pensato di Seminario di lingua e cultura slovena per giovani emigranti Dal 22 al 29 dicembre si è svolto a Pulfero il seminario di lingua e cultura slovena organizzato dall’Unione per emigrati della seconda generazione. Il seminario, programmato sin dal Consiglio Generale dello scorso luglio, ha permesso ad un gruppo di ragazze e ragazzi provenienti dal Belgio e dalla Svizzera, di approfondire la loro conoscenza della lingua letteraria slovena. La settimana di studio è stata inoltre corredata di un intenso programma culturale-ricreativo. E’ così che il gruppo dei partecipanti ha assistito con molto entusiasmo al concorso di canzoni delle Valli del Natisone organizzato dal circolo culturale Rečan. Non meno interesse ha suscitato l’icontro con giovani beneciani; tante vero che l’incontro si è ripetuto in occasione del veglione di Natale svoltosi in una tipica trattoria di Pulfero. La serietà dei seminaristi e la loro volontà di conoscere i problemi della Slavia k. Il gruppo dei giovani durante la visita ad un paese delle Valli, hanno potuto anche degustare del buon vino nostrano Friulana si sono rivelati durante le tavole rotonde più impegnative. La prima ha riunito diversi amministratori delle Valli e responsabili del settore economico sul tema delle prospettive di sviluppo in Benecia. I giovani emigrati hanno avuto inoltre l’occasione di familiarizzarsi con la situazione politica regionale in occasione della tavola rotonda con i segretari regionali della DC del PCI, del PSI e del PSDI. Infine la riunione con i dirigenti deM'Unione ha avuto per argomento l'organizzazione della struttura giovanile dell'Unione, nonché la impostazione globale dell’associazione nella problematica della minoranza slovena della Provincia di Udine. Molto apprezzamento hanno sollevato anche le varie visite ai posti più tipici delle Valli tra cui la Landarska Jama e la famosa pietra di Bi-acis. Al termine di questo seminario il direttivo dell’Unione si congratula con i partecipanti per la serietà che hanno dimostrato ed esprime i suoi ringraziamenti a tutti quelli che i diversi modi hanno offerto la loro collaborazione per questa attività. Valentino Noacco Il messaggio della senatrice Gherbez ai partecipanti al seminario giovanile Cari amici, in occasione di questa bella iniziativa, che vi consente di avvicinarvi alla realtà culturale e sociale delle nostre terre. Vi invio un fervido saluto, augurandovi che questo seminario possa raggiungere i suoi scopi e che da esso possiate trarre il massimo profitto. In qualità di membro della Commissione Esteri del Senato, ho spesso l’occasione di affrontare i Vostri problemi, che mi stanno particolarmente a cuore. In questa veste sarei assai lieta, se un giorno potessi avere l’occasione di incontrarmi con Voi e di parlare assieme a Voi della Vostra vita e del Vostro lavoro. Nell’augurarvi un felice anno nuovo, pieno di successi, Vi invio i miei più fraterni saluti. Gabriella Gherbez - Jelka Pozdrav senatorke Gerbec Cenjeni prijatelji, ob lepi pobudi, ki Vam dopušča, da se seznanite s kulturno in družbeno stvarnjostjo Vaše in naše prelepe Benečije, Furlanije in Julijske krajine, Vam pošiljam prisrčne pozdrave. Želim Vam, da bi seminar dosegel svoj namen in da bi od njega največ odnesli in čimveč pridobili. Kot članica komisije za zumanje zadeve v Senatu, imam pogostokrat možnost se soočati z vprašanji izseljencev, zato so mi Vaši življenjski in delovni pogoji vedno prisotni. V tem svojstvu bi se kdaj zelo rada z vami srečala in pogovorila. Želim Vam srečno in uspohov polno novo leto! Z najlepšimi pozdravi Jelka Gerbec organizzare un seminario di studi; per dare una risposta concreta agli interrogativi di cui sopra. La prima conclusione che dobbiamo trarre, è che questa esperienza è andata al di là di ogni aspettativa. Attraverso gli interessantissimi incontri con gli amministratori locali, con i giovani, coi rappresentanti dei principali partiti politici, con 1 dirigenti dell’U.E.S. del F.V.G. e l'apprendimento della lingua letteraria slovena, i partecipanti hanno avuto l’occasione di acquisire una visione ancora più chiara e precisa della loro terra d'origine, il che ha inevitabilmente rafforzato il conseguente bisogno di lottare ancora più efficacemente per la salvaguardia della propria comunità e per il riconoscimento dei propri diritti. Un altro elemento di estrema importanza è la constatazione che questi giovani dell’emigrazione, portatori tra l'altro di culture e di esperienze diverse, hanno dimostrato una maturità e un senso critico non comuni. Hanno dimostrato cioè che la Slavia Friulana può contare nel prossimo avvenire su un potenziale non indifferente nel quadro della sua rinascita e del suo sviluppo. L’unica lacuna che le nostre ragazze ed i nostri ragazzi hanno riscontrato è il persistente atteggiamento di indifferenza da parte di alcune amministrazioni locali, come se per queste amministrazioni il problema della emigrazione non esistesse. Congedandosi, i nostri giovani hanno espresso, tutti indistintamente, la speranza che questa non rimanga una esperienza isolata, convinti che i seminari di studi di questo tipo sono, più che un desiderio, una reale esigenza di tutti i figli dei nostri emigranti. Adriano Martinig (DIVIDALE Seduta dell’Unione Economico-Culturale Slovena sui problemi dell’economia Per approfondire la discussione sui problemi economici del Friuli orientale ed in particolare quelli delle Valli del Natisone, si è riunito a Cividale il Comitato territoriale deH’Unione culturale economica slovena per la provincia di Udine. Alcune considerazioni preliminari hanno riguardato la difficile situazione economica della zona, caratterizzata da un forte tasso di emigrazione e dal pendolarismo uniti ad una mancanza di chiare prospettive per il futuro. Molte, in questo senso, le occasioni sprecate da Parte delle amministrazioni che avrebbero dovuto essere più direttamente interessate ad insediamenti produttivi nella zona. Una commissione della Unione culturale economica slovena ha preso in esame non solo questi aspetti negativi, ma ha anche compiuto un’analisi delle possibilità del territorio per un’attività produttiva capace di assicurare il lavoro non solo ai giovani in cerca di prima occupazione ma di chiamare in causa anche giovani emigrati con competenze specifiche. TO SKGZ Obravnaval ekonomske probleme Nadiških dolin Teritiorialni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze za videmsko pokrajino je pred ratkim na svoji redni seji razpravljal o gospodarskih vprašanjih v vzhodni Furlaniji in predvsem v Nadiških dolinah, to je o področju, ki se že dolga leta nahaja v nezavidljivem ekonomskem položaju brez točno začrtanih perspektiv in načrtov za razvoj. V ta namen je posebna komisija omenjenega odbora temeljito analizirala nekatere možnosti za gospodarsko rast tega področja, ki bi nudila predvsem mladim stvarne možnosti zaposlitve. Rezultat študije je, da obstajajo danes konkretne možnosti za izhod iz krize, pod pogojem pa, da se končno javne uprave ter politične in gospodarske organizacije zavedajo problema in ga začenjajo tudi postopoma reševati. Edinstveno priložnost za razvoj na tem področju predstavljajo osimski sporazumi, ki odpirajo nove poti za trgovinsko izmenjavo med Furlanijo in sosednjo Slovenijo, kot stalno poudarjajo krajevni e-konomski operaterji. Upravičene težnje pa so doslej naletele pri pristojnih organih na gluha ušesa, kot poudarja idokument TO SKGZ za Benečijo, ki v tem smislu zahteva točne načrte in predvsem dejanja. Glavno skrb je treba posvetiti zaposlovanju, upoštevajoč resnične potrebe prebivalstva in to predvsem na področju industrije, obrtništva in kmetijstva, ne da bi zanemarjali jezikovno in splošno kulturno stvarnost Beneške Slovenije. Esistono queste possibilità in concreto? La risposta della commissione per l’economia è positiva, purché non vengano sprecate altre occasioni, e questo può avvenire solamente se ci sarà una maggiore organizzazione delle energie intelletatuali, amministrative, politiche ed economiche con l’intento preciso di affrontare e risolvere il problema. C’è oggi un’occasione irripetibile: quella del trattato di Osimo. Le associazioni imprenditoriali friulane, gli istituti finanziari ed anche molte amministrazioni premono su questo vantaggioso terreno della cooperazione econo- mica tra il Friuli e la Slovenia; basti pensare all’Associazione Piccole Industrie, al Consorzio Industriale del Cividalese, ecc. Invece nella Benecia si fa ancora poco, è il giudizio dell'Unione culturale economica slovena, ed è il momento di darsi un programma concreto. L'ipotesi di lavoro è quella di equilibrare i posti di lavoro con le esigenze occupazionali, tenendo conto dei vari settori economici: industria, artigianato ed agricoltura. Tutto ciò va compiuto con metodi di rigoroso controllo tecnico-scientifico ed il continuo riferimento alla realtà etnico-culturale. ZAHVALA Družina Martinig iz Podsrednjega se globoko zahvaljuje vsem tistim, ki so jim bli blizu u žalosti ob tragični smarti njih drage LUCIE. ŠPETER NATRPANA DVORANA OBČINSKEGA SVETA Občina špeter je pred kratkim dobila nov sedež, kamor so bili že premeščeni občinski uradi in uradi gorske skupnosti Nadiških dolin. Prva seja občinskega sveta v novih prostorih se je vršila 4. decembra, na kateri je bilo prisotnih veliko število občanov. V demokratični tradiciji Nadiških dolin to sicer ni nobena novost, vendar pa ima globok pomen: «Ljudska lista», ki jo podpirajo PSI, KPI, PSDI in neodvisni in je v manjšini, je s posebnim letakom močno reklamizirala sejo občinskega sveta. Občinstvo pa je pazljivo sledilo obravnavi važnih argumentov. Vendar so najvažnejšo točko, to je pregled splošne variante o gradbenem programu, prenesli na eno izmed prihodnjih sej, ker morajo prej podrobneje prou- Pesem, ki je dobila Senjam na Lesah Paršla je pomlad Dan čarin kuos s kjunam lovi marzio vodo ki doz. žliba ščuri. Petelin gode ta na nin hlode kokuoša se zbierajo okuole posode. Use je veselo use je živuo pomlad je paršla zagrjela use tla. Čerješnja na var tu popuje žene uoda uoz korita zmieram teče. Na mačka s pužam se rita kuščerca u špranje leti. Na piskulina z maham krita zadnje kapje rosé pije an parve zarje lovi sonca ki je zagrelo use tla. ■ "v ■;d praznovanju Anton Bucovaz zlate poroke Maria Vogrig med svojo žlahto čiti še nekatere elemente. Gre za to, da program ne odgovarja samo stanju, kakršno je, temveč, da upošteva tudi prošnje za gradnjo novih hiš mnogih občanov, ki bi radi živeli na o-zemlju Nadiških dolin. Občinski svet pa je odobril načrte za drugi ciklus javnih posegov v prid stavbam, ki jih je porušil potres. Občinski svet je svojo odločitev naslonil na zakon št. 30, strošek v celoti pa bo znašal 250 milijonov hr. Večji problem predstavljajo zdaj gradbena podjetja, katerih občutno primanjkuje. Občinski svet v špe-tru je tudi poveril nalogo županu, da odkupi zemljišča za podrobni plan Ažle, kjer bodo aplicirali zakon št. 63 za prezidavo hiš, ki jih je poškodoval potres, ali ki so bile vsled potresa naknadno porušene. Zlata poroka naših dveh emigrantov u Franciji Meseca avgusta 1929. ljeta sta se poročila na Ljesah Anton Bucovaz — šimanu iz Zverinca in Maria Vogrig Tonhova iz Gorenjega Barda. Kmalu po poroki sta odšla u Francijo, u kraj Joeuf, kjer še danes živita. Anton Bucovaz je penzio-nan od mine po tridesetih lje tih djela. Toni in Maria sta imjela tri otroke: Antona, Bruna in Mafaldo. Usi trije so poročeni in imajo usak po dva otroka. Mafalda je poročila Gigia Bergnacha - Krajnovega iz Barnjaka. Pred kratkim sta Anton in Maria praznovala na domu od sina Bruna 50 let skupnega življenja, u drugih besje-dah: zlato poroko. Okuole njih so se za tole parložnost zbrali sinovi, njih žene, zet in navuodje. «Bila je ljepa družin- ska fešta». piše lokalni francoski list, ki je na kratko opisal življenjepis zlatopo-ročencev in njih družine. Lepuo je bluo, da je paršla na simpatični družinski praznik tudi gospa Colette Goeuriot, ki je šindak in deputat mesta Joeuf. Veliko presenečenje je bluo za gospo Goeuriot, sin-daka - deputata, kadar so jo spomnili sinovi od Marie in Antonia, da jih je učila u osnovni (elementari) šoli. Usa žlahta in prijatelji želijo Antonu in Mariji še pu-no zdravih, veselih in srečnih ljet skupnega življenja in tem voščilam se pridružuje tudi Novi Matjur. Poslanec Baracetti o evroizstrelkih V okviru javne manifestacije, ki jo je 23. decembra priredila krajevna sekcija KPI, je komunistični poslanec Arnaldo Baracetti govoril o razoroževanju in o pobudah proti namestitvi ameriških raketnih izstrelkov na italijanskem ozemlju. Baracetti je pojasnil, da se zadeva o evroizstrelkih ni še dokončno iztekla, saj je italijanski parlament v svojem sklepu poudaril nujnost, da se pred oboroževanjem izvedejo pogajanja, ki pa jih morajo v želji po miru in razorožitvi, sprožiti in zahtevati tudi ljudske sile. V tem smislu je tudi v Evropi nastala širša fronta političnih sil in strank, ki se ne strinjajo z oboroževalno tekmo. Ce se o tekmi lahko sploh govori, saj sta Amerika in Sovjetska zveza že v posesti takega in tolikšnega orožja, ki lahko sedemkrat uniči Zemljo. KPI si tudi ne ustvarja utvar za enostransko razorožitev, ki je zgolj utopi-stična, ampak se poteguje za odpravo vedno bolj pogostih sporov med velesilami, ki so vzrok za jedrsko oboroževanje. V nedeljo 30. decembra sta kulturno društvo «Rečan» in komunska administracija parpravla u Pa-lestri «Naš Božič». Od teli pariožnosti so dali premije za konkorš «Kar rože cvete, vasi se vesele». «Rečan» je parpravu kulturni program za stare in za mlade. Vič bomo pisali v prihodnji številki in objavili bomo tudi fotografije. PISE PET AR MATAJURAC Čas Slovencev ali «Era Slava» Ljeto, ki je zanarmi, je bluo puno važno ( importante) za nas Slovence. V Rimu je zasedala vladna komisija ( Commissione governativa), ki parpravja «paket» za naše pravice. V tej komisiji je tudi 5 Slovencev. Komisija ni še zaključila svojega dele in troštamo se, da ga bo kmalu zaključila v naš interes. Od 15. do 19. oktobra je sparjeu papež u Rimu nad 5 tavžent Slovencev. Med njimi so bli tudi Slovenci iz Benečije in Kanalske doline. Papež je napravu govor in jih pozdravu u našem lepem slovenskem jeziku. Ob tisti parložnosti je sparjeu tudi na ša dva duhovnika, gospoda Cenčiča iz Gorenjega Tarbja in gospoda Pre Marija Černeta iz žabnic, ki je puno ljet opravju mašniško službo u Tapolovem in poten u Lažeh pri Podbonescu. Dne 24. novembra smo odkrili u Čedadu spomenik Ivanu Trinku in je bla u Spe-tru velika komemoracija ob 25. letnici njega smarti. Na komemoracijo je par-šu tudi videmski nadškof Battisti. Tudi on nas je pozdravu po slovensko in pohvalil tiste naše duhovnike, ki učijo božjo besedo u našem materinem jeziku. Pohvalu jih je, da se tučejo za pravice ponižanih ljudi. In ko smo use tele reči videli in poslušali, ne moremo ne biti ponosni, za to, kar smo: Slovenci. Ob teh rečeh, ob teh dogodkih gledamo žalostno na tiste, ki so odpadli od našega zdravega dreva, so kakor suhe veje pod močnim in zdravim kostanjam. Če jih ne gozdar pobere za kurjavo, za oginj so obsojene na gnilobo, da zagnijejo. Usmilijo se nam tisti, ki jih je mati učila po slovensko kot nas — in so pobirali podpise proti svojemu slovenskemu jeziku, Poturice! Janičarji! Papež in naš nadškof, ki nista Slovenca, se učita po slovensko, nas pozdravita po slovensko, ljudje pa, ki so paršli na svjet iz telesa slovenske matere, zaničujejo naš jezik in pobirajo podpise, da bi ta lepi jezik odpravili, uničali, odstranili iz naših vasi. Sramota! Donašnji dan je začetek časa Slovencev (era Slava) in mi smo ponosni, da spadamo u ve-liko družino slovanskih narodov. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH SOVODNJE V saboto 15. decembra 1979 sta se poročila u čeplje-ški cerkvi Antonietta Bucchin (Bukinova) iz Gabrovice in Paolo Cont iz ščigli, ki poje u oktetu «Nediški puobi». Njega parjatelji od zbora «Nediški puobi», njeso mogli manjkat na teli žembi. Takuo so lepuo zapjeli par maši, da so ble še malinge vesele. Po maši, potem ko sta postala puob in čeča mož in žena, so zapjel pred cerk-rodnih. vijo še venec beneških na- Ne samuo noviča, vse Ce-plešišče je bluo veselo. Mlademu paru, ki bo od sada živeu u špetru, želimo puno sreče in zdravja v njih skupnem življenju, pa tudi puno zdravih in veslih o-trok. V nedeljo 16. decembra 1979 je umaru u čedajskem špitalu Petricig Gino (Mar-ghetu) iz Tarčmuna. Imeu je samuo 43 ljet. Njega pogreb je biu u Tarčmunu u to rak 18. decembra. Na pogreb so par-šli bratje in sestre od usjeh kraju: iz Furlanije, iz Francije, Belgije in iz Napoli. Naj gre žalostni družini naša tolažba. SPETER FARWEST U ŠPETRU Unedeljo 30. decembra so aretirali karabinirji u špetru, u nekem baru, dva mlada, ki sta se kregala in tu-kla, potem pa sta pamesla na dan - iz gajufe - usak svojo pištolo. Bluo je kakor u farwest. Sreča je bla, da nista strejala, morebit tudi zavoj o tega, ker so paršli kmalu karabinieri in odpeljali u paražon razkačena «kavboja». Morebit je use začelo za škerc, ki pa je biu lahko parpeju do hudih konsekvenc. Mi želimo, da do takih reči ne pride vič in da bo živjelo med našimi judmi zmjeraj dobro parjateljstvo. Božične jaslice u Beneški Galeriji Pisali smo že, da je Beneška Galerija, ki jo upravlja društvo beneških likovnih umetnikov u špetru, usak dan odparta. Poskarbeli so tudi za lepe božične jaslice (Presepio), kakor vidimo na sliki. Djelo je napravu Anton Trinco, Petrinov iz Debenjega. (Foto Giovanni Vogrig). Sarženta Na Božič je umarla u videmskem špitalu Maria Cosmacini. Bla ja pridna in poštena žena. Nje pogreb je biu u Špetru, u četartak 27. decembra. Rajnko Marijo bomo ohranili u ljepim spominu. SV. LENART Hrastovje Zapustu nas je Emilio Primosig U čedajskem špitalu je umaru Emilio Primosig iz naše vasi. Imeu je 70 ljet. Raj nik Emilio je biu puno poznan po useh naših dolinah. Biu je pošten in simpatičen mož. Rad je brau tudi Novi Matajur, na katerega je biu naročen. Njega pogreb je biu par Sv. Lenartu u četartak 20. decembra. Naj gre žalostni ženi naša tolažba. Podbonesec Komunski konsej u Podbonescu Pred kratkim je komunski konsej sklenu, da se zapravi 200 milijonov lir za postrojitev odtočnih kanalov (fognature) u Podbonescu. Za postrojitev komunskega sedeža pa bojo ponu-cal 108 milijonov lir. Sklenili so tudi, da bojo prodali en šolabus in kupili novega. Konsej je še pooblastiu šindaka, da se upre na sodišču pruoti INAM, ki zahteva 11 milijonov 275 taužent lir, ki jih je Ištitut zapravu za tiste, ki so bli telesno poškodovani, kadar je padla «passerella» čez Nedižo pri Španjutu. Komun je dau 100 taužent domačim krvodajalcem iz nediških dolin. BJAČA U saboto 22. decembra je po hudi boljezni umarla u čedajskem špitalu Angelina Raccaro uduova Raccaro. Stara je bla 77 ljet. Nje pogreb ji biu u Lan-darju u nedeljo 23. decembra. Naj gre družini in žlahti naše iskreno sožalje. GRMEK V četartak 6. decembra je biu za ljudi Velikega in Malega Grmeka velik praznik. Asfaltirali so jim ejesto in djelo, ki ga je opravla firma COIS iz Vidma, je koštalo nad 140 milijonov lir. Garmičani so se organizirali in so o pudan in pu na-pravli delavcem dobro kosilo, kar na ejesti, kjer se križajo poti za u Veliki in Mali Grmek. Franc Ceku in Sergio Po-lonken sta u kuneti pekla dobre reberca in klobase. Konselier Elio Mohoru in Aldo Pičulnu sta skarbjela za organizacij on: posodo in pijačo, žene: Elsa, Olga in Franka so kuhale in razdajale. «Kaj bomo jedli samuo reberca in klobase?» smo uprašali Franca Cekovega, ki jih je peku pod zidam. «Ne, nagudniki, bo še nekaj druzega!» nam je od-guoriu in smo pogledali gor po ejesti, ki pelje iz Malega Grmeka do križišča. Tedaj smo zagledali Bepčja Uhaco-vega, ki je pelju s karjuolo dobro paštošjuto pruoti nam. Oglednih smo se na drugo stran, na ejesto, ki pelje iz Velikega Grmega do križišča. Ljudje so se razveselili in zasmejali: Gildo Bledčju je parpeju u karjuol no veliko polento in puno sjera. Za njim je copatala žena Elsa z dobrimi butiljkami u rokah. Na improvizirano kosilo so paršli delavci od COIS, tehniki Grmiškega komuna, predstavnik «Ente Economia Montana» in drugi. Za pit in za jest ni manjkalo niti za tiste, ki so šli mimo grede, gor ali dol. Asfaltirana ejesta u dva Grmeka je dobro djelo in bo olajšala težave teh naših ljudi, jim bo zbuojšala 'življenje. GORENJE BRDO Umaru je Elio Štefanu U torak 18. decembra ziu-traj je umaru po dugem tar-pljenju u videmskem špitalu Elio Predan - Štefanu po domače. Elio je biu adan od desetih bratov in sester, ki so se rodili u Štefanovi družini. Imeu je 53 ljet. Ker ni bluo d j eia in zasluška doma, je muoru tudi on, kot usi njega bratje in sestre, s trebuhom za kruhom po svjete. Odšu je zlo mlad djelatubel-gianske rudnike (miniere). Po trinajstih ljetih teškega djela pod zemjo, je postal invalid in šu u penzion. Ko se je vamu z družino iz Belgije, je vič ljet živeu u Kr-minu, potem pa u Frati, blizu Romans d’Isonzo, kjer si je ukupiu hišo. Zdaj, ko bi biu lahko uživu sad svojega tardega dela, ga je parjela zaharbtna boljezan in spravila u prerani grob. Zapustiu je mlado ženo Ano, ki je utreh mjescah zgubila moža in mamo. U veliki žalosti je zapustiu tudi sina Silvana, brate in sestre. Rajnik Elio je želeu biti podkopan u rojstnem kraju Njega pogreb je biu u četartak 20. decembra na Lje-sah. Puno, rjes puno pariate-lju, posebno minatorju, ki so z njim delali in ga poznali, ga je spremljalo k zadnjemu počitku. Ranjkega Elia bomo usi ohranili u ljepim in večnem spominu. SREDNJE PODSREDNJE Tragična smart mlade čeče Globoko žalost je zadjela številne par j atelje znane Martiničeve družine iz Pod-srednjega ob trgični izgubi njih drage Lucie. Posebno velika žalost pa je u družini, u kateri je puno sester in bratov in se imajo usi radi med sabo. Lucia je šla djelat u fa-briko u Leproso, blizu Pre-mariaoco, kot usak dan, tudi 13. decembra. Biu je nje guod, nje imendan. Kadar je končala djelo, ja šla iz fabrike skupaj s parjatelco Carlig Francesco. Kadar sta stopile na ejesto, je prišel mimo avto, ki ga je vozu Orsettig Lorenzo in je po-vozu obe dekleti. Medtem, ko je dobila Francesca Carlig manjše poškodbe, se je hitro videlo, da za Lucio ne bo rešitve. Hitro so jo odpel j ah, najprej u čedajski, potle pa u videmski špitau. Nažalost, usa izdravniška pomuoč je bla zastonj. Po dvjeh dneh agonije je Lucia umarla. Ni bla še dopunla 27 ljet. Nje veliki pogreb je biu par Sv. Lenartu u torak 18. decembra. Rjes punno ljudi jo je spremljalo do nje preranega groba. Usi prijatelji in Novi Matajur izrazajo žalostni družini globoko sožalje. DREKA Oženjeni in neoženjeni so se pomerili na športnem igrišču u škrutovem. Udobili so tisti, ki so imjeli šene doma. Zarjes simpatična je bila nogometna tekma (footbal) med oženjenimi in neoženje-nimi iz Dreke na športnem igrišču u škrutovem, ki so jo igrah u nedeljo 2. decembra. Igro je paršlo gledat puno ljudi «navijaču» za puobe in za može. Od začtka so puobje udo-b j uval 2: 0. Potle so se možje bal, da jih bojo žene kregale, al pa se jim smejale. Zatuo so se razkačili in nasadih puobam štiri goale. Končni rezultat je biu 4:3. Dobili so možje. Sodnik tega simpatičnega športnega srečanja je biu Adriano Crainich. Za te oženjene so «usadih» goal: Gianfranco Feletig, Ci-cigoi Mario (dva) in Marti-nig Silvano. Neoženjeni: Trusgnach Marino in Drescig Roberto (dva). Puobje so poraz teškuo požgarli in že sada brusijo... noge, da bojo varnih te oženjenim milo za drugo v prihodnji pomladi. Na sliki vidimo zgoraj ekipo oženjenih, spodaj pa neo-ženjenih. Tonca Ponediščak - Luciano C.hiabudini kampion na Tele-friuli Lokalna televizija Tele-friuli ima posebno tražmi-šjon Glej kam greš (Guarda dove vai) ki jo usi radi poslušajo. Kviz, ki mu narbuj sledijo, so uprašanja in odgovo ri o zgodovini (storia) Furlanije, tradicije in navade. Na zadnje tri puntate se je predstavil naš dragi Tonca Ponediščak - Luciano Chiabudini. V treh tražmi-šionah od 5.-12. in 19. decembra je znu odguorit na usa uprašanja in ko pišemo tele varstice je šele kampion. Kar je bluo narbuj ušeč beneškim Slovencem, ki živijo po naših dolinah in po Furlaniji, so ble besjede, ki jih je Luciano povjedu po televiziji u našem ljepim slovenskim jeziku. «čem rad pozdravit po našim use Slovjenije, ki poslušajo. Buog di sreč j o, sjera in kruha nam čez uha!». Vidite, kajšne glave imamo u naših dolinah. Ponedi-ščakova ni za usak dan. Njega je glava za praznik, taka, ki djela čast usem našim dolinam. Želimo mu, da bi ostù ku kampion še puno cajta na nogah! Ne zažigajte po senožetih, so veliki štrafi! Ko smo trebili senožeta, smo zmjeraj zažigali listje in suhe drobne vjeje. Od sada naprej se ne bo smjelo vič zažigat. Takuo določa deželni zakon (legge regionale ). Samuo če zanetite oginj in da vas dobijo host-ni čuvaji ( guardie forestali,) plačjate najmanj 50.000 (petdesettaužent) štrafa. Kakuo se bomo pomagali? Listje pustimo u kupu, var-žemo nanj vjeje in počakamo, da zagnije. Uredništvo in uprava, kolektiv in odgovorni urednik so prejeli veliko število novoletnih voščil od ustanov, društev, organizacij in posameznikov. Ker nam je nemogoče vsem odgovoriti, se s temi vrsticami globoko zahvaljujemo za voščila in želimo vsem obilo sreče v letu 1980. Božične jaslice v Beneški Galeriji v Špetru