„ fak M r.««	«**
ja prâxnikot.
^ed ' daily exeept Saturday Sund«y« Holiday».
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški In upravmfcki prostori; 2S57 South LawndaU A v«.
Office of Publication: 2657 Soutli Uwndal« Av«. Telephone, Rockwell 4'.>04
.year xxxl
Ona liaU Ja 96.00
■■ '"»>< ''»" «altar January 1«, IMS. al «Im poet-offlM at QU—, lUtaata. under U» Art of Omit— ot Marek I. tli«.
chicago. ill.. četrtek, h. junija (june 8), mi»
Subscription |6.00 Yearly
STEV.—NUMBER 111
Acceptance for wailing at apecial rate of poaUfo provided for In »Oction UOS, Act of Oct. 8, 1017, authorised on Juoa 14, IBIS.
I1LER POVELIČUJE JUNAŠTVO
nemških čet
iktator ponovno napadel demokracije
OVRAZNIKI NACI-
jevposvarjeni
*
Berlin. 7. jun. — Okrog 20,-
* nemških vojakov, ki so ae ili v španski civilni vojni na ani generala Franca, se je eležilo parade zmage v -Berili. Po končani paradi so se rali v Lustgartenu, kjer sta , pozdravila Hitler in maršal jering, letalski minister. Hitler je v svojem govoru veličeval junaške čine nemih vojakov v španski civilni jui, obenem pa je napadel An-jo in Francijo, ki skušata ob-ti Nemčijo" s sovražniki, da tavita njen pohod. "Ako bo-vojni hujskači kdaj napadli emcijo, bodo naleteli na od-, o katerem se jim niti ne sa-a/' je kričal Hitler. "'Vaša rba v Španiji, ki je bila tudi rU za Nemčijo, je bila zaeno uk in svarilu našim sovražni-n.	. • »
Diktator je v svojem govoru lenil aktivnosti nemških in ilijabskih čet v' Španiji, ki so k prva javna demonstracija jev, ki jih zasledujeta obe drvi. "Mednarodna plutokra-jaie sedaj noče razumeti in priznati našito motivov " je idaljeval Hitler.. "Angleško francosko časopisje je namerna širilo laži med svojimi či-telji, da hočeta Nemčija in I alt j« podjarmiti in razkcfcntff unije in se polastiti.injenih donij. Ker zgodovina potrju-da sta Velika Britanija in rtrnija z oboroženovsilo osva-ili koloni je, so nam očitali, da l naši cilji isti,"
Parada nemških čet, ki so se tkaj dni prej vrnile iz Španije, (.'je pričela zjutraj iz taborila v.Doeberitzu in se potem fcdaljevala v Berlinu. Vojaki ) pahtdirali po berlinskih ulito v istih uniformah, katere i nosili v Španiji. Vsak vojak t nosil Ačlt, na katerem so bila rezana imena onih, ki so padli
fšpanaki iivilni vojni. .. . <
« * 1
fota spet zaprla
\uncem
Parnik St. Louit Vrinil proti Evropi
Miami. Pla., 7. jun.-nNemški lr,l'k St. liouis, na katerem se «JJ» M7 židovskih beguncev INemčjje, je odrinil proti Ev-kf> J« bil kapitan po radiu Formiran, da je Kuba ponov-'-»prla vrata beguncem. Prej p i"1 kapitan obveščen, da bo ¡*n*ki vlada dala začasno za-I* »*guncem na svojem ozem-
Madden proti špio-noži v tovarnah
- Pravica kolektivnega pogajanja ovirana
r
' Washington, D. C. — (FP) — J. F. Madden, načelnik federalnega delavskega odbora, je opozoril kongres na špionažo v tovarnah, ki v veliki meri ovira delavsko pravico kolektivnega pogajanja in organiziranja.
On je nastopil pred senatnim delavskim odsekom, ki je otvoril zaslišanje o zakonskem načrtu, ki prepoveduje uposlitev špio-nov in stavkokaoov v industrijah. Avtor načrta je senator La Follette, progresivec iz Wiscon-sina.
Madden je priporočal sprejetje načrta, ker Wagnerjev zakon ne more biti izvajan učinkovito proti delodajalcem, ki uposluje-jo špione za zatiranje unijskih aktivnosti. Načrt tudi prepoveduje nošo orožja kompanijskim stražnikom zunaj tovarn. Načelnik delavskega odbora je predložil članom odseka listo razsodb proti delodajalcem, ki so najemali špione pri zatiranju unijskih aktivnosti.
Med vodilnimi korporacijami, ki so najemale špione, so bile Jones & Laughlin Steel Co., Mackay Radio &. Telegraph Co., Hearst Publications Inc., Pennsylvania Greyhound Lines, Remington & Rand Co., Consolidated Edison Co., Montgomery & Ward Co., Yale & Towne Mfg. Co. in Brown Shoe Co. Madden je dejal, da učinkov aktivnonti špionov v tovarnah se ne more pretiravati.	J
m
nfcrf*^ 'ML '	• / a.
Borba za osvobo-ditev rudarjev >
Unije in bratske organizacije-	,
naznanile kampanjo
Chicago. — (FP) — Obrambni rudarski odbor v DuQuoinu je S podporo dvesto delavskih in bratskih organizacij pričel kampanjo za osvoboditev petih mladih rudarjev, ki so v zaporu na obtožbo umora že od 1. 19S8. U-mor izvira iz konflikta med organiziranimi rudarji. Zdaj ao voditelji obeh rudarskih unij v Illinoisu ;podprli kampanjo za osvoboditev rudarjev.
ata beguilLtm	Načrti kampanje so bili se-
stavljeni po konferenci med u-nijskimi uradniki in governer-jem Homerjem. Ray Edmund son, predsednik illinoiskega ru darskega distrikta UMWA, in David Reed. uradnik progresivne rudarske unije (ADF), sta apelirala na governerja, naj po-milosti rudarje.
Edmundson, Reed in Reikben Soderstrom, predsednik državne delavske federacije, so potem podali skupno IzjaVo, v kateri so naglasi», "da bodo zaprti rudarji še nadalje predstavljali simbol zločeste civilne vojne na premogovnem polju v Illinoisu, do* » 1^'aianj med predsed-1 čim bo osvoboditev odstranila ,nvodiUilji dobrodel- glavno oviro miru v industrijah."
I**?'Bm?.i	iJe	Rudarji so bili obtoženi, ds so
JK * J1e,_nah.-. oni oddali kroglo, ki je ubila Izvemo Miller, hčer nestavkarja,

j,, krožil ob obrežju od zadnjega fietka in ča-
« '«¡'in
KONSOLIDACIJA FRANCOSKE OBOROŽENE SILE
General Gamelin ime-novan za načelnika vojnega sveta
VOJAŠKA POSVETOVANJA V LONDONU
^ Pariz, 7. jun. — Francoaka vlada je včeraj imenovkla generala Gamelina za načelnika vojnega sveta in vrhovnega poveljnika oborožene in obrambne sile. Istočasno je bil podadmiral Jean Darlin izbran za poveljnika bojne mornarice in dobil pozicijo admirala. General J. Vuillemin je bil tudi povišan in imenovan za vrhovnega poveljnika letalske sile.
s konsolidacijo svoje oborožene sile hoče Francija dvigniti svoj vojaški prestiž. Francoski generali niso doslej , igrali važne vloge v političnem -življenju, toda situacija se je zdaj iz-premenila.. Francija je pričela posnemati nacijsko Nemčijo in fašiatično Italijo, kjer imajo visoki vojaški častniki vplivno besedo v vodstvu drugih faz narodnega življenja.
Člani . Daladierjevega kabineta so ae sinoči ponovno sestali na izredni seji, na kateri so razpravljali o komplikacijah in potežkočah, ki so bile potisnjene na površje, ko je sovjetaka Rusija zavrgla^ anglešk-francoski načrt glode sklenitve militari-stične in obrambne zveze. > Zunanji minister Bonnet je pojasnil članom Kabineta vsebino an-gleško-francoakega odgovora na zadnjo rusko noto, v kateri je sovjetska vlada pojasnila, da je ona za sklenitev take utilitaristične zveze, ki bi ščitila tudi Estonijo, Letsko, Finako in druge baltiške države pred agresijo. Te države so dale razumeti Ix>ndonu, Ptfrizu in Moskvi, da ne vidijo nevarnosti tjpvražnega napada in da ne potrebujejo zaščite, kar je povzročilo nadaljnje Komplikacije v pogajanjih O aklenitvi vojaške zveze.
Francoska vojaška misija je zadnji teden odpotovala v London, da se posvetuje s člani angleškega armadnega štaba. Rezultat razgovorov, ki se tičejo tudi militaristične kooperacije s sovjetsko Rusijo, še ni bil objavljen.
Sporazummedavtno MEHßKIDELAV-um/o in dražbo CI NAPOVEDALI
BOJ FAŠIZMU
Martinova grupa dobila carter od ADF
Detroit, Mich.» 7. jun.—James F. Dewey, član spravnega odbora federalnega delavskega department*, je sinoči naznanil dosego sporazuma med avtno unijo, včlanjeno v CIO, in Briggs Mfg. Co. glede končanja stavke v tovarnah te družbe. Zaradi stavke v tovarnah te kompanije je moralo počivati okrog 70,000 avtnih delavcev,
Dewey je dqjal, da se bodo pogajanja glede pogojev s|>orazu-ma nadaljevala danes, nakar bodo člqni avtne unije odločili, ali sprejmejo pogoje ali ne. Ako jih bodo odobrili, bo sedem torn te družbe obnovilo obrat utri. * . Ijj -
Washington, D. C.. 7. ju—A-meriška delavska federacij* Je včeraj podelila ¿arter neodvisni avtni uniji, katere predsednik je Homer Martin. Ta je isti, ki ga je federacija vzela iHftni uniji, ko je izstopila iz ADF 1." 11M îri se pridružila CIO.
William Green, predsednik ADF, je osebno izročil čarter Martinu in članom odbora avtne unije, ki so prišli v Washington. Ta je bil prvič izdan uniji- avtnih delavcev v avgustu 1..1935, ko še ni bilo nukola med AIXF in CIO.	' ' ' -
va
%
Delodajalec obsojen v zapor
Wheeling, W. Va. — Sanford Lerner, pod predsednik Standard Trouaer Co., je bil obaojen na šest mesecev zapora in plačitev $500 na obtožbo kršenja zakona minimalne mezde in maksimalnega delovnika. Lerner ni hotel izročiti rekordov administraciji mezdnega zakona.
Sodišče odloči o —
, ► ' . Tj * ;
zaprti delavnici
Akcija delodajalcev
v Californiji. ^
i
Kan Fnancktco, GaJ. — (FP) — Tukajšnja organizacija delodajalcev je pozvala državno vrhovno sodišče, naj definltivno odloči, ali je zaprta delavnica legalna ali ne. Akcija je odmev razsodbe v slučaju Howard Automobile Co., ki je vložila priziv pri apelatnem sodišču v zvezi s konfliktom z unijo, ki je v boju za zaprto delavnico.
"Naše mnenje je, da mora biti pridružite v k uniji prostovoljna," pravi organizacija delodajalcev v svoji i>eticlji vrhovnemu sodišču. "Ne verjamemo, Ha je sekcija v delavskem pravilniku naperjena proti delodajalcu, da se ga prisili v podpis pogodbe, s katero se obveže, da bo uposleval samo unljake delavce in izključil Vae druge." .
Unija avtnih delavcev in prodajalcev se je tudi obrnila na Vrhovno sodišč« z apelom, naj odredi zaslišanje glede Slučaja Howard Automobile Co. Organizacija Associated Farmers, ki j« aktivna v kHrnpanJI proti unijam, je podprla peticijo delodajalcev.
Enotna fronta proti to-talitarnim državam
IZJAVA DELAVSKE. GA VODITELJA
Mexico City, 7. jun. — Mehiški delavci bodo vodili boj proti fašizmu v državah latinske A-merike, kadar in če bo isbruh-nila nove svetovna vojna med demokracijami in totalitarnimi državami.. Tako je izjavil Vin-cento Loml»rdo Toledano, predsednik Mehiške delavske zveze.
Njegovo mnenje je, da bodo enotno protifašistično fronto, če bo izbruhnil konflikt, tvorile Združene države, Velika Britanija, sovjetska Rusija in Fran-ciju. Toledano je |>oleg predsednika Cardenasa najmogoč-nejš%gaebnost v MehlHl v tem mometitik-^T^—^ \. ■ • .
*un je dalje^izjavil, da še vedno upa v sklenitev militaristične zveze mod Veliko Britanijo, Francijo in sovjetska Rusij Ko DO ta postala dejstvo
Rusija ;vo, bo tthskih
lM>rba-proti fašizmu v la republikah olajšana. On je. tudi predsednik' »Splošne delavske ¿veze latinske Artierike,Jki . že vodi kampanjo, da pripravi do-lavoe v teh državah nit borbo proti fašizmu, ki je pričel dvigati glavo. < • _ . "Trdil sem in še trdim, da Mehika ne bo ostala nevtralna v prihodnji avetovni vojni, niti Združene države," je rekel Toledano. "V borbi proti fašizmu je nevtralnost izključena. Tudi vlade nekaterih latinskih držav, 'ki prikrito simpatizlra/o s fašisti,-se ne bodo mogle upirati ljudski vtgji."
I " Mehiška delavska «veza je hrbtenica revolucionarne (vladne) stranke, edine legalne stranke v Mehiki. Toledano Je dejal, da ima 075,000 članov. Organizacija se je zavsela tudi m lojalistične begunce iz ftpanije, da dobijo zavetje v Mehiki. Toledano je rekel, da bo v prihod-{njih tednih prišlo okrog 25,000 španskih beguncev v Mehiko. 'Prva grupa 1650 oseb bo dospela v Vera Cruz 11. junija in tamkajšnje delavske unije jih bodo sprejele z velikimi manifestacijami.
Devetdeset milijonov za gradnjo cest
I Springfield, III., 7. jun.—Višja državna zbornica Je včeraj sprejela načrt, Jti določa >00,-000,000 za gradnjo novih cest v Chicagu in okolici-in dodatno vsoto f:t0,000,000 v Iste svrhe v drugih krajih države. Načrt je bil aprgjet s 20 proti 14 glasovom. Proti so glasovali republikanci.
Franco grozi ANGLEŽI ZAHTE-
Angliji in Franciji
Vojaiki tribunali f. zaposleni
BurgoM, Španija. 7. jun.—General Francisco Franco je včeraj udrihal po Veliki Britaniji in Franciji, "ker sta zavzeli aovraž-no stališče napram novi Spani-ji'Vpn je govoril pred člani narodnega sveta, najvišjo narodno sbornlco.	*
Franco je zapretil z ekonomsko vojno proti vsem, ki skušajo ovirati pot Španije v blagostanje. Dejal je, da bo on vodil borbo proti obkolltvi španske države in dvignil življenjski standard ljudatva. Španija mora postati v gospodarskem o tiru neodvisna.
"Dogovor, ki je postavil bazo med Španijo in Francijo, se izvaja na način, ki škoduje španskemu gospodarstvu," je rekel Franco. "Krivda je na strani Francije. Anglija tudi drži del bogastva nrfših bank In ga noče
izročiti.'/
Diktator je opozoril voditelje, da ;kqnec civilne vojne ne |x>me-da je ta bila konec tudi disciplino in doprinašanja žrtev. Ofettziva je bila transferirana le n* drugo,polj«. Borba se bo nadalje vkla na iroa|n)dar*k*tfi |k»Iju in Španija bo morala gledati, da Ik) uvažala le .najbolj potrebno blago is tujezematva. "Nacionalistična zmaga je bila zmaga tudi novih ekonomskih ngčel nad rtartmi teorijami," je izjavil general. , "Mi vemo, da je tajna ofensiva proti Španiji v teku in to vodljd prostozidarji in komu-histi, ki Imajo oporo pri takotva-nih demokracijah."
Madrid. 7. jun. — Fašistična tajna policije je sinoči aretirala dvajset oseb na obtožbo pobijanja duhovnikov in nun in pleni-tve cerkva v času civilne vojne. Več sto ljudi je bilo aretiranih tudi v Barceloni, Murclju, Ali-eanti in drugih mestih.
OsenjnaJst vojnih sodišč ope-rira v Madridu s fsilno paro. "Claika" oseb, ki so osumljene različnih zločinov in prestopkov, j« v (Milnem razmahu. Fašisti so priznali, da je bilo od 2H. marca do 26. maja 6HH oseb obsojenih v smrt In ustreljenih.
VAJO NOV V0-LU.NI SISTEM
Chamberlain uvaja v iistične metode V
OPOZICIJA SE NE
MORE ZEDINITI
11**don. 7. jun. — Zahteve po revisijl volilnega sistema so spet na dnevnem redu in dobile ao že močno oporó pri ljudstvu. Chamberla/nova stranka, ki je dobila sanio 5,1 odstotkov glasov pri Zadnjih parlamentarnih volitvah, oposicionalne stranke p* 47 odMtntUv, ima kljub temu 70 odstotkov afdešev v parlamentu, ogromno veČino, opozicija pa 30 odstutkov.
Kritiki očitajo Chamberlainu, da ao poslužuje fašističnih metod v politiki On Ima zaslombo pri finančnih Ititaresih*. Člani njegovega kabineta z nekaj is-jemami ao bogatini. Chamberlain ima v avojih -rokah večjo oblaat neko katerikoli drugi premier od čaaa svetovne vojne. • Število Odborov in komisijski vodMo Industrijsko in trgovinsko žrvljenje, se je ^večalo, odkar je Chamberlain na vladnem krmilu. Vlada daje subvencije podvsetjem, ki bi drugače bankrotirala. Kljub temu statistika kaše velik padec izvoza angleških produktov, poleg tega 1>a je dežela odvisna od uvoza blaga is tujezematva bolj nego je bila kdaj prej.
Voditelji oposicionalnih strank, predvsem laborlti in liberalci, ao pričeli kampanjo, da Anglija dobi volilni siatem pro-porčne reprezenU|clje. Uspeh kampanje bi bil večji, ako bi se voditelji /.ediniII, toda doslej se Se niso pokazala znamenja, da ae bo to /.godilo v bližnji bodoč-iiohi i. Dokler I »od o razcepljeni, bo konservativna stranka še zmagovala.
Chaml>erlaiu se zaveda svoje moči, zato iioče uiti odgovarjati na vprašanja, ki mu Jih atavijo predstavniki oposidije v parla-, montu. Kadar sploh odgovarja, so njegove baaade nejasne In dvomljive.
vroP<. ko se je naha ( ,f"» milj (Ki Havane,
pristani**. , y ^ ^ ^ ^ rudar.
* '"fk. 7. jun; — Odbor	ji pred šegtimi leti. Akcija obeh
jjj"ke l*egunce je včeraj	rudarskih unij v prilog zaprtim
na P^vd^ednika, naj in-	rudarjem Je prvi znak koopera-
5B fV juncem na	cije med njima od tistega časa.
, , " st l^iuis in jim dovoli _ '
J "" »nv riako ozemlje. Med J* okrog 400 žensk in
ira!
ura
¿F*Q lovskih
^ « Arkansasu
N Hluff,
Ark. — Vai p*-' v tem mestu so
l,rtf» Arkansa. •aintu i
por proti uniji zdrobljen na vsej črti. Kompanija je priznala u* nijo in podpisala pogodbo, ki do^ loča zaprto delavnico, zvišanje plače in skrajšanje delovnega tedna na 48 ur. Unije Ameriške delavske federacije in Kongresa induatrijskih organizacij so Baking podpirale pekovske delavce v
Baking
unijo postavki proti Arkansas R ^ • tem jt bil od- Co.
Anglež ubit v bitki z Japonci
Bivii predsednik Kitajske umrl
SanghaJ, 7; Jun.—Anglež R. iVf.^inkier, bivši policijski in-t peklor v Sanghaju, Je |s»dlegel IKiškodlmm, katere Je dobil v napadu t Japonskimi mornarji, Tinkler je bil uradnik angleške iitkstilne kompanije, ki ima tovarno v - industrijski sekciji Sanghaja, Ja|n>nsko |h»iočIIo pravi, da je napad rta Tifiklerja sledil, ko Je zapretil, <la bo ustrelil nekega Japonskega častnika, ki Je z grupo vojakov prišel v tovarno, da ustavi bitko meji ki-kitajskimi delavci, -
Tokio, 7. Jun. — Japonska ča-Hopisna agentura Douiej je dobila |s»ročilo iz Tientslria, da Je tam umrl Hsu ftihčang, ki Je bil predsednik kitajske . republike od 1. 1018 do 1. 1022. Slnhčang Je »>il j«tar Ml let In umrl Je v kla-novapju svojega prijatelja v angleški «koncesiji. Iz: (SilitičnegN življenja se j^uujaknil pred desetimi leti.

Pogled M kita>*i mimk km«y. kjer ao Japoari zaaedli «adnarodna	•
nmt^ ' ^ SmtrVU	*** t™**" *
morali
Faiisti povzročili kraval v parlamentu
Oslo, NorveAka, 7. Jim.—Mladi člani stranke narodne enotno sti, stranke s fašističnimi tendencami, m (»ovzro'ili kraval v parlamentu, ko so pričeli metati pokalice in letake med poslanec. Petnajst demonstrantov Je (silicija aretirala.
Zamorec vztraja v borbi proti	'
upravi univerze
Jefferson City, Mo.' -a K'Job odloku -federalnega vrhovnega • , hm! i še*, skušajo državne vzgojne avtoritete preprečiti zamor- _ skemu dijaku Lloydu Galnesu . pojuijanje državne universe. Ga Ines se je obrnil na sodišče potem, ko ga Je uprava universe na podlagi. državnega zakona itkušala premestiti na drugo u-niverzo, Vrhovno s»»dišče Je raz-Sodilo, da irua orf (»ravico |K»l»a-jati ilrsavno Univers«) In (»alnes vztraja pri svoji zahtevi, da ga " mora univerza »prejeti, Odvet-hikl-državne universe naglašajo, da zakon, ki g« Je sprejela dr-•žavna zbornira, daje^ enake . vzgojne prilike zamorcem ■ na ¡. univerzi Lincoln. Ako Id ga državna univerza sprejela, bi*nastale kom pi I kadi Je in ne mogla hi v «držat i discipline med »m»Io-polUiiiili dijaki,, je argument.
' I "	- 4
Vozniki avtobusov zapretili s stavko
Han Kmiicjaco, Cat Coanl-ki »avtobusov družile Pveftk-Greyhound Unas so t veliko, ve-Aino «MlKlaMovali za oklic stavke, Ce ne Ifo |»rituala njih unije kot (»red»ravnice pri kolektivnih pogajanjih. Federalni delavdki odbor" je molitvah wiredII, da Je Mhija lej/alria predstavnica vos nikov |»ri kolektivnih |s»gaja -njih, Ma kom(tanl>a je m»če -priznati Ako bo Isbruhnila sttv- ' ka, bo uatavila vas avtobusni promet na izpadu.
Glasovi iz
naselbin
THE ENUGHTKWODn
IM L ASTMI* A ILOnna
pO«»rOMNB JKUKOTS Ikr ■»•—•	■
Želje so se uresničile, izpolnjujejo se. ¡jt nega drevesa, ki jena občinski-zemlji in pa vrtnar . . ,
To drevo z vsemi vejami in z vs4m sadom ter z vsemi ptiči pevci bo prestavljeno za en dan, to je 11. junija, v sosednjo občino, v PIttsburgh, Pa., da se tudi občani sosednje občine razve-dre pod to senco, da si obude lepe mladostne spomine ob ubrano zapeti slovenski pesmi, ki bo privrela iz grl tu rojenih slovenskih "Slavčkov" iz Clevelanda.
IiOdk Seme. .
Clevelandski mladinski pevski
zbori
Cleveland. — Cleveiandskim združenim mladinskim pevskim zborom se bliža petletni jubilej. Sedem je teh zbdrov. Prvi bo stopil v peto leto obstoja v juliju. Ostali so se razvijali na drevesu slovenske kulturne zavednosti drug za drugim, kakor se razvijajo cvetovi na žlahtnem drevesu pomladi.
Mnogo zdravih, dozorelih sadov je odpaolo tekom teh let raz sedmih vej tega drevesa. Upam, da se bodo nekoč razvili v močno drevo istega okusa, iste barve, kakor je bilo drevo in veje, iz katerih je jedro Izšlo. I)a se bomo utrujeni radi ustavili pod onim drevesom, pod okrezilno senco [n bomo s ponosom zrli nanj. Ix>gično tudi brez paberkov ni bilo, a najbolj sočni sad je ostal.
Pomisleki so bili in še obstoje, zakaj ni to drevo s sedmimi vejami, s toliko žlahtnimi in različnimi sadovi bilo prestavljeno na kakšna druga, man j» izčrpana tla, kjer bi bili drevesu dani vsi pogoji za razvoj; kjer bi trud utrujenih delavcev ne bil tolik z donaianjem koreninam potrebnih snovi, da drevo uspeva, se razvija ter da ne usahne. Želeti bi bilo, da je tako. A vprašanje nastane: če ne bi vzklil na oni zemlji, poleg drevesa, brš-Ijin, ki bi se povijal po drevesu in bi zadrževal njegovo rast? A-ii celo zadušil manj močne, manj žlahtne sadove, ki bi odpadli pre-dno dozore? Vprašanje je, ali bi na onih sedmerih vejah prepevali ptički raznobarvni tako lopo in svobodno kakor pr^evajo fodfej ? Kajti ko je ptiču pevcu vzeta prostost, ne poje več tako' lepo. «Mogoče tudi ne bi bilo nič slabega v poslednjem. Mogoče bi bilo trajnejše in bolj trdno, a danes je tako. Prepustimo to bodočnosti.	. "
Danes je tako, da drevo s sedmimi vejami stoji tam, kjer je zraslo. Na občinski zemlji jp vzraslo in na občinski zemlji stoji ter razprostira sedem vej na vse strani, na vse vasi. Občinski last je. Vsi občani imajo e-nake pravice« in vsi enake dolžnosti. Vsem prepevajo ptički na tem (W%vesu, na teh vejah. Prepevajo pesmi, ki so vsem tako znane, domače, ki tako s|iomin-jajo na mladost. Na teh vejah so ptički raznih barv, iz raznih gnezd, a med svojim žgolenjem prisluškujejo, kako poje vrtnar pod drevesom In Že uspešno pobirajo in prepevajd isto znano melodijo slovensko. Potniki se utrujeni ustavljajo v hladni senci pod drevesom in slušajo petje mladih krilatcev, misel jim pa uhaja na lepo, brezskrbno mla* dost: "Mati pela Je tako". "Jaz sem pel tako.. Vsi radi poslušajo, tudi iz sosednjih občin, "krilatcev mladih zbor". Vsi so edinih misli: "Drugih ne, le te naj po jo, ki so tako naše, tako blagodoneče, v srce segajoče, na mladost s|K»minJaJoče." Te, ki so jih čull v zibell. te, ki jim jih ie štvarstvo dalo, te naj |>ojo Vsi"so si ediiri s Prešernom:
"Al' Hou »lovca ni posvaril, le posvaril je puitavea: 'Pasti i>cti moj'ga slaven, kakor sem mu grlo vstvarH'
U H priUAU
FROHVRTA
Harry L. Hopkins (ft?vol, federalni trgovinski tajnik, Henderson, član federalne borzne komisije.
novitev koncentracijskih taborišč, in sicer ne samo za ipozjem-ce, ki so podvrženi deportaciji, marveč tudi za domačine, ako «e bodo predrznili agitirati za spremembo ustave ali delovali proti kapitalizmu. Prijatelji, ne pre-pirajmo se za malenkosti. Največji naš sovražnik je kapitalizem in temu napovejmo boj.
Anton Zornik.
lu pride mrs. Groser, oskrbnica, ki naju je takoj spoznala, ker to je bilo že tretjo leto; ki sva se ta čas nahajala v Chicagu. Ko se nekoliko opergva, pa naprej k Vinku Ločniškarju.
Tam so bili zelo veseli nepričakovanega jobigka. Vinko je takoj rekel, da ima' jako težko nalogo za 30. maja, ker mu je Frances Zakovšek iz Waukegana pisala, da bodo tam priredili "surprize party" Mary' in Franku Setini. Vinku je dala nalogo, da Set i nove na kak način zamoti, da ne pridejo pred osmo uro v Slovenski narodni dom. Ta naloga da mu bo zelo olajšanj, če greva tudi midva z njim v Wau-kegan, pravi Viriko. Odgovoriva, da bomo že videli, ker je še dosti časa. /
Ko se malo odpočijeva, gremo k Johnu Hujanu v gostilno. Naju takoj vpraša, če greva tudi midva v Waukegan in dostavi, da bo šel tudi on. Odgovorim, da še ne veva, nakar mi pravi, naj grem, bom potem vsaj lahko kaj poročala v Prosveti. -
Jack in Vinko sta veliko časa prebila pri balinanju. Moj mož se je vselej pobahal, da je dobil vse gerne. (Mi reče: "Le počakaj, jim bom že pokazal na John R (SND v Detroitu), kako se balina, ko se vrnem.") Za obisk znancev nisva imela dosti prilike, da bi naložila pozdrave v.karo in jih odpeljala v Detroit. ;,V pondeljek; 29. maja, je bil zelo lep dan. Vinko je moral na delo. Torej bom pa malo Tillie pomagala pa v gl. urad bi šla rada, da bi bilo moje ime v Prosveti. Pa sva se premislila, da je bolje, da jih ne motiva, ker itak delajo za nas.
Večkrat sem že slišala o čflea-ških klavnicah, da je jako zanimivo jih pogledati. Torej sva se napotila tja. Ko vstopiva, je bila ravno pripravljena skupina ogledovalcev. V svojo oskrbo nas vzame vodnik. Ko vstopimo, vidimo vsake sorte oglaševanje, tudi to, da so nekateri delavci v uniji. Najprvo pridemo do oddelka, kjer koljejo prašiče. Vse je moderno urejeno, vse gre po vrsti, vse production work, kot pravimo. Potem nas je gnal, kjer koljejo ovce, teleta in govedo, nakar pridemo v prostor, kjer so prekajene šunke in slanina. Vse je lepo obešeno, vse izgovljeno in pripravljeno za pečenje. Prostor je velik in hladan. Vodnik, ki je šel naprej, se ustavi, da nam bi povedal, kaj vse naredijo s tem blagom, toda opazi, da se je večina obiskovalcev porazgubila po prostoru. Pred nama je bil mlad parček, mogoče na lenitovanjskem potovanju. Ona mu reče: "Honey, vzemi eno za spomin." Ko smo bili gotovi, nam vodnik raztolma-či in naroči, naj vselej, ko kupujemo meso, zuhtevamo "Swift Premium/*
ko sva tja prišla, se mi je Jack pritoževal, da mu je nekaj Tasa zelo smrdelo, potem pa je bno bolje. Pravim mu, da je tudi potem, toda nisva tega čutila, ko sva si nosove napolnila.
Zvečer še malo v Delavski center. kjer sva videla več znancev, tudi Kristino Turpin in soproga. Zdelo se mi je, da sem videla tudi Roka Božičnika, toda nisem bila gotova, ker ne mi je zdel preveč rdeč. Vinko mi potem pove, da Je bil tisti Rok. ki dela pri Swiftu in pregleduje tiste šunke. Mogoče je zato rdeč, ker ne malo "posmoka".
Ko se odpravimo proti domu, <em pri vhodu dobila Franka Zaitza in sem ga bila vesela. Ko «eije zadnjič nahajal v Detroitu na predavanju, bi ga bila rada (Dalj» as I sad)
O mladinskem koncertu in drugem •
Hermlnie, Pa. — Vsi, ki smo bili na banket^ 11.^ konvenciji SNPJ v Cievelandu,1 imamo še vedno v spominu tamkajšnje slovenftke mladinske pevske zbore. Prav gotovo bi jih veČina še rada slttala. To priliko bomo i-meli prihodnjo nedeljo, 11, juhi-ja, v Pittsburghu, kjer nastopi 260 mladih pevcev in pevk iz Clevelanda in Bafbertona.
Westmorelandska federacija je na januarski seji razpravljala, da bi vse štiri federacije v Pen ni dobile te slavčke za skupno praznovanje jednotinega jubileja. Ker pa odziv ni bil zadovoljiv, so mladinski zbori pod-vzeli lastno iniciativo in aranžirali koncert v Pittsburghu. Lahko jim damo priznanje, ker w imeli pogum in se niso vstrašili stroškov. Pomislite: 260 slavč-kov bo nastopilo!
Sedaj |pa je naša dolžnost, da pokažemo tej mladini, da čislamo njihovo podvizetje in da ljubimo slovensko pesem. To fto-rimo na način, da prihodnjo nedeljo Hiapolnemo dvorano Sol-diers and Sailors Memmorial Hali v Shenley Parku do zadnjega kotička. Koncert se prične ob treh popoldne. Na programu bo 84 pesmi, med temi vet raznih slovanskih4, kakor tudi ameriške.
Prijatelji petja, dramatike in glasbe so fundamentalni kamon vse civilizacije. S pesmijo In godbo se širi ljubezen med spoloma, med narodi in tudi v družini. Ko sem pred par tedni poslušal po radiu koncert pittsbur-ške mestne godbe, je profesor poudarjal pomen glasbe in vsega, kar je z njo v zvezi. Dejal je, da je resnica, da gre civilizacija zdaj rakovo pot posebno v E-vropi. Toda tudi diktatorjem so dnevi šteti in lahko se zgodi, da bodo naredili svoj konec na otoku sv. Helene, kakor ga je Napoleon. Govoril je tudi dr. Rfr-neš, bivši predsednik Cehoslova-kije, ki je napovedoval padec diktatorjev, nakar se bo narodom zopet vrnila demokracija.
Verjamem v to napoved, ker tlačeno človeštvo bo prej ali slej zopet zahrepenelo po svobodi. To, kar se danes godi pod diktaturami, ne vodi naprej, marveč nazaj. Rodimo torej na straži za obrambo demokracije doma in na tujem. V Penni se bomo seznanili z zakonom št. 134, ki je naperjen proti tujezemcem In njihovim tukaj rojenim otrokom, ako ga bo governer j»odpi-sal. Slične zakonske osnutke I-majo tudi druge države na reŠe-tu, v kongresu pa jih je kar pol tucata. Vsi predvidevajo usta-
Tomsendovci pokopani
Kongresna zbornica je zadnji teden pokopala fantastični pokojninski načrt dr. Townsenda in njegove organizacije in pri tem pokopu so novo-dealski voditelji zbornice na izboren strategični način postavili na javno luč one republikance, ki so pri lanski volilni kampanji podpirali ta načrt samo zato; da so lahko lovili glasove naivnih volilcev.
Znano je, da so se town*endovci — ki že tri leta agitirajo za dvesto dolarjev mesečne pokojnine za vsakega državljana, kadar doseže stArost 60 let — po volitvah zadnjo jesen ba-hali, da imajo na svoji strani dve tretjini republikanskih kongresnikov in senatorjev. Njihovo bahanje je imelo podlago. Saj je znano, da so republikanski kandidatje za kongres drug za drugim indorsirali Townsendov pokojninski načrt in mnogo teh je bilo izvoljenih vsekakor z glasovi Townsendo^ih pristašev.
Razume se, da niso ti kongresniki z malimi izjemami nikdar resno upoštevali Townsendo-vega fantastičnega načrta — saj so vendar v isti sapi na vsa usta kričali, da mora vlada dobro zadrgniti mošnjiček in "Šparati" na vseh koncih In krajih — In ko je prišel Townsendov načrt na glasovanje v nižji kongresni zbornici zadnji teden, so bili ti možje v veliki zadregi. Manevrirali so na vse načine, da bi ne prišlo do poimenskega glasovanja, toda novodealski demokratje so hoteli, da se .fantje pokažejo o-čitno, kaj so in kdo so. * »
In pokazali so sel Samo 55 republikancev in pa 40 demokratov (zraven je bil tudi en pro-gresivec it»- eden farmer-laburit) je imelo pogum, da so glasovali za Tovvnsendov načrt, do-čim j.e —- hočeš ali nočeš —* 107 republikancev In 104 demokratov z enim laborkom vred glasovalo proti načrtu.
. Townsendova utopija je za enkrat jaikopana, ampak politični raketirji bodo še ilolgo živeli ob tej utopi jI. ~ katera se silno lepo sliši.
, I Glas iz Lemonta
Lemont, III. —' Marsikaj čita-mo o tej mali naselbini. Lemont je oddaljen 30 milj od Chicaga. Kdor si Želi svežega zraka in mi. ru, dobi oboje tukaj. Naselbina šteje 3600 prebivalcev. Leži na Tnalem griču. Krasijo jo košata drevesa in Jepi vrtovi. Zjutraj nas pozdravljajo ptiči s svojim žvrgolenjem. Slovencev ni tukaj razen par družin, prav tako tudi ne tovarn. (Famozni klo-šter je oddaljen pol milje.)
Meni se tukaj bolj dopade kot šumenje in vrvenje v Chicagu. Vsa okolica je lepa, kakor tudi njene farme. Moje misli so v Cievelandu, kjer sem preživela toliko let; tam imam tudi svoje drage sorodnike in prijatelje. Preživela sem mnogo srečnih dni v pevskih zborih, igrah in operetah. Do njih še ni umrlo moje čuvstvo irj moje hrepenenje Pride nesreča, ki človeka stiska za srce in ki se ne da tako hitro pozabiti. In to je menda najhujše, Če se izgubi dragega, dobrega moža In očeta na tako tragičen npčjo kot sem ga jaz. Dobe se lj$fdje na svetu, ki simpatizirajo v nesreči, so pa tudi vrane, ki kljujejo srce in hočejo uničiti in očrniti človeka tudi po smrti. Na misel mi pride Gregorčičeva pesem "Na bregu", kjer pesnik pravi: "Jaz se na robu ne ganem, viharju kljubujem, ostanem . . ." Tudi mi moramo dostikrat kljubovati, da ne klonemo usodi življenja. — Pozdrav sorodnikom, klubu 28 JSZ, soc. Zarji in vsem prijateljem.
Franceti Penko, (222 Main st.)
Dne 25". maja t. 1. — samo nekaj dni pred govorom Molotova, ki je odklonil |K>goje Anglije za pakt s Sovjetsko unijo — je nacijskl list "WesUieutache Beobuchter" v Nemčiji, kakor poroča socialistični New leader iz New Yorka, pod debelim naslovom povabil Stalinov režim v Rusiji, naj bo nevtralen z ozlrom na konflikt med Nemčijo in zapadnimi silami in i\aj obnovi trgovinske odnošaje z Nemčijo, v zameno bo (mi nacijska Nemčija rešpektirala današnje ruske meje. Ta list je eden najbolj avtoritativnih glasil Hitlerjeve diktature.
Westdeutsche Heolmchter najprvo poudarja, da je Stalin sam rekel v svojem govoru dne 10. marca, da sovjeti st» ne dajo potegniti v križarsko vojno uapram Nemčiji, nato pa pito:
"Nacionalni socializem ne vodi vojne z državo, ki ima drugačne namene kot so naši ... in pakt proti kominterni ni v prvi vrsti na|>orjen proti državi, v kateri je sedež knminterne, temveč, kakor pakt sam pove, proti boljševizmu, ki se razširja sunaj Rusije. Iz tegs razloga je mogoč«, da imata nemški rajh in Sovjetska unija diplomatičoe odnošaje med selmj in to naše stališče vaekakor odobravajo tudi v Kremlu . . Nobenega razloga ni, da bi mi ne m<»gli rešpek-tirati, teritorija Rusije in voditi medsebojne trgovine. G(M|MMiarski (Hlnošsji mod nami so še koristili Rusiji in nam, da pa niso danes boljši, ne učinkuje to prav nič na naše splošno stališ« <
„ Značilna v tem prijateljskem vabilu je trditev., da IHtler ne vodi vojtte s«*ovjeti In da an-Uk«>mintcrn*ki. pukt ni naperjen proti Rusiji sami. tefnveč proti delovanju kominterne zunii) Rusije.
, Ali se Stalili odzove temo povabilu? Njegova zunanja |iolitika do danes kaže. da se še ni odločil ne za sem in ne za tja. Trgovina ntcd Nemčijo in Rusijo Je pa še vrtino v teku — kakor je poudaril Molotov v svojem govoru .11. maja — le stara trgovinska |M>g«»dlMi je potekla In zdaj mešetarijo glede now,
Rusija ime največjo zalogo manganeza na svetu. To je važna kovina za idekivanje jekla iti brez te kovine je uspešno moderno oborože-vanje nemogoče. Ce bi Stalili odrekel u» kovino Nemčiji, bi lahko ustavil Hitlerjevo agresivnost. Tega pa do danes še ni stohl ...
O obisku prijateljev
Detroit. — Ko pride mož z dela domov na 26. maja, mi pove, da ima neprostovoljne počitnice do 5. junija. Pravi, uko hočem, greva lahko malo v Chicago, kjer ima majhno nečakinjo, katero bi rad videl. Takoj sem privolila.
Na 27. maja ob 1. popoldne se že ustavila pri Slovenskem delavskem centru v Chicagu. Na vrtu so zamišljeno balinnli, da naju niso niti opazili. Sla sva v spodnje prostore, kot prava domačina, da bi si nekoliko prah po grlu oprala. Ko sva povedala, kdo sva, je bilo vse okey. Krna-
PralniŠkl delavci piketirajo pralnico Whit* Star Laundr> to. % Gooee Creekn, Te*., po oklic u ke
ovice
starega kraja
Glasovi iz
komaj ena Četrtina znanstvenih člankov svetovno-nazorske vsebine. In br. Kerfe ml mora priznati — dasi zagrizene! alt po njegovem "kutki" tega nočejo priznati — da nafta kritika nazadnjaške katoliške politike spada med politične razprave, ne pa med "napade na vero."
Ali je br. Kerže iskren in objektiven, ko me obdelava in mi dopoveduje (Pros ve ta, 31. maja), kako malenkostna je svobodomiselnost napram vitalnim vpralanjam, ki danes pretresajo svet? Kaj hoče s tem povedati? Ali hoče povedati to, kar nam le mesece pojejo rojaki In bratje Hrvati iz Pittaburgha, ki na podlagi "nove linije", diktirane iz Moskve, ponujajo roko katolikom?
€e misli to, potem ni v njegovem argumentu nobene iskrenosti in nobene objektivnosti. Ce misli br. Kerie, da je v Interesu "antifašizma" pittsbur-ške znamke potrebno, da ml zatajimo načelo svobodne misli, oziroma polotimo to načelo na polico za kasnejše čaae, zakaj ne naelovl enakega apela na katolike, naj tudi oni zataje vero, osi roma jo polote na polico, saj zdaj ni vatna? Ako je za nas znanstveni svetovni nazor malenkost, ki se naj akrlje pred velikimi problemi dneva, kako to, da ni katoliku njegova vera enaka malenkost, ki se tudi lahko akrije?
To bi bilo Iskreno in objektivno, br. Kerie — ne pa gledati samo na eno stran, drugo stran pa ignorirati. Pros vet a ima poleg svoje svobodomiselne podlage dovolj prostora za vse važne problema dneva — in jaz smatram, -da je ekonomsko-socialno vprašanje danes najvažnejše! - Ampak oni, ki jih plttsburška "fronta" z br. Ker-žetom vred tako krčevito vleče k sebi, le vodno smatrajo, da je vera prvo in najvažnejše vprašanje — in v tem smislu vztru-jajo z delom, da se bo med nami v Ameriki slišal samo njihov glas in vsi drugi moramo poginiti. Do you see the point?
(Konec jutri.)
Nekoč sem v gozdu kot tretji prižgal cigareto z isto vžigalico. Prijatelj iz Londona, ki Je bil »raven, me je opomnil, da mi ta reč lahko prinese nesrečo. Odvrnil sem mu, da v takšne čenče ne verjamem. Tedaj ua Je eden izmed gonjačev, Vrli Skot, ki Je poulušal najin pomenek, |H>aegel vmes:
• — Prav Imate, gospod, je potegnil s menoj. Za trinajstega, ki svojo cigareto prižge z lato vžigalico, velja, da bo Ae tisto leto umrl.
HUMOR
Zamenjala je
Na ulici joka majhen otrok. Neka dama ga vidi in pravi:
—	Zakaj pa jokal, punčka? Bodi pridna «punčka, pa dobi* čokolado 1"
—	Ne morem 4>iti pridna punčka , . .
—	Zakaj ne? se začudi gospa.
—	Ker sem — fantek .,.
Pasja lenoba
—	Ti, kaj |m je tvojemu -psu, da tako cvili in laja? .
—	Nič! Le tako len je.
" — 8aj ni mog»čo, da bi pes od lanobe lajali
—	Pa je tako. Mrcina je ae-del na trn in je tako len, da so ne premakne s njega , ..
Verjetno
Povej ml «po pravici, koliko čai vioa popi jež vsak dan ?
—	Pa tako, deset do dvanajst.
—	Jaz pa ne bi mogel popiti niti toliko vode!
—	O, to ti rad verjamem! Saj bi je jaz tudi ne mogel , , .
JJ$ton to a ml Atlo*rH$r oner
PAUNDECH'S YUG0SUV RJUHO
Folk Song* and Murne Tamburitma Orchestra
Hlatlon WWAK, Kvery Humiay 1 to « m H. Clark Chicago — Har. SOOfl
f atenje Save
|ji. 22. maja. — Staro lepo
•t« o ljubem in lepem maju ■ letos zavrgli med staro hu-o/M v statistično knjigo ttbrometrične postaje ka-ipno sliko. V letošnjem ma-»o imeli več deževnih dni ' v«e o«tale letošnje mese-Pri|. ki je znan po padavi-bil letos majski, dočim v maju že 12 deževnih
JoIMna množina dežja je
•	Včeraj zjutraj, v nede-p Mo v omfcrometru 850 Mnvin, danes pa celo 565. » leto nismo zaznamovali «Mrote iz|x>d neba.
M' obilnega dežja močno »J« dotoki Save. Potok Bregu sega do Voba ■■ Rulil ne je čez njive in Matoma so poti pod Opazovalnica pri litijskem •J» belefcjla* močnejše na-«)« vode v nedeljo ob 14.
,1 8 uH nar»"i»
centimetrov nad nor-
,ja Ae «proti narašča, da imajo tudi na rn'H'nejše nalive. J P« eelonfičnem močnem
*	bilo na mnogtV
•iui ?Vth v°d* za ma-■T- i na nekaterih vr-
*	Me dovolj vode. Ilov-^J» «i ro*,„„p^ p^j.
TV"1, Množine deževja.
CTL* »"
} *mo imeli le 3 de-b. ' i;rh |,lld»v'n v aprila	in po-
(f	enot.
4l *	u uVrajšnje Izlete
J»	?'■Sl*oUka mla-
'	' n' *v Goro,
*	l»m |K,užiit svoje
Komunistična kontrola Delavske zveze
Washington, D. C* 7. jun, yr Člani kongresnega odseka, ki preiskujejo upravo WPA, so biii včeraj informirani, da Je Delavska zveza, organizacija brezposelnih in rellfnih delavcev» iko-ro pod popolno kontrolo komunistov. Kot priči sta nastopila pni odsekom dva zamorca, tyvla ¿lana komunistične \ stranke. Charles H. White, zamorski pU satelj iz New Yorka, je povedal, da ga je komunistična stranks poelala v Rusijo, da se tam Iz-vežba v militariatičnl taktiki in vodstvu pouličnih bitk t namenom, da prenese U metode v Ameriko. White je dalje rekel, da je med člani Delavska ivete 90 odstotkov komunistov.
Cankarjeva družba v Hlovealjl Je za leto IM» Is4ala sledeče Mir I knjige t ,
1,	Koledar, s bogato vsebino In krasno ilustriran.
2.	Pomlad človeštva. Hpisal dr. Zivko Topalovič.
%. Teki so ljudje. Roman a francoskega podeželja. Hp|. sel Rog««r Msrtln du(ierd.
4. Apanskl testament. Knjiga o civilni vojni v Apanljl. Kpisal Arthur Koe*tl«»r,
Vaa le Allrl knjige dobite po pošti aa 91.211.
Naročila poAlJMe^nTnajil»* *
PROLETAREC
2301 So. LawncUU Avenue - Chicago, III.
Zakon proti piketiranju neustaven
I km ver, Golo. — Zakon proti pikati ran ju, sprejet pred S4 lati, je bil končno imoglešen sa neustavnega po državnem vrhov nem sodišču Odlok je prišel v zveai s prhuvom proti obsodbi O. A. Ilerrisa, člana stavbne unije, ki Ja bil aretiran, ko Je pik«*tiral neki pogrebni zavod v Denverju. HodiŠče pravi v evo-jeip odloku, da Je zakon v konfliktu z državno in federalno u-stavo In zato ga je razveljavilo.
Prizor v fraaeortfceai parlamentu, ko je premier D Francije, Anglije In Rnaije n zaščito miru f Evrept
KRALJ ALKOHOL
ROMAN
8pU*l JACK LONDON I« anyUUtns preeede/ JOS. POU AN HC
Prav nič nisem bil navdušen. Ze pred leti »em bil v tovarni za pločevinaste vrče služil ob<de-seturnem delu po en dolar na dan. Potolažil Hemiiez mislijo, da je temu, da se moja pridobitnost z leti in močjo ni povečala, krivo to, ker aem ostal neizučen delavec. A sedaj je vseeno bilo nekoliko drugače. Pričenjal sem delati za stroko, za poklic, za srečo in za rav-nateljevo hčer.
In začenjal sem na pravem koncu — prav od početka. To je bilo glavno. Podajal sem premog kurjačem, ki so ga metali v peči, kjer se je njegova sila izpreminjala v paro, ki se je v strojnem prostoru zojiet izpreminjala v elektriko, a katero so delali elektriki. To podajanje premoga Je bil res pravi prvi pričetek — razen ako bi ravnatelju v glavo prišlo, da bi me poslal na delo v rudnike, odkoder je premog prihajal, da bi si pridobil ie popolnejše razumevanje, kako nastane elektrika za poulično železnico.
Pričel sem delati! Delati! Jaz, ki sem delal z možaki, sem spoznal, da nisem niti najmanj vedel, kaj se pravi zarea delati. In po deset ur na dan! Podajati sem moral premog za dnevni in nočni posad in daai sem delal opoldansko prosto uro, nisem nikoli pred sedmo dokončava! svojega dela. Delal sem na dan po dvanajst, trinajst ur in za nadure nikoli dobil plačila kakor v tovarni za škatle.	.
Takoj na tem mestu lahko te izdam vso akrivnost. Opravljal sem delo dveh mož. Pred menoj «ta isto delo opravljala dva zrela, čvrsta delavca, eden po dnevi in eden po noči. Vsak je dobival po itirideset dolarjev plače na mesec. Ravnatelj, ki je stremel za varčno upravo, me Je bil pregovoril, da sem opravljal delo obeh mož za trideset dolarjev. Jaz sem menil, da napravlja Iz mene elektrotehnika. Dejansko pa je družbi prihranil po petdeset^ dolarjev obratnih stroškov na mesec.
Toda Jaz nisem vedel, da sem nadomeščal dva delavca. Nikdo mi ni tega povedal. Nasprotno, ravnatelj je vsem prepovedal praviti mi o tem. Kako pogumno sem prvi dan šel na delo. Delal sem z vso močjo, polnil železno sa-mokolnico s premogom, jo prepeljal na tehtnico In stehtal tovor, nato pa jo porinil v kurilni prostor ter jo zvrnil na plošče pred ognjem.
Pot je tekel od mene, a jaz nisem odnehal, daai sem čutil, da pešam. Ob desetih dopoldne že «em pograbil od kosila debel kos kruha s sirovim maslom. Pogoltnil sem ga stoje, ves prašen od premoga in a šibečimi se koleni. Na ta način sem ie ob enajstih použil vse avojt kosilo. Pa kaj zato? Spoznal sem, da mi bo tako mogoče nadaljevati z delom poldansko uro. In jaz sem delal ves popoldan. Stemnilo se je in delal sem pri električni luči. Dnevni kurjač Je odšel in prišel je nočni. Jaz pa sem garal naprej.
Ob pol osmih sem se sestradan, opoteka je se umil, preoblekel in vlekel trudno telo domov. Do doma sem imel tri milje; imel sem prosto vožnjo s pridržkom, da sem lahko sedel toliko časa, dokler ni noben plačujoč potnik potreboval sedeža. Ko sem ae zgrudil na, zunanji so-• dež v kotu, sem molil, da ne bi noben ptrtnlk I a »tre lip val mojega sedeža. Toda voz se je napolnil in na |Milovlci pota je vstopila ženkka, za katero ni bilo sedeta. Hotel aem vstati, a sem v veliko svoje začudenje spoznal, da ne morem. Mrzel veter je vlekel in povzročil, da Je mojo izmučeno telo odrovenclo na sedežu. OstaH del vožnje sem |K»rabll, da sem omehčal boleče «klepe in mišice in se postavil na spodnjo stopnico , Ko pa se Je voz ustavil pri mojem vogalu, sem malodane padel na tla, ko sem stopil z njega. ^ .	*
Opotekal «em se do doma In prišepal v kuhinjo. Ko Je šla mati kuhat, sem popade! kruh s sirovim maslom; pruden pa sem si utolažil glad in se je «peklo meso. sem trdno zaspal. Zaman me Je mati atreala in me skušala zbuditi, da bi iHijedol meso. Ker se jI ni posrečilo, me Je z očetovo |»omočjo «pravila v mojo sobo, kjer «em «e kakor mrtev zvrnil na posteljo. Slekla «ta me in odela. Zjutraj pa je bil velik krit, dn so mc zbudili. Strašno me Je bolelo |mi vsem životu, a najhujše je bilo, da mi je zapestje oteklo. Toda odškodoval sem se za zamujeno večerjo in použil ogromen zajtrk, in ko nem odhomudra! z doma. da bi ujel avoj voz, »em nesel s selmj kosilo, ki Je bilo še enkrat tako obilno kot prejšnji dan.
Delati J .Pa naj poakusi katerikoli mladenič,
ki je pravkar izpolnil osemnajsto leto, premagati dva odrasla podajala premoga. Delati! Davno pred poldnevom sem bil pojedel poslednjo drobtinico svojega ogromnega kosila. Ampak jaz sem bil trdno odločen, da jim pokažem, kaj zmore čvrst mladič, ki ima voljo vzpeti ae više. Najhujše pri vsem je bilo. da mi je zapestje otekalo In me močno oviralo pri delu. Malo Je ljudi, ki vedo, kako boli, če si človek gležnje izpahne. Potem pa si mislite bolečine, če |iodajaš premog in porivaš naloženo samokolnico z rokami, izpahnjenimi za pestjo.
Delati! Več kot enkrat sem se zgrudil na premog, kjer me nikdo rti mogel videti, in jokal od togote, užaljenosti in onemoglosti in obupa. Drugi dan je bil najhujširi.n edino, kar mi je omogočilo, da aem ga preživel in da je bil po trinajst urah pripravljen ves nočni grfc mog, je bil dnevni ku*jač,*fci mi je s širokiiSr usnjenimi jermeni obvezal zapestji. Bili pa so tako nategnjeni, da so bili kakor rahlo gibljive obveze iz mavca. Ti jermeni so sedaj prevzeli vso silo pritiska, ki sta ga doslej nosili zapestji, in sa bili tako natesnoma, da se vnetje ni moglo ŠIHtl.
In na tak način aem se nadalje učil, da bi postal elektrik^Večer za večerom sem šepal domov, nesli so me na posteljo in slekli; Jutrtf za jutrom sem vedno z ogromnim kosilom s sabo šepal od doma in na delo.
.Sedaj nisem več prebiral knjig iz knjižnice. Nisem se več sestajal z dekleti. Bil sem prav prava delovna živina. Delal sem in jedel in spal In moj duh je «pal ves ta čas. Vae skupaj je bilo kakor mora. Delal sem vsak dan, vštevši nedelje, in sem željnp pričakoval edinega prostega dne na koncu meseca in sem sklenil, da bom ves tiati dan preležal v postelji In samo spal in počival. ° J \
Večkrat sem bil opazil, da je dnevni kurjač na čiiden način strmel vame. Naposled je neki dan izpregovoril. Najprej sem mu obljubil, da bom molčal. Ravnatelj da mu je bil prepovedal, da bi mi kaj povedal, in ker mi bo povedal, tvega svojo službo. Pravil mi je o dnevnem podajaču premoga in o nočnem po-dajaču in o plači, ki sto jo dobivala. Delal sem za trideset dolarjev na mesec isto delo, ki sta ga onadva delala za osemdeset dolarjev. Povedal bi mi bil že preje, rtil je rekel kurjač, da ne bi bil tako dodobra prepričan, da se moram zrušiti pod takim delom in Iti. Na tak način sem samb sam sebe ubijal, In to popolnoma brez koristi. Potiskal sem ceno dela doli, je dokazoval in pripravil dva moža ob delo.
- Ker pa sem bil. ameriški fant in zraven ponosen ameriški /fant, nisem takoj pustil dela. Zavedam ae, da je bilo to neumno od mene, ampak jaz sem trdno sklenil, da bom delal toliko časa, da bom ravnatelju dokazal, da sem to mogel storiti, ne da bi se zrušil. Sele potem sem hotel delo pustiti, da bi spoznal, kako zmožnega mladeniča je izgubil.
In tako sem tudi vestno in trapasto zares storil. Delal sem dalje, dokler ni prišel čas, ko sem točno ob šestih pripravil ves nočni premog. Tedaj pa sem pustil namero, da bi delal več kakor za dva moža za plačo mladeniča, pa sem šel domov in «pal štiriindvajset ur..
Na srečo nisem tako dolgo ostal pri tem delu, da bi mi'škodovalo — vendar pa sem mo-(utl Še vse leto nositi tiste obveze na zapestjih. Toda posledica te orgije dela, ki sem si ji bil vdal, je bilai da mi je delo zamrzelo. Delati se mi kar ni dalo. Misel na delo mi je bila zoprna. Bilo ml Je vseeno, četudi ne dobim nikjer stalnega dela. Učenje obrti je šlo lahko rakom ftviigat. Vse boljše je bilo rogoviliti in vesel j ač it I po svetu, kakor sem že prejšnje čase delal. In tako sem zopet odrinil na: pot pustolovščin In Jo mahnil proti vzhodu, }
DVAJSETO POGLAVJE
, Toda glejte! Kakor hitro sem krenil na pot puntolovščln, aem se zopet nameril na kralja Alkohola. Gibal sem se po svetu neznancev In pitje je človeka seznanilo z možaki ter mu odprlo pot do pUMtolovščin. To jc bilo lahko v krčmi s nadelanimi meščani ali na železnici, kjer je bil veael Železničar že prav dobre volje In oborožen t žepnimi steklenicami, ali pa V družbi pivskih bratcev. .
(Dalje prihodnjič.)
Ko hruška ozeleni..
" Napii««!* II. K. Mlndenova
Ko je jc*en«ki veter zavel preko ajdovih |wlj, ae je Nila Krogrr podal y mesto. Karen ga je nekoliko |*i#premila. samo kratek kos poti. Pod hruAko, ki so ae njeni listi lesketali v Jesenskem soncu, ko da bi bili zlati, je svojo roko polotila v njegovo In mu s trepetajočim trla» som, {Milnim temnih slutenj dejala: "Poljubi me še enkrat . . . In iioUej pojdi. .
Za trenutek so utihnili vabljivi velemestni klici in val ljubezni Je še poslednji* u nekaj
«rečnih utripov prevzel njegovo sire. Pogledal je dekle in jo po-glsdil po lasek A v njegovem božanju ni bilo več miru, bilo Je samo še izdajstvo in prevara. A kljub temu ji je dejal, ne da bi oimzil njen bledi obraz, s svojim starim smehljajem: "Ko hruška oueleni, «e vrnem." — "Da. čakala te bom . . ."
In bilo je veliko vere, hrepenenja In zvestobe v trepetu njenega glaau.
Ko ae je Karen vračala v vas. je po ce«ti ropotal stari avtomobil tivinskegs prekupčevalec. Pred kovčegi Je nedela poleg veselega mešetarja Krftgerjeva mati in V roki stiskala moker robec.
"Kajn*, Ana," je rekel tar. "ta «e bo te preskrbeli" *: "Misiim da,"' je dejala Ar» Krftgerjeva, "mialim da . . ." In ko je o|t«zila Karen ob robu ceste, je dejala:
"Čedno dekle, kuj?" In robec je iznoya pil njene solze.
Karen je pa kakor slepa tavala p5 vaški cesti navsdol. Ker-sten, kovačev «in, Je stekel za njo. Stal Je na vrtu. "Ali hočeš vrtnico? Karen?"
je dejal. "Poslednja je." * •
Veter . je bril vse ostreje. Hruškam Je oakubH poalednje liste Nekoč j« bil hud vihar In drugo jutro «o morali pobi-ruti rumeno in rdeče sadje t
PEOSVETVI
i zlomljenimi vejami in vejicami vred. Čevljarjevim je odneslo opečno utreho s hiše v eni tistih temnih viharnih noči, ravno ko je hotel čevljar s avetiljko v roki pogledati v hlev, kjer sta prašiča na moč Žalostno krulila. Iztrgane opeke so se vsule nanj. 2ena in hči ata ga našle pred svinjskim hlevom. Olje tz razbite avetiljke je steklo po njegovi obleki in s plamenom zagorelo.	^ ' t
Prüll so hudi čaai. Čevljar je hiral več ko dva meseca in Šele proti koncu leta, k* ni bilo v hiši niti beliča več in so bile vse zaloge porabljene, so mu skopali hrob v globoko zmrznjeni zemlji.
O božiču je prišla Kröger jeva mati z velikim hlebcem kruha, skledo masla in zagozdo slanine k žalujočim ženskam v slabo pregreto izbo. In še nekdo je prišel. S seboj je prinesel srce iz kovanega železa in na njem sta bili pritrjeni dve lučki. In kretnja, s katero je srce boječe položil pred Karen, je bila neskončno dobra.
Kuren je sedela tam, tiha In bleda in čakala. A tiati, ki ga ju čukulu, ni prišel.
'Toliko delu ima," je dejala Krögerjeva mati in se opravičevala. "Da, da .. ." je dejala Karen, vstala in odšla iz izbe.
e	.
Hruško je obHvala sinja mesečina. Karen je otipavala njeno ledenomrzlo lubje. "Nils," je dejala, "sedem let ai bil tukaj, zakaj te danes ni?" In u svojo roko je božala hruškino akorjo, ko da bi se moral v tej noči zgoditi čudež in bi hruška pognala brstje.	-
In aedeli sta, mati in hči,: od ranega jutru do poznega večeru in lopati obleko fei perilo, kajti mnogim ženam iz vaških hiš z rdečimi strehami je primanjkovalo Časa, da bi to same storile. Od časa do časa je posijalo toplo sonce ekozi okno in se kakšno #o ustavilo nu murljivih rokah. Tedaj je Kuren pač zavzdihnila in pogledala skozi okno proti jelkam, ki se je za njimi širil pašnik. -
In lepega dne je stala Karen pod hruško; njeno lubje je dišalo in vejice so bile že vse zelene. In takrat Je v njej prekipelo hrepenenj^.
• .t
Ko je Nflls Kröger odprl vrata, je stala Karen pred njhni. Majhna in plaha.
"Od kod si prišla?" jo je nagovoril osorno in nejevoljno, čeprav je videl njene prašne čevlje.
"Saj vendar veš," je dejala Karen. In nato: "Hruška je oze-lenela . . "
Iz sobe je slišala godbo, zve-nenje kozarcev in glasen ženeki smeh.
"Kaj pa hočeš? Saj ne moreš ostati pri meni," je dejal Nils Kröger in njegov pogled je bil uprt preko njenih šibkih ramen.
"Ne?" je vprašala Karen, ne? . . ." In obrnila se je in tavala do jutra po mestnih ulicah in v rokah držala ovenelo hruŠ-kovo vejico.	*.l
Krögerjeva mati je slišala nedeljske večere Karenin smeh na vaški cesti. Videla je tudi, kako so se fantje pulili zanjo. Eden bolj ko drugi. Nič dobrega ne bo Iz dekleta, si je mislila. In ko je jesenako sonce osvetljevalo hru-škine liste, ki so se lesketali kakor zlato, je stala Karen s Kers-tenom pod njo in dejala:
"Zakaj me ne poljubiš?" In zasmejada se je tndo in kljubovalno, ko se je dotaknil njenih ustnic.
Rila Je velika in glasna svatba. kajti nevesta je bila lepa, ženin pa ponosen in nihče ni bil bolj vesel od njiju. V začetku so pač Aušljall in stikali glave, a kovač je bil bogat in pivo je teklo v potokih.
e
Ko je hruška dozorela. Je morala Karen v otroško posteljo. Kernten je stal poleg nje, ko je porodila mrtvega sina in ko se je dva dni nSto poslavljala za vse-
M	' ,
"Zmerom aem te IjubHa, Nils, je dejala Kerstenu. "Da. Karen/' Ji je odgovoril. • f > I "In hruška. Nils, ki si me pod njo prvife*poljubil, je bila tako lepa . . *
"Da. Karen* je dejal Kernten in dolge ure molče Je držal nje-' no mrzlo, mrtvo roko.
Ko «o zasuli njen grob, ae je Kernten odpeljal s sekiro, lopato-in vosom na pafntk. Hruško je podrl, • korenine izkopal in deblo rantkal. 3 ivetimi hruš-
Thomuu Mann (deuno), nemški pisatelj, ki je pobegnil v Ameriko, in predsednik univerze Princeton, ki mu je podelil naslov doktorju literature.	. t
Svilene nogavice
(Direktor Toma« Niebur je pravkar pregledoval važen do-" pis, ko je utopil njegov tajnik Johannes Hagep.
"Oprostite» gospod direktor, zunaj je mlada dama, ki bi rada nujno govorila z vapii."
Niebur ga je (presenečen pogledal: "Mlada dama?"
Johannes Hagen «ae je pomembno nasmehnil in vrtel nalivno pero med koščenimi prsti. V njegovem nasmehu je bilo skoraj nekaj nesramnega."
"Dama je zelo lepa, gospod direktor!—Če mi dovolite «krom-no pripombo—ne smeli bi je pustiti predolgo čakati. Zdi se, da se ji mudi!"
. Niebur je zardel. Opazil je Ha-genov'nasmeh in je razdražen planil: "Saj veste, da nikogar ne sprejemam I" . Johannes Hagen pa je vztrajal :' "Mlada dama noče oditi!" "Pa naj vstopi!" Tajnik je odšel. Niebur je zaprl milnico »tj kljub napornemu razmišljanju se ni mogel dom i-: sliti, kdo naj bi bila dama in kaj hoče od njoga. Tedaj pa je že vstopila. ' .	C •
Niebur je vstal. Bil je eleganten gospod, zanimivih potez, lasje na sencah so mu že začeli si-vetl. Tem okolnostim se je ipiel zahvaliti za svoja številna poznanstva z lepim spolom. Toda tako ljuibkega dekleta, kakor je zdajle stalo pred njim, še ni srečal.	f Dama je smehljaje sedla. Zdelo se mu je, da Še nikoli v življenju ni videl tako očarujočega nasmeha m tako velikih, bleščečih oči. Ali so bile modre, rjave ali morda še temnejše? Ni ve-', del. Na vsak način pa so bile ( očarujoče. Vzel je zavitek finih cigaret in ponudil... Vzela je j eno. Prižgal jo je in sedel.
Kakor začaran se je zagledal v njene noge. Krilo ji je zdrsnilo nekoliko navzgor, tako, da je pokazala kolena. Te noge! Te prekrasne noge! Ni mogel odvrniti pogleda od njih, čeprav je vedel, da se to ne.spodobi. Iskal je besed: Kakšno srečno naključje mi je dalo čast?"
Znova se je nasmehnila in sledila smeri njegovih pogledov. "Dragi gospod direktor! — Zdi se mi, da vam moje noge zelo ugajajo. Prav zato sem prišla."
Niebur jo je strme pogledal. Zardel je. Ni je razumel. Veliko je te imel opraviti z ženskami, toda tale mlada dama se mu je zdela čedalje skrivnostnejša. In zdaj je dvignila krilo šl za širino roke.	0
"Gotovo občudujete prekrasne nogavice, go*pod direktor. So p« tudi v resnici sijajne. Se nikjer nisem videla lepših. Pople-menitijo linijo noge, se prekrasno oprime kota in -napravijo nogo elegantno. Poleg tega pa so bile iategnjene proti njemu. Go-tudi neuničljive."
Niebur je strmel zdaj v noge. zdaj v smehljajoči se dekle-
kovimi poleni je podkuril kovaško ognjišče, da se je kadila in evrčalo. Pognal Je meh in s pestmi zatuga! tistemu, ki je odšel v mesto ...
tov obraz in spet v noge, gospa pa je govorila:
"2e dva meseca nosim noga. vice in še vedno so take, kaikor bi jih šele pred kratkim oblekla. .Niti ena pentlja ni popustila in niti ene, tuidi najmanjše poškodbe nimajo. Nove so, kakor prvega dne! — Prav take nogavice bi morala nositi vaša gospa soproga. In zaradi tega sem dapes tu 1 "
Zdaj je Niebur razumel. Potegnili so ga. Hotel je nekaj pripomniti, pa ni prišel do besede.
"Nikar ne recite ne, dragi direktor! Vem, da Vaša gospa soproga kupuje večinoma sama ta-< ke stvari, toda verjemite mi, človeku se vedno nudi priložnost, da napravi svoji ženi. veselje. Prepričani^gem, da se bo vaša soproga jiaS ^se razveselila, če ji iboste pri zajtrku položili na mizo dva ali tri ducate takihle nogavic." *
Niebur je globoko vzdihnil: "Toda, draga gospodična . . ."
Mlada gospa pa je potegnila iz torbice: "Nikar mi ne kvarite take majhne kupčije. Pomislite, kako težko dobim naročila. Nisem običajna zastopnica, ne tekam okoli s kovčegom polnim vzorcev, svojim odjemalcem pokažem kar praktično neprecenljive vrednote svojega blaga."
Znova je stegnila noge proti njemu: ."Prosim, potipajte čudovito kakovost teh nogavic in prepričali se boste, da v bodoče vaša gospa ne bo hotela nositi drugih nogavic." . .
Direktor Niebur je pogladil noge miade gospe, ki je med tem z velikimi čirkami pisala v beležnico: datum, direktorjevo
vic: Pet ducatov,
dala listek v podp^Jj Je potegnil* krHo ¿J1 lena. Zdelo ^ j, /T k Uko iahko k^H
NU oUjJj
vttdirhnila, ne da biN
koli opazil. PravkwW. val naročilo. PoteJj ljaje pogledal: J
"Kuj*ija je ttve(W. gospodična! Zdaj nTj1 vas nekaj izvedel!"
Z razprtimi očmi J dala: "In sicer?"
Primaknil »e j« že: "Kaj naj številom ženskih «ogavi Nimam namreč žene."
Gospa je naglo v»U nico: "Potem boatep*, h kakšno prijateljico, ki di napravili veselje."
Niebur se je pomaknil že: Lahko vam napr« sel je?"
Gospa je vstala. Nj se je mahoma zresnil: ga ne morem sprejeti."
Direktor je iprav _ 'Toda, prosim vas! Ne takoj vsega tako resno no nisem hotel več, praviti vam veselje!"
Tedaj je mlada got^ dala na svojo zapestno
izraz se je omilil. Zvij nasmehnila. Znova je ležif&o in ripU,rsrala Pomembno se je 41 Dragi direktor! Pi Ne bom vam poslali ker nobenih nimam." _ Niebur je za jecljal: zakaj potem vaše in . ; ."
Gospa. si je oblačili in rekla:" "Pravkar ste sejo!"
Niebur je pogledal Vzkliknil je: "Za bogi, Zdaj je prepozno! Zdaj velikega naročila moje po marveč tekmovalec, ki prav nič ne poznam."
Goupa je postala zelo niva.
"Da, ker niste prišli ok vorjenem času, je dobil vaš tekmovalec. Saj niet name? Vso komedijo i cami sem uprizorila le i dobro poznam slabosti n ker sem hotela preprečiti pravočasno prišli na seji tekmovalec je namreč moj
Niebifr je IjoteJ planiti pa je pomirjujoče pokši na njegovo: "Ne jeziti veliko podjetje ne bo tip de, moj mož pa bo s te« šel dober korak naprej, mora uspevati, ker g» lj Hvala vam, gosipod direkl
Niebur je spoznal, d* jI žen In smehljajoč se jo ji mil do vrat. Možu. ki i« znal, je zavidal to lepo metno ženo. Potem je » pri miznico, pozabil je« noge in se ves pogloM učevanje važnega dopin
M
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVfl
Pe sklepa IL redae keereadje se lakke aareä as « ^ prištele ede«, ira. tri. Mri aH pet šlaaer Is ••• ^"V'-ji alal. UmI Paeerete stena aa vee saako. ta élaas sil JJ mm tote« «sroéalne. Ker pa êlaal «e plaial« pri -'""T" 'T prištete k aareéaial. TsreJ MdaJ ai
Ust IWr«te )• "T
I vuk a» v
tednik, ae Hm te )• I i* t pradra« ta élaae 8NP1. gotovo )• v «fski drailal nekdo, ki bi rad ¿ital H«( llfltn Projeta Jr:
Za Zdruft. država in Knnade.K-M
1	tednik In.............. 4.Si
2	tednika In........>...^99
5	tednike In............ Mf
4 tednika !n............ 1.M
6	tednikov In........... nič
Za F.vrofw» Je..<
. J^mfig al i
Ispolnltr apodnji kupon, prlteftlt« potrrhno vata Order v pin«u in al naroêlta Praavete. Hat. hI '»" ^ Pojaanllo:—Vaelej kakor hitro kateri teh êjsnot prm ^ SNI'J, ali ie s« preaHi pro* od d™«»»« ,n ^ M ^ k uk* * tednik, bode moral listi «lan It dotiéne 8ruiiaa, s« f« ^ naroéena na dnrvnik Prostato, to takoj MIMnl .T, lin obenem doplafeU dotléno rsoto liste Pr01,T^V tedaj mora upramiiteo sntiatl datem sa to esoto n
Za Cicero la Cklesf* k
t tedalh Is..........
S tednika I«.........
I tedaike is.........
4 tednlhe Is.........
f tcdaihev .Is........
.........m H ;
PHOS V BT A. 8NPJ Priložena potlfja
I, 2$67 Sa. Lawndale Ava. < *s|* J naroéalno sa »rt Preevcte ve* • "
I) Ima.
.ft dreU"»
(Jatavlte tednih in ga prtpêèite k me|l naraialal ^ maje drailne: *
...XX dm***"" ... A dre*"* "
...a
..A"»**
v.............«•••»•«••
MeatA
* . • ...... ............. ••#•#.••1
Nov aarotnlk.................
Dršae».