Ste*. 68 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu, v sredo 13. marca Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah ta praznikih. - Uredm^o-rnci sv FraSčiška AriSkega St 20, L nadstr. - Dopisi naj se oredniSfro. — Nefrsnkirana pisma se ne sprejemsjo, rokopisi se ne vrataja Izdajatelj tn odgovorni urednik Štefan Godina. - Lastnik konsorclj Usta Fdinosti _Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge t omejenim poroštvom, v Trstu niIca ™VranClika' Asiskega št 20 - Tdefon ™ln^va in upravj. li-57. - Naročnina z.iaša: Za relo leto K 3I-20pol leta K 156^ trt tnesec« K 7 80, zi nedeljsko Izdajo xa celo leto K 6-20. pol leta K 3-60. EDINO gornik xii>i. Posamezne Itevilke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi m računaj* na milimetri v firokosti ene kolone. Cena t oglasi trgovcev in obrtnikov mm po vin j osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 50 vin i oglasi v tekstu lista do pet vm K 20.—; vsaka nadaljna vrsta K 2.-- Mali oelasi oo 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema Inseratnl oddelek Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se iS učno le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek S nahajata v ul sv! Frančiška As. St 10. PoStnohranilnični račun št. 8*1.652. mM fiRMJIDM POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se razglašal Nič novega. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 12. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Sovražna artiljerija je razvijala zgodaj, zjutraj na več točkah ironte posebno med rekama Lys in Scarpo. živahno de iovanje. V predozemlju obojestranskih postojank je prišlo do manjših pehotnih bojev. Streljanje angleške artiljerije na vasi za fronto je zahtevale mnogo žrtev med francoskim prebivalstvom. Tudi Camhral je dobil več strelov najtežjega kalibra V povračilo za sovražne letalske napade dne 9. In 10. t. ra. na Stiittgart tsslingen, Unter Turkbelm In Moguncijo so naši letalci v zadnji noči Izdatno In uspešno obmetall Pariz z bombami. Poročnik Richtbofen je izvojeval 27. letalsko zmago. Na drugih bojiščih nič novega. prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorft SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 11. marca. — Od Stelvia do Gardskega Jezera od časa do časa topovske akcije. Sovražni oddelki pri Verseglianu. vzhodno Adamelia in v okolišu Tonale so bili razpršeni. Od Gardskega jezera do 1-iave molilno streljanje, ki je bilo na asiaški planoti in na levem bregu Brente pogosteie. Sovražne patrulje južno Naga so bile pognane v beg. Ob Plavi obojestransko živahno streljanje. Naše strojnice so zadele sovražne oddelke na bregu reke. Nasproti Censona so povzročile naše baterile požar; bombardirale so uspešno tudi sovražne delavce \ zhodno Saletuora. Tekom dneva so bom bardirali naši letalci sovražna letališča in se vrnili kljub močnemu prctlučinkovanju brez izgub. Na levem bregu Piave so sestrelili angleški letalci dve sovražni letali.__ DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 12. (Kor.) Eden naših podvodnikov je potopil ob zapadni obali Anglije 5 parnikov in eno Jadrnico, skupno 22.700 ton. Letalski napad na Pariz. PARIZ, 11. (Kor.) Danes ponoči so zopet prišla scvra/na letala nad Pariz. Ob devetih je bilo na-znanienih 7 letal, ki so plula proti Parizu. Ob 10*15 jc bilo vrženih na več krajih več bomb. ki so povzročile žrtve med prebivalstvom in materijalno škodo. Vprašanje ratifikacije mirovne pogodbe z Rusijo. DUNAJ. 12. (Kor.) Z ozirom na napačno razlaganje zadnjega člena mirovne pogodbe z Rusijo, se v poučenih krocih naglasa, da obstoja obveznost ratifikacije mirovne pogodbe na željo kake četverozvezne vlasti tekom dveh tednov po pocod-bi. to je do vštevšl 17. t. m.. le za Rusijo. Ruska vlada mora tore} do 17. t. m., ratificirati mirovno pogodbo. Ako pa bi do tega trenotka nobena izmed Četvrozveznih vlasti ne stavila tozadevne zahteve. potem se zamore izvršiti ratifikacija tudi po 17. t. m. Avstro-Ogrska in Nemčija dosedaj še niste izvršili potrebnih korakov za ratifikacijo. Kakor poročajo dalje listi, sc vrše gibanja av-stro-ogrskih čet v Ukrajini po programu. Ukrepajo se vse organizatorične odredbe, da se bo zamog'.o dobavljanje živil iz Ukrajine pričeti že v najkrajšem času. ______ Japonska akcija v Sibiriji. AMSTERDAM. 11. (Kor.) Dopisnik »Newyork VVorida« pojoča, da je sedaj pač gotovo, da odhajajo v Sibiriio in severno Mandžurijo močne japonske sile. Morda se jim pridruži ruska divizija, obstoječa iz ententofilskih vojakov, ki so pobegnili pred boliševiki na Japonsko in v severno Sibirijo. Knez Lvnv. ki je redaj v Pekingu, prevzame najbrže vodstvo te ruske divizije. I ONI JON. 11. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Pekinga: Po umiku semenovskih Kozakov v postojanko v bližini neke mnndžurske železniške postaje, je naznanil kitajski poveljnik v Harbinu voditeljem holjševikov, da se bo smatral vsak napad r.a kitajsko ozemlje za vojno dejanje. Kozaki so aretirali boljševiške voditelje v Blagoveščensku in razorožili čete boljševikov. Reuterjev urad poroča iz Saniraja. da so boljševiški voditelji Iz Ir-kutska odposlali kitajskim oblastim mejnih postaj Mandžurije brzojavko, v kateri izjavljajo, da nimajo nobenih sovražnih namenov proti Kitajski In da hočejo napasti le voditelja upornikov Semenova. Kitaici so odgovorili, da so odnošaji Kitajske napram Rusiji neizpremenieni in da sami Semenova nikakor ne morejQ smatrati za upornika. WIIson povodom kongresa sovjetov. \VASHINOTON, 11. (Kor.) Predsednik WIIson Je >os1al ameriškemu konzulu v Moskvi sledečo de->ešo: Poslužujem se priložnosti sestanka kongresa tovietov. da izrazim odkritosrčne simpatije ameriškega naroda v trenotku, ko hoče nemška sila POR! I c f F V prekiniti boj za svobodo, povečati svoj uspeh In postaviti želje Nemčije na mesto ciljev ruskega naroda. K nesreči vlada Združenih držav sedal ne more neposredno priskočiti na pomoč. Želi pa. da bi izvršila to pomoč. Zagotoviti hočem ruski narod potom kongresa, da bo vlada Združenih držav uporabila vsako priliko, da zagotovi Rusiji še enkrat popolno suverenost in neodvisnost v lastni deželi in da jI pripomore zopet k njeni veliki vlogi v življenju Evrope in modernega sveta. Narod Unije se popolnoma strinja s poizkusom ruskega naroda, da se osvobodi stare avtokratične vlade. Ameriški vojni minister v Pariz«. PARIZ, 11. (Kor.) Ameriški vojni minister Baker je danes dopoldne v spremstvu generala rershinga posetil ministrskega predsednika Cle-menceaua in ameriškega veleposlanika Sharpa. PARIZ, 11. (Kor.) Vojni minister Baker zapusti Pariz v kratkem, da si natančneje ogleda ameriške nriprave v pristaniščih in na progah in pa zgrad-nje postojank ameriških čet PARIZ, 11. (Kor.) Vojni minister Baker je izjavil zastopniku Agence Havas. da obstoja namen njegovega potovanja v tem. da hoče natančno preštudirati. kako naj bi izrabila Amerika vse svoje sile za podpiranje amerikanske armade v Franciji in armad aliirancev. Slovanska strast. Roman. Francoski spisal Darnjel Lesueur. — Ne tebe, temveč tvojega ljubimca ubijem! — je odgovoril Miranov. — Mojega ljubimca!---- Zazdelo se je, kot bi neka tajinstvena moč prešinila Nadjo. Vstala je in stala čudovito mirno in visoko vzravnana pred njim. Kaj naj bi rekla?____Kaj naj bi izjavljala, kaj naj bi zatrjevala?____Domisliti si ni mogla ničesar! Videla ni nobene pomoči več... Mrzel pot jo Je obli I____mislila je, da prihaja smrt. In zopet je zajecljala, a sedaj z izrazom nežnega obžalovanja: — MoJ ljubimec! — Da, — je zakričal Miranov, — da!.... Ti si..... Politična kriza na Kitajskem. LONDON, 11. (Kor.) »Morning Post« poroča Iz Tientsina, da bodo politične razmere na Kitajskem v kratkem Izzvale novo krizo. Predsednik namerava odstopiti. Ni treba posebej naglašati, da so sedaj nasprotstva na Kitajskem zelo velika in da torej ni misliti na skupno postopanje Japonske in Kitajske v Sibiriji._ Poslanska zbornica. DUNAJ, 12. (Kor.) Predsednik dr. Gross je naznanil, da je povodom srečnega poroda cesarice potom vlade čestital cesarju. Pri poročilu pravosodnega odseka glede predlogov poslancev dr. Adolfa Grossa, dr. Benkoviča in grofa Lasockega glede odškodninske obveznosti države za protipostavna kršenja v sedanji vojni, je poročevalec dr. Adolf Gross pojasnjeval od odseka predloženi zakonski načrt, nakar Je opozarjal na to, da nastopi po zakonskem načrtu odškodninska obveznost države v slučaju, ako je bil kdo na ukaz orožništva ali kakega pripadnika oborožene sile protipostavno umorjen ali težko ranjen, dalje, ako je biia internacija ali omejitev bivališča odrejena neupravičeno ali neupravičeno podaljšana. Kar se tiče postopanja, je pristojno v prvi instanci višje deželno sodišče, v drugi najvišji sodni dvor. Justični minister baron Schauer je izjavil, da je vlada brez nadalinega pripravljena privoliti v primemo odškodnino pri protipostavnem kršenju življenja in svobode. Protipostavnost obstoja posebno tedaj, ako si kdo neupravičeno prilašča pravico nad življenje. Odškodnina naj se ne dovoli, ako se dožene, da je ubiti aH ranjeni v resnici izvršil s smrtjo kaznovano kazensko dejanje, kakor izdajo. Minister je naglašal na to. da odklanja država odškodninsko obveznost tudi tedaj, ako protipostavna usmrtitev ali kršenje ni bilo v nobeni zvezi z Izvrševanjem službene oblasti. Finančni pomen načrta je težko preceniti, a najbrže ne bo neznaten. Vlada z veseljem privoljuje v zakon, ker se morajo po njenem mnenju povrniti po vojni povzročene škode pred vsemi drugimi. Kot protipo-stavko za te izdatke pričakuje vlada, da doseže poulobl'enle in povečanje zaupanja v državo. (Odobravanie.) Posl. dr. BenkovIC jc predlagal, naj se v § 2, ki se tiče odškodnine v slučaju prolipostavne Internacije, dostavijo tudi besede »v sedanji vojni« in črta določba, da je zahteva do odškodnine nedopustna, ako obstaja utemeljen sum proti dotičniku, ki na še ni pobit. Dalje je predlagal, nal se rok ?a a\ eljavlfcnje zahtev podaljša, in stavil resolu cijo, ki poživlja vlado, da zastavi pri skupni vladi ves svoj vpliv v svrho, da se žrtvam protipostav-nih usmrčenj in poškodovanj, internacij in konfina-cij, ki so jih zagrešili pripadniki oborožene sile ali oblasti tekom vojne v Bosni in Hercegovini, dovoli čimprej primerna odškodnina iz skupnih sredstev. (Odobravanje pri Jugoslovanih.) Zakon slede odškodovanja neupravičeno aretiranih oseb je bil sprejet v drugem in tretjem čitanju. Tekom debate je izjavil justični minister dr. Schauer. da nikakor ni mogoče preprečiti preiskovalnega zapora proti nedolžnim. L. 1912 je bilo 42.000 oseb sodno aretiranih In od teh izpuščenih brez obtožnice 22.549. Okoli 20.000 oseb le bilo obtoženih. Ker pa je pred prizivnim! sodišči oproščena ena petina, pred porotniki skoro 30?». gre za znatno število oseb. Nedvomno pomeni novo uvedena odškodninska obveznost znatno finančno obremenitev države, katere pa se po izkušnjah v Nemčiji ni bati, ker bo zakon gotovo povzročil omejitev zapora in posebno natančneje Studiranje obstoječega suma. Oba zakonska načrta glede proglašenja smrti v sedanji vojni pogrešanih in glede izpremembe za- kona o postopanju v svrho proglasitve smrti In dokaznega postopanja sta bila sprejeta v drugem in tretjem čitanju. Nato je bila razprava prekinjena. Prihodnja sej; jutri. Prelat Hanser talni svetnik. DUNAJ, 12. (Kor.) Cesar je podelil predsedniki avstrijske delegacije, prelata Hauserjn, dostojanstvo tajnega svetnika. Ministrski svet DUNAJ, 12. (Kor.) Včeraj se Je vršil ped predsedstvom ministrskega predsednika dr. Seidlerja ministrski svet, ki so mu prisostvovali vsi člani kabineta. _ Pomilostitev povodom rojstva v cesarski rodbini. DUNAJ, 12. (Kor.) Cesar je poslal pravosodnemu ministru lastnoročno pismo, v katerem naznanja, da hoče povodom srečnega poroda cesarice Zite pomilostiti take osebe, ki so se pregrešile proti kazenskemu zakonu. Tozadevni predlogi morajo biti predloženi čimprej. Razdelitev ukrajinskega žita med Avstrijo in Nemčijo. KOELN, II. (Kor.) »Koelnische Zeltung« poroča iz Berolina: Način razdelitve iz Ukrajine pričakovanih žitnih zalog med Nemčijo in Avstrijo je določen tako, da dobite do 31. julija Nemčija in Av* stro-0grška enako množino in sicer dobi v prvi polovici tega časa Avstro-Ogrska dvakrat toliko, kakor Nemčija, dočim dobi potem do 31. julija Nemčija dvakratno količino. VTgcl ji je v obraz eno najbolj prostašklh Žalitev, ki jih pozna ruski jezik. In kot da bi bila uporaba tega izraza v nJem prebudila Kozaka, ki po Napoleonovi trditvi dremlje v vsakem Rusu, je sledila cela ploha najbolj prostaških in najogabnej-ših žalitev iz ust tega odličnega plemiča. Ko je vzel iz žepa ona usodepolna pistna, da bi jih svoji soprogi pomolil pred oči, je zagledal z njeno lično pisavo napisano ime Huberta de Brčnaza, in tedaj ga je zgrabila tako divja jeza, da ga ni bilo poznati več. Namesto da bi pokazal pisma Nadji, je pograbil ves svežnjić in jo udaril žnjim po obrazu. Nadja se je zgiudila na tla----onesvestila sc je. _ Semen! — je poklical grof. — Semen! Sluga je vstopil. — Odnesi jo! — je ukazal Miranov. Bradati orjak je pogledal belo, na tleh ležečo postavo in potem vprl svoje zardele oči. v katerih se je lesketalo nekaj kakor solza, v svojega gospodarja. Žalosten, a vendar spoštljivi očitek, ki je govoril iz tega pogleda. Je vendarle nekoliko zbegal Er. fusteršlt—Za Bm Je Sla njegova „politika" od nekdaj ? Ce so — in so, žalibog, vsaj velika večina — pripadniki S. L. S. mislili in verovali, da ta njih vodja zasleduje politiko ciljev njih stranke, morajo biti danes grenko razočarani. Mi smo bili — od todi naše konservativno nasprotstvo proti te"mu inežu. in dosledno temu, seveda, tudi proti stranki, ki se je tako slepo zaverovala vanj — uverjeni že davno, da dr. Špsteršič ne tira polemike S. L. S., ampak le politiko svojih osebnih ambicii, ter da izrablja le stranko za svoje namene. In to mu Je izborno služilo, ker je bila v taboru stranke združena velika večina naroda in ker je bila najbolje zapisana v knjigah — tam gori! Nismo bili torej nasprotniki dra. Susteršiča iz osebnih razlogov iz osebnega nasprotstva, marveč le iz velikih stvarnih razlogov; saj nam je tudi oseba dra. Suster-šiča veliko premajhna, da bi radi nje urejali svoje postopanje, ko gre za velike koristi naroda. TI so trpeli na SusteršičevI politiki! V tem je bila sinteza našega vedenja, ki nam je donašalo toliko napadov in očitkov z — liberalci, nasprotniki duhovščine in vere. Nasprotniki, odkriti in neizprosni nasprotniki, temu sicer — to priznavamo radi — nadarjenemu, a ravno zato tem nevarnejemu politiku smo bili, ker nam je bilo kmalu jasno, da toliko nameni, kolikor tudi načini na praktičnem Izvajanju — njegove politike niso v skladu z interesi naroda, ker so pogodovali le onim tam gori in ker so zatemnje-vali narodu oči, da ni izpoznaval svojega />oložaja in svojih potreb, da nI videl, od kje mu groze nevarnosti, kje so njegovi sovražniki, ter da je pričakoval pomoči in dobrohotnosti od strani, od katerih ni mogla priti. Saj to je bila nesreč našega naroda, da ni imel nobenera velikega cilja, nobenega ideiala pred seboj! Ce je dovoljena t:i primera: mi Slovenci smo bili v svojem razsuln podobni otrokom, ki gredo iz šole. Domov se jim ne mudi. bodi. da staršev ni doma, bodi, da se jih ne boje. Domov se jim ne mudi, ker — da apliciramo za našo prispodobo — nimajo — cilja. V zabavo pobirajo kamenje po tleh in je mečejo dri^; v drugega. Taki otroci smo bili mi Slovenci: bili smo brez višega končnega cilja. Da smo Imeli tak cilj pred sabo, gledali bi in mislili nanj, stremili bi po njem in ne bi bili gledal! pod noge, ne bi metali kamenja drug v drugega----1 In dr. Šusteršičeva politika je £la ravno za tem. da narod slovenski ne zadobi takega končnega cilja, in sicer pravega, ki bi obrnil na-se misel, čutstvovanje stremljenje.In skrb celokupnega naroda; z eno besedo: ki bi bil združil vse Tiovcnce v eno misel in eno hrepenenje, spričo katero-a bi bil izprevidel, za kake malenkosti se je pretepa! med seboj, ko bi bilo treba koncentrati moči r.a velike stvari in naloge. — Kako nevarno se je igral s svojo usodo in svojo bodočnostjo. Po »zaslugi« "n volji Susteršičeve politike le ostajal i;narod razkosan, razdejan med sebof In zato nc^osoben za vsak viši polet, za vsak učinkovit odr-or proti nameram sovražnikov. Prav tak je Ml i.i v taki konstituciji, kakor so Je le mogli želeti njegovi nasprotniki 1 Danes so menda prišli 2e tudi neverne]! pristaši dra. Susteršiča, da, priti so morali tudi slepci — ako ni v njih zle volje, — do izpozuanja, da politika tega moža ne le da ni bila ona S. L. S., marveč da tudi narodna ni bila! Služila je na-, rotnim silam in stremljenjem in koristila je njegovi — osebi* A. kal |e posamezna oseba — pa n; i je tudi §e tako »najodličneja« — vspričo veličine narodne stvari? Zato tudi naše nasprotstvo proti Suster-Šieu nI bilo osebne narave; bilo je stvarno, izvijalo je is misli in skrbi za stvar naroda. In če Je rebalo še kakega dokaza o naravi, vzrokih In na-nenih Susteršičeve politike, podal ga Je sam rav-:okar s svojim vedenjem povodom glasovanja o proračunskem provizoriju in vojnih kreditih. Cehi in južni Slovani so sklenili, da bodo glasovali proti. Edini med na Dunaju navzočimi Jugoslovani, ki se jim ni pridružil, ki se ni pokori! sklepu, je bii dr. Susteršič! Prišel je pač v zbornico, a je — kakor da hoče posebno iztaknitl svoje nesoglasje s češko In jugoslovansko politiko — pred glasovanjem zbežal iz dvorane!! Zakaj? Komu na korist? » Poročevalec »Slovenskega Naroda«, poroča da čaka dra. Susteršiča visoko odlikovanje — čast tajnega svetnika z naslovom ekscelenca. Tudi mi v Trstu smo že čull nekaj sličnoga o odlikovanju, če se mu posreči razbiti enotnost, slovenskega naroda. In slišali smo to od strani, ki je tako resna, da se nam vidi izključeno, da bi izbijala šale v tako resnih časih: od strani, ki je bila nekdaj zelo naklonjena dru. Susteršiču. Bodi mu! Mi mu nismo zavidni. Naj le uživa odlikovanja, podeljena njegovi osebi i Naj jih uživa v zadoščenju In zadovoljstvu. In tudi more to, saj doseza, po čemur je vedno stremila njegova — osebna ambicija. Mi pa mu nismo bili nikdar osebni nasprotniki. In sploh je izključeno pri nas, da bi komu — četudi v tem ali onem ne soglašamo žnjim — nasprotovali, kadar hoče l:ai dobrega in koristnega storiti za narodno stvar, za korist in bodočnost našega naroda, Dr. ŠusterŠIč pa nI nikdar svoje politike, — ki sc je sicer velespretno opirala na S. L. S., ki pa je bila vendar le njegova, osebna, — urejal s tistega visokega vidika skupno narodnih interesov, ni bila nikoli slovensko-narodna; in zato je tudi naravno, da ni mogla biti v teh trenotkih. zahtevajočih celih mož v-sokega narodnega vzleta. Jugoslovanska po zahtevi naše majniške deklaracije. Zato nas tudi ni nič presenetila vest. da je notri sredi ognja — zbežal! Čudno se bo zdelo in vendar bodi rcieno. da čutimo nekaj kakor hvaležnost napram dru. Susteršiču, ker je vendar storil veliko dobro: računi so postali Jasni, kar more !e povspešiti končno likvidacijo Susteršičeve politike med Slovenci! Slovenska politika ubira nove poti. ki sc dija-mentralno križajo s Susteršlčevo politiko. Na poteh te poslednje smo lezli vedno niže v odvisnost. Izkušnje, ki smo jih Imeli s to poslednjo, kažejo na nove poti, ki jih Je začrtal narodu Jugoslovanski klub s svojo deklaracijo, če hoče priti do neodvisnosti, da svobodnega narodnega življenja! predstojnika »tretjega oddelka«. Videl je istega Semena v bitkah, pri zarotah in vstaj ii izvršu-jočega najnevarnejša in najokretnejša dejanja, ne da bi bil le trend z očesom. Prvikrat ie < /cil sedaj v teh topih, otrdelih potezah izraz gt. ;c in sočutja. Giolovo Bce je izpreletela kakv rdečica sramu. — Saj nI nič.... omedlela je samo____— je dejal po rusko in nekako milo. — Nesi jo v njeno sobo In izroči jo Maši.... Potem se vri: meni! Srepo je zrl na nezavestno Nado, kaK-; daj Semen vzdignil z vso skrbjo. Oči je vedno zaprte in bila je tako bela. kot :.< žur.asta obleka, toda na bledem obrazu jt nio videti nekoliko s krvjo podplutih mest. Semen jo je odnesel, podpirajoč ji z levo roko glavo, s katere so jI težki lasje razpuščeni viseli naw.J zdelo se je, da nosi spečega otroka v posteljo. Ko se je vrni! v gospodarjevo sobo, je Miranov pravkar dokončal pisiffo, ki je le pisal v temi. ko j k ► je se-ne!a še a bar- meščenstva, iztisnih vojne kredite, Je tudi v jaseo opomin, da se napravi konec z vojno in zahtevami militarizma. Izvzemšl tiste po deželah pohlepne klike med nemškim meščanstvom, jc navdušenje za vojno padlo pod ničlo. »Vojna niu a v čutstvovanju ljudi — tako zaključuje sArotiter-Zeitung« — niti najmanjše opore več- Nje pler.i in aneksije sc le zaničujejo in narodi nočejo nič drugega, nego mir. Muka s tem vojnim posojilom jc pač razjasnila vladajočim, da morajo videti le tno dol/" s. pred seboj: da sklenejo mir! Pred razpustom osrske zbornice? Iz Budimpešte se poroča II. t. m.: V politiških krogih se Je pripovedovalo včeraj in danes, da je ministrski predsednik dr. \Vekcrle po želji grofa Andrassyja in njegovih pristašev pri cesarju zaprosil pooblastila za razpust poslanske zbornice. Danes se nadaliuie včerajšnja zaupna ministrska konferenca. V tej kouierenci se bo razpravljalo tudi o armadnein vprašanju, ker hoče posebno grof Albert Apponvt. da se zavrne izjava avstrijskega ministrskega predsednika dr. Seidlerja. Razne politične vesti. Parlamentarne stvari. Kakor se poroča z Dunaja, bo državni zbor zboroval še ta teden, potem pa se prično velikonočne počitnice, ki bodo trajale do 20. aprila. Ta teden naj bi se rešila predloga o draginiskl dokladl učiteljstvu za 1. 1918, predloga o vojnem davku za leto 1918. in, če mogoče, tudi še predloga o zvišanju naklad na vojni davek. — V nemških krogih se raznaša vest, da bi bile nastale nekake diference med Jugoslovani in Cehi. Iz Krakovega namreč poročajo nemškim listom, da je na češko-poljsko-jugoslovanskih posvetovanjih Izjavil posl. dr. Stransky, da bi bi! za razbremenitev opozicije, slovanskih strank. Ugovarjal pa da le dr. Korošec in izvajal, da bi se njegova stranka za ir.aler.kostne privolitve ne odrekla sadovom svoje dosedanje taktike. Iz tega dejstva da je jasno, da med Cehi in Jugoslovani že obstoje diference o stališču napram ministrstvu. Zastopniki poljskega kluba da so tudi ugovarjali predlogu posl. Stranskega. Posl. dr. Stransky je glede ustavne reforme izjavil v brnskih »Lidovih Novfnah«: »Pripravljeni smo za soudeležbo pri vsakem poizkusu za sporazum, toda v svobodni državni konferenci, v katero pove žost telesa In elasticiteto duha. Cestilcem in časti- J teljem se pridružujemo tudi mi Iz vsega srca Umetniški koncert v našem Narodnem domu. Po dalgem presledku se nudi našemu občinstvu zopet prilika naslajati se na pravem umetniškem užitku. Pod okriljem naše podružnice Glasbene Matice priredita v nedeljo, 24. marca zvečer dve mladi slovenski umetnici Cirila Medved, koncertna altistka, in Dana Kobler, klavirska virtuozinja, koncert z izbranim sporedom. Natančnejši spored in vse podrobnosti priobčimo prihodnje dni, danes pa že opozarjamo vse naše občinstvo, da v obilnem številu poseti koncert in s tem simpatično pozdravi mladi slovenski umetnici. Pevska vaja. Vse p. n. gospe in gospodične uljudno vabim, da se ▼ polnem Številu udeleže pevske vaje, ki se bo vršila jutri, v četrtek, zvečer ob 6 v prostorih Glasbene Matice. Mescca aprila priredimo še en koncert zato trdno pričakujem, da se prav vse in točno odzovete vabilu. Pevovodja. Zbirka 50.000 kamenčkov v namen ljudske knjižnice v Trstu. Dosedaj Izkazanih 30.946. Dalje nabrali: »Rojanski kader« 10.300, Milka Dr. Vandno-lova 100, Amalija Cok 100, Milka Stanič 300. Skupaj torej 30946 4- 11000 = 41946 = 838'21 K. Podpisani odsek se toplo zahvaljuje vsem nabira-teljem posebno pa »Hojanskemu kadru«, ki je v. kratkem času nabral 10.500 kamenčkov t. j. 210 K. Zavednim mladeničem, ki se zbirajo v omenjenem »kadru« vse naše priznanje, da se s tako vnemo zavzemajo za naše kulturne potrebe. Mladeniči, ako bodete v tej smeri delovali, boste najbolj koristili našemu ljudstvu, našemu narodu. Nas veseli, da Vas moremo omenjati v vzgled in v posnemanje drugim. — Knjižnični Odsek akad. dr. - »S, V r > X. - ■ * 9 MM ZAHVALA. Za mnogobrojne izraze iskrenega sočustva, ki so nam došli ob smrti naše ljubljene gospe Pine Gorišek roj. mgmč izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. DIVAČA, dne 12. marca 1918. ŽniujoB ostali. uredništvo ne prevzame odgovornosti zanje, in to temmanje, ker je oglase treba plačevati naprej in-j pač ne more nihče zahtevati, da naj bi urednik, ki dobi oglas v skrinjici, morda jamčil za objavo neplačanega oglasa in tudi plačilo. Pripomnim naj tu. da dandanes zahtevajo vsi listi plačilo oglasov naprej, in naše občinstvo, ki naroča oglase v drugih listih, jih tudi redno plačuje naprej; vzlic temu pa se pri slovenskem listu čuti marsikdo naših ljudi užaljen, če se zahteva, da naj se plača oglas ob naročbi, ne pa po objavi. Naj bi torej to pojasnilo odpravilo za vselej ta neđostatek! Napoved obdelanega sveta. Mestni magistrat razglaša: Na podlagi § 3 naredbe poljedelskega ministrstva, izdane 31. januarja 1918, drž. zak. št. 37. se poživljajo vsi lastniki, uživalci in najemniki itd. poljedelskih zemljišč v mestu in* spodnji okolici, da do 10. aprila t. I. predlože pristojnim okrajnim načelnikom svoje posestne pole in napovedo, koliko zemljišča imajo in koliko so ga obdelali. Lastniki. uživalci in najemniki poljedelskih zemljišč v zgornji okolici ter v Lonjerju pa morajo storiti to pri pristojnih vaških načelnikih. Kdor ne bi Izpolnil te odredbe, ga zadene ostra kazen v smislu veljavnih zakonov. Poulični izgredi, ki so se vršili 6. t m. v Gradcu, so morali biti pač precej hujši, kot pa je prvi trenutek izvedela Izvengraška javnost. To je zlasti razvidno iz dejstva, da je bila v uedeljo pri namestniku grofu Claryju deputacija graškega trgov-stva, ki jo je vodil državni poslanec Einspinner in se je bridko pritoževala zaradi škode, ki so jo povzročili trgovcem izgrednik!. Odposlanstvo je zahtevalo, da naj država in občina povrneta storjeno škodo. Izgredniki so namreč celo vrsto pro-dajalnic skoraj popolnoma razbili in oplenili, zlasti pa Izložbena okna. Izgredi so imeli svoj vzrok v skrčenju krušnega odmerka. Doslej je bilo zaradi udeležbe pri izgredih in plenjenju aretiranih in večinoma deželnemu sodišču izročenih vse skupaj 40 oseb. Zdravstveno stanje v Trstu. V času od 2. do 9. t. m. je mestni fizikat ugotovil 20 novih slučajev nalezljivih bolezni In sicer: davlce II (Sv. Vid. Stara mitnica po 2, Staro mesto. Nova mitnica, Sv. Jakob, Skedenj, Sv. Ana. Farneto, Sv. Ivan po 1), Škrlatice 1 (Farneto), legarja 6 (Sv. Ivan 2, Novo mesto, Stara mitnica. Sv. Jakob, Skedenj po 1), trahona 2 (Sv. Jakob, Farneto). Umrla je za lesarjem 1 oseba (Skedenj). Poljedelcem, ki bi sadili solnčnic, naznanja mestni magistrat, da se prijavijo na mestnem magistratu v mestni palači, III. nadstropje, vrata .št. 84. da podpišejo dotične reverze. Iz Dekani. Septembra meseca je dobila dekanska občina na podlagi naročil od strani prebivalstva 15 q sladkorja za petiot. Do danes pa nismo dobili niti i kg. Vprašamo s tem slavno c. kr. na-mestništvo, v kak namen je bil sladkor poslan, oziroma: zakaj ga ni občinski upravitelj razdelil?! Take so naše razmere! Pravi občinski absolutizem! Vsak teden koljejo po 1 glavo klavne živine in to meso naj bi služilo vsem prebivalcem dekanske občine. Ali, mnogo jih je, ki ne morejo dobiti niti koščka. Ce g. upravitelju kdo kaj predbaciva. pa odgovarja osorno: »Ce Vam ni prav, pa pritožite se! Jaz imam dobro zavarovan hrbetin se huduje na revedno in razburjeno ljudstvo. Opozarjamo nat j politične oblasti, kajti ne bi bilo čudno. če se bi zgodilo kaj tacega kot v Buzetu g. Roču — ali morda še kaj hujšega! Radi nedostatnost prostora ne moremo priobčiti vsake malenkosti, ki pa za nas ni malenkost. Skrbite pa. da dobimo moža, ki bo nepristransko ravnal z ljudstvom. Ce i stane tudi ta opomin brez uspeha — za posledice nočemo biti odgovorni, ker nismo na šestorico pritožb dobili od strani c. kr. okrajnega glavarstva še — nobenega odgovora. Odbor za Krekovo slavnost pri Sv. Ivanu ima jutri, v četrtek, svojo sejo v »Čitalnici« po pevski vaji. Ker se bo slavnost vršila na belo nedeljo, priporočamo, da se vaje udeležijo vsi, pevke ln pevci, tolikobolj ker mora g. pevovodja prihajati od daleč. Organizacija oskrbnic vojnlšklh sirot bo imela v ponedeljek, 18. t. m„ ob 11 dop. v mali sejni dvorani Trgovinske in obrtne zbornice svojo glavno skupščino pod predsedstvom ekscelence baronice Lucy Fries-Skenejeve. Dnevni red: Poročilo o letu 1917., blagajni čar je vo poročilo, sklepanje o izpre-inembi pravil zaradi preosnove organizacije kot okrajne poslovalnice c. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote. šentjakobska podružnica CMD Ima danes zvečer po 8 odborovo sejo. Odbornik! in odbornice naj se udeleže te seje. Češki novinar Josip Holeček, nrednflc »Narodnih l iMcv«, je praznoval te dni svoj 68-letni rojstni dan. Holeček je star znanec vsem slovanskim žnr-uilisiom s časnikarskih kongresov. Ne le, da je odličen, visoko naobražen žurnalist, ampak tudi nailiubeznjiveii koleg — morda najsimpatičneja pojava v taboru slovanskih žurnalistov. Tudi v Mest aa zastavljalnica. Danes, v sredo, se bodo od 9;j dop. do 1 pop. prodajali na javni dražbi razni nedragoceni predmeti (perilo brez izkaznice in druga oblačila), zastavljeni meseca junija 1917. na zastavne listke serije 141 in sicer od št. 50.501 do št. 57.207; jutri, y četrtek, pa dragocenosti, zastavljene meseca junija I. 1917. na zastavne listke serije 141 in sicer od št. 33.301 do št 35.300. — Mestna zastavljalnica poživlja občinstvo v njegovem lastnem interesu, da pride čim preje v mestno zastavljalnico po obnovljene zastavne listke ter •prinese s seboj dotična potrdila o obnovitvi zastave. »Književni Jug*. Tem potom naznanjam naročnikom »Književnega Juga«, da sem z današnjim dnem prevzel zastopstvo tega lista in sicer za Trst in okolico. Vabim obenem si. občinstvo, da sc pridruži našim naročnikom, posebno vabim učitelj-stvo, uašo in hrvatsko inieligenco ter tukajšnje Srbe. Naročnina znaša z drugim četrtletjem 40 K letno in to vslcd naraščajoče draginje papirja in tiskarskih del. Ker »Književni Jug« nima nobenega podpornega fonda in ne sredstev, temveč se vzdržuje edino le z naročnino, upam, da se občinstvo v obilnem številu odzove vabilu k naročbi in s tem pripomore k razvoju prepotrebnega in koristnega »Književnega Juga«. — Vlado Kravos. ZAHHA* A. Podpisani se najiskrenejše zah a'jujemo vsem onim blagim osebam, so nas tolažili ob bridki izgubi nepozabne n:m matere, stare matere Frančiške BsSas$5 ki ter spremili drago pokojnico k večnemu počitku. PROSEK, 12. ma ca 1918. ŽALUJOČI OSTALI. T*-' mam liJ MM liPl^fJ imzsm mm BBSi Vi Daleč svojih dragih je po dolgi in ranSui bolezni, v vojaški izdihali svojo blago du5o aaš nepozabni soprog in oče, gospod bolnliniei v Celju, gostilni čar. *q hčerka. AVGUSTA in -ni drugi ostali »oiodaiki na- Žalujcfia soproga IVANKA za&sjajo prežulo-fcoo ve t p-ijateljem in znancem. Oprevod p gretja pre iragega i okojnika se bo vrSil danes, v are»Io. 13. t m , ob 5 pop. iz hi.še Žalosti. uIIca Molin a veato štev. 72. TRST, 8. marca 101 Noto pogrebno podjetje Corso 47. DAROVL — Za svetoivansko podružnico CMD se je nabralo 28 K, ker je Matko videl Lojzka. — Zapadna Brica Jožef Maurenčič hi Anton Kli-nec darujeta za Krekov spomenik prvi K 50 drugi K 10. Denar brani uprava. — V nedeljo po Krekovem slavju se je pri veselem omizju v restavraciji Balkan, po vse hvale vredni inicijativi gospe Božič, nabralo K 36, od teb K 18 za sklad našega prvoboriteija Kreka in K 18 za novo slovensko šolo v mest. okraju sv. Vida. Darovalci: gospe Marija Božič K 5, Marija Bev-čar K S. Fran Lejtlša K 5, Ivo Božič K 5, Joahim Bevčar z OpČin K 5, Matej Murovec iz Ljubljane K 5, ter Fran in Radovan Stergar od Sv. Ivana K 6. Denar hrani uprava. Prodam na vago par vagonov trdih drv. — Ponudbe z ceno na H. SCHWE;€EH LJUBLJANA. MARIJE TEREZIJE CESTA l«i luniiiii Trs! ■ oia Stadion 10 - Trst Odprt (m B!2 zvefeMBprej Vstopnina K 2 Češko Budjevička Restavracija (BosA-kosva uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti Uraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. 'jadranska rama Trsi, Via (assa dl Risparmlo S (Lastno p c slo p je) Kapital In rezerva K 19,290.000.- FILIJALRE: Dun^j Tegethofstiasss 7 9, Dubiovntk, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, šloen'k. Za la-. VLOGE NA KNJIŽICE 31 O - 1 O = NALI OGLASI. Iščem ao^o pri mirili družinu Ponudbe na Ids odd. Edinosti pod Državni uradnik". 1921 Sobo In hrano «*čeia pri poSteni drnžini. Ž vila preskrbim sam Po-na ibe naj se pošljejo tek m dneva na Ins. o>ld Edinosti z nave-ibo ulice in nad-tropja v kate-em se oba nahaja pod Imenom Zdravko. 1922 r ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermdk v Trstu, ulica Poste vecciile 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bo-« leein. — Plombiranje. — UMETNI ZOBJE « od dneva vloge do dneva vzdiha. Itentni -lavek plačDie ban k. t svojega Obreit>vanja ta tekućem in iiroračuuu p> uosfivoru - A »j« PREDUJME na vredno*:na paturje in h ležeče v javnih skl i liša.h. 3AFE OEPOSIT9 PitOHESK. — l*rod ja sr ck razreda« lato rje Zavarovanie v^akovr-taih pap rjev proti Jmrzni izgubi, reviziji ireb-ajja sroA* i. t- d brezplačno Stavbni kredit, rembnurs Krediti. Bor'na naročila. — Ink»-o. MENJALNICA. — — ESKO\fT MEVfO Telefoni; 1463, 17'J3 in 2f>7d Uradne uraa od 9 da 1 popoldne Brzojavi: J AL»l