64. številka. Ljubljana, soboto 19. marca. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro- o^erske deželo za celo leto 16 gl., za pol leta 8 pri., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ^ld., za četrt leta gld. 30 kr., za en meBec 1 gld, 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uč Itelje na ljudskih Šolah m za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta S gold. — Za oznani la ro plačuje od cetiristopne petit-vrste 6 kr., če su oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi bc ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Knlmanovej hiši ..gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca se pričnć novo naročevanje na drugo četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponovć, ako hote" list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" sedaj pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. „Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta......6 gld. 50 kr. Za četrt leta.....3 „ 30 „ Za en mesec.....1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta......8 gld. — kr. Za četrt leta.....4 „ — „ Za en mesec.....1 „ 40 „ Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po poŠti prejeman „ „ 3 „ — „ Opraviiištvo ,,Slov. Naroila*4. Interpelacija slovenskega poslanca dr. Tonklija glede rabe slovenskega jezika pri sodnijah v Primorji v seji državnega zbora dne 15. marca t. 1. Slovenska trgovinska firma Milesič in Dolenec sta pri c. kr. trgovinskem in pomorskem sodišči v Trstu vložila dne 4. decembra 1880, št. 14.022, menjično tožbo, pisano v slovenskem jeziku, katera se je pa z odlokom dne 7. decembra 1880, št. 14.022, odbila kot nepostavna zato, ker nij sestavljena v jednem jeziku tamošnje sodnije. Zvesta ljubezen. (Historična povest koncem 14. stoletja; iz ruščine po ttestuževeni preložil Fr. Gabršek.) (Dalje.) II. Z nagubanim čelom, temnim pogledom poslušal je razgreti mladenič predsodke Ijubim-kine. — „Ženske, slaba bitja!" togoti se Roman divjim nasmehom, „ki se slavite, kako vztrajno ljubite in kako trdna je vaša zvestost; vaša čutja so porotki vskipeče volje, samo se svojo ničemurnostjo očarate lehkoverneža! Norčija je vaša ljubezen, begliva kot lastavica, zgovorna kot ta-le tie. A, ko zahteva ljubček kaj več od vas, ko samo besedo, zahteva li dejanja, oj potem se znate jako lepo in dostojno opravičevati, potem je vaše srce bogato raznih nasvetov, očitanj in marenj! Čemu li so me Vsled priziva imenovane trgovinske firme je c. kr. deželno višje sodišče v Trstu s6 sklepom od 16. decembra 1880, št. 4230, odlok trgovinskega sodišča ovtglo in temu uknzulo, da tožbo reši. Izvršenje tega sklepa je predsednik višje deželne sodnije v Trstu ustavil ter ga s poročilom od 22. decembra 1880, št. 4230, predložil c. kr. najvišjemu sodišču. To pa je z razsodbo od dne 11. januarja 1881, št. 2, ovrglo sklep c. kr. višje deželne sodnije in potrdilo sklep c. kr. trgovinskega sodišča. Razlogi te najvišje sodnijske razsodbe glase se tako-le: „Z ozirom na to, da imajo sodnije nalog uradno paziti na to, da se natanko izvršujejo postavne določbe glede rabe sodnijskega jezika ; z ozirom na to, da je res strogo izvrševanje teh določeb v interesu uravnane justične uprave absolutno potrebno, katera bi se pokazala kot popolnem nemogoča, ako bi bilo strankam prepuščeno na voljo, rabiti pri sod-nijskih vlogah ta ali oni jezik ; z ozirom na to, ker ne gre samo za pravice strank, mogla se je porabiti naredba §. 172 cesarskega patenta od 3. maja 1853, št. 81, in da ima po vsebini tega paragrafa najvišje sodišče pravico razso-jevati v dotičnej stvari, ker je pravdna stvar; z ozirom na stvarnost, da sta bila, odkar se je osno vila trgovinska in pomorska sodni ja v Trstu, pri tej sodniji priznana kot sodnijska jezika samo italijanski in nemški jezik; z ozirom na to, da se ta stalno in brez izjem izvrševana navada popolnem strinja s predpisi §. 13. o. s. i\, katere navade ministerska naredba od 15. marca 18G2, št. 8G5, nič ne spreminja niti je spremeniti nij mogla; z ozi- ogoljufali blaženi pogledi in laskave besede polne nade ? Morda zat6, da oledeni beseda „neu moje kipeče srce V Nijsem li pozabil, trdosrčna, vsega, kar je bilo mojemu srcu sicer ljubo in drago, da celo osrčujoče slave V Nijsem li mrzlo v stran zavil, kadar bi bil imel srečati lepo dekl'co; nijsem li v stran zrl, ko so me moje bogate sosedinje skozi zagrinjala milo pogledovale? — Nijsem li pazil na vsako priliko, da bi vjel žarek tvojega pogleda, zvok tvojega glasii, šumenje tvojega lehkega koraka? Nij li bilo moje živenje tebi samej posvečeno? In na jedenkrat me oropaš vsega, zameniš roko ubozega mladeniča z neizmerno obilnostjo; z zlatim naprstnikom se hočeš prikovati k železnej verigi sovražnega zakona ? Pa ženska ljubav je navada, v malo tednih pozabi deklica preteklosti I In ako me moja nesreča ne umori, znabiti Še Olga celo zahteva sć sladkokusnimi besedami: Pozabi na ljubezen, Roman! bodi mi prijatelj in straži, rom na to, da se vidi iz vsebine in duha te ministerske naredbe samo ta namen, da se morejo oni prebivalci slovanskih okrajev, ki razen slovanskega druzega idioma ne ume jo, tega idioma pri sodnijskem zaslišanji in v svojih sodnijskih vlogah posluževati, kolikor je to mogoče z ozirom na jezikovne znanosti sodnijskih uradnikov; z ozirom na to, da se v koukretnem slučaji ne more reči, da se strinja z namero te ministerske naredbe, ker je navedeno vlogo vložil jeden tržaški odvetnik v imenu tržaške trgovinske firme, ki gotovo zna sodnijska jezika". Vsi navedeni razlogi pa so ničevi ter nij so zakonom utemeljeni, ker so temveč nasprotni vsem postavnim določbam, na katere se sklicujejo. Pred vsem se naglasa in konstatuje, da predsedstvo deželne višje sodnije nij imelo nobenega uzroka, ustaviti ekspedicijo sklepa deželne višje sodnije, ker ima po zmislu § 172 cesarskega patenta od 3. maja 1853 št. 81 samo tedaj to pravico, ako se kaj tacega sklene, kar bi zakone naravnost napačno tolmačilo ali s Čemer bi se jih napačno uporabljalo. V navedenem slučaji pa se to nij samo ne zgodilo, ampak strinja se se sklepom deželne višje sodnije, s Črko in duhom § 13 o. s. r., dvornim dekretom od 2. maja 1835 št. 109 in od 15. marca 18G2 št. 8C>5, z naredbo od 20. oktobra 1866 št. 1861, katero je z okrožnico od 30. oktobra 1866 št. 4020 tržašk;: višja deželna sodnija naznanila kol vodilo vsem podređenim si sodnijani, in s členom 19. državne osnovne postave od 21. dec. 1867 št. 142; predsedstvo višje deželne sodnije nij imelo tedaj nobenega uzroka ustavljati sklep višje deželne sodnije ter ga predlagati naj- ko me pripelje moj soprog domov, z mečem v roci pred oknom moje ženitninake sobe, da ne moti kak brezbož^ik sladkega mini novo-poročencev!" — — Olga ga je milo prosila,^ naj jej prizanese, a Roman je nij čul v svojej razburjenosti. Ko pa utrujen obmolkne, zalesketale so mu ljubičine solz ce, in imele so moč, veliko moč, pogasile so njega obupnost. Toga njegova je izginila kot sneg, kadar si j 6 nanj solnčni žarki. „Nehvaležneš !" mu očita Olg; , „ti si mogel dvomiti, si mogel izreči, da te Olga ne ljubi več? Nikdar nijsem mislila, da mi bode takovo očitanje, takova hvala, nikdar, ko so mi tvoji vzdihi prsi živahneje dvigali, ko sem po več ur poslušala tajni govor tvojih oči!" — „Odpusti ljubezni, kar je prelomila ljubezen!" prosi Roman, mehko ročico jej stisnivši. Predno se zave, bila mu je uže na kipečih prsih; lice jej žari, jednako danici, in prvi, višjemu sodišču, in to tem menj, ker se no bena stranka nij zoper to pritožila; dulje sledi iz tega, da tudi najvišje sodišče nij imelo nobenega postavnega uzroka uradno posvetavati se o sklepu višje deželne sodnije ter ga pre-drugačevati. Tedaj z ozirom na to, da § 18 o. s. r. vsak v deželi navaden jezik priznava za sod-nijski jezik in je dvorni dekret od 22. decembra 1835 št. 109 odredil, da so v sodnijah pripuščena vsa pisma pisana v kacem dežel nem jeziku ; z ozirom na to, da je trgovinska in pomorska sodnija v Trstu kompetentna ne samo za Trst, nego tudi za več čisto slovenskih okrajev, n. pr. Komen, Sežana, Podgrad itd.; z ozirom na to, da sta na Primorskem dve tretjini vsega prebivalstva slovenske ali hrvatske narodnosti, da je tako slovenski kakor tudi hrvatski jezik na Primorskem in v okrožji trgovinske in pomorske sodnije tržaške v deželi navadni jezik, tedaj sta oba taka jezika, ki sta pripuščena v sodnijo; /. ozirom na to, da se je z naredbo pravO-sodnjega ministerstva od 15. marca 1862 št. 865, 4. odstavek, ukazalo, da imajo vse sodnije, kjer stanujo Slovanje v slovanskem jeziku sestavljene vloge brezpogojno sprejemati in če treba, dati strankam tudi slovanske odloke : z ozirom na to, da ministerska naredba ou 20. oktobra 1866 št. 1861 izjavlja izrecno, da se ministerska naredba od 15. marca 1862 ne ozira samo na kazenske stvari, ampak na vse v slovanskem jeziku sestavljene vloge brez razločka, naj take kazenskopravne pravdne ali nepravdne stvari obsezajo in so tedaj na vsak način dovoljene v slovanskem : jeziku sestavljene tožbe in druge vloge v j pravdnih zadevah; z ozirom na to, da se s tem vidi doka • Bana neresničnost nadsodnijskega motiviranja, pravnost vseh v deželi navadnih jezikov v uradu, tedaj tudi v sodniji; z ozirom na to, da je c. kr. deželna višja sodnija v Trstu se sklepom od 16. decembra 1880 Št. 4230 priznala slovenski jezik kot v Primorji navaden jezik, konstatovala in potrdila, katera oblastnija gotovo more o stvari kompetentno razsoditi, ker je na mestu trgovinskega sodišča v Trstu in v tem oziru stvar dobro pozna; z ozirom na to, da omenjeni odlok najvišjega sodišča krati slovenskemu narodu na Primorskem postavno priznano in zagotovljeno jezikovno ravnopravnost pri rabi v sodniji, in da način, kakor se dotični odlok utemeljuje, more na vse one soduije, ki so slovensko sestavljene uloge res in brez ovir sprejemale in reševale, tako uplivati, da bodo odslej take vloge odbijale; z ozirom na to, da mora to postopanje c. kr. najvišjega sodišča veliko in opravičeno vznemirjenje vsega slovanskega prebivalstva na Primorskem prozvati ter je motiti v njegovem patrijotičnem čutenji, ker mora v odbijanji slovenski sestavljenih vlog pri sodniji videti pritisk v to svrho, da bi svoje vloge sestavljalo nemški ali italijanski, v čemer pa zopet leži tendenca germanizovanja ali italijančevanja državi nerazrušljivo zvestostjo udanega slovenskega naroda; z ozirom na to, da ima visoka vlada dolžnost, da tudi slovanski narod na Primorskem brani v rabi njegovega jezikn pri c. kr. sodnijah, ker ima pravico do tega ustavno zagotovljeno — dozvoljujejo si \ podpisani naslednji vprašanji staviti do n, ' ekscelence voditelja pravosodnjegaministerstva: 1. Ali je visokej vladi znana razsodba c. kr. najvišjega sodišča od 11. januarja 1881, štev. 2? 2. Kako misli visoka vlada neomejeno češ, da je navedene ministerske naredbe jedini \ rabo slovanskih jezikov na Primorskem pri namen ta, da se samo onim prebivalcem slo- j c. kr. sodnijah zagotoviti in izvesti ? vanskih okrajev, ki ne razumejo druzega razen Dr. Tonkli, dr. V i t e z i 6 , J. Nabergoj, slovanskega idioma, omogoči, da se poslužijo dr. Vosu jak, dr. Je f a bek, K. Klun, tega idioma pri sodnijskem zaslišanji in v svojih sodnijskih vlogah, kolikor je namreč to mogoče z ozirom na jezikovne znanosti sodnijskih uradnikov, ker o takem skrčenji ne govori navedena ministerska naredba in ker je določbam člena 19 državne osnovne postave od 21. decembra 1867 št. 142 naravnost na Bprotna, v katerem členu se priznava ravno- Schneid, P le i fer, Obreza, Herman, V o j n o v i č, A d a m e k, K1 a i č, dr. L. M o n t i, Šupuk, dr. Bula t, dr. ItenČič, Borelli, J. Suda, dr. G a b 1 e r , J. T i 1 š e r , V o -rel, Weber, Skop al i k, dr. Fanderlik, W u r m, N e d o p i i, dr. W. K u s y , dr. M i -kyška, dr. Janza. 0 umoru ruskega carja. Truplo ranjcega ruskega carja Aleksandra II. se bode baje 27. t. m. položilo v rakev. V Peterburg prihajejo iz vseh delov velike Rusije telegrami izražajoči žalost in vzburjenje nad napadom. Ljudstvo se shaja po cerkvah in moli za mir duši ranjcega in povsod se kaže ljubezen do carske rodbine. Kako strašno energično in brez vsega strahu a tudi brez vse vesti nihilisti postopajo, kaže še sledeče: Na malej vrtarskej ceati so nihilisti kupili neko hišico in se v njej naselili kot mlekarji in sirarji. Dobivali so res sira in mleka a v izpraznene sode so devali zemljo, ker so pod ulico od one hišice počenši delali p odkop; od zadnje nedelje, ko se je katastrofa zgodila, je bila ona hišica zaprta. Dne 16. t. m. so jo policaji se silo odprli in v njej zadeli na podkopa vhod. Vrtarska cesta se stika z Nevskim prospektom in pelje do kraja, kjer je car v nedeljo imel parado. Ulica je skozi in skozi podkopana in ko bi car bil šel po tem potu, zažgali bi bili nihilisti podkop in na stotine ljudij bi rušeče se hiše zasule. Dotično ulico so zdaj zaprli in vojaki razdirajo podkop. Dalje poroča „Agence Russe", da je bil ranjki car nadušljiv in se je tudi zato zdravil. Nekoliko dnij pred katastrofo je dobil car v lončku zdravil, priloženo pa je bilo tudi še neko pismo, v katerem 3e je car svaril, naj jednacega lončka, katerega bo v kratkem dobil priposlanega, ne odveze, ker se bo sicer razstrelil in ga ubil. Dotični lonček je car res dobil v roke in ga ukazal preiskati; preiskava pa je pokazala, da je bil lonček namesto z zdravili res nabit samo z razstrelnimi stvarmi in to v tolikej množini, da bi ubil lehko več osob. — Novemu ruskemu carju Aleksandru III. je nemški cesar poslal iskren telegram, v kate rem tudi pravi: „Veste, da imate zveste sosede". Denes, 18. marca, je baje bila razposlana do vseh ruskih poslanikov pri evropskih vlastih okrožnica, obsezajoča program politike pod novim carjem. V nihilistiškem proglasu, katerega smo včeraj omenili na tem mestu, razglaša se, da so nihilisti carja Aleksandra II. dne 7. sept. 187'.) obsodili na smrt; ta obsodba se je zd*vj izvršila. Proglas, ki je bil tiskan v tajnej tiskarni nihilistiškega lista „Narodnaja volja", poživlja vse somišljenike na boj tudi zoper Dalje v prilogi. sladki poljub odgnal je vsako mržnjo. „Do smrti, v večnost ostanem tvoja!" šepeče Olga in neskončna radost spreleti Romanovo dušo. Vi, ki ste uže kedaj ljubili, vi poznate oni trenotek, ko je vsaka misel radost, vsak utrip veselje, vsak čut nebesa. „Črez tli dni, ko bodemo obhajali z Nemci praznik petletnega mini, o temnej uri molčeče polunoči pričakujem te, premila moja Olga, pri vrtnih vratih. Kot blisk urni konjiči od neso naji od tu, glasen vrisk in hrup gostov pospeši najin beg, in na po brez j i daljne reke čaka naji mir, sreča, in v bodočnosti gotovo tudi očetov blagoslov!" — Ustna device izpregovorila so osodepolni „da!u — Po dolgem poljubu ločita se ljubljenca. — III. Slovesni dan je napočil. Svečano se razlega ubrano zvonenje zvonov po jasnem zraku. Ljudstvo iz vseh strani napolnjuje Novgoiod. V cerkvi svete Sofije zbero se meščanje, v cerkvi sv. Petra pa Nemci. Pogodba mini z Nemci ob gotičnej in rigskej morskej obali se pročita, in po končanem opravilu podajo se vsi h kosilu na Torodišče, neki blizu mesta se razprostirajoč kraj, kjer je stala v starih časih Jaroslavova palača. Posadnik, predstojnik Novgorodskega meščanstva, povabi tuje kupce iz Revelja, Lju-beka in Armenije, kakor tudi litvanske zaveznike in ruske seljake, da poseclejo okolo okin-Sane mize. Nadškof poblagoslovi obed in na znamenje glasnodonečegi' rogu se vsi vsedejo: prostak poleg /lahtnika, ubožec poleg bogatina, tujec poleg Rusa. Prijateljstvo in bratoljubje bilo je v teh krogih, nad njimi pa seje širilo prelepo modro nebo. ČJas poteka, vino po mizi curkoma in vrlo kroži kupica, napolnjena najboljim vincem, koje rudeČi gostom lica. Šala in smeh skonča obed, — od brega pa odmeva veselo petje. — Uže se odpravljajo gostje, kar povzame besedo nam uže znani Juri Vojeslav in uljudno začne: „Gospod Bruno, starosta Rodenštajnski in vi, prežiahtna gospoda, vitezi nemški in pani litvanski! • Prosim vaše pozornosti, ako vam je ljubo, da zapoje naš mladi pevec Roman ljubim gostom kakšno rusko pesmico." Navzočni radostno temu pritrde ter se ustopijo v krog. Mej tem uglasi Roman svoje gosli, plaho pogleda po zboru in krepko, veličestno zapoje. — Pesen je končana; spomin na ono, ravno kar opevano dobo navduSi vse zbrane goste. Slišati je bil le eden glas občne pohvale. Roman zaradi, ozre se po zbranih, in zagleda Olgo in na njenem lici pohvalni nasmeh; srce mu bije močneje in glasneje, hoče se oprostiti telesnih verig, kakor prikovani orel, ko ugleda svoj plen: bil je neizrečeno srečen ! — (Dalje prih.) Priloga „Stav. Naroda" k št. 64., 19. marca 1881. zdanjega carja Aleksandra III., ako bi nihilisti videli, da je tak boj potreben. Politični razgled. \otran'e (0|l [HSt. Iz Tržiča 16. marca. [Izv. dop.] V zadnjem svojem dopisu sem omenjal, da se bodo vršile volitve v naš občinski zbor. Denes hočem v kratkem omeniti, kaj mi od novega občinskega zastopa zahtevamo in pričakujemo. Prva skrb novega zastopa bode volitev župana. Novi župan mora neodvisen iu izobražen mož biti, ki ne bode častnega mesta, katero mu je dalo zaupanje somestjanov porabljal ali bolje zlorabil za svoje privatne namene. Pričakujemo, da bode novi župan teri mora tudi na Avstrijo imeti velik vpliv. Kam se bode Avstrija, kam Rusija obrnila? Brez dvombe, da bode Rusija pod novim carjem zelo iskana zaveznica. Nemci, katerih strah pred Kuai se zdaj posebno vidi, bodo okolo nje hodili in beračili zveze. Če je ne dobodo, silili se bodo potlej z dvojno prisiljivostjo k Avstriji. Narobe je pa tudi mogoča zveza Avstrije z Rusijo, in za nas Slovane jedino želeti. Kajti Avstrija v dolgej zvezi z Nemčijo gotovo pomenja zatiranje Slovanov. Narobe pa pomenja prijateljska zveza Avstrije z Rusijo — toliko kakor prijazno politiko Avstrije do svojih in sosednjih Slovanov. Da je to tako, priznava tudi denašnja „N. Fr. Pr." v svojem uvodnem članku. - Tako hitro, ali kar brž to se ve da, nemarno svetovnih prememb pričakovati, ker novi ruski car ne bode kar precej v vnanjo akcijo posegel, temuč najbrž prej notranjo politiko po svojih nazorih uredil. Ali prej ali slej pak se bode pokazalo, čegavi smo in kakova bode naša bližnja prihodnjost. Naj dober političen instinkt vodi Avstrijo k Rusiji. Denes sta prinesla „Tribune" in „Vater-land" po „Slovenskem Narodu" poročilo aferi Vesteneckovej, kakor se je pred sodnijo v Ljubljani konstatirala za resnično. Ta stvar zanima vse kroge, ki se interesujejo za našo provincijalno politiko. Sploh se ljudje čudijo, kako je mogel Vesteneck ondan v „Pol. Corr." trditi, da ga pri oknopobijanji niti zraven nij bilo, a zdaj je pred 3odnijo s pričami doka zano, da je bil! Pričakuje se, da se bode vendar kaj zgodilo. Telegram „Slovenskomu Narodu'. Ptuj 18. marca : Ljutomerska sodnija je zavrgla tukajšnjemu odvetniku dr. Gre-goriču šest vlog, ker so bile slovenski pisane. Domače stvari. — (Kranj sko obrtništvo in naučno mini sters tvo.) „W. Abendp." od 17. marca piše: Naučno ministerstvo je izdalo naredbo, da se bodo vsako leto trrje najboljši učenci obrtniške nadaljevalne šole v Ljubljani na državne stroške poslali v državno obrtniško šolo v Gradci, da se tam temeljito izuče v obrtni-škej stroki. Ob jednem je pozival naučni mi- nister kranjski deželni odbor, ljubljansko mestno zastopstvo, trgovinsko zbornico in kranjsko hranilnico, naj skrbe se Štipendijami za razvoj obrtništva na Kranjskem. — (Ljubljanski „Sokol" in pevski zbor čitalniški) priredita na prošnjo tržaških rodoljubov o binkoštih izlet v Trst k slovesnosti blagoslov ljenja nove zastave tržaškega slovanskega delovskega društva. „Sokol" je odpravil dozdanje svoje čepice „čikoše" ter bodo „Sokolci" odslej imeli klobuke s peresom in narodno ter „bokolovo" kokardo. Posebne klobuke si nameravajo omisliti tudi čitalniški pevci. — (Slovenci nadržavnemzboru.) Češkim „Narodnim Listom" se z Dunaja tele-grafuje: „Posebno Slovenci nemajo uzroka nadalje glasovati za predloge te vlade, ker nij nič storila, da bi slovenski jezik v slovenskih pokrajinah veljavo dobil." Resnice je v tem. — (Katoliška družba) v Ljubljani bode imela svoj občni zbor 31. t. m. ob G. uri popoludne. — Odbor te družbe je sklenil svoje rojake k udeleževanju Ciril-Metodovega popotovanja v Rim vabiti. Tisti, kateri bi se k temu odmenili, so prošeni, da bi svoj sklep naznaniti blagovolili dr. A. Jarcu, predsedniku. — (Umrl je v Brusnicah župnik Štefan Turk. — (Iz S e n o ž e č 1 se nam piše 17. marca: Po zadnjem številjenji ima trg Senožeče na Notranjskem 1010 prebivalcev in 183 hiš. Zapisalo se jih je za Nemce 23 (!), za Lahe 5, ostali za Slovence. Leta 1869 imele so Senožeče 178 hiš in 043 prebivalcev, — torej se je stanovništvo namnožilo za 67 ljudi). — (Volčico ubil) je 8. t. m. gospodar M. Lenarčič s Pristave v lovi „Lipa" poleg Novega mest.t. — ( V M u r o ušli) so nečemu kmetu preplašeni konji z vozom niže Ljutomera ob ogerskej meji; kmet, oča 5 otrok, je utonil in obadva konja z njim. Voz in mrtva konja so iz Mure potegnili, kmeta je pa reka dalje odnesla. Razne vesti. * (Dolgo spanje.) „Courrier de Ha-novrcu piše, da blizu Breme neka bogata dekle spi uže 7 mesecev. Vsakih šest tednov probudi ze za kakšno uro ter se popolnem zave, toda ne spomina se ničesar, razen da je dolgo spala. Kadar spi, ima oči na pol odprte, in kadar je spanje laže, dajo spečej použivati lehko prebavljive hrane. Ta slabost se je mladega dekleta poprijela početkom lanskega leta. ko je bolehala na bledici (klorosi.) * (Razpbr v ljubezni.) V Brezovi na Ogerskem je imel sedlar Melusin ljubico, a se je nedavno ž njo spri. 1 loteča osvetiti se, gre ona k občinskemu sodniku ter davša mu en goldinar, ga pregovori, naj zapre nje ljubca. To se tudi zgodi. V zaporu pak je ves razjarjen klical Melusin, naj ga izpuste, ker sicer da se bode obesil. In ko grožnje nijso jetniku dale svobode, izvrši res kar je dejal ter so ga Četrt ure poznejše, ko so prišli odpirat ječo, našli obefienega na ključauico in uže mrtvega. Zaradi današnjega praznika izide prihodnji list vtorek. I r#ne cwne v Ljubljani 18. inarca t. I PSeuica hektoliter 9 gld. 43 kr. - rež 6 gld. 1H kr.; — ječmen 4 gld. 71 kr.; —- oven 2 g!d. 92 kr.; ajda .r» gld. 34 kr.; — proso 4 gld. 87 kr.; — koruza fi gui. 70 kr.; — krompir 100 kilogramov 9 gld. 96 kr.{ —fižol hektolitor 8 gld. — kr.; masla kilogram 1 sni, 04 kr.; mas; — gld. 76 kr.; — špoh frišen - gld. 66 kr.; apoh povojen — gld. 70 kr.; — j suce po l»/a kr.; — m lok k liter 8 kr.; — k«, ved ni ne kilogram 56 kr.; leletniuj 48 kr.; - svinjsko meuo 54 kr.; vena 100 kilogramov 2 gld. 68 ki. u aun- 1 gld. 62 kr.; — drva trda 1 k v. metrov 6 gld. kr.j — uiohka t gld. 50 kr. Dunajska borza 18 mnrca (Izvirno telegralično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . TJ gld. 40 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 75 „ — n Zlata renta.........91 „ 50 „ 1860 drž. posojilo.....129 „ 7fi „ Akcije narodne banke.....810 „ „ Kreditne akcije.......288 „ — „ London..........117 „65 B Srebro.......... n — n Napol...........9 „ 30 C. kr. cekini........5 „ 54 „ Državno marke.......57 ' * 80 „ < i 1 Razpis javne dražbe. V Veli k ej Dolini, političnem okraji Krškem, sc bode zidala nova župna cerkev. Delo vkupno cenjeno je na 27..'106 1)4 kr. in bo oddano po javnej dražbi. Dražba sc bo vršila dne 6. aprila t. 1. od 10. dO 12. nro predpoludnein v prostorih c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem. Kdor se dražbe udeležiti želi, mora 5°/0 žalbino položiti, dostalee pa ima to na 10 u/„ jamčevino pomnožiti. Sprejemale se bodo tudi pismeno ponudbe; takim se mora priklopiti 10°/0 jamčevina in mora nudilec v njej izrecno izjaviti, da ho mu stavbeni pogoji znani in da se jim podvrže. Pri jednakih ponudbah ima mstnjena prednost. Načrti, prevdarek in stavbeni pogoji BO razpoloženi pri c kr. okrajnom poglavarstvu v Kriketu in Sri podpisanem predsedniku Btavbenega odbora na esenicah. Odbor si pridržuje pravo od podanih ponudeb ono sprejeti, katero spozna za najugodnejšo. Pozivajo se na dražbo vsi, iti upitno delo pod-vzeti želijo. Odbor za stavbo cerkve v Velikej Dolini, dne 9. marca 1881. (136—2) predsednik. Slamnike pere in prenareja po iiajolegantntijših novih modelih in najnižjih cenah (129—2) sv. Petra cesta št. 29. Podpisani priporočam čestitemu občinstvu, posebno potnikom, svojo dobro oskrbljeno, blizu kolodvora £t. l*eter uže 23 let obstoječo „Narodno gostilno", („H6tel National)". Naj vsakateri se potrudi priti, kdor želi biti dobro in brzo poatrežen l dobrim naravnim vinom: kraškim teranom, doleujcom, starim hrvatom in dobro domačo vremšino ter svežuo z ledenice l>uutigamsko pivo, mnogovrstne domači- in tuje botolije, likerje, domaČi 4 letni slivovec vsake vrste in okusne jedi, vedno pripravljene spodobno opravljene sobe z več postljami; pri vsakem vlaku je sluga za Bpremstvo potnikov; najnižjo ceno zagotovlja (144—1) Ivan BioroN(><'. Ječmen za seme, pomladanski, lepo osnažen iz domačega pridelka, kakor tudi pod imenom hitrica, katero na vsakej zemlji dobro obrodi, prodaja se, dokler ne poide, v Ljubljani, v kolodvor Nitih ulicah nI. 25, pri pot*e»t> iiiUu. Kdor želi prav zanesljivo seme, ga lehko po ceni dobi. — Naročnine na deželo sc pošiljajo s po-vzetjem. (147) v I < vpreg in vozov, ki bi stalno vozili krije ali hlode; najine se tudi 5 do O Jarmov volov, ki bi krije z mesta vlačili, kjer se sekajo. Natančneje pove oskrbništvo žage v Etten-dorfu na Koroškem ter se more zgorenja pogodba skleniti tudi za več let. (147—1) Tuici. 17. marca: Pri ttlouu: I Hudih z Notranjskega. — Živrč iz ^odberja. — (»entilnomo iz [>&ta. Pri Tinii^i: Pretsner, JritVa, Preiss z Dunaja. -leiurich iz Trsta. Pri avNl.rlJNkeni o« larjli Sajovec iz Pole. — 'altis, Tolinger iz Zagreba. Marija Đogan v X-jju."bljcLHi, (184—8) „Fournier-tovarna", priporoma lastne izdelke najlepšega Vsega zdravilstva Dr. Franc Zupane ordiuira vsak dan v svojem stanovanji f vBethovnovih ulicah štev. 4, I. nadstropje, f (zraven Waldherrjovega instituta). ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ o o o o o o o o o o (94—3) O Ji* JAN. M lastnik ees. kralj, privilegija/ii W* zboljšanje šivalnih strojev, + v Ljubljani, hdtel „Evropa", ^ zaloga vsake vrste \ ^ ti Sr Šivalnih strojev 55 £ ^ za vsako stroko šivanja, in tudi zaloga šivalnih strojev za slamnike in rokavice. Zaloga posamnih delov /a šivalne stroje. U^F* Zavoljo priročnosti oddaje jo so p. n. kupcem vsi stroji tudi na . ■$1 plačevanje po obrokih. — Vrhu tega: Ae8tlef.no porofttvo ^ ^ in po«luk v bivanji zastonj. (146—1) ^ Kupčija z glaževino. Udano podpisani naznanjam čestitemu občinstvu in posebno prečestitoum duhovenstvu, da sem odprl trgovino z glaževino, prsteno in porcelansko robo V I - j ii I»I j :i 11 i, u 11 r—i t ji i-i »m 1 rgii Ht. :tO, tik poslopja c. kr. deželne sodnije, pod firmo PEREGRIN KAJZEL. •Sl.-ivii« • ohćiiiHtvo vabim, da naj me počesti z oblliml naročili ter zag^tovljam, da bodem naročila ceno in polteno izvrševal. Se spoštovanjem Peregrin Kajzel, I i'K« \ «■(• z glAttei Ino. JDV^I V najnovejšem času prikazujejo se sem in tja po Kranjskem agentje, ki ponujajo ponarejene si valu«' »trojo neveščakom kot dobro ali celo najboljše blago in to blago tudi prodajo. — Taki stroji nijso za trajnost zavolj pomanjkljive konstrukcije in slabega gradiva, iz katerega so storjeni, mora se jih zmirom popravljati ter sploh nijso za dobro rabo. — Kdor želi tedaj soliden originalen stroj b petletnim poštenim jamstvom, naj se obrne na mojo firmo, ki obstoji na tukajšnjem tržišči uže 10 let, ali pa do mojih potujočih pooblaščenih zastopnikov. Originalni šivalni stroji, imejoči ta-le registrovana tvorniška znamenja, so pa tako i zn dno po ceni. da bi p. n. kupec ne bil pameten, ako bi si kupaval ponarejenih strojev za isto ali pa še višjo ceno. Sroji se oddajejo kakor zmirom tudi na obroke po 4 do 5 gld. v meseci. 2W Popravljajo se šivalni stroji točno In v ceno. ~"Vf Zastopništvo orig. Singer, Hovve in Wheeler & Wilson šivalnih strojev FRANC DETTER, v I . j 11) ► i j; 111 i. no mestnem n-^n nt. 168. (100—3) T i i _ «*,rrt.. cirt IiWiia nt*il'iini <1- FiiHifiM, lekar: v Belcu (Galicija): .F. (iross, lekar; Le dOhra STVdl Se IIIIIO |>III\1I|M. v Zydaczo>vu:M. Bardasz: v Kriinburgu (Zgor. Avstr.): Komaj je tri lep, kar sem prišel iz Novega .Forka v London, da angleško deželo seznanim z mojim novim izdelkom. Začel sem z malim ter odprl početkom le majhno delavnico in pisarno. Pošiljal sem moj izdelek v malih zabojih na og.ed in poskuSnjo po Angleškem, Lftkem in Skoidcem, Moj ekstrakt bil je povsodi z veseljem sprejet in uže v prvem letu se jo naročilo pri meni 200.000 flaSic. Mnogi so se naročili Se le P'.tem, ko so dobroto mojega izdelka uže sami poskusili. Drug ga je priporočal drugemu in tako je moja obrtnija dobro napredovala. Od začetka, prej da sem ljudi se svojim izdelkom seznanil, imel sem več stroškov s pošiljanjem, ko 4o-bička. Zanesel sem se pa na to, da so mi bo to pozneje ceniti vedelo. V tem so nijsem motil. Pobil sem toliko priznanja in naročil, da sera svojo delavni« n kmalu razširiti moral. V drugem letu se je naročilo pri meni na Htotine in tisoče, da jih uže nijsem vedel kam devati. Jednoglasna bila je hvala mojega „shaker-ekstraktau. Tako se namreč imenuje moj izdelek in je izvrstno zdravilo za bolezni na jetrah in v želodcu. Najprej so je razširilo to zdravilo po Angleškem. Po dolgih študijah in preiskavah sem se namreč prepričal, da največ bolezni prihaja dandenašnji iz želodca in iz jeter. Iznašel sem zoper te bolezni zdravilo „shiiker-ekstrakt", in ko sem se v Ameriki prepričal, da je mnogim pomagalo, sklenil som, prinesti ga tudi v Evropo. Pa nijsem prišel v Evropo kot klativitez, kajti vodil sem tam veliko kupčijo in imel sem več ko zadosti za življenje. Moja kupčija seje v tretjem letu fie bolj razširila; samo na Angleškem sem prodal 900.000 naš, v treh letih skupaj tedaj 1,700.000 naš, in to je gotovo mnogo za začetek v tako kratkem času. Slaba stvar bi se ne bila tako prodajala. Na Angleškem so brž Bpoznali, kako dobro zdravilo je „shsikcr-ekstrakt" zoper slab želodec in bolezni na jetrah, in da je res mnogim pomagal, se vidi uže iz tega, ker se ga je toliko pokupilo. Tolika spričevala od vseh krajev dale so mi pogum, da sem svojo kupčijo uže razširil na druge dežele. Želodec se kmalu pokvari, ta bolezen pride kakor tat vv noči, zdravilo za to pa je „shiiker-ekstrakt". Če je želodec pokvarjen, boli človeka v prsili in na straneh, včasih tudi v križi; človek je zaspan in slabe volje, usta imajo čuden duh, na zobeh je polno slin neprijetnega vsduha. Človeku se ne ljubi jesti in na želodci leži nekaj kakor kamon. Oči so udrte; roke in noge so mrzle in mokre, kar pride od mrzlega potu. Bolnik je vodno zaspan, in če prav spi, mu vendar nič nij bolje; črez nekaj časa postane siten, razdražljiv in teman, v srcu mu je, kakor bi se nečesa bal. Glava je omotična, posebno kadar človek vstane; čeva postanejo trda, koža pa suha in gorka. Kri jt teška in se nerada po žilah vali; belina v očesu po stane rumena. Bolnik pogosto živež izbljuje in občuti pri tem kislinast ali pa sladčikast okus. Včasih tudi srce tolče, da bolnik dostiktat misli, da je na srcu bolan. Oči slabo vidi jo, kakor skoz meglo, človek postane klaveru in slah. Kmalu se prikaže tudi kašelj, početkom suh, pozneje pa z zelenkastim izmetkom. Te prikazni ne pridejo vso na jedenkrat, ampak zapored; pa dostikrat jih je več na enkrat opazovati. Lastnik A. J. VVH1TE v Frankobrodu na M. Zalog<> imaju mi l>una ji: Stara c. kr. vojna lekarna, L, na štetanovem trgu,*Fr. Plehanja, lekarja; V. Twerdy, lokar „pri zlatem jelenu", Kohlmarkt 1.; C. Ilaubner, lekar „pri angelju, I., am Ilof; A. Kgger, lekar pri rudečem raku", I., Iloher Markt; H. Hibus, lekar „pri labudu", I., Schottcnring; Ph. Neustein, lekar „pri sv. Leopoldu", L, Plankengasse ti; J. \Veis, lekar „pri zamorcu", L, Tuehlauben 27; dr, Khrmann, lekar „pri sv. Brigiti", II., Brigittaplatz; M. Sohel, lekar „pri medvedu", 11., Taborstrasse ; dr. Aleks. KoBcnberg, lekar „pri sv. Trojici", III , Kadetzkvplat/. j lekarna am liennvvcg, III., Ani. Mayerja; dr. J. Lamatsch, lekar, IV VVied. Ilauptstrasse 16; M. Zavaros, lekar ,.pri križu' VIL, Mariahiferstrassc 72; Jul. Ilerbabny, lekar „pri usmiljenju", VII., Kaiserstrasse 90; Ludvik Lip, lekar „pri zlatem slonu", VIL, Stittgasse: C. Firbas, lel<;ir „pri sv. Ani", IX., VViihringstrasse; dr. Sehlosser, lekar, IV. , \Vioden, Hauptsrasse (JO; M. Schneid, V., Wim-mergaaae 88; C, Ploy, lekar, IX., Porcellangasse 5 G. & li. Fritz, drogist, L, Braunerstrasso 5; lekarna udove Seowald, VII., Mariahilferstrasse 106. — l*o raznih ucželuli: V Zagrebu: M. L. Finsch, lekar; v Osterlici: A. Prikril: v Bademi: (5. Sehvvarz; v Brnu: F. lider; v Umnu: 11. Kpretter; vIlriiMi: Ferd. Plerk, drogist; v Brodu (Galicija): K Liska: v l>. Fiildvani: Jos. Pap; v (tlimmlPIUt: A. Rayniann; v Iglavi: V. Indorka; v lnomostu: Fr. VVinkler; v Knnčugi >C.a litija): L', lleger; v Karlovcu: Z. lindeis, lekar, J. Birš; v Celovcu: P. liiruhachor: v Krakovem: Jos. Trauezynski; v Kreinsu: S. E. Kleewein; v l.juii-Ijuni: Julij pl. Trnkocxy; v Lvovu: Peter Mikolaš, Siginund Kueker in K. Križanovski; v Limu: A. Hotstatterja dediči in A. Kupert; v Merami: A. Pan; v Milovki (Galicija): M. (Juirini: V Miskolczil: dr. M. Iler/: v Novemtičiiiu s Jul. Neuser; v Panoovi: W. 11. Grah'; v Planu: E. Kalser; v Pragi: .lu^. Pttrsl na Porisči; v Prerovi: Ig. Psota, lekar „pri zlatem orlu"; v ProNburgu: Fr. Ilonrici, lekar pri sv. Trojioi", in Feliks Pistory, lekar „pri rudečem raku"; v 1'res-nicali: A. (.riessl: v Ueichenbergu: Jos pl. Khrlieh; v Buazu: V. Krnus, drogist : v Sailgerbergu: .F. Ziegler: v Solnogradu: dr. pl. Sedlitzkv, e. kr. dvorni lekar: v Nemnieu: Fr. Sztankav; v Sternbergu (.Morava : A. lVrkl: v Opavl: A. Plahkv: v Temcsvaiu: 0. M. Joh-ner, lekar, mesto, lluuvadigasse, in Štefan Tarc/.av, lekar „pri Mariji pomagaj"; v Ogerskem Ilradisu: .L Stanct; v Vinkovcih: L. pl. Alemann; v Varaždinu: G. llochsinger, lekar: v NVelsu: K. Kichter; v Dunaj skem Novem mestu: Fr. Kolčar.š, lekar: v Karlsliadu : J. MUller, lekar; v l.eit merico K. Lahler, lekar „pri kroni": v Liesingu: A. lluss: v Sfegodill: A. Kovača; v Beljaku: Rumpfovi dediči; v Celji. A. Kupterschmidt; v Deutschhrodu: VV. Kabclač; v Osjeku: J. (»obetzky; v liraitci: Fr. Kh. GhmMhav; v Hr. Becskerek: L. Men czer; v Itvongviisu: F. Mersitz; v Hermannstadtn: A. Teutaoh: i H. M. Vasarlielv: .F. liiss; v Leva Leveuz): K. Boletnann: v M. Itiikvvitzu: C. Blodig; v Miihr. Weisskirchenu: J. Kriegelstein; v Nussilortu pri Du-naji: Kol. Bolfy; \ N'viregvhaza: K. Korangi: v St. Piiltnu: 0. Ilassak: v'Nindisongarstenu: Km. Kcller; v Znaimu: K. Seberko. (109—5) Pri 140—2) Jan. Perdanu, cesarja Jožefa trg-, (.nasproti staro hranilnice), dobivajo se po najnižjej ceni vsake vrste detelja «loiu»«a, lnccrnsks Mutnija, maeji rep pahouka, pesa, ni.ui-.Ki tliol Ud. Naročila po pošti se hitro dovršijo. Dr. S c. kr. av. privilegijem in.kr^jAd pruskim minister-sMm potrdilom. Bore ha rdi ovo aromatično (dišeče) milo (žajiai r. zelišč, za olepšanje in popravo kožo in skušeno zoper vsakake nesnage na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr. Dr. Nuiii de Bonteniard-ova dišeča pasta za zobe, najsplošnejši in najzanesljivejši pripomoček za ohranjenje in čistenje zob in zobnega ineBa; v celih in pol zavitkih po 70 ali 86 kr. Dr. Harlmiff-ovo olje iz kitajske skorjo za varovanje in olepšanje las; v zapečatenih in v steklu štem pijani h sklenicah po 85 kr. Dr. Beriiiguier-jcv dišeči kronini duh, krasna voila za dulianje in umivanje, ki krepča in budi živelj; v izvirnih sklenicah po 1 gld. 36 kr. in 75 kr. Prof. dr. Li udova rastlinska poniada v stanj- scah, poviša svit in voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po 60 kr. Balzamif'iio milo iz oljke se odlikuje po <>živ Ijajočej in ohranjujočej moči za voljnost in meh-kost kože; v zavitkih po 86 kr. Dr. Bftriiiffllier-jttv rastlinski pripomoček za barvanje las, barva prav črno, rujavo m rumenkasto; s krtačami iti lončki vred po 6 gld. Dr. Hartuilff-ova zeljisena nomada za oživljcnje in zhujenje rasti las; v zapečatenih in v steklu štempljanih posodicah po Hf) kr. Dr. Berillguicr-jcvo olje iz zemljiščnih korenin za okrepčanju in ohranjenje las in brade; skle-nica 1 gld. Dr. Kocll-OVi bonboni iz zeljišo, znan in skušen domač pripomoček za jirehlad, hripavost, zaba-sanost, hripavo grlo itd.; v izvirnih škatljicah po 7o m .'>."> kr. Bratov Lrdar-jevo lialzamieiio milo iz olja ze-ineljskih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 2f> ki-., paket (4 kosovi | 80 kr. Pravi ti po priporaanijj solidnosti in priprav-nosti tudi v naših krajih uže priljubljeni pripo močki se dobivajo: v I.Juliljuiii pri bratili KriN|»er in pri 1-Ulvur«! llalii-n : v Zttgi'«'tm pri lekarjih: .1. .1. l'ejlieku in Žg. Mitlbachu in Flor. Kiraloviču; v i'vlji pri Kr. Ki-isperju; v Iteki pri droglijeru Nikolu Pa-vačiču v Gorici pri lekarju G. B. Pontinijii; v < clovcu pri Irkaijih: II. Kommetterju in pri Josip Nussbaninerju; V Trt*tu pri lekarjih: J. Scrravallo, K. Žanettiju, P. Prendini,; v lt«'-l|aku pri BlatOVŽU Fiirstu; v Vara/ si iliečotu potenji. Zdravnik moj donrl prijatolj — konavatiral jo začetno j etiko! Po doigem brenvopejnem /.dravemi poskusil sem vslcd s\ita UO ega /.dr.i\ nik.i kot zadnji prij.Mimočc'. \'as Badgostski univerzalni čaj, katereiuu se zahvaljujejo i\4o mnogi v našem mestu za -opet pridobi j o uo zdravje, ter rabim za oi.ijsai.je Mihega in žgečega kašljanja Vase B žnovske «• • t ličke. V kratkoj dobi zboljšalc se je mole brezupno stanje tako, da se čudijo vsi moji znanci, kakor tudi moj zdravnik, katori nikakoršnega ozdravljenja nij upal. Kašijanje neh.tlo j i popolnem, ravUO tuko nijsem več kri pljuval In oehalu jo tUdI po* nočno potenje, povrnil >• \<- /. pel tok in močnejši kot po »rej, in tak > produbilo je mojo slabo to!o op t poprejšnjo krepost m elastieiteto. Komaj po štiritednom uživanji som popolnem zdrav in vesel in zahvaljujem svojo ozdravljonjo poleg Bogu jedino le vašim pripomočkom. Prosim Vašo biagoronj" mujej tarej materi, katera liže »tiri teta tipi na .enem bo-denji in teškom dihanji, pripoalati proti pošt-nemu povzetku dva paketu oga čaja in ravno toliko škatljic mah<>-rasthn^kili celtličkov, in želim iz srca, da bi ta Izvrstni lek in u • drago hišno zdravilo zaslužeiio nplošno prip »znanje pridobilo, ter ostajam s ,1 sebnim ^poslovanjem Vašemu liir.goroilju hvaa-žni (521—.'!) Iviftii « elcija. kap,.m. V Cer kovic i ua C Ikeua), Od toga po zdravniške) raaloftbi iu pred-pisdi pripravljeni čaj v< ja aa lidnevno rabo pripravljeni paket z uakazoui o ral) 1 »v. \. Jedna originalna s aija RoZuovakib maho-raatlinokib oel ilčko\ m> kr. L \ kolek in zavijanje pa IO kr. poieb • KhiI^oMsIo udut>i/.ali>i caj . Ito/.-nuvNki ■ualio-raNlliuNki v llliekl dobivajo so .i'i post lomu puv* tju. Dajo pa p. n. k /agreku, Barmhorzigo Brtlder In A. S cd v <;ratlei, A.Mai k m .1 kol rshuiiod v Olji, O. Kn she m i Edpnieii Oarl Grabachcr v .VI u ran. .1 Lil ing v Kot* leniiiauu. \V. '1 n tu « i \ bodo v vseii lekarnah in vučjih prodajalnioata materija ne« . b ag i iHiktor llorslo\a j<-dino pravu vodu TAi ofi, prirejena na oko po starom rodbinskem reeop ii tega IvetoVUt) slavnega zdravnika za oči, p [pravna je /.t okrepljenje in vzdržanje vida v vsikoi ataroi i; . kratkem ozdravi no da bi bolnika motila v njeg »vem poki on, frisni ali stari pnsati na očeh, pege na rožnici iu kalu t r odpravi aituo aolaonje. Izvirna Btoklouioa navodom aa rabo \ (Ja ~4> kr., za k • , k in /,av 14» kr. \ec PmVai s < O.»tli Ha 1110 IIHIIOIIONI i/. lekarne v kopulišči Kožnavi. flV KožiitivNki tvet mm /i><•*'. bitro in trajno zdravlja putiko, trganje po u.nli in vsake vrsto siaboai v živcih m kitali Izvirna sklenica TO kr. av. v., a kolek iu aai 'i 1« kr. več. Pravi so dolu hhuio uaruv-noNl i/, lekar \ Kožnavi .M i , ika . 15.000 LmieTih flivjakov, 3 leta starih, uže za cepiti, proda, 100 za 1 gld. 138- 3) na Kokrici pri Kranji. Lekarna „pri samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-jeva na mestnem (run v LJubljani. priporoča p. n. občinstvu sledeče, zmirom sveže .frišne) vsled dolgoletnega izkustva kot Izvrstno uplivne priznane specijaliteti, izkušena domača in homeopatiika zdravila: (71-6) Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine", 1 stekl. f>H kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi. Pomuhljevo CDorsch) jetrno olje, $£2? ™ bramore, plučnico, kožne izpustko in bezgavne otekline. 1 skl. GO kr. Anaterinska ustna voda, tfS^JnSftS pravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kri čistilne krogljice, c. kr. pri v., EvTjeloS gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osvodočilo pri zabasunji človoškega telesa, glavobolu, otrpnenin udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj 8 (5. škatljaini 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. NaroČila iz dežele izvrše se takoj. %/m^~ W i lli« »Imo v stari, izskušeni, pravi, obči zdravilni in vodni prilep (plašter) zoper glavobol, rane, opeklino in ozeblino. Ta prilep je privilegiran od Nj. rhnsk. kat. veličanstva. Mod in učinek tega prilepa je posebno ugoden pr globokih in raztrganih ranah vsled uhoda ali udara, pri hudih uleslh, neodpravljivih bezgavkah, pri skeleeih. lzpuatklh, pri črvu, vnetih in oguljenih prsih, speklinah, kurjih očesih, otiakah, zmrznenih udih, pri toku iz trganja iu Jednakih bolečinah. Ta prilep pravi ima samo A\ lekarna Pran Wilhelma v Neuenkirchenu pri Diinaji. Vf Jedna škatljica stane i<> kr. a. v. Meni, nego dve škatljiei Vy se no pošiljati in staneti h kolckoui in pošiljatvijo 1 Riti. a. v. vy Imajo pu tudi: (Yf \ 1 Juhi j;t ni : Pet«r l^-nik. Q\ V (h'adcu J. PJurgleitn or, lekar; W end. Trnkoczy, lekar. V Za- J\ Igrehu Sigm. Mitlbach. (81—6) W ii.iii.-i Kanudnoi i nahaj*UU jantara doitroUn- jojo hI no/.tianjati Hvi),»im p. n. kttpcom, cla ho Tftled 1111 Hvojih p.u vil i obilno najdimo^ jantara cono po voliko-Hti aelo >lo 81) procontov /.nižali. ' S t ■' m i Hkrujim nizkimi riMiami upajo utemeljeno, a/, ničvrednim in adriivju iikodljiviiii | m mi roj en i m hladom v nevarnost postavljenu inio imturiicu.i jantara ohraniti. Cena zajamčenih od n 1/. I'1)7.1111111 cevk za smotke, st. 1. II. III. IV. v. VI. močnih, v oloKuntnili akatljiuali. ('m. dol« pro.jo gl. 13 ao..... io ie .... 9 la..... s io..... 7 8..... ■trn nt zdaj samo g\. . 5.— . -i.— . «.— . ».no l.HO Cevke za cigarete, Cm. dolg 11. III. IV. V. Kdaj samo gl. . a— projo gl. 16..... 10..... s........a.— 0........1.HO /i........1 50 Za preriatoječo ceno r.avoziijnmo ao skozi itiri tudno od dnuvu, ko ao ta inaerut prvič objavi, pridržujemo si pa cene poannin eventualno zviksuti. Naročila proHimo da bo po&iljajo nueomu zastopniku, KO«|iodu W. HENN, i n (s k s,- rs I' (103—4) 21. Bezlrk, Dampf^asse 11. Pošilja hi* ali h povzetjem uli pa io ae znesek pulijo. Zahvala io priporočilo. ^ Čestitomu občinstvu naznanjam udano, da sem dnč 3. marca t 1. svojemu najstarejšemu sinu Francetu Legatu predala svojo uže 27 let postoječo lončari j o in tudi svoje posestvo na Tr ovskem pristanu št. 4 z vsemi aktivi in pasivi. — Zahvaljujoč se za meni izkazovano zaupanje, prosim, naj se ono ne odtegne tudi novemu lastniku. V Ljubljani, 12. marca 1881. Se spoštovanjem Tiari f a Legat. Z ozirom na zgorenji oglas, potrjujem, da sem prevzel doslej 27 let p stoječo Legatovo lončarijo s posestvom vred na Trnovskem pristanu 8t. 4, ter naznanjam velecenje-nemu občinstvu, da hočem popolnem novo urej jn » in zboijšano pećari jo ^ pod tvrdko P France Legat [ ati. — Naj zagotovim, da si bodem smatral za noerlavito nalogo W ► ► France Legat. ► nadaljevati. — Naj zagotovim, da si bodem smatra! za poglavito nalogo to, svojim p. n. naročnikom postreči z najčistejšimi in naj solidnoj širni izdelki prav po ceni ter prosim, naj se tudi meni izkazuje ono zaupanje, ki so je izkazovalo prejšnjej lastnici ter so naj me počesti z obilimi naročili. V Ljubljani, 12. marca 1881. Udani (123—3) 'V .♦♦I Trgovina z železom JAN. NEP. AHČIN- preje Sp. Pessiakova, v l^jiiltlJani, v KlcclaliMliih ulicali St. 8. [rfpriporoča svojo dobro izbrano zalogo a,i železa in železnega blaga, vsakovrstno orodje, kuhinjsko pripravo, okovi za zidanje in hišno pripravo, peči in nepo-tratna ognjišča, pluge najboljše vrste, železne in pravo pozlačene nagrobno križe, pile, žage za na vodi, vso s poroštvom, potem zaloga /niii sumo* arnili ognjišč pat. Ileindl v Steyru, vino v huteljnh od 0. Filrst & sinov v Ptuj i, samo tu se prodaja tudi cement iz LaDkcga trga ter se pre-skrbljuje razstrelivo, traverzi, stvari za zidanje, stroji vaitke vrste. (10(J--3) l*'«M*«M + *aM«»«H«>«H+«>H*-*HB< Tinctura Ulici. Coinp. vulgo FRANC0VA ESENCA ki jo izdeluje G-aloiiel Piccolli, lekar „prl angelu", v L j ii 1> 1 j tiia i u u dumaj ailtej o o s i i. Pomagala je uže mnogo tisoč ljudem k zdravju, kakor se lehko dokaže iz mnogih pohvalnih pisem. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in v spodnjem životu, grižo, krč, želodčevo in prehodno mrzlico, zabasa-nje, hemorjide, rumenico itd., vse bolezni, ki znajo smrtne postati, ako se za časa ne ozdravijo. (490—20) 1 sklcnica velja 10 kr. Naroči se pri Gabriel Piccoli-ju, lekarju „pri angelu" v Ljubljani, na dunajskej cesti, s poštnim povzetjem. tzdateij in urednik Makso A r m i č. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'1 065^