L«i dailj Sun- and Hotklaf* GLASILO SLOVENSKE: NARODNE PODPORNE JGDNOT£ UreUnJUl m ii t> m vii liki protturi: JTC&t s«. L«wndsU Av«. O MU. ti »OfiT So. Uwnd*l« Ar«. Tele»Uo, im«. mm stev.-number 27$. — niiiMin ni..........■ r.......— , .»j; t ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ 1 .. , ,' T>Mt* ^ ^ ^ i IIL^^JB VSE JE rešeho i na konvenciji C med železničarji in radarji r" p0verjen ekzekutivi; 41 rt U" ima biti tako, da boeta obe Hranki zadovoljni Konvencija H zaključi jutri. « [KONVENCIJA MEHIŠKI FX- deracije je bila kov ČAHAV nedeljo. B Paso, Texaa, 24. nov. — Kon-loeija Ameriške delavske fede icije bo končana v sredo zvečer, 1 ne pride ie kaj posebnega. 8 llitfa voditeljev gre vse gladko pod rok. Na zborovanju vlsda Olepša harmonija. Običajnih focib debat in prepirov letos do daj ie ni bilo. Edina zadeva, ki je pretila iz-»ti vroč boj na konvenciji, je k "rešena" v soboto na lep, mitičen način, ne da bi bilo konflikta. To je bila pritožba kr organizacije toper Bra ino lokomotivnih strojevod-radi obratovanja neunijskih ov v Zapadni Virginiji in uckjju. Originalna resoluei ki je obsojala omenjeno želez-ko orgsnizacljo in ie po j njenega predsednika W. 8. je bila v odseku zavržena 1 namesto te je odsek predložil »promisno resolucijo, ki ne ob-ija ničesar in nikogar, pač pa llaga eksekutivi A. F. of L., da idevo preifiče in poravna na tak Uia, da bosta "obe stranki za •voljni". V slučaju pa, da ekse Itiva ne more doseči sprave in lfo.ki nočejo delati za nizke, Jnijskc mezde. To bo z drugimi «*dami bojkot žolozničarske lijc. Delavske unije bodo tudi da vzamejo svoj denar Me bratovičine lokomotiv-»trojevodjev. kwlncija je bila sprejeta so 1»°. John L. Lewis, predsednik irske unije, je imel o stvari govor j druge debate ni ■J*wiH j« rekel, da se zado-Juj« z nadomeatno resolucijo m, da »e "ta nesrečna in zra-fs afera reši v zadovoljstvo F strank". J» dnevnem redu je ie nekaj luc0, ki pridejo danes in a« v ruto. Med temi so reso irl-de splošnega veibanja »Ijanov v orožju, lige naro-pohn.-ne akcije, sovjetske, ■jem zavarovanja. Federacija i »l.-fn,,-.. ------ -JU,!«*. »led delovnega območ- ■ iru novo staliSČe glede lVfckih Imnk ^^^ ^•piri \-M «•'1 '.'i/iumi unijami bodo veči a '««rpUmi M kompromisi. H|>ori med tesarji in J1,r < L l. filmov tor voaaiki in p*'"-i'električnih železnic, i Paso. Tex., 23. nov. — Kon M-hiike delavske federa- I '".re/u m dn|gj §trini f J" danes zaključna. " ho pred zaključkom Jf " •Mdudj, katerih na d* '""hiika federacija J k ,1^or mogoče ožje stike rk" ^Oeraeijo v ii i orodni bratoki duh w orvu>...:___:_1 m ^ oranimi delavci obeh '•"h r<-M>ltieija priporoča da ae naj poaluiuj.- Uki '""»h V Združenih drža. 1* ' m ' '1 iMIij imrn »" hiiko dcUmea. AmeHiki ' ^ Idrijo proti tema izko-Jl '«»o m> iintamovili tvoie * '^"k-. DotjNtefli nafe vlade, 'i-lavKka koi kapitaU* mmmii* bratom s t^in. da m ■ '^ jmK r-kapiuUuli^nih," m T "»lueijg Pregled dnevnih te-godkov. Amerika. Notranji spori se reiujejo k kompromisi na konvenciji A. F.' of L. Zadeva ueunijakih rudnikov železničarske unije, poverjena eksekutivi. Milijonar Korets, Čikaiki vele-slepar, najdčn in aretiran v Kanadi. Kruini trust ogroža delavske unije. Morgan se dobro razume z angleikimi toriji. Rev. 8heat^ley ie vedno verjame v samomor svoje žene. Po svetu, Anglija zaropotala z orožjem napram Egiptu. PaiiČ in Aleksander obiiča Rim v januarju. Tuančijui prevsel predsedniitvo kitajske republike. Mehiiki delavci stoje na strsži pred novo revolto. Konvencija Mehiike federacije zaključena. Reakeija poskuša z sovo vstajo v Mehiki. Delavci pa stoje na straži. Ame-rižka delegacija s 800 ilani odpotuje v Mežico Oity. Ei Paso, Te*., 24. nov. — Nova revolta mehiških reakcijonarjev za atrmoglavljenje ustavne vlade, ie predno Calles prevzame predsedniitvo, se organizira v Mehiki. Vest o poskusih nove revolte je sporočil Enriques Salcedo, osebni reprezentsnt predsednika Callesa na konvenciji Mehiike delavske federacije v Juaresu, tik pred zaključkom konvencije včeraj popoldne. Saleedo je poročal, da ee v raznih krajih ob meji zbirajo oboroženi pristaši generala Angela Floress, poraženega predaedni-ikega kandidata in njegovega aa-veznika, generala De la Huerte, ki je vodil zadajo vstajo. Pokazal je tudi letak reakcijonarjev,, ki po* šivajo mehiško ljudstvo na revolucijo dne ]. decembra, na dan ustoličenja predsednika Calleaa. Delavski voditelji v Juarezu so izjavili, da je najmanjši uspeh vsake revolte absolutno izključen. Mehiiki delavci In kmetje, ki so štrli zadnjo revolto, ne bodo pustili nobenih novih pustolovičin. , Mezioo Oitjr, 24. nov. — Vesti o novi revolti proti Callesu ne vznemirjajo tu nikogar. Listi poročajo danes, ds genersl Flores sploh ne vodi nikakrinegs vstsikegs gi-banja. Flores, ki Živi v Mszstlanu, Sinaloa, je izjavil v soboto, da so vse tozadevne vesti neresnične. Iz Villa Hermose, glavnega mesta države Tabasco, je priila vest, da so bili tsm včeraj ustreljeni trije generali, ki so hujskali vojake na upor proti vladi. Mezieo Oitjr, 24. nov. — A meri-ika delavska federacije, ki zboruje v El Pasu, je poalsls vest, da poiljs delegacijo 300 članov k slavnostim ustoličenjs predsednika Callesa 1. decembra. Vlsda je odredila, da so Američani njeni gostje in v svrho varnosti sjircjme delegacijo na meji poseben vlak, ki bo im«l spredaj in zadsj dve oklopni kari s vojaitvom. Taandijni prevael vodstvo Peking, 24. nov. — TuančiM vodja stranke Anfu, je danes prevzel predeedniltvo kitajske repub like Tuančijui bo takoj lisigMjf ura I centralno vlade. hrr*i1\ konvencijo Amc Hškr detarske foderaelje o jetjuto britski toriji soglašajo Z MORGANOM. TO 1LUŽI PAČ NJIH OTLHUL Podajajo se na pot aelo nevarne mednarodne politike. Waakin(ton, D. 0. (Federated Press.) — Britska torijska vlada ganovo skupino bankirjev. Usta na katerega je pristala v' Ženevi in govori megleno o načrtu, ki ima držati skupaj britski impe- Pasi* i« Aleksander ■ gresta v Rim. Jugoslovanski premijer ia kralj obiMeta Mussolinija v januar ju. Alijančna pogodba s Ortijo je vržena v kol. Dunaj, 24. nov. — Is Belgradn poročajo, da kralj Aleksander, premijer Nikola Pažič in sunanji miniater Momčilo Ninčič obiičejo Rim v prvi polovici januarja. DuauJ, 24. nov. — Jugoslavija Anglija pošilja bojne ladje in čete v Egipt dela popolnoma v aoglaaju s Mor, ^ ntIwmiU) dt je njent tliJinc(l a Orlko, ki je bila sklenjena leta vila je program sa raaorožeuje. 1913., končana. Vzrok ao nasprot ni interesi, ki so prišli po svetovni vojni. Olavnt vzrok pa je apor .. ... 1U1X Jugoslavijo in griko republi- r»j. V waahin g tonskih pol»ačnlkiko rtty iRgajtnj)l Srbov is grike krogih pravijo, da to pomeni, da se je tvrdka Morgan 4 Co. odlo-čils, da Coolidge in Hughee skli-četa zgodaj spomladi raaoborole-valno konferenco in aieer nujbrŽ v mesecu marcu, ko ne bo kongresnega zasedanja, da ae potisne ligino razoboroževalno konferenco tako nasaj, da bo imela samo evropejpki pomen. Poteza britskih torijev bo mogoče znamenje, da Hughes proglasi željo po tesnejiih anglo-ameri-Ških stikih — v resnici po Žen ju angleiki jezik govorečih sil — ali bo pa samo svarilo Evropi iu Aziji, da liga narodov ne more upati na izvajanje prave moči pri mednarodnih aferah, doklejrjpe vpraia za navodila pri angleško-ameriških finančnikih. V slučaju Je priznana avtoriteta tvrdko Morgan A Co. Franalk, Italija in ves oetali svet lahko protestira, kolikor se mu poljubi, ampak ubogati mora, ako hoče U meti kredit v bodočnosti. Franci ja potrebuje novo posojilo, rsv-notsko njene druge pomožne dr žave—Poljska, Romunska, Jugoslavija, Čehoslovskij* V Droga rasoboroževalna renca v Waslun*tonu bi se obdr-lavala pod nadsorstvom torijev In očmi vsemogočnih mednarodnih bankirjev. Ignorirala bi Ligo ns rodov in postavila bi nove za* prečne razprave o domačih vpra šanjih kot naprimer vpreianje na Heljevanja. Hamo nepričakovan čudež lahko prepreči, da se ne zgrsdi podlaga sa novo vojno na Pacifiku, ktr bi hotela konferenca diktirati Kitajcem, Rusom in Japoneem. ne da bi jim priznala enakost glasa pri razpravah. Nihče v Washingtonu ne verjame, da Hughes ali Coolklge povabi Rusijo, da se udeleži wsshingtonske konferenee. Dozdaj ni administracija pri-stals, da namerava sklicati ra/o borožitveno konferenco preje, kot ee Ima vriitl po liginem načrtu v mesecu junijn prihodnjega lete. Britski poljtičarji skuiajo isgla-diti in izrsvnati svoje spore, k< daj naj se tako zborovsnje vrii, kaj se naj Um sklene, bankirji ps ie niso izrekli svoje besede. Vse. kar ae ve. je tor da bankirji pri čakujejo, da obe vladi ustavita l«• nevako razoboroževalno gibanje in diskredltira ligo, medtem ee pa gradi to. kar se emstra kot defini tivna alijanca angUiko^akson skih imperijev sa kontrolo v Ps elfiku. Proračunski odseki sbomloc zdaj pripravljajo armadni In mor nariiki proračun in adminlelraci ja noče govoriti v razumljivih b*-sedah. ki bi znižali izdatke aa (kij ne ladje, municije in itabe v pri hodnjem letu. Armadni in morna riiki psrlsmcntsrni zekulisnlki so pridni, propaganda za večjo mor narico in ječjo armado ee kuj« d« ma v Časopisju uprave in navsd no reieteajte je ie na vidiku. K s dar bo ta stvarea izravnana, is krat dobi besedo mr. Hughes trn njegov apel ae Ishrene sile, ds naj pridejo ia govore o rezobor<> Maoedonije. Spor je nastal, ko so bili Grki prisiljeni iskati prostora sa grike prebivalec v Mali Atiji, katere eO samenjali s Turki. Konflikt sa osemlje grike Maoedonije, posebno pa sa Solun, se je tem približki. KIUOVAE JI PBBftZVBL NEKAJ TRBMOTKOV ▼ STRAHU Patruljna jahla J« streljala na njegovo jahto. MiamJ. Pla. —• Jsjita 'Coooon', lastnina M. M. Beldlnga, miljo narja in bogatega svilnega tovarnarja v New Vorku, se je vračala p ribjega lova v pristan. Bila Je oddaljena kaki ne dve milji od Miamija, ko je naenkrat sablisni to v temi in počil je strel. Jahta }e nadaljevala mirno svojo pot, kakor da ae ni asi«* zgodilo. Zopet Je sabllsnilo. toda nekoliko bližje iu na ladji, ki Je oddala strele, je zatulila sirena. Jahta je sdaj razumela, da so streli namenjeni nji in pričela se Je bližati strelja-" joči ledji. Ko se je približala aa konfe- Reakcijonarji in militaristi, ki •• aopot na konju v Lon« y donu, to izkoristili umor angloikoga generala v Kairu M oropanje egiptovskega ljudstva Šo tiste drobtilM • svobodo", katoro »o bili prisiljeni doti prod dvom« lotoma. Egiptovska vlada jo deloma aavrgla ultimat Sovjetska vlada dobila angloiko noto. Rakovsld v Londonu Jt sadržal komentar, dokler n% dobi od-govora is Moskve. Kairo, Bfipt, 24. nov. — Zaglul paža, egiptovski premijer in vod-ja naeionaliatov, je danes podal ostavko s vsemi svojimi ministri radi krise s Anglijo. Ahmed £i-var paža je bil povabljen, da ee stavi novo vlado. Kairo, Ifipt, 24. nov. ^ Angleške čete so dauea sasegle earinar-uioo v Kairu. To je menda prvi korak Angležev v repriaalijali I>roti Kgiptu, ki noče sprejeti vseh točk angleškega ultimata. K|ip-tovaka vlada Je danes plačala v čeku 000,000 sterllngskih funtov odškodnine sa ubitega generala Btacka kot je zahtevala Velike Britanija. General Allenby, anglolkl komisar, Je ukasal. da morajo egiptovske Čete do zadnje* ga vojaka aapustiti Sudan. London, 24. nov. List "London Times" j« danes sjutraj prejel vest, da Je sredosemsko bro- ^ . »lovje angleike bojne mornarice, Krimni tf USt ki se nahaja pred Malt^T aobnuT _ povelje, odriniti proti Kgiptu. — Včeraj so bile v Kairu protiangle «ke demonstracije. London, 24. nov. — Vsled resne situacije v Kgiptu je vlada odre da se eala vojaika divizija v AldersHotu pripravi na odhod vsak treoo|ek. lstočasuo je že od šla proti Kgiptu brigada pehoto s 1 opu lit votli, letalskimi enotami in • tanki* Prvi bataljon polka ia Kaet Keuta je včeraj popoldne sa razdaljo, je obrnila svoja IMitUL Uib.eHer. Vee kaže. da bn Žarkomete na streljsjočo ladjo, s VOllks Britanija preklieala neod- katere so jo posdrsvtle krefike kletviee, kajti žarkometl s? mo-it vu vseli vid. Jahta je nato plula k vladne-mu pomolu, patruljna ladja jo je pa straži!«. Tam so prebrskali vse kote ne nji po žganju, kajti na patruljni ladji so bili prepričani, da so ujeli nevarne tihotapce. Na-žil niso ničesar. Miljonar je lajavll, da se pritoži v Wsshingtonu in sshteva natančno \ preiskavo o dogodku. Njegovi gdstje in možtvo pravijo, da je bil /čudež, da niso bili potopljeni. VLAK JI UBIL SBfTRI Jo!tet. IU. — Vlak je povozil eestri A lice in Kuth. k« sta šli »s delo. Neerefe se je dogodila aa rockitJsndski železnici. ( ktceg* to • mrzlo te um*. Mmm izide ob QAl sa Hleob4:2J OIMA KAVI V TROOVIiri VA DSBSLO JI PADLA. Kew Tork, V. V. Cena kavi Je padla v -trgovini na debelo skoraj sa dva oente pri funtu. Cena Je bila kvot i rana aa marec na $17.40 sa eto funtov. Padla je od 11. novembra sa pet centov pri funtu. / . Gospodinje? Ali ste opasile, da Je cena padla T Pred dnem 11. no vembra ste pa isvedele takoj v prodajalnl,-da je ila ceoa kviiko, ko ste kupile kavo. Kave je bilo JI. novembra toliko na trgu. da je bila saloga veliko večja kot konzum. Ampak kavin trust Je hotel globoko poseči v žepe konzumentov In podražil je keve. Roparska potega ee Je obnesle in sdaj eena kavi zopet pada ia kavfn trust ee zopet zadovoljuje z navadnim profitom Ampak vselo bo tedne, mogoč« mesece, preden bodo delavske go •pod i nje plačevale keve po nižji in normalni eeni BAJfKflUI IMAJO ČUVATI SVOJE IVTBKMB D. O. - Wm predsednik Drufcva a eaide upravai odbor benkirjev v glavnem mest* dne 11. in 12. de «-cntt»rs I milijone funtov eterlingov in kaznovati Morilce, noče pe dati vodstva armsde Is svojih rok in iivrUti nekatere druge ekonomehe selite-ve. Ko Je general Altenbjr .prejet odgovor, je tahoj informiral Že gluls paio, ministrskega predeed-nMfs, da mora Igipt isvrMti vas zahteve do pondeljka opoldne, ie ae isvrii. al bo Anglija vsela svobodo za aadeljno aheijo. ! London, 14. nov. — Kristijan Rakovak), sovjetski upravnik poslov v Londonu, Je poslal Daldwl* novo noto v Moskvo. Nota, kot jo znano, obveiča sovjetsko Rusijo, da pogodba, sklenjena s MaoDo* naldovo vlado, ift bo predložena perlamentu v ratifikacijo, dodau je tudi odgovor aovjetaki vlattt glede SUnovJevega pisma. Rahovakl j« dejal poročevalcem, da nima kaj reil. dokler ne dobi odgovora is Moskve. odH ogroža unijo. TUDI KOMIUMINTOM VI 10 Taka Jo laotaort vaakaga prtvat. I Jlf* monopola BAMDITJI §0 O DIMU OKIOO iibooo 01. — lenditje so o-ropali ben/nege sla l?4etaefa Le-ref Browna sa IliAOO v gotovi-al ia $I44K» v notah vo*;9 nov. — Dunkirk. Kreacija. 24 Devet rlblčov je bilo včrroj ubitih v tokejinji bližini, ko je ekeplo mina. katero so sejali v ho eo loviti ribo. Okfoigo, XU. — Organlsseija Hskery A Confectlnnery Workers Intl. Uuloa sodi. da nastanejo so pokovake alabe rsamero, si |.onoweWW t* hruh p^lra-ži kot .poledice ustanovitve Oon-tinental Bakeries korporselje, ki Je bila ustanovljena « pat sto mU Ijoni dolarjev kapitala lit Ima »vo. Je tovarni zs |»e»lvo v 32 vrlikill mestih. "Posledice sa koii/uinenie bodo drastični lit opssile ae liodo v manipulacijah een. ki Jih bo diktiral ta monopol," izjavlja t'har-les F. Hohmsnn, tajnik organlsa-olje pekovskih delaveev. "Za delavec pa ta polip imata* ne selo nevsren sovražnik. Dela v* el, ki delajo v tovsrnsh tege trust s v New Vorku, so ae prepričali, da ao IskcriiČani odprto in ueome* Jeno." Hohmsnn nadaljuje, da trust dobro plačuje le preddelavee, sa drugo delo pa najame navadne delavce, ki Jih plačajo alabo, selo nisko pod uuijsko lestvico. De* lavei eo popolnoma isročeni na ralloet In nemiloet svojim deloda* jslcam. Hohmanii Je dalja menil, da jo mogoče truatom razviti tako moč, Ja tis J več krivo poeepljeitje delav« stva med seboj, Preveč so razde-I Jene dolavske moči in delavske maee so preveč brezbrižne nsprsm kapltatiatični aktlvaoetl. Taka evarila ao bila povedana že stolnstokrst ia sdi ae, da navadno sadenejo na gluha uiesa pri delavcih In pri konsumentlh v ob-če, Dr lavei le preveč radi verja-mejo najetim fahlrjem. katere kapitalisti nalašč najamejo, da pod eno ali drago krinke sbegajo pri njih aapeeljenc delavce In Javnoet. Dokler dela vat vo ne pride do prepričanje, da eo korieti vsega delovnege ljudstva enake, koliko lak bodo privatni monopolisti io> li begale, ' detavebc življenjske razmere s« pa bodo obračale ved* no na rfabejie. Rnkmt eo ne vreti peko vehi do* level, nato klevniški ali Jeklarahl, aU pa rudarj. iu strojniki. Vsi shapaj ao pe vedno t ločeni in iz-kortMeai. Kenje prihaja reviiina s vsem znaoim trpljenjem, sa mo-aopollete pa mlljimi ilabička s vsemi Živi jonskimi adobnoetmi. It" * »1 r sili Carigrad. U. ooe. - Premijer sla Je podal ostavk** ih h »meI pale je povabil Ketbi beja naj prsviame limeto Kcthi ee je odeval. PROSVETA oumo mviMU wa«oowe mmm ltmtort laitkiha iUHBU« jasssia mmi jto-m— A^aiA --rn D«»L n 11 aa aa MMAflift _y#n • <>jmB0T po aoHovorv. wQ|opm m n# f i — *f _ Manrfaiaa: Z«ll«J«Be ditevejtereo Ckka«o) M nm leto. AHo"* fel Ista ta 91.2» w Ivi mm; Cfeeam M.IO m Uto, #5.1» m H M. i tri »e—e«, te teose^oJS 00 | , * -PROSVETA" IH74I t«. At——, CHm. "THE EMLIGHTEPfMEMT" Orgmm m! ibe »U^fffa jN1—1 lt« a_____i t. A --iu Advrrtitir.g- ratea on yyo>«nt. geU«Hj>ttoas Umurf'6uu»> Md Caaoda 15 p<-r year; D*(wm v »Utflji ». pr. (I ^ m vmmm Mtari UM. (Not. J0-Z4) IMU u Milm ptltU« urtiaiu. PVMVM« H prttf NEUMESTNO PRIPOROČILO. Podpredsednik velike »tavbinake kompanije v New Yorku je priporočal stavbinakim delavcem, da se naj o-blaeijo bolje, kadar odhajajo na delo, ker lepa in čedna obleka povzdiguje rokodelski ponos. Stavbinski delavci ne odhajajo na delo v ponošeni in slabi obleki, kerjto mogoče zanikerni ali ker se ne zavedajo, da morajo trdo zaslužiti denar, ki jim ga izplačajo stavbinski podjetniki kot mezdo za njih delo. Krivda leži na podjetnikih. Delo na stavbah je umazano in trdo. Stavbinski de* lavec nima sobe ali posebnega prostora, da bi se preoblekel. Njegova obleka je izpostavljena prahu, apnu, cementu in drugim škodljivim tvarinam. Ako delavec sleče svojo obleko, s katero pride na delo, tedaj jo mora obesiti kje na stavbi, kjer ni izpostavljena le škodljivim tvarinam, dostikrat padata nanjo tudi dež in sneg. Delavec, ki bi priiel v čedni obleki na stavbinsko delo, bi se v enem tednu prepričal, da je njegova čedna obleka ravno tako izgleda, kot njegova stara in obnošena, ki jo pustil pred enim tednom doma. Stavbinski delavec nima niti najbolj primitivne posode in vode na stavbi, da bi si ^o končanem delu umil obraz in roke, ampak zadovoljiti se mora, da si obriše s kakšno staro cunjo roke saj za silo. Celo svoje uborno kosilce, ki ga prinese s sabo, mora opoldne jesti z umazanimi rokami. Ako je podjetnikom res do tega, da stavbinski delavci hodijo v čedni obleki na delo, naj prično z reformami pri sebi. Na stavbah naj postavijo omare, da bodo delavci v njih lahko hranili svoje obleke. Nato naj preskrbe umivalnike, da se bodo delavci lahko umili po de-lopustu. Človek je pr4r smešna figura, ako se obleče v čedno obleko, njegov obraz in roki so pa umazani. Podoben je zamorskemu glavarju v Afriki, ki dokumentira svojo civilizacijo s tem, da ostane gol, na glavi pa ima cilinder. Zato ostane priporočilo stavbinskih podjetnikov neumestno, dokler ne preskrbe na stavbah omar za hranjenje obleke in umivaliič, da se delavci umije jo, preden se preoblečejo po končanem delu v čedno obleko. SLIKE IZ NASELBIN. ja, da bi plačali samo čuvaje, da bi pačili, če štejejo na voliščih polteno ali ne. — Poročevalec. West Hiawatha, mak. — Ne kako pred enim letom sem poročal o tukajšnji naselbini. Kar ae tiče dala, je približno tako kot po drugih naselbinah, da imamo počitnic več kakor obratujemo. Le toliko nam dajo zaslužiti, da se preiivlmo. Gospodje so, zato nič ne pomislijo, če ima delavec dovolj za življenje ali pe, ako rovi le dvi dni obratujejo. Družbe i-majo vseeno dosti dobička, Da jim ne manjka, prav dobro lahko razvidimo iz tega, kako ao kar na debelo razsipali za staro propagando. J toka ^ n umo , pol od Omenjal sem že v dopisih o * • kom energije; katero kajsnjih naselbinah, »la nismo or-u ...... „. , ./Z . . canizirani ne politično in ne stro> „ od .^mostroja. S polja vede. Moderna tehnika. Luč brez toplota. — Prezident avstralske znanstvene akademije v Mtlbournu prof. J. Keebs je označil v nekem avojem govoru vprašanja luči brez toplote za naj t j» nalogo nafte tehnike. Naj | več ji del ^ncrgije, ki jo potrosimo za pridobivanje luči, požre namreč Jpcpotjrebna toplota. Navadna žarnica a 4 \vati električnega PRIPOROČILO BANKIRJEV NIMA GOSPODARSKE PODLAGE. l)ru«tvo ameriikih bankirjev je isdalo porodilo, v katerem §vari glede trgovine z Ruaijo. Da bankirji dokažejo, kako nevarno je tržiti v Rusijo, pravijo, da je delo sovjetske vlade naperjeno, da se uničijo vse forme religije, kar prinese strašno nesrečo. Poročilo ne pove, kakino nesrečo in komu prinese to nesrečo, ampak vsem, ki so čitali poročilo bankirjev, je prepuščena svobodna sodba o nesreči, ki pride. In tako si lahko čitatelji mislijo, ako bodo odpravljene vse forme religije, da bo to velika nesreča za vse bogate postopače, kapitaliste in njih podpornike, na drugi strani pa velika sreča za delovno ljudstvo. Bankirji vendar niso hoteli s tem povedati, ako bodo odpravljene vse forme religije, da stroji ne bodo več delali, zemlja ne bo več rodila, ladije bodo prenehale prevažati blago, ustavljeno bo vse delo in promet Bankirji se lahko v Ameriki prepričajo, da zemlja rodi, ako farmar moli ali ne moli, stroji delajo, ako pri njih delavec moli, kolne ali če razmišlja, kako bi se sedanji gospodarski sistem isboljftal. Religije nimajo nobenega stika z blagovno produkcijo in distribucijo 1 Zakaj bo torej prišla strašna nesreča? Ali ae mogoče bankirji boje, da bodo duše delavcev in farmarjev pogubljene, ko se ne brigajo, da ostanejo telesa delavcev in farmarjev zdrava, krepka in čila? Človeku, ki se briga le za duševni blagor delavca in ne za njegovega telesnega, pravijo dandanes hinavec. Najbrž ao bankipji utaknili vrstice o strašni priha-joči nesreči v svoje poročilo, da ložje pridobe urednike, da pišejo proti trgovikim stikom z Rusijo, ker se boje, da bi jim taki stiki pokvarili takozvani Dawesov načrt, ki je nifct ganizirani ne politično kovno, pa vseeno ja Carhou County oddala veČino glaaov za La Folletta. To je dokaz, da ao tukajšnji delavei zavedni in delavni za boljio bodočnost. Pa ial jih je tudi še dosti, ki gredo v na sprotno smer. Na društvenem polju le malo napredujemo, pa vendar se je društvo pomnožilo za nekoliko čtanov, da imamo še precej moč no postojanko v tej stranski naselbini, slasti Če pomislimo, da premogorovf la slabo obratujejo. Z dopisom pošiljam celoletno naročnino za Prosveto, ne "Pro-kleto", kako se hudobno izražti dopisovale« v katoliškem listu, katerega je duhovni oče, učitelj krščanske morale, tako naučil. Naj pomni dopisovalec, če bo naspi o toval delavskim listom pa lizal A-ve Marijo in druge take liste, bo tudi sam proklet od svojih izkorišča valeev, 8 pozdravom čitateljem lista Prosvete. — F. Irgen. Is okolica Finleyvilla, H. — Zopet se oglašam, kar se ne morem izgovarjati, da mi čaa ne dopušča, kajti ie tri mesece imam praznik. Ker imamo tako vsi dovolj časa, smo se domenili devetega novembra, da priredi naše društvo veselico v Slovenskem narodnem domu na Hackettu.,To je' društvo Kudeči prapor, It. 90, ki ima zadnjo veselico v tem letu in je upati, da se bodo rojaki polnoštevilno udeležili od blizu io daleč. Igrala bo izvrstna godba na -veaelo »videnje dne L'9. novem- bra v S. N. D. na Haekettu. Pri-ootek točno ob Šestih in traja 4o 12. Izvoljeni odbor se bo potrudil, da udeležencem ne bo ničesar manjkal* na veselici. — Frank Perniahak, tajnik društva št. 90. _ v JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. In čitataljev Prosvete. J Hibbing, Minn. — Zakaj Wall Street zmaga pri volitvah f Zato, ker ima dosti denarja, da lahko sipi jo med tiste ljudi, ki prejemajo in Štejejo naše glasove. Drugič, se mu posreči še slepiti s "full dinner pailom". Strašil je In ostrašil, da bodo zaprli vso industrijo, če izgubi Wall Street. In vzrok je tudi, da je še mnogo delavcev, ki ne razumejo politike, zato se bojijo glasovati za pravo ali avojo stran. Mislijo, ko gredo na volišče, da jih vidi Wall Street iz New Torka. Delavci; to ni rea, nihče vaa na vidi, ko začrtate X na volilni dan v tisti *...'.li eetiei, ki je sagrajena s platnom. Sami greste v ono sobico, nihče ni tedaj Si vaa, da bi videl, koga volite, pa delaš aa kompanijo in te. , „ . nagovarjajo, da voliš za Wal! *lw,tl troplčnih krajih udarja Street, obljubi jim vse, kar hoče- "«vih1o »koraj nepre jo, kako* kompanije vse oblJ»l»* tr«oroa' 12' do 13 kr»» na ljajo delaveem. ako se bojiš, da bi »ekuudo ali 800-krat na minuto, izgubil delo; ko greš na volišče A11000-krat v četrt ure, lahko ce-I>a delaj po svoje in voli sa kan.N»° »m nevihta na sedem tftdata tvojega razreds. Ne voli ^ tričetrt miljona dolarjev, svojih nasprotnikov nikdar več, Ali se bo kdaj posrečilo ujeti če hoče! od volitev imeti koristi *n sasulnjiti to ogromno silo at ne pa iagube. mosfere elektrike f Se li bo kdaj Povem tudi to. Dokler ne bodo uresničil Prometojev sen, ki je ho progreažvei oavojili mest. toliko H ukraatl "nebeški ogenj T Ta časa tudi ne bodo zmagali t splo« mit ga Čaka pač inšenirje blil-nem, kajti mestni očotje postavijo j nje ali daljne bodočnoati — če bo na volilne (tole take ljudi, ki *> eeveda znanost razrešila poprej ta jim orodje. Oni aa tudi ne branijo! volikl problem. tileaafjs, Mfrt si JI« pomij« ia|—•*«v>»> v w.kM —.t«,,,* Ako bankirji nimajo gospodarskih varokov, ki poka- V w M , ** Vil"!"" W mioin Am Ui vn* »mH&L«. ^MU^ Dokaa imam sa to, >er videl sem tUa. M. hamčn* delavniea in lo J0» dt M ime,° V#Mk0 *k0d na laatna oči na nekem preainktu f*. lekosv. l,ang«rji mi velikega od trgovskih stikov a Kusljo, ni njih svarilo vredno piika- tu r Hibbing«. ko ao šteli ftoov« pomena, posebno v hI i lini fronte, vega oreha, ker J« postransko in ni Zgrajeno in raaprf « kongraane kaadidate. Kandi iMas francoska letalska firma deno ns gospodarski podlsgi r*u ~ kongrea sta bila Csra in, Vofcrin je adaj pričela graditi kan Ampak najlepia na atvari je, da aa vri bankirji .ploh * *** " r ^ 19975% ehergije se izgubi v zrak v obliki raztresenih toplotnih va lov. Naše najboljše luči dosežejo komaj 4 % svetlobnega efekta. Medtem deluje mala icresnica s 98.2 % svetlobnega efekt« in porabi samo 1.8 svoje moči za toploto. Doguano je, da izvira luč kresnice in drugih živali od posebnih organskih snovi: lucifcraza in luči ferins. Del tega luciferaza raztopljen, v 1700 delih vode še daje svetlobo. Lueiferin povzroči menda barvo luči in je različen pri različnem mrčesu. Mladiči nekega avstralskega kosa imajo to lastnoat, da se svetijo zelenorde-( kasto, dokler so še alepi. Ta ko« prebiva v votlinah in mu menda si uši luč 'kot kažipot staršem, ki no bi drugače mogli najti naraščaja, kateremu nosijo hrano. Umetna zmes luciferina v laboratoriju prof. Keebsa je tudi dala raznobarvno svetlobo, če so mešali to snov ■ svetilnimi anovmi drugega mrčesa. Če se posreči pridobivati te snovi umetno, se bo preuredila cela naša razsvetljava. 0 ekonomski vrednosti strele. O blisku in njegovih posebnosti bi se dalo mnogo piaatL Blisk, ki ne udari med dvema oblakoma, ampak is oblaka na zemljo, imenujemo strelo; Skoda, ki jo povzroči na imetju, ki ga uniči, set-ge ali stopi, je neprecenljiva, da ne omenimo škode, ki jo povzroči pa človeškem šivjty*ai& . y. Toda v sedanji dobi materializ-ma, ko vse misli na to, kako bi bilo mogoče izrabiti naravne sile, in lo lahki ae hitro postavijo ali razložijo in natovorijo na avto. Tovoren avto lahko pelja Z—A teke zračne hišice. • • • Torpedovke, podmornice in druge manjše ladje so pogosto navezane na pomoč plavajočih ladjedelnic, takozvanih dokov. Isto ulogo letajočega aerodroma bodo igrala v zračni mornarici Zedi-njenih držav nova izredno velika letala, ki pa spadajo med vodlji ve zrakoplove, torej so lažja kakor ce pelini. • V vojnem času pride tak zračni aerodrom na določen prostor in aa ustavi nad semljo. Letala'ae odpno, vržejo doli, prično boj s 'sovražniki ali zažgo mesta in potem ae>rasjp 1'domov", U j. na krov nepremično stoječega aero droma. Letala bodo rabila malo bencina, ker ne bodo letala daleč, zato pa bodo lahko vzela s seboj več eksplozivnih snovi. Tozadevni poskusi v Združenih državah so dokazali, da more letalo zapu-stiti aerodrom, oziroma ae povrniti'nazaj, ne da bi moralo v to svr-ho• amanjšati prvotpo hitrost. Zc-d in jene države bodo sedaj zgradilo celo vrato takih zračnih aerodromov, tako da bo t njimi enakomerno zastraženi cela državna meja. 0 izvozu iz Južne Srbija. (Iz štatističnega porodila, ki ga ja objavil poročevalni urad kralja-vina Srbov, Hrvatov in Slovan cev v Waihingtonu.) .jM. V,topnm, je za mo- ko i inja em ki bojdft ške 50 centov za knskejžfc, ag je za dve stoletji, ni čuda, da otroke pod 1C le om pa lOc. *torej 8e duhovi, ki mislijo na duhovi, Id mislijo to, kako bi ss Asls izrabiti naravna sila bliska. Inženjerji - elektrotehniki so skušali oceniti energijo strele. Spomladi leta 1913. je udirila strela v neki tovarniški dimnik, visok 40 m, na katerem je bil napeljan strelovod. Elektrika je v hipu stopila ▼ bakreni kabel strelovoda, ki ga je tvorilo 12 iie premera 3.8 mm. Električni tok je bil torej toli jak, da je segrel kabel na 1094 stop. 0 —* bak* se namreč pri tej temperaturi topi — in to se je zgodilo v kratkem času 1/1000 do 1/30.000 sekunde, v katerih mejah se giblje trajanje bliska. Vpoštevajoč obe skrajni meji, moramo jakost strele oeniti na 20.000 do 100.000 amperov! Tolika množina amperov predstavlja seveda ogromno vrednost. Skušali so ugotoviti približno vrednost teh amperov ter vzeli kot podlago dolžino iskre, ki jo daje transformator v lvryjn (Franeija) pod napetoatjo 1,100.-000 voltov in ki znaša 3 metre. Tako so dognali, da se lahko ceni energija ene aame atrele na okroglo 38.000 kilowatnih ur. Kilo->vatns ura velja v Franciji 50 oentimov, strela reprezentira torej povprečno tisoč dolarjev. Ce pomislimo, da v nekaterih, Južna- Srbija kot. zaledje Soluna, največjega pristanišča v E gejskem morju, je dobila za svoj izvoz glavne odjemalce v Grčiji, Turčiji in Egipta. K temu je pomagal* neposredna blifina in še neka trgovska tradicija isza Časa ko je bil Balkanski polotok se-stavni dal turškega cesarstva. Ker se nekatero blago kot itvos Iz teh pokrajin pojavlja tadt v Združenih državah, bo morda zanimalo malo poročilo naše čita-telje. Za izvoz ima letos Južna Srbija pripravljenih 25,000 kilogramov surovega opija, kar je po jugoslovanski cenitvi vredno 40 miljo nor dinarjev. Ta količina je letošnji pridelek kakor tudi del lanskega. Mak je bit letos poaejan v večji količini, a dolga zima in ujak ter je rasen živine in m« hud mraz sta uničila del žetve, da ns strinjajo a tako Mpagamlo, ampak poaiuluj« aa Jo le skupina bankirja*, k! ima stika s naaprotniki priznanj« Rusije. In U skupina le Aopirt, kakor da govori y ime nu vseh ameriftklh bftiikif jsv. rrkel, Us je sabeleften <'er», bil p« »ko ogrodje jo pokrito t dvojno j l*ow«rv To sem u pazil .Mtnn gunirano tkanino, katere Moja v malem čomi. ko «em »tal na vo-j«ta hermetlčno sdrnžena. Med Moe« okraju. Kaj pa M takrat | blagom j« sgnetea pod la hnimi ko ai nikogar zraven T!; pogoji zrak. in atena je popolno | UU> *»T»Wmo. ker nimamo denar • ma trda. Hangarji te i rate sa aa letošnjega pridelka ni več kot za 15,000 kilogramov. Cena je poskočila. Pridelek riša je omejen ns dve coni t kočansko in strumiško. Pridelali so ga lansko leto 2,500,000 kgr.t od katerega je bilo itvožene-ga na Turško 500,000 kgr., drugo so porabili doma. Računajo, da se bo pridelek kmalu zvišal, čeprav je bil letos manjU. Riž v teh krajih je srednji, a boljši kot laški ali ameriški. Odliknje se po tem, da se zelo nškuha. Zadnje čase govore o tovarni sa čiščenje, sortiranje in glasiranje riža. Bombaža je bilo latos za 20% več kot lani. Nabrali so čietega 120,000 kgr. Večji pridelek je radi visoke eene, ki jo ima na trgu. Kakovost jp srednja. Del bomba-šs gre v grške predilnice v Leri-nu, Vodenu in Solunu. Zadnje ča-ao naročajo prvovrstno seme za bombaž iz tujine. Negovanji sviloprejke je pro-dueiralo letos 300,000 kgr. sa iz vos, kar je dosti več kot lansko leto in kakovost povsem dobra. Mir (kaikavalj). Po planinah Južne Srbije se ukvarjajo a si-rarstvom Že od davnih časov. 8ir je od ovčjega mleka/poznan kot zelo rcdllon in prijetnega okuaa. Vsled neobičajne ostre ip dolge zime zlasti po planinah je bilo le tos manj elra kot prejšnja leta. Ta sir se izvaža v glavnem v Alek-sandrijo in 8olnn, zadnje čase pa tudi v Združene drŽave. Omenjanja vredno je, da je aa tem sirom v Ameriki čedalje vaš je povpraševanje. Maalo raaredujejo v dve vrsti. Prvo je takozvano "čisto mkslo", katerega je va kgr od oaem kgr ovčjega mleka Na leto ga produ-e i rajo 120,000 kgr. Drago maalo itdetajojo is posnetega mleka, ka> trrrjr« *o „• „r*i.,h Uiiik« valj. Slednjega je 150,000 kgr. na loto. ki ga izvažajo na Grško in Tariko. Južna Srbija se tudi ponaša po raznovrstni divjačini in vsbok tega knmsrstru. I^eta pred mar-eom je bilo izvošenik 12,000 lisičjih. 1200 jasbeeovlll. divje-mačji*, 100 100 vidrinih. 13* kuniaik, 500 dihurjevih, 70,-000 zajčjih in 500 veveričjih ko*. Krallteta kol je v ebfe ttlo dobra. Letos bo n Urea42^000 jaf* njetovih, 140,000 jarčjih, luoš ovojih in 50,000 kozjih kož h, tek kož se steka zlaati v AmeiS Nemško, Francosko, čeiko m A it njo. Izvoz klavne živine je Ha iz Južne Srbija. Izgled za poi tanje izvoza je lep, a pomanjk je jim kapitala, da bi dvignili i d ust ri jo za zadostno moia<) predelavanja mesa, vohie in k ie. Letos bo za izvoz 30,000 vol« 600 bivolov, 4000 oslov, aoi* molznih ovac, 15,000 konj. mezgov, 200,000 ovnov. 7<>q koz in 65,000 šiljezov. Vdori konji so večjidel male rasti, (t kozvani gorski). Precejšnje količine fižola, ki i pridela ^nžna Srbija, t»e dele dve vrsti. Debelejšegu so U nabrali za 4,000,000 kgr., dro nejšega pa 1,300,000. Zlasti u< belejšega je bilo po vseh trj veliko zanimanje, ksmor so ga izvozili, in sicer na Francosko, Švico, Grčijo in Turčijo. Vsega žita je dala Južna Hrkj letos za izvoz Š5,000,000 kgr. sicer 30,000,000 pšenice, 30.0Q| 000 koruze in 25,000,000 na. Ce bodo letos mogli vac ta voziti, je vprašanje, ker je lul vost slabša kot druga leta. I žito so v glavnem izvažali v Gr jo in Albanijo. Kar ga ne bo izvozili bodo pa lahko porab doma, a tem pa ae bo povečal voz prvovrstnih žit iz drugih lov države. Vesti iz Jugoslaviji, Novi krvavi spopadi v Novi Sadu. Dne 3. nov. je prišlo pr kavarno Central v Novem Ss do krvavega spopada med 0r, naši in vojaki madžarske ia ne Ške narodnoati. En orjunas je težko ranjen. Tiidi policija ki hotela napraviti red, je naleU na hud odpor vojakov. V spop du. ki se je rasvil med policijo vojaki sta bila ranjena dva vo, ka in en redar. Oaem oseb je b Velik požar v bližini Celja. D 3. t. m. je gorelb v popoldsask« času na poeestvu Antonije H beršek v Gorici št. 17, obč. Veli Pirešica pri Žalcu. Kskor je oj sovala neka soseda, so se vim saje v dimniku štanovsnjsk« poslopja ter so padle iskre slamnato streho, ki ja tskoj ts ta goreti a velikanskim plamena Ogenj je objel v najkrajšem H tudi gospodarsko poslopje in s nega dela pohištva, ki so gs reš upepelil vse imetje s poljski pridelki in drugimi premičnin mi. Ker je rassajal vrhutegs b veter, ae je vnel tudi v bližini Seči gozd dotične posestaiee.| Albanska kras osveta. - J navti Isen Siat, Jusuf Cid in fl Redšab so nedavno odpotovali Albanijo, da bi umorili svoje soseda Jah Salija, ki je leta 1* umoril dva brata imenovanih potem pobegnil v Albanijo. Jah Šalijo niso našli doma, so bili njegovega sina, Rom Jsl Ta je leta 192& pobegnil tudi Albanijo in so g* Jugoslovani oblasti sasledovale radi rasboji štva. Komaj so maščevslci izvr U svoje krvavo delo, so se boti vrniti nazaj v Jugoslavijo, m« tem pa je oče umorjenegs J gali zvedel, da mu je ubit sin. naglici je zbral nekoliko tovst lev in pričel morilce sasledors Dohitel jih je na meji Med n sprotniki se je vnel ljut boj. v z terem so padli vsi trije mskcvg ci, a od Jah Salijeve družbe h\\ eden mrtev, a eden težko f njen. I Zepar saklal žeporja -T«< se je dogodil v Sisku strsšes rf čin, ki je pobudil veliksnske -sseijo. Znani žepar pred dnevi spri s svojim stsaej skim tovsrišem tepsrjem Knrt vičem. Knrževie je zsgroz.l ob priliki Psvliču. da gs bo sprs pod zemljo. Ptvlič. ki * bil ™ tudi kot nasilen preteps«. «» J lsgal na to grožnjo po"^ ^ noati, zanašajoč se ns ^ tepaško slsvo. V mM*** vlič popival v neki.go-fln; V doma so te odprl. vrst. tojj stilno je planil • « kuMnj.kim nožem v 1*»- » 3 je k Psvllšn ti mu zar.ml * nsrsvnoat v take d- j; ^ •a noU p«nrl«Wf H ^ četom v«. PavW. "»^J toliko Č.M. da bran, se je sgrud.l i« liki mlaki lastne krve »>« je nastala strahovit, pe^ ■ rte **+<* sta aretira« »siM ' ffij^ MPVKMBBA, 1924 PROSVETA POBEGNILA OD BOGATEGA OČITA. 3 Koretza to prijeli. ril je [a dolarji*. francosko poolovil. Za naše farmarje PtiMriiJe(,BOt« Slofentka Narodna L nje P° i u^o ni. — KoretJ5 S v Cbicagu bogate ljudi u dva miUonft clolarjcv, r. otreBe| prah 61 kolkih u-Urtjili čevljev in odpotoval C kraje, »e da bi tudi [*jboljta» prijateljem nu-i ,vojo adreso. - j^cn murcu je Korota do-, delom svojega plena v Ha-Priael je i« *orka. je skrival med mesecem Lbrimi in mesecem marcem, Lnpustil Chicago s plenom, L povedal. Mogoče bo to pri-C um- kot tajnoat. Ko je staji Chicago, je, bil gladko ob-r H*lifax je pa dospel a črno j. Svojim novim prijateljem ipivedal, da ni je «ustil raati i ker si je dal ispuliti vse je robe. Njegov obraz je za-ipačeu iu brada je potreb-i pokrije ta nedoatatek. Jotni bogatini so ga »projeli luni veseljem v svojo aredo. u je bil tudi predrzen deč-Idločil se je, da pridiga v cer-kako mora človek živeti poln delati, da ima uspeh in na bogat. Da ni svojega na-f izvršil, je preprečila areta-ijegove osebe. reti se jc sam ujel. Razme-in razsipal je z denarjem, je lepo posestvo ▼ South tfielda za $40,000. Potrošil trideset tisoč dolarjev za pivanje, ker jo hotel, dO hi-fcovarja njegovemu finemu Kfcikemu okusu. ■j« obudilo sum pri nekatetfh Ltvenih organih, da so pričeli pedovati v Združenih drža-Lako ni on ptiček, ki ae skri-JUnadi pred oblastvenimi oris sosedne republiko. Sum je ipravieen, kajti pokazalo se I razsipnik ni nihče drugi kot ki slepar Koretz it Ghicaga, jt lahkoverne žrtve oskubil «j za dva mHjona dolarjev, so uu zaupale svoj denar, da zanje vlagal v panamskem m podjetju, ki je aamo eksi-Jo v Koretzovih sladkih be- tpar ni spremenil svojih živ-Ikih navad v Kanadi. V Chi-I je imel lepo knjižnico, pa tu-IKanadi je lastoval čedno zbir-knjig. V Chicagu je bil po-i kot razsipnik in drulabn » katerim so bogatinke no-in v Kanadi se jo držal teh li kajti njegovo aleparsko l je obsegalo teren, na kate-» se gibali bogati ljudje, »pil je jahto in povabil je »it goste nanjo, da so križa-i njim ob obrežju in so zabada svojem domu je prirejal V Nekoč jo celo najel tri •enikr newyorikega simfonij-J »Pestra. Dejal je ob tej ''• 'la i, ni oženjon. PHre-' P"j«-dine in gostije redno ' štirinajst dni. » .)" prišla kot Itrola t r» Korets ni ugovor-j* 1 J"1- da gre prostovolj-""•»ko. Koreta ja Uvel v "'-nom Leo Kejrte. TOV ARHARJI iPORTKIH prrdmrtov so dobro odrhali. Ampak doUvoi so prajeii nizko 1Ca NE PRAZMUJI VI- KOLL brata na lov«. Minn. — Frank To-"•■lil ponearači svojega '""ata Frank«, ko ata " bliio McKinleyja. fw"ta »ta ftla v družbi ' lov na srne v bli-,4'«"k. Popoldne so se " "koliei, Frank i« ae. r" 'u je dvignil roki ( "v bfat fr um v m no nuio preje. U-•vojeifa brat« V ' '»rtev na mest«. '«vees Na. streljaj. 1,4 divjadi«« in nisi »»i nobenega flove-da «, lahko zOBo-1' J" 'zgubiti lepega m r"'»it| aH traUti dr«. Pr Hipu Je mati I WaakinftoB, d. o. — Tovarnar* Ji iportnih predmetov so se že v aadnjens letu valjali v prospente-ti. medtem ko delovoi niso toliko casinžili. d« aa lakko rele o njih mezdi, do zodoetaje aa ««J»kri»m-oeifte življenske potrabičin«. ^J Sto Oedemdaaet iovareh je npU-telo v protelenem leta II0.4I0.. yn no »esdab Vaeb delaveev Je bilo zaposlenih ».ii«. ■ o* pre-m VJMOU* Kosmati pr«f»t Ja znašal $10.^*1.000. Nsdprofit jo bil Uko viaok. da bi bil vsak de-1*ree lahha prej*l po $1.7« mei-de v letu mesta a*mo $1.ON0. OA SKUHAŠ DOBRO PI VO. PlSlPONASE PRODUKTE. aH prtjaUi»e v stari rt. Geftlr a: Iz arhiva. |?OVeSt. (t Dalje.) "K, gospod, vam tc godi dobro, hi ste učeni, in vam delati ni treba/' govoril je malinar. "Mi pa ae moramo mučiti, če hočemo ii veti." "Tudi mi »o mučimo, Ureh, verjemite mi!" rekel je Psvel. "Saj ne, da bi dejal, da ae ne," preklieeva! je Žagar svoje beaede, "vendar toliko se vam ni treba kakor nam, in izprehajate se lah-lxo, če ne sami, pa z dekletom." "Ali mislite, da se dekleta tako rada (sprehajajo z nami t" vpra-f al je Lovro amehljaje se in sedel na akladalnieo desak. "Kaj bi se ne, ko ste mladi in lepi," odgovoril je l>eh. "Ko sem bil jsz tskov in sem nosil še vojaško suknjo po vrhu, takrat sem jih imel deset na jeden prst in hodil sem vssk dan z drugo po Ljubljani, In radi amo se imeli. Vi pa jih dobite, ak/> hočete po dvajset, ssmo ds jih v našem trgu ni, to je škoda. Županovi — no, mlada bi bila še, starejša pa te tako ima svojega.** "Ali Olgo mislite f" segel mu je Kodran naglo v besedo. "Da, takisto nekako se kliče." "In ksko veste, da ims ona 2e tvojega T*' vprašal je Lovro. "Kaj bi ne vedel, ko ju skoro vsak dan proti večeru vidim todi-le izprehajat se." "Kdo pa je oni, ki jo .spremljat" vprašal je Kodran nestrpno. "Tlsii častuik. o katerem pravijo, zno, da je to opa žila Anica. "Gospod doktor, danes ste morali kaj jako prijetnega ali ]>'> neprijetnega doživeti," dejala mu "Ugenili ste, gospodična, bilo je oboje." Deklica sicer ni razumela tem nega in ne sosebno duhovitega odgovora, toda dalje vpraševati "n: hotela. Po večerji je povabil Kodran Pavla, da se gresta izprehsjat. Psvel je sicer opomnil, da jesen ski večeri niso bsš vabljivi za iz-prehode, toda izpolnil je vendar prijatelju šeljo. Hodila sta po drevored, kar zapazita, da jima [drevoredu in pušila. Pavel ni ho Dr. Psvel Orošolj: Astronomski pomenki* (Dalja.) V očigled novim razmersm, ki jih je opazil ■ na luni, pa je morsl izpremeniti njih iivljenske navade in odnoi^r V, Keplerjevi prebivsici Levanije nimsjo stal- " nih domov. V velikih rojih potujejo po lunini obli * in beše okrog nje pred pekočimi šarld luninega dneva« ki vse pošge in pomori. Velikanska so ts hit ja, kakor so velikanske lunine gore. 8 hitrimi nogami, ki so daljše od vel-bi od jih, s« umikajo solnčnemu ognju, zopet drugi frče po zraku, tretji pa jadrajo po vodovju od solnea prpš. Oni pa, ki jih zaloti solnčna vročina na begu, so poskrijejo v lunine jame in dupU-n«; nesnoana toplina jih omrtviči, toda ko ae zopet bliŠa hladna noš, va(snejo k novemu šivlje-nju. Hitro sc rode, rasto, šive in mrjo, vse njiho* v o šitje se odigrava v allegrotaktu. gedaj pa odkrije Keplerju daljnogled one čudovite okrogle okope na luni, s iesfilom odme- * rjene, obdajajoče nizko planjavo v njihovem središču. --------Kako more zgraditi slepa priroda toliko po strogih zakonih geometrije začrtanih stavbf No, to ne more biti zgolj slučsj. V orjaških okopnih gorovjih na luni gledamo stavbe njenih prebivalcev. Veš kilometrov visoki so ti okopi, nsd 10 nemških milj je dolg premer posameznega kro- , ga, (Ako navaja Kepler kot premer največjih krošnih pogorij na luni 10 nemških milj, tedaj je precenil njih velikost za večkratno vsoto prenizko) pa kaj sato, orjaški arhitekti na luni premorejo vae. Izkopali ao Ogromne kroine jarke, dvignili ti t enaka okope in tako ustvsrill trdnjave tolike velikosti in takega obsega, da bi v njih kot droben kamenček izginila Keo|>ova piramida, ta monatrum človeške moči iu vztrajnosti! Proti naaprotniku so zgradili te trdnjave, toda tudi proti aovrašni moči solnčne vročine. V senei ogromnih okopov se skrivajo tekom vročega petnajstdnevnega poletja, iu kakor ao giblje aolnce po nebeškem avodu dalje in dalje, tako ae pomikajo aeleniti za hladno aenco ob okopih. Is nomsdov Lavanijo je natvaril daljnogled atalno naseljen narod. Ilujna domišljija je rodila •»lanit«, daljnogled, pa jink je podaril rojatni liat, edinole kot dela razumnih bitij: v tem prepriča-jaaen dokument njih ekai»tence. Premnoge tvorbe na luni ni moremo razlagati nju so ae sdruŠili skoro vsi njeni rarsikovalci. In ta nasor so jo podedoval v aatronomiji akoro do današnjega dne. Ea natančnejše apomanje luninega površja toliko zaslušni Hekroedtrr i 174."» — 181*) j« opazil na luni takoavane "Alebičke" tanke špranje, ki teko po ravninah lunr kot raipoke po izanŠeni zemlji. Smatral jih j« za umetne eeste in prekope, ki ao jih zgradili Inšnurji na luni. Vrhunoe pa je dosegi originalni (lruithulaen (1774—HM). Jnšna od luninega ekvatorja je odkril veliko meato. jraporedne cente teko po njem, ns enem komtu ga atraii \Hika trdnjava,* obdana od ogromnih ok«»|>ov. Kdo naj še dvomi nad členiti in njih kulturo? Pač akrajni če« je. Ua »topimo « njimi v bil-šj* dotika ia milo pokrH.olj«,,,,,. kako je tn in tam. Ia Umitkuben jO je pogodil) Obdelajmo a-ammen travnik ter nasadimo ua njem peao v obliki, ki predstavlja Pitagorov I.rrk Heleaiti, ki ao retumna bitja, kodo ratumeli naša k namenja In nam p« svoje edfavont. Tako m bo ačaaom razvila Šivakna komfon l« h ■ mrd nami In lu- ' H|ftsl. i .SimEt Tega •»•lega pmjtkta ni mogol poaabiii niti genijalnl Uau»- (im-»lttV Ia daalao m ved«« češče oflašali v oiMmsti glamvi, ki aa trdil«, da as lun« aa ekamtoMf šUik bitij a* vae tako Irp« v redu, tako. po domače kot na naši rodni zemlji, je oatal Oauss pri svojem nazoru o možnosti živih bitij na luni in ga apretno zagovarjal. "Vsakdo, ki so mu poznana dejstvs'," pravi mora smatrati prebivalce lune, ako obstojajo, za popolnoma drugače ustvsrjene kot smd mi zemljani | toda prenaglili bi se, če bi vsled tega odrejali mesecu meni nič tebi nič vzskršne prebivalec : Priroda razpolaga z več sredstvi kot jih more slutiti ubogi človek." Opremimo ne ravno kdove kako veliko ploskev, tsko nasvetuje, s kovinskimi zrcsli. Ob zrcalih se odbija solnčna luč. V pravilnih presledkih zasučimo zrcala in zablisnimo z njimi proti luni! 8 pomočjo teh optičnih aignalov jim lahko brzojavimo gotove številke, ki igrajo v matematiki važno vlogo. * 0 Ako prebivajo aa luni razumna bitja, odgovor ne more izoststi. «. Toda ksj nsm pomaga še tako duhovito jfo stavljena obtožnica, kaj naj a še tako ipretnp zbranimi indicijl zločina? — Dokler nismo prijeli krivea aamega, ostane vse naše delo brezplodna teorija. Tako jc mislila publika tudi o prebivalcih lune. Dokler ne vidi na laatne ogi lunjana, kako zjutraj vstane, lepo udano stopa v pisarno, zopet pride1 domov in jo po prestanem trudspolaem delu udari v gostilno "Pri polni zemlji", dotlej pro-pušča lunine prebivalce znanstveni špekulaciji. Z vedno jačjimi daljnogledi naj preiščejo lu-nino površje, prodirno moč teleakopov naj povečajo v toliko, da nam primaknejo lunine pokrajine na razdaljo par eto metrov — no, potem ae "zlikovee" na luni pač ne bode mogel trajno skriti pred našim pogledom. Publika je Iskala avojega "poljudnega" a-stronoma in ga tudi našla I Z orjaikim teleakopom, ki jc prekašal po ve-likoati in razbiralni moči vae dotlej posnsne daljnoglede. se je podal John Herschel 1. 1834 na Ksp Dobre Nade. V Čisti atmosferi južnega podnebja je hotel a svojim optičnim velikanom kar najgloblje prodreti v ustroj zvezdnega neba, pred-vecm pa t ud r prav skrbno pregledsti lunino površino. Umevno je, da je bila posornost vsega oli-ksnega svets obrnjena na Kap Dobre Nade, kjer je Ilersebel v mirnih lepih nočeh razkrival tajno-ati prirodc. Z nestrpnostjo so pričakovali prvih sanimivih poročil. Kar Izide nenadoma 1. 1836 v New Torku in obenem tudi v nemškem prevodu v Hamburgu asnsscijonslni *put "Čudovito odkritje o luni in njenih prebivalcih" Kar poroča ta knjižica atrmečemu Čitatelju, to daleko nadkriljuje vsa še tako amcla pru-eko-vanja človeške fantaaije. Hden ftjegovih "sodelavcev" popisuje, kako je sdrnšil lleraehel daljnogled z drobnogledom in* na ta način približal lunine pokrajine človeškemu očesu do razdalje 75 metrov. Bivoli ae paaejo po luni, v temnih močvirnih kotlinah rjovejo morakl konji, po aočnih trav-Mikih begajo kot aneg bele arne ter meketajo oves. a alonokoššenimi rogovi — in aelenitif — — — ■ Obdarjeni a perutmi In tanke košiee frfotajo po zraku ljudje netopirji. Frfotajo čez mesta in vaaiee, ki ae bel« po ravninah ia ki jih vežejo krišajoše se ceste. Vse ml konca do kraja zlagano! J«an Nieol-let. odličen astronom pariške zveadame. ki pa j« puam-je tat*it «\ojo ekokteneo a igranjem na bor-ai. ai je dovolil . tem apiaom jako neokusen do-vtip. Toda tudi slab dovtip ima avojo vzgojevaloo sila Odkrili stpnmo*> orjaških daljnogledov aa * lunini okli njene prebivalec i to prisadevsaje je Nieolletav spis omedli do kosti Tadi v širšo publiko je pro«lrlo naziranje,, •la ae da problem luninih prebivalcev rešiti edino-le s talnim odgovora* aa vf*ašeaje? lun« šivljenju tsdosmi* m trajnih pogajevf*' (M* piMHjtt.) tel začeti pogovora, lx»vro je ime' muditi dovolj, zato sta molčala Četrtinko ure šc ni preteklo, ko zaeujeta ropotanje aablje. V te mi aieer niata razločila osebe, ali sklepala sta pravilno, Ua prihaja nadporočnik. "Dober večer, gospoda!" lm govoril ju je priblilavši se pl. lia ger.* "Ali mords v Lesniee t" "Nimava razloga, da bi hodila tja,'1 odovoril je Kodran suho. "Rože cveto tamkaj,In trga jih lahko, ako jih kdo zna," dejal je častnik poudarja je zadnjo besedo. "Da jih vi znate trati, videla sva danes," rekel je Kodrsn. "In to, kakor videti, vas jezi, gospod profesor, ha, ha!" smijal se je pl. Hager httpavo. "Mnogo stvari j je na svetu, goapod nadporočnik, katere niso vredne, ds bi se zaradi njih jezili," omenil jc Kodran. "ttes je, gospod profesor, in veseli me, da tako mislite,*' govoril je častnik. "Ker se torej ne jezite, dovolite, da vam razode-n e m vso stvar. Ako vas ne bode zanimala, ni me treba poslušati. Vsi trije so se vračali proti gradu in pl. Uager je nadaljeval: "Najprej vam moram reči, da Olge ne ljubim. Toliko za uvod, zdaj k stvari. Ako ae ne motim, omenil sem vam svoje dni, da i-nam načrt, katerega vam pa ta* krat nisem ho.tfl razkriti. Danes ga vam lahko, povem. Načrt moj jc bil, ravnati tako, da se zaljubi olga v mene. In posrečil se mi jc. Za to pa se je treba znati vesti. Kakor v boju, tako se mori tudi v ljubezni uporabljati taktika, morda v zadnji še bolj. — Hoja taktika je ta le: Najprej se moraš storiti dekletu, katerega si hočeš pridobiti, zanimivega, kar dosežeš nekoliko.s svojim vedenjem, nekoliko s govorjenjem. Opomniti pa moram, da ni treba biti sosebpo duhovit, da menj čc si duhovit, bofjo zste. Tudi laž v tskih prilikah ne škoduje. Dekle »e bodo jelo zanimati za tebe, poslušati te in grajati tvoje nazore. Kadar pa te šenska graja, tgfcrat te le na pol ljubi. Nje muham in trmam ss moraš brezpogojno pod-vreči, s tem sc neti ogenj ljubezni v nje srcu in nekega dne vzpla-ne tako, da ga ni moči nikdar več pogasiti. Ko pride tisti dan, ra* kriješ ji sladkim, drhtečim glasom in .koprnečimi pogledi svojo ljubezen, in uspeh ti je zagotovijo*" Dekle se te prime, lcakof klop. Odslej ti je paziti, da dekletova ljubezen ne oslabi, zato moraš ljubico svojo>vsaj začet ko raa mučiti, uklanjati se mora zdaj ona tvojim trmam. Ako pretoči zaradi tega nekoliko solsie, nič ne de. Ženske solze samo nete. nikdar ne gase ljubezni ... Če zi tsko ravnal, stavim glavo, da si pridobil deklico v najiskrenejši ljubezni. —" Omenili ste poprej, gospod nadporočnik," rekel je Pavel, "da Olge ne ljubite, Čemu ste jo torej navezali nase!" "Čemuf — Iz dolgega časa. O-pravica nimam v Kotu nikakega, okolo jezditi ne ugaja vedno, zato začnimo malo ljubiti, mislil sem si In storil tsko. — Sicer bo-de pa ta moja ljubezen menda najkrajša, kar sem jih gojil. Do kazinskega plesa še ostanem tu, potem se moram zopet vrniti k polku." "Ali napravi kazina ples T" vprazal je Kodran. "Da, veaelico s plesom, prihodnjo soboto," odgovoril jc pl. Ha ger. "Toda, ali šc niste dobili vabiloY Sluga je ja prinesel, ker pa vas ni bilo doms, izročil je jc meni. Pološil sem je v sobi vasi na mizo." * I "Od opoldne še nisem bil v svoji sobi. — Sicer pa itak ne mi-alim posetiti veselice/* dejsl je Kodrsn. "iBeveds, narodnjak!" opomni! je čaatnik posmehljivo. "Teko je,** odgovoril je Kodran* odločno in strogo pogledsl ptemroitsšs. ' Ha. hs. ha!" smijal ae je pl.l Hager, "Tega ne umejem, zakaj bi ai človek zaradi narodnosti pri-trgaval aabavo. Plešejo li v ka aini drugače, negoli v vaši Čital-■telt — Stavim, da ne! — In kaj pa je • narodnoat'1 .., Nekaj v«fnjenega, prirojenega nič Kar raa briga, ako ae je materi va&i z ljubilo, da vaa vzgoji Slovearat Takrat ate bili otrok in slepo rte se ravnali po amterinih naukik. Zdaj se vsgojujote sami. in' ate. kar hočete, najbolje pa, da niste, nego človek, ki je na sveta, da k vi .. Kodranu jo od čartntkovih be •ed vrelo v prsih, kotel ga je| aaarno u vrnili, vendar o pratSlI č«u se je spomnil, da M bilo ta| brezuspešno početje, zato sc je premagal in molčal. "Dovolite, da imam jaz o tem ivoje misli," odgovoril jc Pavel nadporočniku, "ali zagotavljam vaa, da so bode moj prijatelj udeležil kazinake veselice, ko mu razjasnim, kako in kaj je ž njo." . Lovro je molčal tudi adaj. Prišli so do gradu in se razšli tta svoja stanovanja. (Dalje prihodnjič.) Bedfich Vrhsky: Njem skrivnost. Tiho je stopil zdravnik iz spalne sobe in ae vsedel poleg Prana, avoje bolesti ni mogel utolažiti 4.solzami. Pran se je krčevito uprl ob nsslonjsč In nestrpno boječe vprašal:' "Kdaj!" ' "Jutra najbrže ne bo več dočakala," je odgovoril zdravnik, ki jc b!l izmučen od prečutih noči. K*to pa je priatavih ' "Ali naj sedaj odidemf" ♦f" Nikakor nef Lepo te prosim, ostani še par ur pri meni!" Zdravnik in hkrati prijatelj Franov sc je resignirano vsedel. V , , Pran nj mogel prikriti svojega Obupnega ihlenja. Po kratkem uiolku jc dejal j "Ti ne vel ko; bim jo tako go: sem jo prvič spo: žc preeej let / i .v Moja ljubezen do nje ni nikoli obledela, toda tudi njena nezvestoba ne. Pfcmijn te, nikar ne glej tako začudeno. Preveč si utritfen in izmučen od napora in prizadevanja, da bi jo ohranil še pri Življenju, frfce govori! Ti veš tako gotovo kot ja/, da bo podleglo. In^ vendar jo ljubim l^lj kot kdaj prej, bolj kot <-c bi pričan o njeni zvestobi, il sem jo in trpel sem ... In priznati moram/ fla^ neikončno hrepenim po uri,-ki mc bo rešila t&i muk. Ali sedaj vidim, da mc njena izguba zadeva v živo bolj kot najstrašnejše muke. Kako rad bi prenašal vse,, vse, da bi ostala še pri Življenju, inoja, vsa moja!... Lju- kot.takrat, ko al. In temu je "Ti govoriš tako čudno. Morda šivi njena nezvestoba zgolj v tvoji domišljiji If" "Sama mi je priznala,^da mi jc nezvesta! In ne le enkrat! Takrat mi je bilo, kot da bi jo moral u-moriti. Toda zgodilo se je ne vem kako — da sem planil k' njej in jo strašno. Rflijub l kot da bi hfttel izaesati iz nje vse, da ne bi tekmccu ostalo ničesar, da se ne bi z ničemer naslajal v omamni IriaŽcnosti ... To so bili opojni trenotki! In takrat sem bil uver- d« jc edino moja, d^B re ljubiti drugeg«. Po kratkem easu pa k, j.! »lilo, da jcprijokfilakineaii ponovno priznala, da m j, J fcla nad menoj . , . Bodi tii govori niti besedice; \ ,MJ1 ktl češ pripomniti! Ponavlja J sem ji vso odpustil. Moj« i zen je bila večja kot nj,tl ^ Njen greh, ki mi bil ugtn Jutri bo uganka rešeni razvozlan ... Neštetokrat mi je pravi^ mi je kazala skrivnosten pr, ček svoje mizice: "Tu, tu m dokazemoje nezvestol,.. ku rem,'7lli zažgi in ne ra?iskuj dalje imen vseh piscev.'' 1 Sto in stokrat sem bil ie iu da bi vdrl v mizico in ugotoi menu njen h ljub.-kov, skr cev moje čas«. Ali nekaj * umljivega nie je odvrafr Klcdnjič zadržalo . .. Mjslii ii ko, kako mi je bilo pri m-cu sem slaboten, ali verjemi močnejši od nje! — In sedi bliža oni trenotek ..." Bolniška strežnica j,. , |,0 prla Vrata spalne sobe. Zdn je vstal in stopil v bolniško Po kratkem času m- j,. xm gal prijatelju v roko in zak "Končano!" Pran se je vrnil po pogreb mov. Njegovo stanovanje M je zdelo kot da ga je uničil do tal. — Zakaj se je vrnil kaj!!... | Začutil je v iepu ključek.l jc skočil k mizici, da bi odprl dal. Ali ~ roka mu je omak Izgubit je pogum ob zavest bo odkril sedaj njeno skriv Vidcf jo*Je pred seboj v vsej soti, začutil;njeno belo telo, njene .velike, svetle oči in u gosti pramen njenih bujnoi las. . ; / ŠNeWzdana jeza je za grala ei v njegovi notranjičfoi ob da ni bila vsa njena lepoti vann le njemu. — Divje je i predal. V njem je nesel lis njeno ljubko piuavo. Oital je: " V svojem življenju sem znala lc enega moža. Edini mi bil gospodar moje duše in m« telesa. In tisti /hiož si bil Ti.' najljubši Pran!" Listič mu je paiel iz rok. njegovih oči, ki doslej nito pt le joka, je kanila sladkogv Prevel M. Slovenski delavec, Id boe« deti vsa zanesljive delavikt mora rodno čitati dnevnik sveto". k« KNJIGE Književne Matice S.NoP.J. Književna maUca Slovenske narodne podporne jednote je Izdala In ima v zalogi eledeče knjige: Pater Mnlaventura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko Žele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50. Slovmisko-aitgfeftlui slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda "ez-ba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jimmie Higgins. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletarijata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s i> IU