Gradivo za 3. sejo Na oktobrski seji bo občinska skup-ičina s svojimi zbori obravnavala na-slednja vprašanja: 1. Informacija o gospodar. gibanjih v Ljubljani in o rezultatih gospodar.jenja v občini Ljubljana-Siška v 1. polletju 1974. 2. Informacija o problematiki stano-vanjske izgradnje v Ljubljani in v ob-čini Ljubljana-Siška. 3. Osnutek odloka o spremembi in do-polnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana-Šiška za leto 1974. 4. Predlog odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana-Šiška. 5. Predlog odloka o prenosu sredstev, pravic in obveznosti občinske skupščine Ljubljana-Siška za investicije v gospo-darstvu na organizacije združenega de-la in predlog samoupravnega sporazu-ma o razdelitvi in usmeritvi sredstev, pravic in obveznosti občine Ljubljana-Šiška za investicije v gospodarstvu. Informacija O GOSPODARSKIH GIBANJIH V LJUBLJANI IN O REZULTATIH GOSPODARJENJA V OBČINI LJUBUANA-ŠIŠKA V PRVEM POLLETJU 1974 Na podlagd poročdl in bilanee OZD in TOZD ter drugih statistdčnih poročil je oddelek za gospodarstvo in finance občdne Šiška dzdelal poročilo o rezultatih gospodarjenja na pod-ročju občine za obdobje januar-iunij 1974. Poročilo ugotavlja, da ocena gospodarskih gibanj vSRS, kd jo je podala Republiška skup-ščdna za I. polletje 1974 velja tudi za pod-ročje gospodarstva v občdni Siška. Značilno za vse panoge gospodarstva je ne-sorazmeraio velik porast celatnega dohodka in latentno naraščanje stroškov proiavodnje ter temu primerno relativno zmanjšanje akumu-lativnosti. Neugodno naraščajo zaloge, večajo se terjatve do kupcev in obveznosti do doba-vdteljev, ldkvddnost gospodarsikih organizacij pa se slabša. Letni načrt celotnega gospodar-stva v občdni je pa v polletju dosežen s 56 %. V 68 organizacijah združenega dela z 99 TOZD, kolikor jih je v naši občini ie bilo v tem polletju doseženega celotnega dohodka za 4.198 milj. dim, kar je v primerjavd z istim obdobjem lani za 35,5 % več. V tem celotnem dohodku je bilo porabljenih za 3.366 milj. din, kar je za 38,6 % več kot v lanskem I. polletju, nabavne vrednostd realdzdranaga trgovskega blaga in materiala je bilo za 1.661 milj. din oziroma 43 % več, amortizacije je bilo 120 milj. din oziroma za 20 % več, doseženi do-hodek je znašal 831 mili. din oziroma 24,1 % več in je bilo v tem dohodku 162 mdlj. din priloga 2 pogodbenih in zakonskih obveznosti, kar pred-stavlja 74,9 % porast za lainsko I. polletje, bruto osebnih dohodkov je bilo za 487 milj. din oziroma 21,6% več in ostanka dohodka za 196 milj. din ozdroma 8,2 % več kot v istem obdobju laini. V porastu je tudi dzguba zaradi nedoseže-nega dohodka, saj je znašala letos v I. pol-letju 15 mili. din in je to 2,7-krat več kot lani. Vendar se izguba med letam ne obravna-va kot negativni finančni rezultat, ki bi ga bilo treba sanirati. Izkazani doseženi rezultati so v primerjavi z ostalimi ljubljanskimi občinami nekoliko nižji, razen pogodbenih in zakonskih obvezno-sti. Tako je celotni dohodek za celotoo ljub-ljansko področje v porastu za 41 % (v Šiški 35,5%), porabljena sredstva za 42% (v Siški 38,6 %), dohodek za 36 % (v Siški 24,1 %), po-godbene in zakonite obveznosti za 72 % (v Siška 74,9%), bruto osebni dohodki za 26% (v Šiški 21,6 %) ostanek dohodka za 34 % (v Siški 8,2%). Navedeni rezultati nakazujejo nesoraz-merje med rastjo celotnega dohodka in po-rabljenih sredstev v odnosu na rast osebnih dohodkov in akumulacije. Zlasti ostanek do-hodka za sklade relativno pada. V strukturi celotnega dohodka je viden močan porast materialne porabe, zaradi česar je v relativnem zaostajanju dohodek. Prav tako je v strukturi dohodka viden porast po-godbenih in zakonskih obveznosti, zato rela-tivno zaostajajo osebni dohodki in zlasti sred-stva za sklade. Iz podatkov o večjem narašča-nju funkcionalne amortizaciie je opaziti, da je funkcionalna amortizacija, kot element akumulacije, v močneišem porastu od predpi-sane, kar da slutiti, da podjetja za svoio ob-novo in razvoj potrebujejo več sredstev, kot pa jim to dovoljuje predpisana amortizacija. Na podlagi vkalkuliranih ur je bilo v I. polletju 1974 zaposlenih 23.725 delavcev in je to 3,1 % več kot lani v istem obdobiu. Bruto osebni dohodek se je povečal za 21,6%, z do-seženim poprečnim osebnim dohodkom 2.621 din pa je dosežen porast 13,8 %. Do razlike med 21,6 % nasproti 13,8 % porastu mase bruto osebnih dohodkov in poprečnih neto osebnih dohodkov je prišlo delno zaradi 3 % več zaposlenih, delno zaradi večjih prispev-kov iz osebnih dohodkov, delno pa zaradi ne-enake primerjave podatkov, kajti masa bruto osebnih dohodlkov se nanaša na primerjavo letošnjega polletja na lansko polletje, dočim se popreoni neto osebni dohodki nanašajo na primerjavo letošnjega polletja na lansko celo leto. Iz evidence o osebnih dohodkih je razvid-no, da je najnižji poprečnd neto osebni doho-dek 1.579 din v komunald in najvdšji 5.002 din v gradbendštvu (iprojektiva). Iz navedb, kd se nanašajo na celotno go-gospodarstvo v občini Siška, pa veljajo, da za-ostajajo posamezne gospodarske panoge z na-slednjimd karakterdstikarnd: Celotnd dohodek je najmočneje porastel v gradbendštvu z 59,7 %, najmanj pa v komuna-li s 25,1%. Najmočnejša panoga v celotnem dohodku je industrija z 51 % udeležbo v ce-lotnem doihodku goispodarstva oboine Šiška in je porastla za 26,6 %, sledd je trgovina s 36 % udeležbo na celotnem dohodku in s 48,2 % porastom. Po udeležbi v celotnem dohodku gospodarstva občine Siška odpade najmanjši delež na komunalo z 0,4 %, sledi ji kmetij-stvo z 0,5 %, gostinstvo z 0,8 %, obrt z 2,4 %, promet z 3,2 % dn gradbendštvo z 5,7 %. Po števdlu zaposlendh je najmočneje za-stopana industrija s 16.252 delavci, sledi ji gradbeništvo z 2.638 delavci, trgovdna s 1.718 delavcd, promet s 1.211 delavoi, obrt s 1.116 delavci, gostinstvo s 423 delavci in kmetijstvo s 60 delavoi. Največji poprečni neto osebni dohodek je dosežen v prometu s 3.151 ddn, sledi mu turi-zem z 2.692 din, obrt z 2.649 din, industrija z 2.645 ddn, trgovdna z 2.614 din, kmetiistvo z 2.457 ddn, gostinstvo z 2.325 ddn, gradbeništvo z 2.318 din dn komunala z 2.268 ddn. V pora-stu neto osebnih dohodkov prednjači turizem s 16 %, pod ugotovljemm 13,8 % poprečnim porastotn pa so kmetijstvo, gostinstvo in ko-munala z 9,6%. Od skupnega v občini doseženega dohodka za sklade v višini 196 milj. ddn odpade na industrijo 145 milj. din, kar predstavlja 4,7 % več kot v istem obdobju land, sledi ji trgovi-na z 21 mdlj. din oziroma 22,9 % več kot lani, gradbeništvo z 11 milj. din oziroma 103,5 % več kot lani, obrt z 8 milj. ddn oziroma 7,5 % manj kot lani, promet s 5 milj. din oziroma 25 % več kot lani, gostinstvo1 z 2 milj. din oziroma 25 % več kot lani, gostinstvo z 2 milj. ddn oziroma 80 % več kot land, komunala z 1 milj. din oziroma 65,9 % mainj kot lani im kmetijstvo s 575 tisoč din oziroma 91 % več kot lani. Močan dvig celotnega dohodka, kd ga ne spremlja adekvatni dvig proizvedenih koli-čin, z relatdvndm zaostajanjem dohodka in akumulacije je tudi odraz visokega narašča-nja cen surovin in stroškov poslovanja, ker ima negativen vpliv na povečanje vseh vrst zalog, s tem pa tudd na slabšo likvidnost. Tudi povečana interma realizacija, ki je posledica obračuna celotnega dohodka po TOZD, je vpldvala na resorazmeren dvig ce-lotnega dohodka. Skupne zaloge v gospodarstvu občine Šiš-ka so se povečale za 36,2 % v primerjavi z istim obdobjem lani in znašajo 2.127 milj. ddn. Naivečji porast je pri zalogah trgovskega bla-ga in sicer za 65,5 %, nadaljezalog nedovršene prodzvodnje za 44 %, materdala dn drobnega inventarja za 34,2 %, gotovih dzdelkov za 16,4 %, dočim so zaloge konsignaciiskega in komisijskega blaga padle za 40,9%. Zaloge so narastle največ v komunali z 72.8 %, sledi ji trgovina z 68,7 %, gradbeništvo s 40,4 %, promet s 35,7 %, industniia z 32,3 %, obrt z 20,1 %, gostiinstvo s 14 %, dočim so v kmetdjstvu zaloge padle za 31,2%. Od vseh zalog v višiini 2.127 milj. ddn pa odpade na samo industrdjo 1.700 milj ddn. Tudd medsebojna zadolženost je v nadalj-niem porastu, saj so se povečale terjatve do kupcev za 14,4%, obveznosti do dobavdteliev pa za 36,9 % v primerjavi z lanskdim pollet-jem. Zaradi povečanja zalog in slabe likvidno-std so se povečali tudi kreditd, in sdcer za 25.9 % nasproti lanskemu polletju. Taiko so se dolgoročnd kreddti za osnovna sredstva po-večali za 32,9 % srednjerooni pa za 40 %. Po-večali so se tudi dolgoročni krediti za otorat-na sredstva, in sdcer za 30,8 %, dočim so se srednjeročni krediti za obratna sredstva zmanjšali za 34,5 % v prdmerjavi z istim ofo-dobjem lani. Kratkoročnd krediti za abratna sredstva so se povečald za 25,2 %. Vrednost osnovndh sredstev se je v pri-merjavi z lanskim polletjem povečala, s sta-lišča nabavne vrednoistd za 14,4 %, s stališča sedanje vrednosti pa za 10,8 %. Glede na to, da znaša ob letošnjem polletju nabavna vrednost osnovndh sredstev 2.999 milj din, se-danja vrednost pa 1.563 milj. din, znaša stop-nja odpisanosti osnovnih sredstev 47,9 %. Naj-bolj so iztrošena osnovna sredstva v proimetu in gradbendštvu s 60,2 % oziroma z 59,7 %, v industriji pa je stopnja iztrošenosti 46,9%. V vseh drugih panogah je stopnja iztrošeno sti znatno ugodnejša in znaša v obrti 29,4 %, v trgovini 32,1 %, v gostinstvu 27,3 %, v kme-tijstvu 23,3 % in komunali 13,1 %. Na področju izvozne dejavnosti, ki je bila za letošnje leto planirana za 31,5 % nad lan-skoletno izvršitvijo, je bilo v tem polletju doseženih 26,5 milj. dolarjev realizacije, t. j. za 56,4 % več kot v lanskem polletju. Po valut-nih področjih najmočneje nastopa izvoz" v dr-žave s čvrsto valuto s 63,6 % udeležbo, v vzhodne države s 35,6 % udeležbo, v države ostalega kliringa pa 0,8 % udeležbo. V skupni vrednosti dzvoza v višini 26,5 milj. dolarjev nastopa industrija s 24,4 milj. dolarjev, pro-met z 1,9 milj. dolarjev in gradbeništvo s 170 tisoč dolarji. Sicer pa je bila izvozna dejavnost doseže-na v odnosu na letni plan izvoza v občini Siška s 46,1 %. STALISCA IN PREDLOGI IZVRŠNEGA SVETA Predloženo gradivo o rezultatih gospodar-jenja v OZD in TOZD na področju gospo-darstva občine Siška v obdobju januar—ju-nij je obravnaval Izvršni svet občine na svoji 12. sejl dne 4. septembra 1974. Na podlagi tega gradiva, kakor tudi na podlagi drugih podatkov o gospodarskih giba-njih v Ljubljani in republiki ter podatkov o uvajanju novih samoupravnih odnosov, izvrš-ni svet ugotavlja: 1. Proces poglabljanja samoupravljanja in usklajevanja medsebojnih in samoupravnih odnosov s sprejeto ustavo, fci se je pravilo-ma že pričel s sprejemom ustavnih dopolndl v letu 1972 je doslej dal naslednje rezultate: a) konstituiranje OZD in TOZD je bilo v pretežmi večini končano do decembra 1973 tako, da imamo sedaj na območju občine — 56 enovitih OZD ali OZD v sklopu se-stavljenih organizacij, v katerih dela 10.576 delavcev ali 37,8%; — 65 temeljnih organizacij združenega de-la in samostojnih samoupravnih skupnosti skupnih služb, v katerih dela 13.793 delavcev ali 49,4%; — 110 dislociranih obratov in poslovalnic, kateri imajo svojo TOZD in OZD izven ob-močja Siška. V teh obratih dela 3.585 delav-cev ali 12,8 %. b) Do konca avgusta je bilo na sodišču definitivno registriranih 62 OZD, medtem ko 59 OZD še nima sodnega sklepa o registraciji. Na območju občine je regi&trirano 121 TOZD oz. enovitih organizaeij. Glede na to, da obravnavamo v tabelaričnih pregledih le 99 TOZD oz. OZD, opozarjamo, da je razlika nastala zaradi tega, ker smo nekatere TOZD zaradi prejema emotnih bilanc združili. 2. Z doseženimi gospodarskimi rezultati ne moremo biti povsem zadovaljni, zlasti če jih primerjamo z gospodarskiimi gibanji na širših območjih kot to izhaja iz naslednjih primer-jalndh indeksov porasta v I. polletju 74 na I. polletje 73. Siška Ljubljana SRS Doseženi celotni dohodek 135,5 porabljena sr&dstva 138,6 dohodek , 124,1 pogodbene in zakonske obveznosti 174,9 osebni dohodki bruto 121,6 ostanek dohodka 108,2 zaposlenost 103,1 povprečni neto OD 141 142 136 172 130,6" 131,1* 126 123,9 134 136,1 104,3 104,5 125,8 122,5 123,3 * upoštevan družbeni bruto proizvod in na-rodni dohodek. 3. Likvidnost v organizacijah združenega dela se ponovno poslabšuje. Medtem ko so se kupci po stanju 30. 6. 1974 povečali za 14,4 % so se dobavitelji povečali kar za 36,9%. Na Emanjšanje likvidnosti je vplivalo predvsem občutno povečanje zalog. Le-to znaša 36,2 %, pri nedovršeni proizvodnjd pa kar 44%, vsi krediti pa so se v povprečju povečali le za 25,9 %. 4. Ugoden podatek v tem polletju zasledi-mo le v izvozni dejavnosti. Letos je namreč bilo za 56,4 % več izvoza kot v istem obdobju lani. Letni plan izvoza pa je dosežen z in-deksom 48,1 %, čeprav je plan v primerjavi z reaMzacijo 73 povečan za 31,5 %. 5. Visoka stopnja inflacije, ki znaša okoli 22,8 % marsikateri delovni organizaciji manj-ša njeno substanco, sai njeni skladi naraščajo počasneje od inflacije. Taka organizacija mo-ra vse več sredstev angažirati v obratna sred-stva in s tem zaostaja s svojo razširjeno re-produkcijo ali pa povzroča nastajanje nelik-vidnosti. Glede na te ugotovitve predlaga Izvršni svet občinaki skupšoini sprejem naslednjih sklepov: 1. V organizacijah združenega dela je tre-ba nadaljevati s procesom ustanavljanja zdru-ževanja TOZD v OZD, sestavljene in skupne organizacije združenega dela. Prav tako je po-trebno poglabljati samoupravne odnose v TOZD, zlasti glede decentralizacije sredstev na nivoju TOZD, da se v čimvečji meri do-seže upravljanje s sredstvj po neposrednih proizvajalcih. Družbenopolitični organi v občini in pod-jetjih pa morajo ukreniti vse, da se v procesu konstituiranja organizacij združenega dela čimpreje izvede njihova registracija na so-dišču. Z organizacijsko, poslovno in sodno urejenim postopkom pa ne smemo računati kot s končniin stanjem, ker je treba še naprej razvljati samoupravljanje v TOZD, usposab-ljanje proizvajalcev za upravljanje, v katere-ga je treba vključiti čim več neposrednih pro-izvajalcev. 2. Upravljavske in vodstvene strukture v organizacijah združenega dela morajo vložiti čim več naporov, da bodo do konca leta do-segle boljše delitvene rezultate v delitvi ce-lotnega dohodka in tako odpravile dosežene slabše rezultate prvega polletja. Predvsem je treba na tem področju zmanj-šati stroške poslovanja z varčevanjem, boljšo organizaoijo dela in aktiviranjem notranjih rezerv ter večjo produktivnostjo. Treba je v največji možni meri zaustaviti nenehno ,na-raščanje vseh vrst zalog in tako doseči nižjo vezavo obratnih sredstev v poslovnem skla-du. S tem si bodo omogočili, da del poslov-nega sklada uporabijo za nova vlaganja v modernizacijo in višjo tehnologijo proizvod-nje, kar je eden asnovnih pogojev za boljše poslovne uspehe. 3. Izvršni svet občine bo z neposrednimi pogovori v organizacijah združenega dela, zlasti v tistih, ki kažejo bistvene zaostanke v svojih poslovnih rezultatih ali pa so v tem polletju poslovale z izgubo, analiziral vzroke takšnega stanja. Na podlagtf tako dobljenih analiz pa naj sprejme v okviru svojih pristoj-nosti konkretne ukrepe in njih izvajanja te-koče spremlja. Informacija O PROBLEMATIKI STANOVANJSKE IZGRADNJE V UUBLJANI IN V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA V pragramskih nalogah IS, ki jih je ob-činska skctpščina sprejela in potrdila na prvi seji je med drugim ena od glavnih zadol-žitev IS, izgradnja stanovanj. V teh nalogah, ki upoatevajo sklepe III. konference ZK ob-čine Ljubljana-Siška je predvideno, da bomo v občini v prihodnjih štirih letih zgradili 4605 novih stanovanj. V letošnjem letu je planira-na izgradnja 580 stanovanjskih enot. Zakon o programiranju in financiranju graditve sta-novanj (Uradni list SRS, št. 5/72) je predpisal, da morajo temeljne organizacije združenega dela sprejeti srednjeročne programe stano-vanjske graditve v letu 1972 za obdobje pe-tih let. Ugotoviti moramo, da precejšnje šte-vilo organizacij nd izdelalo predpisanih pro- gramov reševanja stanovanjskih potreb, kar je imelo za posledico, da občinski in mestni programi stanovanjske graditve niso mogli temeljiti na dovolj trdnih osnovah. Po sred-njeročnih programih vseh ljubljanskih občin bi morali v obdobju od 1971 do 1976 zgraditi 17700 stanovanj. V prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja pa je bilo zgrajenih le okoli 4200 stanovanj, kar pomeni, da bi mo-rali v naslednjih treh letih zgraditd še 13500 stanovanj ali 4500 stanovanj letno. Za dogra-ditev bi po današnjih cenah potrebovali 4,5 milijarde dinarjev oziroma ca. 15 % letnega narodnega dohodka ali 16,7 stanovanj na 1000 prebivalcev. Vendar v takih razmerah nismo v stanju zgraditi takega števila stanovanj. Za primer navajamo, da je bilo v letu 1970 v Sloveniji vloženih v stanovanjsko izgrad-njo 8,5 % narodnega dohodka, v razvitejših državah pa le 3,6 do 6,2%. Zaradi velikega primanjkljaja stanovanj na območju ljubljan-skih obBn, pa moramo vendarle vložiti vse napore, da zgradimo letno vsaj 3200 stano-vanj, to je skoraj 12 stanovanj na 1000 pre-bivalcev, kar zahteva okoli 10,5 % nacional-nega dohodka. Ob takem obsegu stanovanjske graditve še vedno ne bi uspeli do konca leta 1976 od-praviti stanovanjskega primanjkljaja, ki je bil ugotovljen s popisom leta 1971. Iz popisa izhaja, da imamo v Ljubljani ca. 13.500 go-spodinjstev več, kot pa je vseh stanovanj. Programirano število stanovanj v občini Ljubljana-Siška za prihodnja štiri leta, je po letih razdeljeno takole: — v letu 1974 — 580 stanovanjskih enot — v letu 1975 — 1180 stanovanjskih enot — v letu 1976 — 1250 stanovanjskih enot in — v letu 1977 — 1595 stanovanjskih enot. Skupaj 4605 stanovanjskih enot Ta program ima osnovo od skupščine še v ne sprejetem programu 80 Sklada za komu-nalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Siška. Skupščina prejšnjega sklica oziroma pristojni sveti skupščine in klub odbornikov je veokrat obravnaval program 80 ter spre-jel stališče, da je potrebno vključiti v pro-gram 80 tudi Medvode, predvsem zaradi ve-likih potreb po stanovanjih delavcev že ob-stoječe industrije in pa po potrebah stano-vanj za nove delavce, ker medvoška industri-ja širi svoje kapacitete, predvsem tovarna Ce-luloze, ki potrebuje stanovanja za nove de-lavce. Dinamika začete gradnje stanovanj v letu 1974 v občini Ljubljana-Siška. Z ozirom na letošnji program, ki pa se-veda ni po številu stanovanj visok, lahko iz gornjih podatkov ugatovimo, da bo plan za leto 1974 realiziran, posebej še, če upošteva-mo podatke koliko individualnih hiš je v gradnji v letu 1974 in sicer 137, uporabno do-voljenje pa je sprejelo 25 individualnih inve-stitorjev. V uvodu poročila je omenjeno, da bi po za-konu o programiranju in financiranju gradit-ve stanovanj morale vse temeljne organi-zaoije združenega dela sprejeti take progra-me. V tem mesecu so taile anketirane vse te-meljne organizacije združenega dela, ki ima-jo sedež v naši občini. Od 44 anketiranih or-ganizacij združenega dela je 19 organizacij, ki niso sprejele programa. Problematika financiranja stanovanjske izgradnje Glavni viri sredstev za financiranje stano-vanjske izgradnje so 6% prispevek od bruto OD. Kratkoročna bančna posojila gradbeni operativi (obratna sredstva), varčevanje obča-nov, posebna bančna sredstva v višini 10 % od varčevalnih vlog, varčevanje organizacij združenega dela, sredstva ukinjenega republi-škega sklada, anuitete' od posojil in druga sredstva (ostanek iz leta 1973). Podružnica Ljubljanske banke za krediti-ranje stanovanjske izgradnje je vključila tu-di kreditiranje v komunalno izgradnjo. Tako je banka prosila komunalne organizacije v Ljubljani, da jim le te sporočijo, koliko sred-stev potrebujejo v letošnjem letu. Zbor vlaga-teljev je upošteval želje in pripombe komu-nalnih organizacij. Zato je stanovanjska ban-ka letos namenila skaraj 3-krat več sredstev v te namene kot preteklo leto. Za del sred-stev so celo znižali obrestno mero od 11 % na 8 % in podaljšali odplačilno dobo od 6 na 10 let. Skupaj je bilo za stanovanjsko in ko-munalno izgradnjo namenjenih 104,616.000 dinarjev sredstev, od tega za stanovanjsko iz-gradnjo 63,650.000 dinarjev in za komunalno izgradnjo in za infrastrukturo 40,966.000 di-narjev. Poleg sredstev pa je zagatovljeno še za 30 milijonov dinarjev kratkoročnih sred-stev, od katerih je bilo do 31. 7. 1974 porab-ljenih 2,238.000 dinarjev kredita. V stanovanj-ski banki upravičeno ugotavljajo, da je inte-res komunalnih organizacij za najemanje kre-ditov minimalen in krepko zaostaja za mož-nosbmi. Zato so v banki sklenili, da bodo pri-pravili celovit koncept komunalnega gospo-darstva glede zbiranja potrošnje in porabe sredstev v te namene. Verjetno je vzrok, zato majhen interes komunalnega stanovanjskega gospodarstva glede kreditov v njegovi še vedno precejšnji razdrobljenosti, neorganizi-ranosti, nedodelanih razvojnih programih in seveda neusklajenosti komunalnih dn stano-vanjskih gospodarstvih. To pa niso vzrok ne-ugodni pogoji, ali pa primanjkljaj sredstev. Kako naj sicer razumemo, da je od možnih 104,616.000 dinarjev sklenjenih le za 54,806.000 dinarjev pogodb in je od tega porabljenih le 7,256.000 dinarjev. Solidarnostni sklad V aprilu preteklega leta je bila formirana skupščina solidarnostnega sklada mesta Ljub-ljane. Solidarnostni sklad kreditira stanovanj-sko izgradnjo za uporabnike stanovanj z nižji-mi osebnimi dohodki. V tem skladu se letno nabere ca. 180,000.000 do 200,000.000 dinarjev. Do sedaj sta uspeli dve licitaciji kreditira-nja in sicer del sredstev je licitiralo stano-vanjsko podjetje Dom in stanovanjsko pod-jetje Fond za izgradnjo stanovanj v Štepanj-skem naselju. Del sredstev stanovanjsko pod-jetje Fond za izgradnjo najemnih stanovanj v B-4 Bežigrad. Naša skupšoima pa si je z li-citacijo pridobila kredit za izradnjo 132 soli-darnostnih stanovanj v Draveljski gmajni. Najela je kredit v višini 30,000.000 dinarjev. Dinamika izgradnje teh stanovanj se odvija po programu in pogodbenih obveznostih. Težji primer je pri letošnjem polletnem razpisu šolidarnostnega sklada v poletnih mesecih, ko je bil razpis za ca. 40,000.000 dinarjev In se nihče ni javil na razpis. Namreč razpisni po-goji so osnovani na podlagi odloka mestne skupšoine, ki govori, da cena m2 koristne sta-novanjske površine ne sme presegati 4000 di- narjev za m2. Vendar v tem razpisu je bil po-dan še pogoj, v kolikor bo v času gradnje dosežen družbeni dogovor o cenah v gradbe-ništvu, da bo solidarnostni sklad obračunal kredit z investitorjem po ceni za m2, ki jo bo določil družbeni dogovor v gradbeništvu. In-formacija, zakaj niso hotela stanovanjska podjetja kandidirati na tej licitaciji, je sicer neuradna, vendar pa zanimiva, in sicer trdi-jo, da ni bilo mogoče sklicati delavskih sve-tov stanovanjskih podjetij. Po zakonu o soli-darnostnem skladu lahko zaenkrat kandidira samo stanovanjsko podjetje in pa skupščine občin. Skupščina solidarnostnega sklada je ponovno razpisala javni natečaj z istimi po-goji, O rezultatih samega natečaja še nimamo podatkov, ker razpisna doba še traja. Naša skupščina, če bo potrdila predlag IS o najetju kredita solidarnostnega sklada za gradnjo no-vih stanovanj v soseski SS 7/1, bo najela kre-dit. Mnenja smo, da je potrebno čimprej spre-meniti zakon in odlok o financiranju solidar-nostne stanovanjske izgradnje in sicer tako, da bo solidarnostni sklad nastopal poleg kre-ditorja tudi lahko kot investitor. Vzroki za zaostajanje izgradnje in financiranje stanovanj v občini Siška Stanovanjska izgradnja je pričela zaostaja-ti v času, ko je bilo potrebno prilagojevati projekte stanovanjskdh objdktov odloku o standardu stanovanj. Takrat so izvajalci pre-usmerjali svojo operativo stanovanjske iz-gradnje v industrijske, turistične in ostale in-vesticije. Med tem je cena gradbenega mate-riala in storitev naraščala, posebno še pri obrtniških delih in pa finalnih proizvodih opreme stanovanj, zato so se izvajalci ob jav-nih nateCajih zelo težko odločali za gradnjo stanovanj. Se vedno je njihova želja, v kolikor že gradijo stanovanja, da jih gradijo za tr-žišče, ker pri tafci gradnji ni važen čas do-graditve objekta, ker med tem časom koristijo kratkoročne bančne kredite, medtem se cena m2 zaradi dolgega časa izgradnje in pa sprot-nega nabavljanja materiala podraži. Ko pa je objekt gotov za vselitev, ne prodajajo in ne izročajo st-anovanj kupcem toliko časa, dokler ne dobijo od Urada za cene odobrene cene po njihovi predloženi kalkulacijd. Drugi vzrok zamude z začetkom gradnje je zaradi nepra-vočasno pridobljenih in apremljenih zeml]išč, vzraki zakaj je pridobivanje zemljišč tako po-časno, niso samo v Skladu za urejanje mest-nega zemljišča, temveč v samem postopku, npr. zemljišča stara cerkev, ali pa pridobiva-nja zemljišča v soseski SS 7/1 je zelo zanimi-vo, saj se nekateri pravni postopki ne samo v upravnem postopku temveč tudi na sodiščih vlečejo več let, ker se prizadete stranke stal-no pritožuiejo, ne strinjajo z odškodninami ali nadomestnimi stanovanji. Zanimivo je, da včasih cenijo zgradbe, ki so v posameznih so-seskah predvidene za rušenje trije uradni ce-nilci, od katerih se pa zgornja in spodnja me-ja cenitve razLikuje tudi 200.000 dinarjev. Večkrat se dogaja, da izvajalci takoj po licitaciji in izdaji lokacijskega dovolienja ho-čejo modificirati že sprejet zazidalni načrt predvsem zaradi tega, ker so zlicitirali samo eno stolpnico ali objekt v tem zazidalnem na-črtu in hočejo izsiliti ekonomski profit iz ene same stolpnice na račun gabarita objekta ali pa stanovanjskega standarda. Dogaja se tudi, da hočejo spremeniti v tretji gradbeni fazi na-membnost objokta v gospodarsfco upravne na-mene in sicer z izgovorom, da bodo tisti del m2, ki bi jim namembnost spremenili, zara-čunali večjo ceno m2 in s tem krili izgubo za m2 stanovanjske površine. S tem hočejo že v sami gradnji zmanjšati število programira-nih stanovanj. Opaža se tudi odsotnost druž-benega upravljanja s stanovanjsikim fondom. Od kar je zakon v veljavi o formirainju sta-novanjskih skupnosti, so se stanovanjska pod-jetja s svojimi delavskimi sveti odtujila od vsakodnevne stanovanjske problematike in čakajo na formiranje stanovanjske skupnosti. Zato moramo zelo pohiteti z formiranjem sta-novanjske skupnosti občine Ljubljana-Siška. Pri najemanju kreditov izvajalci stanovanjske izgradnji niso v enakopravnem položaju s ko-munalnimi organizacijami. Zato se bo po-trebno dogovarjati s kreditorji skupaj s ko-munalnimi organizacijami, da bodo posamez-ne soseske, ki so urbanistično pripravljene, lahko začele z gradnjo. Predvsem se je po-trebno dogovoriti za področje Medvod, ki bo imelo v prihodnjih letih večje potrebe po sta-novanjih, je pa najslabše komunalno oprem-ljeno. To poročilo je prikaz stanovanjske izgrad-nje v naši abči.ni, zato bo treba takoj pričeti energično akcijo, če hočemo, da bomo do-segli program, ki smo si ga zadali. Zato IS predlaga naslednja stališča in sklepe: STALIŠCA IN PREDLOGl IZVRŠNEGA SVETA 1. IS občinske skupščine Ljubljana-Šiška ugotavlja, da so sklepi, ki jih je sprejel IS SML in jih predlaga mestni skupščini, sklad-ni s stališči IS skupščine občine Ljubljana-Siška, ki so bill objavljeni v Ljubljanskem dnevniku. 2. Ceprav program izgradnje stanovanj v letošnjem letu ni ogrožen, mora Sklad za ko-munalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Šiška takoj pričeti s pripravo urejanja zem-ljišč za stanovanjsko izgradnjo v prihodnjem letu in to predvsem akitivirati sosesko SS 7/1 in 7/2 ter urtoanistično pripravitii zazidalne otoke v KS Medvode ter jih. združiti v eno obračunsko otomočje priprave zemljišča. 3. Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Siška, naj skupaj z Ljub-ljanskim urbanističnim zavodom predloži etapnost gradnje do 30. 10. 1974. 4. Program 80, katerega so organi skup-ščine občine LJubljana-Siška v prejšnji man-datni dobi dn družbeno politične organizacije obravnavale in sprejele, naj pripravi IS za končni sprejem. Pri tem naj se v program 80 vključi tudi področje Medvod. 5. IS se bo sestal s pradstavniki gradbene operative, ki gradijo stanovanja v naši ob-čini ter se z njimi dogovoril o intenzivnejši stanovanjski izgradaji ter jih opozoril, da je v tem trenutku dejavnost gradnje stanovanj posebnega družbenega pomena. 6. IS bo na osnovi pregleda razpoložljivih gradbenih kapatfitet TOZD v Siški zagotovil, da se stanovanjska gradnja maksimalno po-veča. Vplival bo na TOZD iz gradbeništva, da se bodo preusmerile iz gradbene operative na gradnjo stanovanj v naši občini. 7. Samoupravna stanovanjska skupnost se zadolžuje, da takoj prične s programom iz-gradnje stanovanj, ki mora temeljiti na progra-mih TOZD v naši občini. Istočasno mora pri-praviti izvajalski program z gradbenimi pod-jetji za pričetek nadaljnje izgradnje stano-vanj. 8. Občinska skupščina zadolžuje vse TOZD, da morajo do konca leta 1974 sprejeti sred-njeročni program stanovanjske izgradnje, istočasno pa je IS dolžan, da nadzoruje iz-vršitev te obveznosti v TOZD. 9. Delež obrtnih storitev v investicijski vrednosti stanovanj je izredno visok (50 %). Občinska skupščina zaradi tega zadolžuje de-lovne organizacije v gradbendštvu, da v na-daljnjih integracijskih procesih v gradbeništ-vu težijo za tem, da se v podjetjagradbeništva vključujejo kot TOZD tudi obrtne dejavnosti. Osnutek odloka O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA LETO 1974 Odlok o proračunu občine Ljubljana-Ši-ška za leto 1974 (Ur. list SRS št. 14/74) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: 1. člen Predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana-Šiška bodo y letu 1974 znašali 76,835.000 dinarjev, in sicer: — razporejeni dohodki proračuna din 76,447.000 — nerazporejeni dohodki — tekoča rezerva din 358.000 2. člen Skupščina mesta Ljubljana participira v višini 36% na dohodkih iz naslova posebne-ga občinskega davka od prometa proizvodov v trgovini in od prodaje motomih vozil ter od prometa alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu. 3. člen V odstotkih od proračunskih dohodkov se razporejajo dohodki naslednjim koristni-kom: 1. Sklad za napredek turizma Ljubljana — 70% komunalne takse za začasno prebivanje potni-kov in turistov 2. Sklad za nakup stavbnih zemljišč občine — 37% prometnega davka od nepremičnin in pravic 3. Sklad za pospeševanje kme-tijstva občine — 50% davka od kmetijske dejavnosti 4. Rezervni sklad občine — 1 % vseh dohodkov prora- čuna občine tekočega leta, razen dohodkov, ki jih obračunava mesto 4. člen din 315.000 1,670.000 350.000 660.000 Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dode-ljujejo sredstva na ustrezne račune nasled-njim uporabnikom: — zavodu za socialno delo, — upravnim organom skupščine občine in mesta, — krajevnim skupnostim, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — skladom in posebnim računom. Sredstva za redno dejavnost se nakazu- jejo za nazaj, za posebne namene pa sklad-no s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 5. člen Upravni organ skupščine občine sarrto-stojno razpolaga s sredstvi, ki so mu dode-Ijena za redno dejavnost, kakor tudi s sred-stvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo. Izplačila iz sredstev za delo upravnega organa se izvršujejo na podlagi nalogov pod-predsednika izvršnega sveta. 6. člen V rezervni sklad se vlagajo sredstva po preteku vsakega meseca v znesku, ki ne mo-re toiti manjši od 1 % ostvarjenih dohodkov v minulem mesecu, zmanjšanih za sredstva, ki jih participira skupščina mesta Ljublja-na. Obveznost vlaganja v rezervni sklad se lahko odloži za čas, ko zaradi zaostajanja v dotoiku proračunskih dohodkov, prora-čun uporablja posojilo iz svojega rezervne-ga sklada. 7. člen O razporeditvi oziroma uporabi nerazpo-rejenih dohodkov (tekoča proračunska re-zerva), ki so namenjeni za pokrivanje ne-predvidenih ali premalo predvidenih druž-benih potreb, odloča izvršni svet in o tem naknadno poroča občinski skupščini. 8. člen Če se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih dohodkov ne bodo v celoti izvršene, se pooblašča izvršni svet, da ostanek sredstev prenese v proračunsko rezervo (nerazporejeni dohodki). 9. člen Sredstva, oziroma uporabniki, ki niso navedeni v 3. in 4. členu odlaka se uporab- ljajo neposredno iz proračuna. Odredboda-jalec za njihovo koriščenje je predsednik iz-vršnega sveta. Izplačila iz sredstev za delo upravnih in drugih komisij se opravijo na podlagi nalo ga odredbodajalca ali na podlagi civilno-pravne pogodbe. Višina plačila, oziroma način ugotavlja-nja višine plačila mora biti določen v po godbi. 10. člen Izvršni svet je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. točke 1. odstavka 96. člena zakona o finan-ciranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Slkoveniji, za ostale namene iz 96. člena v zvezi z določbami 98. člena citiranega za-kona pa do višine 100.000 din. 11. člen Če zaostaja pritekanje proračunskih do-hodkov v taki meri, da obstaja verjetnost, da ne bodo doseženi v planirani višini iz 1. člena tega odloka, sme izvršni svet začasno zmanjšati višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne name-ne. O takem ukrepu mora izvršni svet obve-stiti občinsko skupščino in ji predlagati u-strezne spremembe proračuna. 12. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračuna skupščine občine Ljubljana-Šiška v I. trimesečju 1973 (Ur. list SRS št. 52/72) dana posameznim uporabni-kom oziroma porabljena za posamezne na-mene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev pro-računa. 13. člen Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih, bilanca sredstev, splošni razpored dohodkov, posebni del proračuna, finančni načrti posebnih računov in skladov so se-stavni del tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi obenem s tem odlokom v Uradnem listu SR Slovenije. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po ob-javi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. PREGLED IN RAZPORED DOHODKOV PRORAČUNA OBCINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA LETO 1974 (Rebalans) Vrsta dohodka ra c Naziv dohodkov Znesek Glavni namen * ^ -Razpored dohodkov Znesek 1 1 Davki iz osebnega doh. in na dohodek 32,230.000 2 2 Prometni davek, davek na premož. in na doh. od premož. 43,885.000 3 3 Takse 670.000 6 6 Doh. uprav. organov in razni drugih doh. 50.000 01 07 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 12,523.000 03 13 Dejavnost družb.-polit. org. in društev 3,172.000 Negospodar. invest. 15,914.000 Socialno skrbstvo 11,215.000 Zdravstv. varstvo 1,630.000 Komunalna dejav. 5,610.000 Dejav. krajevnih skupnosti 3,400.000 Odstopljeni doh. in dopol. sredstva 14,395.000 Gospodar. invest. 7,600.000 Intervencije v gospodarstvu 358.000 17 19 Tekoča proračunska rezerva 358.000 18 18 Izločena sredstva rezerv 660.000 Skupaj dohodki 76,835.000 Skupaj razpored dohodkov 76,835.000 OBRAZLOZITEV: Spremembe in dopolnitve odloka o proračunu občine Ljubljana-Siška so pogojene: 1. zaradi spremenjene tehnike zajemanja pro-računskih evidenc, kot npr. • nova nomenklatura dohodkov in izdatkov, ker se nekateri dohodki nič več ne vodijo v proračunu, drugi pa se za raz-liko od prejšnjih let sprovajajo skozi proračun; 2. zaradi znižanja proračunske porabe v občinl za 1,118.000 din, na podlagi določil posebnega druž-benega dogovora med slovenskimi občinami. Le-tošnja proračunska poraba se bo namreč smela povečati le za 15,2 % nasproti lanski porabi, v pr-votnem proračunu pa smo predvidevali 16 % po-rast; 3. med letom se je izkazalo, da je potrebno po-večati sredstva nekaterim uporabnikom proračuna; 4. proračunski dohodki so tudi zaradi tehnike zajemanja spremenjeni, delno pa zaradi novo uve-denih vrst dohodkov povečani. A. PRORACUNSKI DOHODKI Bruto dohodki se v primerjavi s planom zmanj-šajo od 78,870.000 na 76,835.000 din s tem, da se do-hodki iz naslova prispevka za uporabo mestnih zemljišč v višini 3,000.000 izločijo iz proračuna. To-rej bi dejansko povečanje dohodkov proračuna zna-šalo 965.000 dln. Glede na skupne dohodke, ki znašajo 76,835.000 in dovoljeno porabo 62,440.000 je torej potrebno, da izločimo za potrebe mesta in za solidarnost med občinami 14,395.000. Mesto planira, da bo od občine Siška prejelo ca. 36 % prometnega davka od pro-meta blaga in prometa alkoholnih pijač, kar zna-ša 12.312.000 in bo za medobeinsko solidarnost osta-lo še 2,083.000 din. V primerjavi s planom, upošteva rebalans na-slednje spremembe v posameznih dohodkih: (v tisočih din) Plan + — Reba- lans 12 Davek iz oseb. doh. iz delovnega razmerja 14a Davek iz oseb. doh. iz samost. opravlj. obrtne dejavnosti 14c Davek iz oseb. doh. od avtorskih pravic, pat. itd. 15a Davek od skup. doh. občanov 15b Dodatni davek od skup. dohodka — Prisp. za uporabo raest. zemlj. 24 Davek od prom. z nepremičninami in pravicami 25a Davek od prem. in pravic 25b Davek na posest avtomobil. 62 Razni drugi doh. Vključitev sred. za mest. skupšč. po čl. 2 odloka, ki se bodo evidentirala preko obč. proračuna Prorač. doh. po odloku poveč. doh. zmanjš. dohodkov prorafi. dohodki po rebalansu 3.000 3.000 Obrazložltev sprememb o prorafunskih dohodkih Davek iz osebnega dohodka oziroma delovnega razmerja, se bo na podlagi naknadnega dogovora na republiški skupščinl obračunaval po stopnji 0,20 %. Prvotno ta davek ni bil predviden in je bil šele kasneje uveden, ker se je istočasno znižala davčna stopnja na davek iz osebnega dohodka od opravljanja zasebne gospodarske dejavnosti. Zato smo v rebalansu upoštevali davek iz OD iz delov-nega razmerja v višini 3,000.000 din, po začasni oce-ni pa smo znižali davek od obrtne dejavnosti za 1,270.000 din. V letošnjem letu bo republika prepustila obči-nara tudi republiški davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. Tudi ta sprememba je nastala šele po proračunski razpravi. Predvidevamo, da bo ta davek znašal 1,800.000 din. Zaradi spremenjene osnove za obračun davka od skupnega dohodka občanov, predvidevamo, da bo v proračunu planirani znesek potrebno zni-žati za 700.000 din. Glede na spremenjen način vodenja proračun-skih dohodkov se prispevek za uporabo mestnih zemljišč nič več ne evidentira preko občinskega proračuna, pač pa je neposreden dohodek poseb-nega računa. Zato je potrebno, da se za ta prispe-vek znižajo proračunski dohodki. V prvoletnem proračunu ni upoštevan kot do-hodek občin del prometnega davka od prodaje v tr-govini in prodaje alkoholnih pijač. Del tega dav-ka in sicer v višini 36 % prejme skupščina mesta Ljubljana za lastno dejavnost in za solidarnost. Po novih predpisih pa se morajo v občinskem prora-čunu voditi bruto dohodki, torej je potrebno tudi teh 36 % davka, ki znaša 12,312.000 din, vključiti raed občinske dohodke. Z ozirom na dosedanjo dinamiko dohodkov predvidevamo, da se bodo davki iz nepremičnin po-višali za 800.000 din ostali pa še za 35.000 din. Dodatni davke od skupnega dohodka občanov v planirani višini 1,500.000 in davek na posest oseb-nih avtomobilov v višini 400.000 se ne evidentirata v proračun, kot posebej od republike predpisana stabilizacijska davka in tudi ne vplivata na prora-čunski razpored dohodkov. Znižanje plana raznih drugih dohodkov je po-sledica tehnike zajemanja, ker se zavarovalne pre-mije nakazujejo direktno na gasilski sklad deloma pa zaradi tega, ker v letošnjem prvem polletju ni iz tega naslova skoraj nobenih drugih dohodkov (kazni, razlike v ceni in podobno). B. RAZPORED OBČINSKIH DOHODKOV V razporedu proračunskih dohodkov predlaga-mo naslednje spremembe: (v tisočih din) Plan — Reba-lans 01 Dejavnost organov družbenopolitič. skup. 9.480 1.083 190 400 100 Skupaj 1.193 — Obrazložitev: Pri redni dejavnosti upravnega organa so upo-števane naslednje spremembe: a) za nova delovna mesta po sistemizaciji, in si-cer: 2 referenta oziroma svetovalca za zadeve SLO, tajnika zemljiške kmetijske skupnosti, sekretarja izvršnega sveta, 2 pravna svetovalca in dva admini-stratorja v sekretariatu skupščine, potrebujemo mesečno 46.553 din, oziroma za osem mesecev 373.424 din; b) iz finančnega načrta se izločijo osebni dohod-ki delavcev, ki bodo v bodoee financirani iz po-stavke »nadomestila voljenih in imenovanih oseb«, ker so postali člani izvršnega sveta, oziroma orga-ni skupščine (sekretar skupščine). To velja za biv-šega tajnika in pomočnika tajnika skupščine, 2 na-čelnikov in za svetovalca za kadre. Sredstva za njihove osebne dohodke so bila planirana v finanč-nem naertu za celo leto, izplačila pa so realizirana le za obdobje januar—april. To znaša skupaj s prispevki 40.424 din oziroma za osem meseeev 323.392 din. Torej je potrebno za redno dejavnost upravne-ga organa odobriti dodatna sredstva: ad a) v višini znižajo pa se sredstva ad b) v višini razlika 373.000 323.000 50.000 Fripominjamo, da s teni še ni rešeno vprašanje povečanja osebnih dohodkov delavcev uprave, ki bo v letošnjem letu nastalo v okviru usklajevanja z osebnimi dohodki v gospodarstvu. Ta problem bo treba rešiti kompleksno za vse delavce v druž-benih službah in upravnih organih. Nadomestila voljenim in imenovanim so bila v začetku leta planirana v višini kot je to zahteval tedanji sestav obeinske skupščine in njenih organov. Z volitvijo novih skupščinskih organov in članov iz-vršnega sveta bo potrebno za osem mesecev zago-toviti osebne dohodke oziroma nadomestila: za se-kretarja skupščine in 7 članov IS kot redne oseb-ne dohodke, za predsednika skupščine, dveh pod-predsednikov in treh predsednlkov zbora ter šestih članov izvršnega sveta za nadomestila v višini 25 °-i> osebnih dohodkov. Skupaj mesečno potrebujemo za bruto osebne dohodke 107.906, oziroma za osem mesecev 863.248 din. Za stroške proslav, reprezentance in zasedanj občinske skupščine in za druge podobne namene bomo potrebovali znatno višja sredstva, kot smo planirali. Zlasti so se povečala sredstva za izved-bo zasedanj skupščine. Zato predlagamo, da se na teh postavkah povečajo planirani stroški za 200.000 din. V okviru statističnih akcij bo v letošnjem letu potrebno izvršiti popis vseh stanovanj. V ta namen predvidevamo sredstva v višini 80.000 din. 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizaclj in društev Občinsko glasilo Javna tribuna Mestni gasilski sklad 230 420 143 — 373 420 Skupaj Obrazložitev: — 143 420 — 200 20 — 200 100 Na predlog občinske konference SZDL naj bi v letošnjem letu omogočili izdajo 10 številk Javne tribune na 16 straneh in v 23 tisoč izvodih. Stroški za eno številko znašajo okoli 37.300 din. Kot že omenjeno v letošnjem letu odpade ob-veznost proračuna do mestnega gasilskega sklada, ker slednji prejme sredstva za svojo dejavnost di-rektno od zavarovalnih premij. 04 Negospodarske investicije Adaptacija doma na Srednjem vrhu 200 Sofinanciranje spom. kmečkim uporom na gradu 180 Stroški posojil 100 Funkcionalni izdatki sklada za gradnjo šol pri TIS 120 — 120 Skupaj 20 420 Obrazložitev: Zaradi nujne potrebe za financiranje letovanja otrok se bo občiriski zvezi DPM dodelilo 515.000 din, in sicer 315.000 iz rezerve in 200.000 na račun tega, da se nadaljevanje adaptacije doma na Sred-njem vrhu preloži v naslednja leta. Na podlagi naknadnega razdelilnika delitve stroškov za spomenik kmečkim uporom na Ljub-ljanskem gradu med ljubljanskimi občinami, me-stora in republiko, znaša obveznost Siške 200.000 dinarjev. Ker v letošnjem letu občina ne bo mogla naje-mati posojil je predvidena postavka v te namene v. znesku 100.000 din odveč. Z uvedbo posebne stop-nje prispevka iz osebnega dohodka za gradnjo šol in VVZ v Ljubljani je namreč odpadla obveznost občln do sofinanciranja gradnje teh objektov in obveznost do financiranja poslovanja tega sklada pri TIS. 08 Socialno skrbstvo Zavod za socialno delo — za namen soc. varstva 7 Obč. zveza prijateljev mladine — za letov. otrok Sprejemališče za begavce — redna dejavnost 353 515 42 — 8.153 — 515 — 42 — 910 Skupaj Obrazložitev: Zavod za socialno delo je zaprosil za dodatna sredstva v namen socialnega varstva zaradi tega, ker so se v letošnjem letu nekatere storitve ob-čutno zvišale. V letošnjem prvem polletju ]e pol-letno kvoto že prekoračil pri šolskih malicah, ter oskrbninah v domovih za odrasle in v mladinskih domovih. Zato prosi za dodatna sredstva v višini 353.000 din. Koordinacijska komisija občine za splošno in skupno porabo (občinski štab) je na svoji seji dne 8. 1. 1974 ob čiščenju proračuna za namen skupne porabe odločila, da se obveznost »letovanje otrok« prenese na Sklad otroškega varstva. O tej odločitvi je bil ta sklad obveščen z okrožnico dne 11. 1. 1974 Istočasno s predlaganim zahtevkom za leto 1974 v višini 630.000 din. Glede na to, da sklad za otroško varstvo v svojem proračunu ni predvi-del tega izdatka, smo se na predlog političnega aktiva domenili, da občina predvidi v proračunu 50 % stroškov, ostalih 50 % pa naj zagotovi sklad, saj nosi krivdo, da teh sredstev ni planiral. Ker sklad teh sredstev ni zagotovil, bi za letovanje o-trok namenili poleg 315.000 din še sredstva, ki so bila predvidena za nadaljevanje adaptacije doma na Srednjem vrhu v znesku 200.000 din. Mladinsko sprejemališče za begavce je enotno za vse ljubljanske občine in dela v okviru centra za soeialno delo občine Ljubljana-Center. Zato so občine obvezne da sofinancirajo poslovanje tega za-voda. Po predračunu znašajo stroški za Šiško oko-li 48.000 din, kar se zmanjša za 5.519 din kot pred-plagilo iz lanskega leta. 09 Zdravstveno varstvo Obvezno preventivno varstvo občanov 150 100 — 250 Obrazložltev: Na predlog sveta za zdravstvo, socialno varstvo in delo bi bilo treba dodatno zagotoviti 100.000 din za strežniško delo na domu in druge storitve pre-ventivnega varstva občanov. 10 Komunalna dejavnost Drugi komunalni izdatki 491 — Vzdrževanje cest — redno — 3.230 Vzdrževanje cest — zimska služba — 250 Prispevek za Bos. krajino 43 Poseb. rač. za uporabo mest. zemjlšča 3.000 100 391 70 — 3.230 — 250 — 113 — 3.000 — Skupaj 3.550 3.100 Obrazložitev: Po programu porabe »drugih komunanih izdat-kov« bi bilo možno slednje znižati za 100.000 din, kot to tudi predvideva predlog rebalansa. Vzdrževanje cest in prispevek za Bosansko kra-jino se prenaša iz pozicije gospodarski posegi gle-de na nove predpise o razvrstitvi proračunske po-rabe, posebni račun prispevka za uporabo mestne-ga zemljišča pa ima po novem direkten dohodek. Zato predlagane spremembe nimajo na izvajanje tega programa nobenega vpliva in so le formal-nega značaja. 13 Odstopljeni dohodki in dopolnilna sredstva Odstopljeno mestni skupšč. in za medobč. solidarnost — 14.395 — 14.395 Obrazložitev: Kot navajamo že pri obravnavi rebalansa do-hodkov je potrebno sredstva, ki jih odstopamo mestni skupščini knjižiti r^reko občinskega prora-čuna. Zato imamo v rebalansu višje dohodke in tudi višje izdatke. Fredlaganih 36 % prometnih davkov od prometa v trgovini in prometa alkohol-nih pijač znaša 12,312.000, razlika od odstopljenega dela pa predstavlja tiste dohodke, ki na podlagi posebnega družbenega dogovora prekoračujejo do-voljeni nivo porabe, ki zaenkrat znaša 62,440.000 dinarjev. 15 Gospodarske investicije Dotacija skladu za ceste 4.157 — 1.607 2.550 Obrazložitev: Zaradi zvišanja proračunske porabe smo se do-govorili z UO sklada za ceste, da bo letošnja do-tacija temu skladu znašala 2,550.000 din, kar je tudi upoštevano v finančnem načrtu sklada. Obrazložitev: Kot rečeno, se ti izdatki prenašajo na pozicijo 10 — Komunalna dejavnost in so torej le formal-nega značaja. 17 Tekoča proračunska rezerva 1.295 — 937 358 Nerazporejeni dohodkl Obrazložitev: Za izravnavo dohodkov z izdatki je potrebno nerazporejene dohodke znižati za 937.000 din. Ti ne-razporejeni dohodki pa so bili v letošnjem letu del-no že angažirani na podlagi sklepov sveta za fi-nance in kasneje sklepov izvršnega sveta do na-slednje višine: 47. seja sveta za finance dne 14. 2. 1974 obč. kult. prosvet. org. — Prešernov dan 2.000 maturanti Sentvid — izlet 2.500 ZB — Milan Majcen 1.500 48. seja sveta za finance dne 25. 3. 1974 združenje študentov arhitektov 2,000 Partizanski pevski zbor 2.000 zveza afriških študentov 2.000 KS Pirniče — proslava 1-500 TD Katarina — dan pomladi 2.000 I. seja izvršnega sveta 14 in 16/5 Brigadi Ljuba Šercerja 3.500 Postaja milice — nagrade 40.000 gradnja najemnih stanovanj 51.800 srečanje aktiva ravnateljev 10.000 3. seja izvršnega sveta 27/5 podražitve stanovanj UO 29.594 5. seja izvršnega sveta 20. 6. KS Bukovica — proslava (pogojno) 14.000 ogrevanje stanovanja na Celovški cesti 263 za januar—marec 562 6. seja izvršnega sveta 1. 7. spominsko obeležje pri kasarni Borisa Kidriča 8.500 8. seja izvršnega sveta dne 15. 7. 1974 za nakup knjig borcem Dolomitskega odreda 28.800 dodatno za nakup knjig borcem brigade LJuba Sercerja 3.340 za sofinanciranje adaptacije Trubarjevega doma v Loki pri Zidanem mostu 10.000 II. seja izvršnega sveta 15. 8. 1974 ZMS — Lj. Center MDB Kojansko 74 20.000 ogrevanje stanovanja na Celovški cesti 263 za april—junij 562 Skupaj že angažirano 235.158 Nadalje bo potrebno iz te rezerve zagotoviti okoli 20.000 din za izobraževanje delegatov skupšči-ne, na podlagi predloga obč. k. socialistične zveze. b) zaradi znižanja prorač. porabe na podlagi posebnega družb. dogovora — znižanje 1,118.000 c) zaradi mesebojnega virmaniranja posameznih porabnikov (dejanske razraere) — zvišanje 2,366.000 — znižanje 2,366.000 STALISČA IN PREDLOGI IZVRŠNEGA SVETA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-šiška je na svoji 12. seji dne 3. septembra 1974 obravnaval osnutek odloka o spremem-bah in dopolnitvah odloka o proračunu ob-čine Ljubijana-Šiška za leto 1974 in ugoto-vil: 1. Da je osnutek izdelan na podlagi na-vodil in smernic, ki jih je sprejel izvršni svet na svoji 8. seji dne 15. 7. 1974. 2. Da osnutek ujpošteva pripombe in pred-loge, ki jih je sprejel ožji politični aktiv ob-čine na seji dne 18. 7. 1974. 3. Da je proračunska poraba prilagojena višini, ki izhaja iz sklepa občinske skupšči-ne o pristopu k iposebnemu družbenemu do-govoru sklenjenem med slovenskimi obči-nami. To pomeni, da je nivo porabe lirniti-ran z indeksom 115,2 v primerjavi s porabo proračuna v letu 1973. 4. Da je plan proračunskih dohodkov rea-len, ker je izdelan po podatkih sedemmeseč-ne letošnje realizacije. 5. Da je v rebalansu razporeda proračun-skih dohodkov poleg znižanja porabe za 1,118-000 din upoštevanih nekaj dodatnih prelivanj sredstev med posameznimi porab-niki. Predvsem so bila znižana sredstva (do-tacija) skladu za ceste (1,607.000 din) in sredstva na nerazporejenih dohodkih (937.000 din). Povečujejo pa se sredstva za delo občinske skupščine in njenih organov — dejavnost organov družbenopolitične skupnosti (1,193.000) in dejavnost socialnega skrbstva (910.000). Med drugimi manjšimi spremembami bi bilo potrebno omeniti, da rebalans upošteva povečanje sredstev za ob-činsko glasilo Javna tribuna (povečanje zna-Ša38