MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo tu uprava t Maribor. OoapoMca ah tl / ratatoo nr« v upravi si p« poiti 10 Din, dostavljen m do« 13 Din / Oglaal pa eemka / Oglasa aprajem* tudi oglaanl oddalab Jutra* v Ljubljani i P®«*J etkMl rabat H, 11 AOt V* JUTRA Oboroženi ali organizirani mir? ZA RAZOROŽITVENI SPORAZUM. K ZADNJIM PRIZADEVANJEM V najbolj razširjenem francoskem dnevniku »Le Petit Parisien« je napi-te dni poslanec in delegat razoro-zitvene konference Pierre V i e n o t Uvpdnik z naslovom . »Paix armee ou Pa>x organiste?« (Le sens du tnemoran-dlIm francais a l’ Allemagne), v katerem razpravlja o razorožitvenem vprašanju 1 ozirom na francoski memorandum, poslan Nemčiji na dan Novega leta. Ker je * * e n o t poslanec vladne skupine in je todi »Le P e t i t P a r i s i e n« njeno glasilo. smemo smatrati njegova izvajanja Za nekako več ali manj uradno gledanje na Problem, ki je sicer že star, pa še 'jedno aktualen, ker kljub vsem prizadevanjem še ni rešen, in kakor izgleda, Se ne bo tako naglo, kakor smo pri-°vali, ko smo postavili trditev, da čako !,,!0ra letošnji januar privesti do dokon enega sporazuma ali pa poloma. pti, ki smo jih prejeli te dni iz Londona, Pariza in Rima nam namreč zatrjujejo, da bo seja predsedstva razoro-zltvene konference v Ženevi zopet od-Sodena od druge polovice januarja na Prvo polovico februarja. Oboroženi mir, pravi Vi e not, je vla-^3yina mednarodnih odnošajev izpred v°ine, ko so narodi v popolni neodvis-^5'sti in v popolni suverenosti tekmovali „ ea seboj v oboroževanju in vzdrževali teni ter z zvezami in antantami med-‘>ino ravnovesje. Organizirani 1T vladavina, ki naj bi se uvedla a Podlagi načel Društva narodov z iz-juci vijo anarhije, ki jo ustvarja popol-«a ver5nost narodov, načel, ki so pro-nr^™1?*n^lu /eševanju mednarodnih Probsemov. Ta dva sistema tvorita tudi sedaj vprašanje odločitve. In prav z izločitvijo francoske spomenice Nem-je napočil trenutek, ko se je treba Franciji (in s tem seveda tudi njenim zaveznikom in ostalemu svetu) postaviti eno ali na drugo stališče, ko je treba ‘"'•Vati med oboroženim ali organizira-v*® mirom, kajti po Vienotovem lpravilnem mnenju kompromisa, ki 1 obstal nekje v sredini, ni in ga ne biti. Tak kompromis bi bil sam Do sebi kontradikcija, bil bi r.aj-v^Čja nelogičnost. V tem smislu in lamenu je bila tudi izročena francoska spomenica Nemčiji, katero smatra .za najvažnejši akt francoske politike po Podpisu mirovne pogodbe. „ £e.se ie pa treba odločiti za oboro-? e," 1 a" ° * * a n i z i r a n i mir, si je treba predočltl, kaj predstavljata, odnosno kam vodita? Oboroženi mir vodi, ka-0r 3e P0*''323' Položaj pred svetovno Vojno. v neizbežno krvavo razračuna-^nje. ki mora nastopi« pre| ali slej In i i i,,, . PETDESETURNA DEBATA V FRANC OSKEM PARLAMENTU. IZJAVE GO' VORNIKOV STRANK. PREDLOG ZA SESTAVO PARLAMENTARNEGA PREISKOVALNEGA ODBORA ODKLONJE N. VLADA DOBILA ZAUPNICO. PARIZ. 13. januarja. V zbornici se je Včeraj nadaljevala debata o aferi Sta-viskega. Govornik radikalnih socialistov je sprejel z zadovoljstvom obljubo predsednika vlade Chautempsa, ki je izjavil, da se bo posluži! vseh potrebnih sankcij. Socialistični govornik je ob ploskanju levice govoril v istem smislu in zahteval, da se pomiri razburjenje med narodom in da se zaščitijo institucije republike. Prvi ukrep niora biti izvršitev najstrožje pravice. V Imenu neosoclall-stov je naglasil poslanec Bear, da je treba izvršiti parlamentarno anketo. Vlada mora izvest? delo moralnega ozdravljenja, ki ga Je že sama načela. Posamezni govorniki so poudarjali, da jim izjave odstopivšega kolonijalnega ministra Da-Hmlerja popolnoma zadoščajo. Prav posebej pa so čestitali predsedniku vlade Chauiempsu, da se je odločil za temeljito reorganizacijo francoske policije. PARIZ, 13. januarja. Zbornica je t-ključila debato o aferi Staviskega po aOurnem trajanju. Predlog o sestavi parlamentarnega preiskovalnega odbora je predsednik vlade Chautemps odkloni! z motivacijo, da bi se z dvojno različno usmerjeno preiskavo popolno razčiščeni« te afere samo zavleklo in oviralo. Ta predlog bi mogel osvojiti le v primeru, če bi ga zbornica sprejela soglasno. Po njegovem govoru je bil predlog odklonjen s 360 proti 229 glasovom. Debata je nato zašla na strankarsko polje in se h razvila v besno razračunavanie med levičarji in desničarji. V največji napetosti je nato zbornica glasovala o vladni deklaraciji. Vladi je bila izrečena zaupnica s 376 glasovi, proti pa je glasovalo 205 poslancev. Za vlado so glasovale vse levičarske stranke ir neo-socialisti. mu ni mogoče izbegniti. Organizirani mii pa bi bil v stanu ustvariti resnično bratsko sodelovanje med narodi Evrope in sveta. Francija je kot pacifistična država odločno za organizirani mir ter proti oboroženemu, je pa prav zato tudi za radikalno izvajanje odločitve. Organizirani mir morajo sprejeti vsi narodi, skleniti se mora obča konvencija, po kateri se vsi razorožijo in podvržejo mednarodni kontroli. ki naj ugotavlja, če se določila konvencije izvajajo v vseli podrobnostih ali ne. Kakor hitro pa bi se osnoval organizirani mir na kompromisih, ki bi negirali enakopravnost narodov ali bi celo izločali nekatere, kakor predlagata n. pr. v najnovejših prizadevanjih Rim in London, ko priporočata razorožitveno konvencijo samo za Evropo, in kakor hitro ne bi striktnega izvajanja obvezno garantirali vsi narodi z vsemi svojimi moralnimi in materialnimi silami, bi nastala še večja zmeda in večja nevarnost, kakor jo predstavlja anarhični oboroženi mir! Če torej član francoske vladne skupine in delegat razorožitvene konference v vladnem listu s svojim podpisom (in sliko) tako kategorično odklanja vsak kompromis v vprašanju odločitve za oboroženi ali organizirani mir, potem smo tudi mi lahko prepričani, da se fran-1 IZJAVA DOPISNIKU »DAILY MAILA«. - ENAKOPRAVNOST NEMČl- coska vlada ne bo dala zavesti na plit- j vine, kamor jo naganjajo iz Londona in j Rima po željah Berlina. V t&m pa je in bo glavna težkoča sporazuma med P a-rizom in Berlinom. Nemčija se noče odločiti za brezkompromisni organizirani mir, in tudi Rim in Berlin zagovarjata kompromis. Hitler si je s plebiscitom zvezal roke (četudi hote) in bo zato mogel odgovoriti na francoski memorandum samo odklonilno, vsaj v bistvenih točkah. To nam prerokuje tudi nemška dvojna politika, ki se vodi v Hitlerjevem režimu: ena za nemški narod, (ki je iskrena) in ena za tujino, ostali svet, (ki ni iskrena). Kako daleč gre ta dvojnost, ie povedal v istem pariškem dnevniku Piere, F r e de r i x v svojem 6. t. m. objavljenem uvodniku »Promenades et re^ards a travers ie III" Reich«. In Če Francija ne bo mogla doseči. da bi svet, skupaj z Nemčijo, sprejel brezkompromisni organizirani mir in sama ne bo hotela v usodni kompromis, ki bi največ škodoval le njej, kaj bo potem ostalo drugega, kakor odločiti se za oboroženi mir? Toda oboroženi mir vodi neizogibno prej ali slej do nove vojne, do novega krvavega razračunavania, do ureievanja mednarodnih vprašanj z orožjem v roki! —r. Mussolini na strani Nemčife JE JE EDINA MOGOČA REŠITEV. LONDON, 13. januarja. »Daily Mali« je objavil včeraj interview svojega po sebnega dopisnika z Mussolinijem. V tem intervlewu zahteva Mussolini popolnoma odkrito enakopravnost Nem čije v oboroževanju. Po Mussolinijevem mnenju Je enakopravnost Nemčije v defenzivni oborožitvi edino mogoča rešitev razorožltvenega problema. Mussolini je dejal dobesedno: »Nemčija se je izjavila pripravljeno odpovedati se topovom z nad 6 eolskim kalibrom, kakor tudi tankom tež kim nad 6 ton. Pač pa zahteva Nemčija defenzivno oborožitev, ki je ne bo ukinila prav nobena država v Evropi. Ker je bila Nemčiji s strani zapadnlh velesil priznana popolna enakopravnost, je torej nemogoče, da bi se ne Izpolnila njena zahteva po defenzivni oborožitvi.« Vprašalna pola sovjetske Rusije VSE DRŽAVE NAJ ODGOVORE, ČE SO ZA RAZOROŽITEV, KONTROLO IN VSE OSTALE MODALITETE. PARIZ, 13. januarja. Na bodočem sestanku razorožitvene konference, ki bo sredi februarja, namerava sovjetska Ru-*l]a predložiti formular, na katerem naj “I vsaka država odgovorila z »da« ali “le« na sledeča vprašanja: 1> Ali ste za %rož;tev ali razorožitev? 2. AH ste za s,jrogo kontrolo? 3. Ali ste za neodložljivo razorožitev v primeru sklenitve kon . e,icije, ki bi jamčila varnost vseh dr-*av? 4. Ali ste pripravljeni v tem prime-jH odreči se polovici napadalnega orož-la? in S. Ali ste pripravljeni obvezati se, a® ne boste svoje vojske nikdar poši- ljali s svojega ozemlja na ozemlje kake tuje države? Na ta način bi Rusija rada izolirala Nemčijo in Japonsko, vendar pa zunanjega ministra je minister Maximos Konferenca male antante BEOGRAD, 13. januarja. Ker Je Tl* tulescu definitivno sprejel zunanjepolitični portfelj v novi romunski vladi, se je takoj obrnil na zunanja ministra dr. Jevtiča in dr. Beneša, da bi se d0' ločil dan sestanka konference malo antante, ki bi morala biti, kakor je znano, že 8. t. m. v Zagrebu In ki je bila zaradi umora ministrskega pred sednika dr. Duce odgodena. Sklenjeno je bilo, da bo dr. Beneš kot predsednik sveta male antante v bližji bodočnosti določil točen dan sestanka, ki bo pa vsekakor še pred koncem januarja v Zagrebu. Delo za balkanski pakt LONDON, 13. januarja. Po poročilih včerajšnjih listov je razložil grški zunanji minister na svojem sestanku z angleškim zunanjim ministrom sžrom Johnom Simonom možnost balkanskega pakta, ki naj bi se podpisal v najkrajšem času. Na Izrecno vprašanje angleškega le vprašanje, ali bo tudi Francija sporazumna s takim predlogom. izjavil, da upa, da bo tudi Bolgarska pristopila k temu paktu. Pogajanja v tej zadevi se še vedno vodijo. LONDON, 13. januarja. Grški zunanji minister je včeraj ^onoldne zopet obiskal zunanje ministrstvo. Sprejel ga je stalni CARSKI DOLGOVI. PARIZ, 13. januarja. Dobro pouče-m krogi izjavljajo, da se bodo takoj po drzavnl *ajfnfk Robert van Slttart. Jutri podpisu francosko-ruske trgovinske. se bo MaxImos vrnil v Pariz, pogodbe pričela finančna pogajanja! BOMBE NA TIROLSKEM, med obema državama glede ureditve DUNAJ, 13. januarja. V raznih tirol- ruskih carskih dolgov Franciji. eksplodiralo večje število bomb, ki je povzročilo veliko materialno šikodo; Komisar za Tirolsko je odredil, da se prepeljejo v koncentracijsko taborišče v Wollersdorfu odvetnik dr. Bosendorfer iz Itiomosta, brata dr. Artur in dr. Otto Wildgruber iz Zeli am See ter dr. Wind-sefnventner Iz Scheffaua. NOVA STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA. MOSKVA, 13. januarja. Pri Stalingradu se je zgodila strašna železniška katastrofa, o kateri se trdi že sedaj, da daleč prekaša božično katastrofo pri Lag-nyju v Franciji. Blizu mesta je trčil neki tovorni vlak v osebnega. Vsi vagoni potniškega vlaka so bili zdrobljeni. Tovorni vlak je zgrmel v več deset metrov globok prepad. Po prvih poročilih znaša število mrtvih nad 300, več sto oseb pa je nevarno ranjenih, V obeh vlakih ni ostala niti ena oseba nepoškodovana. Potniški vlak je bil nabito poln in izredno dolg, zato pa je tudi katastrofa strašnejša. NESREČA V BOSNI. BANJA LUKA, 13. januarja. Predvčerajšnjim se je pripetila na ozkotirni industrijski progi blizu Bosenske Gradiške večja nesreča. Ker so popustile na nekem klancu zavore, je zgrmelo 10 vagonov, naloženih z lesom, v prepad ob progi in se razbilo. Pri tem je bilo ranjenih 12 oseb, dočim je obležal zavirač Hasan Alagid mrtev bre-z vsake zrn'" ' skih krajih in mestih je včeraj zopet * poškodbe. Umrl je zaradi straiiu Dnevne vesti Sijajno uspeli koncert Slovenskega ženskega društva V proslavo 34. rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije in obenem v korist »Počitniškega doma kraljice Marije« na Pohorju je priredilo sinoči agilno Slovensko žensko društvo v Mariboru v veliki dvorani pivovarne »Union« slavnostni koncert, ki je v vsakem pogledu nad vse sijajno uspel. Dvorana je bila nabita do zadnjega kotička in je koncert po vsej svoji izvedbi tak obisk, kakršnega sicer običajno ne poznajo mariborske koncertne dvorane, tudi v resnici zaslužil. Nad odrom sta bili obešeni sliki Nj. Vel. kralja in kraljice. Med drugim odličnim občinstvom je bilo opaziti oba okrajna glavarja gg. Ma-karja in dr. Senekoviča, mestnega župana g. dr. Lipolda, podpredsednika senata g. dr. Ploja, ministra v p, g. dr. Kukovca, poveljnike nekaterih tukajšnjih vojaških edinic in ustanov ter druge. V uvodu je zaigral močno pomnožen orkester vojaške godbe pod vodstvom kapelnika kapetana g. Svobode državno hiir io, takoj nato pa je sledila prva točka, Dvorakova slavnostna uvertura »Kje dom je moj«, ki jo je zaigral orkester prav dovršeno. Sledil je izreden umetniSki dogodek, nastop violinskega uoza g. Tarasa Poljanca, ki je bravuro absolvira! Vieuxtempsov »Koncert Upokojitve v šolski s: Upokojena [ sta: šolski upravitelj Ivan Mohorko v Račah in učiteljica Antonija Ježevniko-va pri Mariji Sneržni. Člani trgovskih razsodišč. Na predlog Zbornice za TOI v Ljubljani so postavljeni za člane častnega trgovskega razsodišča pri okrožnem sodišču v Maribo- ' ru Miloš Oset, Ferdo Pinter in Drago Roglič, vsi trgovci v Mariboru. Drugi diskusijski večer trgovcev bo v sredo 17. t. m. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel«. Uvodoma bo poročal tajnik zbornice za TOI g. dr. Pless o raznih trgovskih zadevali, nakar bo prosta debata o vseh perečih vprašanjih. Združenje trgovcev vabi svoje članstvo na obilno udeležbo na tem zanitni-vem. informativnem zborovanju. 1 FEBRUARJA 1W4 PLANINSKI PLES DVORANA UNION Odbor Društva jugoslovanskih obrtnikov v Mariboru vabi vse svoje člane, da se v polnem številu udeleže zborovanja, ki bo v nedeljo 14. januarja 1934 ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Orel« v Mariboru. Obenem se vabijo obrtniki na sestanek, ki bo v torek 16, januarja 1934 ob 20. uri v Gam-brinovi dvorani v Mariboru, na katerem se bo razpravljalo o prijavi napovedi dohodnine za leto 1933 napram davčni oblasti. Razen tega pa bodo še druge važne zadeve na dnevnem redu v prid obrtnikom, ter prosimo sigurne udeležbe. Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico v Mariboru sklicuje za nedeljo, dne 21. januarja 1934 ob 9. uri dopoldne v dvorano hotela »Orel« v Mariboru svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom': 1. poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in računskih revizorjev, 2. proračun za leto 1934 ter določitev članarine za to leto, 3. volitev odbornikov in treh računskih revizorjev, 4. slučajnosti. Vstop je dovoljen vsem hišnim posestnikom, članom in nečlanom društva. Samostojni konkretni predlogi izven dnevnega reda se naj prijavijo v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. št. 8, vsaj 4 dni pred občnim zborom, sicer ne pridejo na dnevni red. Občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže bo v ponedeljek, dne 15. januarja ob 30. uri v lovski sobi hotela »Orel«. Vabljeni so vsi člani in prijatelji, da se občnega zibora polnoštevilno udeležijo. „ r ........... za gosli, op. 10, allegro moderato«. Na glasovirju ga je spremljal pianist g. Ga-latia iz Ljubljane nič manj virtuozno. Naš mladi domači umetnik je s svojim spremljevalcem žel viharen aplavz občinstva in je prejel krasen šopek. Ker se odobravanje nikakor ni hotelo poleči, je moral dodati še eno skladbo. V tretji in zadnji točki koncerta, ki ju je občinstvo pričakovalo z veliko napetostjo in ju sprejelo s starimi prisrčnimi simpatijami napram glavni izvajajoči umetnici, operni pevki ge. Ančici Mitrovičevi in dirigentu spremljajočega jo kompletnega orkestra, njenemu soprogu g. Mitroviču se je nudil res vzvišen umet niški užitek. Ga. Mitrovičeva je s svojim krasnim, močnim in polnim glasom zapela arijo iz prve scene III. dejanja Massenetovega »Wertherja« in veliko Tatjanino sceno iz II. dejanja iz Čajkovskega melodiozne opere »Jevgenij Onje-gin«. Mimo nepoležnega aplavza je prejela polno naročje Šopkov, njen soprog, ki je s svojo veščo taktirko vodil močni orkester, pa je prejel lep lovorjev venec. Koncert je bil v mariborskem kulturnem življenju po svoji visoki umetniški stopnji in precizni izvedbi res prvovrsten, redek umetniški dogodek. Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. Vi si želite zdravja? Prvi pogoj za to je uspeSno pobijanje najhujie morilke Človeštva, to je zavratne tuberkuloze-Podpirajte zato po možnosti sklad za zgradbo azila za tuberkulozne bolnike v Mariboru! Obrtniško zborovanje. Jutri dopoldne ob pol 10. bo pri »Orlu« obrtniško zborovanje, ki ga je sklicalo mariborsko Slovensko obrtniško društvo. Poročali bodo razni govorniki, med njimi kot prvi konzulent ljubljanske Zbornice za TOI g. Žagar, narodni poslanec g. Krejči in drugi. Opozarjamo vse mariborske in okoliške obrtnike na to zborovanje, ki je zelo važno, ker se bodo na njem obravnavale razne pereče zadeve, ki se tičejo obrtniškega stanu. Zveza mladih intelektualcev. Jutri v nedeljo, dne 14. jan. ob pol 10. uri bo sestanek »Krožka brezposelnih učiteljev«. Vabimo na številen obisk- Železniškim upokojencem. Rumene legitimacije, ki ste jih oddali lani v decembru v proiongacijo na koroškem kolodvoru, so dospele. Dobite jih lahko vsak dan do vključno 16. t ra. pri potniški blagajni na koroškem kolodvoru. Vložke prinesite s seboj. »Pravkar ste bili illmaui«. Z ozirom na notico, ki ste jo priobčili v Vašem cenj. listu pod gornjim naslovom, Vas prosim, da priobčite še drugo plat zvona, ker je bilo to pisanje popolnoma tendenčno in škoduje ugledu in reelnosti moje firme, obenem sem pa lahko zaradi takih notic finančno prizadet. Poudarjam, da ni res, da bi se slike prodajale komurkoli in da bi se vršila kaka zloraba. Slike se prodajajo izključno le strankam, ki so fotografirane in proti potrdilu, ki nosi tekočo številko. Nikomur se slika ne izdela proti njegovi volji in je vsakdo, ki je fotografiran, sproti obveščen in lahko brez nadaljnjega zahteva uničenje negativa — enako se tudi lahko odkloni fotografiranje. Nadalje poudarjam, da je ta način brezbbveznega fotografiranja vpeljan v vseh kulturnih državah in da je povsod priljubljen. Seveda se tudi najde včasih izmed mnogih tisočev kak osamljen nasprotnik, ki je pa največkrat dober prijatelj konzervativne konkurence, ki skuša zadržati naravni razvoj in pridobitve moderne tehnike. Toliko v vednost cenjeni javnosti, da nas ne bo brez potrebe obsodila. Z najodličnejšim spoštovanjem: Holynski Karol, fotograf, atelje Ljubljana, Tyrše-va c. 6 in Aleksandrova c. 5, podružnica Maribor. „ Lutkovno gledališče Sokola-matlce v Narodnem doma ponovi jutri v nedeljo ob 15. ari improvizacijo v 6. slikah »Pravljica se vrne«, ki je pri premieri odraslim, kakor tudi otrokom radi zanimive vsebine, novih kulis in svetlobnih efektov zelo ugajala. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Vidmarjeva lekarna »Pri Arehu« na Glavnem trgu. »Jugoslavija v očeh tujca« se glasi zanimivo predavanje, ki ga bo imel v ponedeljek 15. L m. ob 30.15 v Ljudski univerzi dunajski profesor Karl Konig, ia sicer v spremstvu bogate zbirke (120 diapozitivov) lastnih prekrasnih fotografij. ki si jih je zbral na lanskem študijskem potovanju po Jugoslaviji. To potovanje ga je vodilo od Maribora do Bi-tolja in obiskal je vse naflepše in naj-znamenitejše kraje: Plitvička jezera, Bosno, Kotor z Lovčenom, Cetinje, Kosovo polje, Ohrjdsko jezero itd. Na gramofonskih ploščah pa bomo slišali 2 različni koli in 3 pesmi Gotovca. V petek 19. t. m. bo francosko predavanje pisatelja Reneja Gourdiata iz Dunaja o temi »Življenje Balzaca, njegov najboljši roman«. Prireditev bo skupna s Francoskim krožkom. Pridobitev za ljubitelje harmonike. Kakšno vlogo zavzema moderna harmonika tudi v višjih glasbenih krogih, dokazuje dejstvo, da je uvedena v Nemčiji celo na nekaterih konservatorijih. Tudi Ljubljana je uvedla harmoniko kot poseben predmet pri Glasbeni Maticu Sedaj pa tudi Mariborčani ne bodo prikrajšani. G. prof. Schweiger, glasbeni voditelj naših malih harmonikarjev, otvarja učni tečaj tudi za odrasle harmonikarje. Poučevala se bo kromatična (klavirska) harmonika in navadna (diatonična) harmonika. Točnejše informacije daje prof. Schweiger vsak torek in petek popoldne do 18. ure, Glavni trg, Bergov dvor, II. nadstropje. Prijatelji harmonike, ki do-siej niso imeli možnosti strokovnega pouka, bodo to z veseljem pozdravili. Ustanovitev industrijske banke v Ju-goslaviji. Po poročilih iz Beograda bo v kratkem ustanovljena Jugoslovanska industrijska banka, ki bo dajala kredite industrijskim podjetjem, pri katerih bo udeležen francoski in angleški kapital. Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 14. t. m. Ob 7.30: agrarna kriza, predava inž. Alfonz Pirc: 8.15: poročila; 8.30: gimnastika; 9: versko predavanje; 9.15: prenos cerkvene glasbe iz frančiškan-skr cerkve; 9.35: religiozna glasba; 10: iz alkohologije, predava Leopold Kuhar; 10-30: pevski zbor; 10.30: pevski zbor »Svobode« iz Rogaške Slatine; 11.15: slovenska glasba, radioorkester; 12: čas, ruski instrumentalni in vokalni reproducirani koncert; 16: kisanje krme, predava ina. Vinko Sadar; 16-30: ljudska igra »Županova Micka«, igra Delakov gledališki studio; 17.30: citre in harmonika na ploščah; 30: internacionalni prenos iz Prage; 22: čas, poročila; 2220: slovenske narodne pesmi, poje Drago Žagar. V ponedeljek 15. t. m. Ob 12.15: Dvorakova ura, reprodukcija; 12.45: poročila; 13: čas, klavirski solistični reproducirani koncert; 18: bolniška prehrana; 18.30: šola in dom, predava g. čopič; 19: pol ure havajskih pesmi na ploščah; 19.30: smučarstvo pri nas, es-perantsko predavanje; 20: reproducirana plesna glasba; 20.30: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas in poročila. Kino Union. Do vključno nedeljo »Sestra Angelika«, film poln ljubezni v gen-ru še nepozabnih nemih filmov »Bela sestra« in »Sestra Marija«. Od ponedeljka daije prvovrstni film ameriške produkcije v nemškem jeziku »Prodana ljubezen« z najlepšimi. ameriškimi igralci Joan Crawford in Clark Gable. Krasna vsebina, razkošna oprema, dragocene toalete, najnovejša moda. Grajski kino. Samo do vključno srede vesela in zabavna opereta »Njena visokost prodajalka«. W. Forst, L. Haid in P. Kemp v glavnih vlogah. »Njena visokost prodajalka« je izredno lep film, poln šarma in izborne komike. Pride: »Marija, velika madžarska simfonija ljubezni«. V glavni vlogi Annabella. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Joseiove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Na oginogieciaitf^ REPERTP ‘ P. Sobota, 13. januarja ob 20. uri: »Scatn-polo«. Red B. Nedelja, 14. januarja ob 15. uri: »Pastif* ček Peter in kralj Briljantin«. Otroška predstava po najnižjih cenah od Din' 10 navzdol. Ob 20. uri: »Mala Flo- ramye«. Ponedeljek, 15. januarja. Zaprto. Nedelja v mariborskem gledališču. Popoldne ob 15. uri je otroška predstava. Uprizore pravljično igro »Pastirček P®* ter in kralj Briljantin«. Vsebina tega dela je velezabavna in je pri teh uprizoritvah smeha in odobravanja na pretek Da si to predstavo lahko ogleda vsakdo, veljajo najnižje cene. (Sedeži po Din 10, 8, 6. 4, 3; stojišča po Din 2.) Ker bo spet velik naval pri blagajni, priporočamo nabavo vstopnic vnaprej. Zvečer uprizore »Malo Floramye«, najboljšo opereto splitskega skladatelja Iva Tljardoviča, k je obenem tudi najboljša in najbolj uspela opereta novejše jugoslovanske operetne produkcije. V Mariboru je naletela na velike simpatije ter so njene uprizoritve ; izborno obiskane. Rezervirajte si vstop j nice! (Tel. 2382). Pri boleznih ledvic, seči, mehurja ifl danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Torek 16. Torek 16. "SVENGAll' VELIKA KAVARNA Veliki medicinski ples Društva medici nce v v Ljubljani bo v vseh prostorih Celjskega doma v Celju 13. januarja 1934 pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. s proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marii«.-Ulcam« ■pjesne- ga- odbora v Celjskem domu, kluboy* soba, uraduje vsak dan od 11. do 12. k od 15. do 17., kjer se dobe vse ustmen® in pismene informacije. Vabila se razpošiljajo; kdor vabila pomotoma ni prejel, j naj reklamira v pisarni. Telefon št. 59- j V primeru večjega obiska Mariborčanov izredna avtobusna zveza: prijave sprejema pisarna v Celju. »Grajska klet«, danes koncert do 2. ure- Danes v soboto vsi na veseli družabni večer v Studencih. Vabi gostilničarka Fani Sluga. Univerzalni umetnik »Vilko« samo š® par dni v »Veliki kavarni«! Hude posledice prepira. Sinoči m«d 10. fn 11. uro je zavrela kri stanovanjskemu najemniku Rešu in njegovemu podnajemniku Josipu Zupanu na Aleksandrovi cesti v Studencih. Reš je odpovedal stanovanje Zupanu in ga hotel s silo vreči na cesto. Ker pa se mu je Zupan postavil v bran, je Reš pograbil palico in ga udaril s tako silo po glavi, da mu je prebil lobanjo. Poklicani reševalci so nezavestnega Zupana prepeljali v bolnišnico, Reša pa so danes zaslišali orožniki. Radtoaparat izvabil. Dne 7. decembra 1933 se je oglasil pri neki tukajšnji ra-diotrgovini moški, ki je z lažnimi podatki izvabil od trgovca aparat tipe »Eu-mig« št. 353, tov. št. 67821. Potrebni ko-Taki za izsleditev storilca so uvedeni. Sejem za prašiče. Na sejem 12. t. m. so pripeljali 78 prašičev. Dogon in kupčija sta bila slaba in je bilo prodanih komaj 34 živali. Cene mladim prašičem so bile sledeče: 3 do 4 mesece stari 200— 250 Din. 5 do 7 mesecev stari 350—380 Din, 8 do 10 mesecev 450—550 Din in leto stari 680 do 750 Din; kilogram žive teže 6 do 7 Din, mrtve teže pa 10 do 10.50 Din. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 5.7 stopinj C pod ničlo; minimalna temperatura je znaišala 6.9 stopini C pod ničlo; barometer je kazal pri 12-1 stopinjah 735.3, reduciran na ničlo pa 733.8; re'ativna vlaga 95; snega je padlo 02 mm. Vreme je oblačno in sneži. Proračun mariborske občine za letošnje leto spre et LETOŠNJA POMOŽNA AKCIJA. REFE RAT SVETNIKA SABOTVJA. DEBATA 0 PRORAČUNU. ODGOVORI REFERENTA IN ŽUPANA. GLASOVANJE IN SPREJEM. Po navodilih finančnega ministra so sfi morale občinske uprave pri sestavi Proračunov za letošnje leto v vseh panogah občinskega gospodarstva posluževati skrajne varčnosti. Splošne finančne razmere zahtevajo neizogibno, da se fiskalne obremenitve samoupravnih teles znižajo do skrajnih mej možnosti. Tekom lanskega in predlanskega proračmi-s>«ga leta se je namreč pokazalo, da so Nekatere občine zaradi nezadostnega pri toka predvidenih dohodkov težko gospodarile. To ni bil sicer primer pri ma-Pibrsrski občini, ki je svoj . lanski prora-CBn spnavila na zadovoljivo bazo in se v Preteklem gospodarskem letu niso pojavile vidnejše in občutnejše težkoče. Proračun, ki ga je predložilo mestno knji žovodstvo mestnemu županstvu, je delo Posebne v ta namen po finančnem odseku določene komisije. O te>m proračunu je na seji v četrtek t. m., ki je bila prva v letošnjem letu razpravljal mariborski občinski svet. pri kateri so bili navzoči skoro vsi °b£inski svetniki, je otvoril in vodil mestni župan g. dr. Lipo Id. Uvodoma se v toplih besedah spominjal umrlega ^adbenega nadsvetnika g. inž. Albina 7 e r h e t a ter povabil navzoče, da po-caste njegov spomin. Nato je ex praesi-“'o poročal o zaključkih širšega in ožjega odbora Pomožne akcije, katere dohodki se bodo v prvi vrsti uporabili za javna dela, pri katerih se bodo zaposlili delazmožni brezposelni. Orisal je program del na račun Pomožno akcije, za katere se bo na mezdah porabilo 449.402 C>m. ostali znesek pa se bo uporabil za Prevoz in material. Občinski svet je z zadovoljstvom vzel ua znanje županovo Poročilo in odobril sklepe obeh odborov a'tiožne akcije, ki ho v polnem obsegu priČela coslovati prihodnji teden. 'j&Ula Je nato druga točka dnevnega , -a. St-ie: razprava o proračunu za le-eto' Finančni referent, občinski v mk g. S a b o t y. je poročal, da je uravn°vešen in reelen in se-s avljen po vidikih, ki so merodajni za občinsko gospodarstvo mestne občine ki ne prenese novih bremen. Prvi princip so dohodki in na podlagi teli so kalkulirani izdatki. Posamezne postavke se ne dajo zvišati ne znižati. Marsikatera postavka je črtana, druge pa so zopet skrbne na minimum. Pri -sestavi proraču-pa je imela občina pred očmi težek pjiašnji socialni položaj in se zato pri f^tkjh za njeno socialno skrbstvo ni Sevalo, marveč so. se izdatki še povečali. Vse davščine so ostale nespremenjene. na novo se je zvišala le uvožena na nove čevlje, in sicer od 8 do 100 . Din pri loo kg ter se je uvedla odškodnina za uporabo javnega sveta za postavitev odra za tombole, ki pa se v nobenem primeru ne bo Odpisala za mestna društva .v znesku 1000 Din, za okoliška društva pa v znesku 1500 Din. Toda ti dve novi dajatvi ne bosta bistveno spremenili efekta davščin, ker se je previdno in reelno kalkuliralo in so se upoštevale današnje gospodarske in denarne razmere. Vendar predstavlja efekt davščin skrajno višino, tako, da je vsako zvišanje nemogoče. Efekt lanskega proračuna je bil v celoti dosežen in celo prekoračen, kar se je upoštevalo pri sestavi letošnjega proračuna. Kar se tiče izdatkov, spreminjajo ti letošnji proračun glede nakupa mariborskega gradu. Miloščine so se spravile v sklad z drugimi podporami. Občinski dolgovi, ki znašajo o-kroglo 67 milijonov dinarjev, so se znižali za 3 milijone, vendar pa se je tazne sek na* drugi strani porabil za prevzem hipotek mariborskega gradu, za gradiijo zasilnih stanovanjskih hiš iri za delavski azil. Anuitetna služba je bila v redit in je menda mariborska občina edina v državi. ki je svojim obveznostim zadostila in plačala celo še več kakor bi morala. Osebni izdatki, ki znašajo 17% celotnega proračuna, so ostali neizpremenjeni. Prav tako so nespremenjeni tudi izdatki za ceste, ulice in trge. Nove investicije niso predvidene, ker ni kritja, vendar pa se bo tudi letos mnogo storilo na, račun Pomožne akcije, za katero žrtvuje občina vsa razpoložljiva sredstva. Socialne dajatve znašajo brez virov Pomožne akcije 11% celotnega proračuna. Vsi drugi izdatki so manjši in se gibljejo v lanskem razmerju. Vsi izdatki so fiksirani in bi se mogli zvišati le na škodo drugih postavk. Poglavje zase je prodaja mestnih stanovanjskih. hiš v Smetanovi, in Vrbanovi ulici, za katere je občina investirala 11 milijonov dinarjev. Najemnine omenjenih hiš nosijo na leto 484.000 Din, anuitete pa znašajo 1 milijon 188.000 Din, tako da je bil vkljub zvišanju najemnin efekt izgube 780.000 Din na leto. Ker tega bremena občina ne, zmore, je sklenila o-menjene hiše prodati, iz izkupička pa poravnati dolg, znesek 780.000, ki gaje morala vsako leto doplačevati pa se bo porabil polovico za adaptacijo mariborskega gradu, polovico pa za zasilne stanovanjske hiše. Nadalje je poročal Še o predlogu, naj bi se tudi za letošnje leto uvedla davčna prostost za novo ag^a-jene hiše. Ob zaključku je izjavil, da bo tudi letos mestna občina prav.gotovo do konca proračunskega leta normalno- gospodarila po proračunu, o katerem bo imel podrobno priliko sklepati nadalje-občinski svet. Nato je župan otvoril splošno debato] in se je prvi javil k besc.-li občinski svetnik g. Andrej Oset, ki je v imenu pri-‘ dobitnih slojev apeliral na župana in občinski svet, naj bi delovala z vso intenzivnostjo, da bi Maribor dobil' državno obrtno šolo, ki je nujno potrebna, zlasti oddelek za ročno delo, keramiko in kovinarstvo. Prav tako je Maribor potreben tudi vajenskega doma, izdatne pod- fM Pozor! Ovira, Sicer malenkostna, ki pa vendar spada k zimskemu športu prav tako, kakor Nivea. Vi vendar veste, da stavljata veter in mraz visoke zahteve na kožo iti k> popolnoma IzsuSita. Koža potrebuje zato posebno varstvo, če noče postati hrapava, rdeča in lazpokana. Tu sta Nivea-krema in -olje z ozirom na to, da vsebujeta koži sorodni »Eucerit«, idealna . in edinstvena. Zato se zvečer zjutraj in pred turo lepo namažite s krenio ali z oljem. Uspeh: Nobenega mučnega napenjanja, temveč mehka in gladka koža ter športno svež izgleC. .34 pore pa sta potrebna obrtnopospeševalni zavod in tujski promet. Občinski svetnik g. Tum p e j je kritiziral nekatere nacionalne zadeve in naglašal, da je že skrajni čas, da bi se občinska uprava znebila uslužbencev, ki niso zmožni državnega jezika in izrazil željo, naj bi bi-.la mestna občina kot najskrajnejša severna'postojanka pravi filter za vse nacionalne zadeve. V splošnem se je dotaknil nekaterih postavk iz nroračuna in zavzel odločno stališče proti prodaji mestnih hiš. proti preureditvi mariborskega gradu za magistrat, ki bi po njegovem mnenju stala občino nadaljnih 5 milijonov dinarjev ter mestna občina vkljub ogromni . investiciji še ne bi imela takega magistrata. ki bi ustrezal nienim potrebam. Ni še strinjal tudi s predlogom, naj bi se miloščine spravile v sklad z ostalimi pod rami, ker meni, da znesek 5000 Din, ki se bo na ta način prihranil ne bo mnogo koristil gospodarstvu, miloščinarji pa bodo vendar hudo prizadeti. Zahteval je povračilo kuluka, ki so ga nekateri lani plačali, čeprav je bil ukinjen. Med drugim se je nadalje dotaknil tudi organizacije mestnih podjetij in se po njegovem mnenju zadeva vse predolgo vleče ter bi jo bilo potrebno z ozirom na nujnost pospešiti. Končno je še izjavil, da bo glasoval proti proračunu, ker ni sestavljen z nacionalno-gospodarskih vidikov in ker je v njem vse premalo upoštevan nacionalni moment. Nato sta posegla v debato še občinska svetnika gig. Valjak in Grčar. Prvi seje zavzemal za gostilničarsko šolo, za o-tvoritev hotelirske šole, za strožje odredbe glede tihotapljenja vina in apeliral na občinski svet, naj bi se pospešila zadeva, da bi se Maribor uvrstil med letoviške kraje, kar bi dvignilo tujski promet in nadomestilo izgubo za razne urade, ki so.bili v Mariboru demontirani. Občinski svetnik Grčar je y daljšem' govoru podrobno kritiziral nekatere po-stavjce letošnjega proračuna in naglasil, da smo na občinskih »biričih«. Našteval je razne zaostanke mestnih davščin, ki jih občina po njegovem mnenju ne bo mogla izkasirati in je ta denar zanjo izgubljen. Omenil je pri tej priliki hišne posestnike, ki dolgujejo občinski blagajni ha raznih davščinah okroglo 3 milijone dinarjev, na. najemninah je zaostanka za okroglo 185.000 Din, na davščini za vozila okrog 77.000 Din, na davščini ha nezazidane parcele, ki je bila uvedena pred leti, pa so ostali dolžni razni lastniki nad 600.000 Din. Ker datirajo vsi ti in še ra- zni drugi zaostanki že iz prejšnjih let, je opozoril občinski svet, da tako gospodarstvo ni zdravo. Zavzel se je tudi za inkorporacijo okoliških občin, za šolstvo, za zdravstveno službo in izrazil željo, naj bi.se v bodoče skupina, katero zastopa, bolj upoštevala v mestnem svetu Končno je še občinski svetnik gosp. Roglič predlagal, naj bi se neka postavka 10.000 Din zvišala po možnosti najmanj na 50.000 Din. Na kritiko je posameznim govornikom odgovoril finančni referent g. S a b o t y. Preden pa je bila zaključena splošna debata, je na kratko spregovoril še g. župan dr. Lipold, ki je odločno zavrnil očitke, da bi ne vodil nacionalne občinske politike. Naglasil je, da je posvetil vse .svoje moči in sile za dobrobit mestne občine za stvarno delo in da ga je pri tem vestno podpiral občinski svet. Izrazil je željo, naj bi tako hotenje prevevalo občinsko upravo tudi v bodoče. Apeliral je na navzoče, naj bi ga podpirali in se zahvalil za sodelovanje vsem, zlasti pa upravnemu svetu mestnih podjetij. Nato je na kratko odgovoril na posamezna izvajanja govornikov iz splošne debate. Sledilo je glasovanje za proračun, katerega izdatki so predvideni na 23 milijonov 695.232 Din in prav toliko tudi dohodki. Za proračun je glasovalo 23 občinskih svetnikov, 1 je bil proti, ostali pa so se vzdržali glasovanja. S tem je bil proračun za letošnje leto sprejet in je sledila podrobna razprava o proračunu. Vse postavke so bile soglasno sprejete, kn’?c. tudi ^ in predl^^i r odbora in je župan ob 21. uri zaključi' sejo, ki je potekla zelo živ.ahno. Studenci pri Mariboru Iz krajevne organizacije JNS. Studenška krajevna organizacija je začela po* slovati pod novim vodstvom znanega kulturnega delavca učitelja g. Cirila Hočevarja. S tem je zajamčeno organizaciji uspešno in vzajemno delo vseh slojev studenškega prebivalstva. ■ ’ - Prosvetno društvo »Morača«, ki naj bi bilo ustanovljeno preteklo nedeljo, je bilo na ustanovnem občnem zboru z večino glasov odklonjeno. Nezgoda pri drsanju. Pri drsanju še je ponesrečil učenec deške osnovne šole Martin Korenčič. Strl si je roko in so ga mariborski reševalci prepeljali v bol- ništr-^. »Scampolo- » Narodnem gledališču Komedija v treh dejanjih. Oaria N i c o d e m i a komedija »Scam-Polo« si ni osvojila samo odre Italije, Marveč tudi ostalega sveta in je prišla °elo v film, seveda precej spremenjena. Slovenskem je že udomačena, saj jo israjo poleg poklicnih že razni diletantski odri. Komedija ie ljubka in iskrena, ima »ekaj finih psiholoških črt, druge so pa morda premalo izrazito zarisane, toda to celote prav nič ne moti. Letošnjo premiero, ki je bila v našem Siedališču v četrtek 11. t. m., je pripravil g. Vladimir Skrbinšek s polno j'1 bežni jo, zato je v splošnem tudi vsestransko uspela in moramo zato »'Scam-Pola« Šteti med letošnje boljše predstave. Inscenacijsko je operiral z bolj Skromnimi sredstvi, na vendar tako, da Kulturna vesti bi motilo. Drugo dejanje je bilo celo sijajno tudi inscenacijsko. Posamezni i-gralci so zagrešili seveda nekaj jezikovnih napak, kar pa je pri nas menda neizogibno. Scampola, deklico s ceste, je igrala kot debutantka gdč. Branka Rasberger* jeva in pokazala nepričakovano mnogo talenta in še več poguma. Gibala se je Po odru tako, da kar nismo mogli verjeti, da imamo pred seboj debutantko in je dobro pogodila svojevrstni značaj uloge. Le kdaj pa kdaj smo opazili, da ji še zmanjkuje oblikovalne in izraževalne moči, ta}{0 v mimiki kakor v govoru. Precej se je pa poznalo tudi režiserjevo iz resne želje po uspehu. Gdč. Rasbergerjevo bi radi videli še v kakšni drugi ulogi, da bi nam bilo lahko bolj sigurno spregovoriti o njenem talentu, ki smo ga v »Scampolu« že zaslutili. Sijajno .ie pogodila gdč. Starčeva Franco in jo podala z vsemi finesami značaja. Ena njenih dobrih kreacij! Pa tudi gdč. Udovičeva je v vlogi ge. B.erninijeve znova potrdila, da ni samo operetna primadona, marveč tudi močna igralka, in je le škoda, da je češče ne vidimo v drami. Tita Sacchia je odigral g. VI. Skrbinšek in ustvaril v njem skrbno zamišljen in dosledno izveden lik v bistvu malo odločnega človeka. Boj med tema dvema lastnostima, ki jo najdemo navadno vedno združeni tudi v življenju, je podal docela prepričevalno. Prav tako do konca prepričevalen je bil g. Pavle Kovič kot Bernini, g. Harastovič je kot natakar Egisto malo pretiraval, g. M e d v e n je bil kot neznanec dosti izrazit, g. F u r i j a n kot učitelj Giglioli pa zopet fino dodelan. V celoti je tako »Scampolo« dobra predstava. Obisk .ie bil pri premieri sreden. -r. Izbrani spisi Iva Šorlija. Pisatelj dr. Ivo Šorli, predsednik Kluba književnikov v Mariboru, ki je dolgih .30 let sodeloval pri .il slovenskih leposlovnih časopisov in izdal tudi nekaj samostojnih del, se je lotil izdajanja svojih Izbranih spisov, v katerih hoče zbrati vse, kar se mu zdi po lastni sodbi vredno, da se otme pozabi in razmetanosti. Ob koncu lanskega leta je izdal prvo knjigo, ki obsega 132 strani in prinaša sledeče novele in Črtice: Plameni, Trije Tolminci, Mačeha, Gospod Tadej, Ivančkov dan in Ko cvete morje. Vse spise je predelal, tako da so deloma čisto prenovljeni. Zaenkrat je napovedal izdajo šestih knjig, katerim bo morda pridružil še sedmo. V posameznih knjigah napoveduje, v H. delu Štefan Zaplotnik, Disonance, Pešci, Nevesta in Izgubljeni, v III. Milan Mrak, Vešče, Vragov eksperiment, Iz dolgega časa, Barčica po morju plava, Onstran sveta in Prvi april; v IV. Greh, Sam, Za zaveso, Krajši del, Tetin Tone, Hirabro-slav Kozorog, Matevž Skala, Jernej Vesel, Milančkova večerna molitev, Solnce in luna in Pravica revnih; v V. Lepa Silvija, Antikrist v Trsteniku, Miška v pasti, Črtice, Tolažba, Olgina sobica in Stran -l tfartfiorskl »VeCcrnIK« Jutra V Mariboru, dne 13. 1 1934. Jože Vošnjak OB STOLETNICI ROJSTVA. Dne -!. januarja je minilo 100 let od rojstva Jožeta Vošnjaka v obrtniški hiši takrat še vaškega Šoštanja. Šola! se ;e v dobi absolutizma in za leto 1848. je bil šc. premlad. Prevzel pa ga je zlom Balohovega absolutizma v narodnostnem pogledu močno, v ustavnem malo. Tak je ostal vse življenje, dokler ni našel 1891 zadnjega počitka na vaškem pokopališču pri Sv. Venčeslu pod vinskimi Visolami tuni za Slovensko Bistrico. Kot mlad doktor medicine v »Tomani ji« je v šestdesetih letih dobil mesto zdravnika v Kraljevem, a ga ni zavzel. L. 1861. je postal zdravnik v Slovenski Bistrici. Obvladal je že pismeno slovenščino iti začel z narodno organizacijo slovenstva v Slovenski Bistrici in v Mariboru ter po okoliškem deželju. Udeleževal se je čitalniškega življenja, ki je dvigalo zavest med meščanstvom in zbi-raf vaške veljake pod narodno zastavo. Ložniški mlinar L. Stepišnik je postal simbol teh rodoljubnih nositeljev narodnega življenja na deželi v. dobi našega političnega rojstva. Za delo v Vošnjakovi dobi je bilo treba ■ korajže, vztrajnosti in vere. V Podravju 1863, ko je Vošnjak prvič javno nastopil, še ni bilo slovenskega političnega naroda. Pri prvih deželnozborskih volitvah v ustavni dobi smo Slovenci na Štajerskem ostali še brez poslanca. Lavantinsko škofijo je vladal vladni škof. Politično odločujoče meščanstvo je bilo razen nekaterih idealnih odvetnikov in drugih svobodnih poklicev ustavoverno in kot tako protislovensko. Plemstvo konservativno in kot tako zopet protislovensko. Kmet ni imel zaradi volilnega reda odločilnega političnega pomena. Ostal je tako poleg nekaterih neodvisnih izobražencev — med katere je spadal tudi Jože Vošnjak — kot edini politični vz.goi.4tc1' del duhovšč'”'' v ka+^- i • ve1, ilirski in Slomškov duh, med tem ko je bil drugi del za svojim škofom. Kakor je bila obupna naša socialna diferenciaci-v nemštvo, ker je stavilo kulturno' Oriph-t^cija, Ker slovenskega ustavovernega in nstavotvomega meščanstva nismo imeli, je naše izobraženstvo preko ustavo vernega liberalizma prehajalo narodnostno v nemštvo ker je stavilo kulturno orientacijo pred narodnostno. Kranjsko ima enega Dežmana, Štajersko in Koroško dolge-vrste! Kmet in cerkev sta po odpravi tlačanstva in po sklepu konkordata rada koketirala z ostalimi ^predmarčnimi razmerami, in to deloma ^zaradi nastopajočih kulturnih, predvsem šolskih vprašanj, deloma pa zaradi propadanja kmetijstva. ki ga je pritiskalo individualno gospodarstvo k tlom.. Gospodarsko in socialno pa je cvetelo meščanstvo,, katerega so dvigale zlasti železnice in je zato moglo v naši dobi veselo živeti in napredovati. V tem položaju so živeli Vošnjak in. drtigi apostoli našega političnega preroda. Socialno so oprli svoje delo na kmeta ter mu dali politični program, ki stavi narodnost pred ustavnostjo. In pri tem programu je vodilno deloval prav J. Vošnjak, zlasti S svojo politično brošu- ro: »Slovenci, kaj hočemo?« Da pa se ta programatična miselnost razširi med štajerskimi Slovenci, zato je bilo treba politične vzgoje. Med ljudstvom na deželi jo je začel 1867. širiti »Slovenski gospodar«, kateremu je J. Vošuiak dal program, izobraženstvo pa je začel pridobivati 1868. »Slovenski Narod«. In da to publicistično delo osigurajo pred Nemci, so .ustanovili v Mariboru slovensko tiskarno (sedanjo sv. Cirila), še preje pa so poleg politične vsebine naši rodoljubi poizkusili dati slovenstvu tudi kulturno-znanstveno vsebino z ustanovitvijo »Slovenske Matice«. Pri vseh teh gibanjih je deloval J. Vošnjak v prvih vrstah kot iniciator. organizator/ publicist in podpornik. Kot iniciator je šel najdalje, ko je v osemdesetih letih načel misel kupiti za Slovence nemški dnevnik »Marburger Zeitung«. Poleg pisane besede je nastopala za slovenstvo govorjena. beseda. Na taborih, veličastnih ljudskih zborih v letih 1868, 1869 in 1870 se je izvedel stik med propagatorji slovenstva in slovenskim ljudstvom, ki je sprejemalo na taborih resolucije za zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v šole in urade ter proti decembrski ustavi, ki je razdelila državo med Nemce in Madžare. In na teh taborih se je v isti meri udejstvoval J. Vošnjak, kakor v ostalih prvih narodnih organizacijah. Vse to je politično in kulturno razgibalo Slovence, da so stopili v odločen boi za svoje naravno pravo proti vladajočemu ustavovernemu nemštvu. Politični program Slovencev se izoblikuje v na-sprotstvu do vladajočega nemštva, In iz tega je pod vplivom cerkve vzklila konservativna in narodna usmerjenost, ki se uveljavi v osemdesetih letih pod Taaffe-jem in Hohenwartom. V nastajanju te konservativne in narodne politične usmer jenosti je v letih 1873 in 1874 nastopilo med Slovenci prvič jasno kulturnopolitično trenje. Proti konservativnosti, ki je koketirala zlasti v šolskem vprašanju s predmarčnimi razmerami in je ;skala veze v-fevdalnem plemstvu in njenem vrhu — dinastiji, je nastopil v prvi vrsti J. Vošnjak. Vendar samo v mejah, ki niso škodovali našim narodnim interesom, in v okviru katerih je bilo mogoče v kratkem času poravnati notranjeslovenske politične razpoke. Če. je bilo s čitalniškim, publicističnim in organizacijskim, delom razgibano naše ljudstvo idejno, pa je* bilo gospodarsko v vseh stanovih odvisno od nemškega denarstva. In zopet je bil Vošnjak-tisti, ki je. pod češkimi vplivi prvi pokrenil med nami zadružništvo, katero je polagoma razvilo našo slovensko obrt in, trgovino in osamosvojilo gospodarsko in naroda nostno našega kmeta. V zvezi s teni ie. Vošnjak tudi napisal vrsto narodnogospodarskih člankov, poročil in večjih sestavkov, ki so gospodarsko ha isti način vzgajali našega človeka kakor njegovi politični spisi politično. Poleg političnega, kulturnega in gospo darskega dela je J. Vošnjak deloval tudi literarno. Lepo je število njegovih spisov, ki so se izredno priljubili ljudstvu in vsebujejo prav vsi očividno narodnostno tendenco. Za nas Mariborčane je najzanimivejša njegova povest: »Navzgor - navzdol«, ki se godi v mariborski okolici, v Radvanju, in katere glavni junak je nekdanji nemški poslanec Brandstiitter, eden prvih propagatorjev političnega štajercijanstva v Podravju. Ne gre zgodovinsko pri Vošnjaku za vprašanje, v koliko je bil v svojem političnem gospodarskem in kulturnem delu originalen. Učil se je pri Čehih in Nemcih; zgodovinsko važno je, kaj ujegovo delo pomeni. Mi ne upoštevamo popolnoma Vošnjakovega dela v Liubljan:, kjer je živel 1871—1893; njegovo delo v Podravju, v katerem-je bil on med Serne-cfrm. Raičem, Prelogom, Kosarjem, Radejem itd. inicijativno nedvomno prvi, je ustvarilo političnega Slovenca, ki je omogočil, da je Podravje pripadlo 1918. k Jugoslaviji. Vošnjak kakor njegovi sodobniki so bili Slovenci in Jugoslovani. Dokaz za to je sodelovanje pri ljubljanskem progra-miu, predvsem pa »Slovenski narod« za časa, ko je izhajal v Mariboru. Pri nas se je v zadnjem času uveljavil običaj, da se pri obletnicah in proslavah dodaja slavljencu kar mu po nnenju nekaterih še manjka. Pripisujejo se osebam zasluge, ki jih je ustvaril gotov delovni krog, pripisujejo pa se osebam dela, o katerih so samo mislile. Nam pri Vošnjaku ne gre za to. Vošnjak je med našimi podravskimi delavci šestdesetih let najbolj vsestranska osebnost, polna iniciative in idealizma, iz katerega je v potu in delu vseh podravskih rodoljubov vzrastlo podravsko politično slovenstvo. J. Vošnjak je bil 2 seziji deželni poslanec v Gradcu in državni pos'anec na Dunaju in 3 deželni poslanec in* deželni odbornik v Ljubljani. Osebno enkrat trmasto trd, drugič premehek, jo bil drugače pravi vzor rodoljuba — in tako pravo j nasprotje rodoljubom Ivana Cankarja. Styriacuš. Odbor za proslavo 80 letnice profesorja Antona Bezenška v Ljubljani Dne 1. novembra L L se je ustanovil v Ljubljani odbor za proslavo 801etnice profesorja Antona Bezenška. Predsednik tega odbora je g. Fran Novak, gimnazijski ravnatelj v pokoju, nestor slovenskih stenografov v Ljubljani; častni podpredsednik g. Teodor Golubov, ravnatelj stenografskega instituta v Sofiji; podpredsednik g. Ant. Rud. Legat, ravnatelj privatne trgovske šole v Mariboru; častni podpredsednik g. Slavo Dragic, profesor v pokoju in urednik »Stenografa« v Zagrebu; blagajnik g. Dominik Bezenšek, prokurist v Ljubljani, Zeljarska ulica 6; tajnik g. Alojz Bolhar, gimnazijski profesor v Celju; odborniki: g. dr. Blaž Svetel, profesor trgovske akademije v Ljubljani; g. Josip Fistravec, profesor v pokoju v Mariboru; g. Ignacij Reich, šolski upravitelj v Frankolovem pri Celju; g. Vaclav Čeh, župnik v Frankolovem pri Celju; g. Filip Šnabl, trgovec v Frankolovem pri Celju; častna odbornika: g. dr. Josip Šilovi6, univerzitetni profesor bivši hrvatski ban in sedanji senntor, ter g, Ivan Jamnicky, profesor in predsednik Hrvatskega stenografskega društva, oba v Zagrebu. Odbor ima nalog izdati spominsko knjigo za pokojnega profesorja Antona Bezenška in prirediti ob SOletnici dostojno proslavo. Odkrila se bo tudi spominska plošča na njegovi rojstni hiši v Bukovju pri Celju. Spominska plošča bo izgotovljena iz pohorskega granita z zlatim napisom: Spominska knjiga, ki bo v obliki monumentalne monografije ter bo delala Čast5 nc samo slovenskim, ampak tudi vsem ostalim južnoslovanskim stenografe«! in kulturnim delavcem, bo obsegala okoli 100 strani oktavnega formata s približno 20 slikami na finem umetni-škefn papirju. Na koncu knjige bo pride-jan seznam vseh Bezenškovih del ter. popolna biografija, ki bo zanimala ne samo stenografe, ampak tudi literate in kiiltur-ne zgodovinarje sploh. Odbor je začel organizirati akcijo prostovoljnih prispevkov in je prav te dni razposlal okrožnice s prošnjo za gmotno podporo. Upajmo, j da bo zbiralna akcija imela dobre uspehe, j Za proslavo se zanima tudi tujina, zla- ; sti bolgarski stenografi, katerim je bil ; Bezenšek oče stenografije in mojster, pa j tudi nemški stenografi, s katerimi je ime! j tesne in najboljše zveze, se zanimajo in se bodo proslave udeležili. Ptuj Poroka. V minoritski cerkvi v Ptuju sta se poročila v nedeljo 7. tin. Anton Anžel, trgovski pomočnik iz Ptuja in Marija Šileč, trgovka od Sv. Urbana. Bik) srečno! Smrtna kosa. Pri Sv. Lovrencu na V-p. je umrl posestnik Jakob Tumpej v 74. j letu starosti. Pokojnik je bil narodno zaveden mož in tudi ustanovitelj gasilnega društva pri Sv. Lovrencu na D. p. Naj v miru počiva! Našle smrti je umrl komandir orožniške postaje v Ptujski gori, -rraredntK Karol Mravljak. Pokojnik, ki je dosegel # let starosti, je bil obče priljubljen in spoštovan mož. Naj v miru počiva. Kino. V mestnem gledališču se uprizori v soboto 13. tm. ob 20. uri in v nedeljo 14. t. m. ob 18.30 in 20.30 film »Plačana ljubezen« z Greto Mosheim, Kamilo ; Horn, Hildo Hildebrant in Oskarjem Ho-molko v glavnih vlogah. Oliclrska čitalnica v Ptuju priredi v soboto 13. t. m. maškerado »Noč na p* j riferiji Ptuja«. Začetek ob 20. uri. Veteransko društvo v -Ptuju ima v nedeljo 14. t. m. ob 14. uri redni občni zbor v prostorih gostilne »Pri belem križu Do hudega pretepa je prišlo v četrtek ponoči v Mestnem vrhu med nekaterimi domačini. Izid: ena oseba težko ranjena, nekateri pa lahko. Orožniki so uvedli preiskavo. Policija je aretirala brezposelnega rudarja Ivana Krošlja iz Ptujske gore radi nasilnega beračenja in vlačugarstva. Ugotovilo se je, da je iz Maribora izgnan Izročili so ga sodišču. Mirakel; v VI. pa Pasti in zanke, Klic čez vodo. Alfa/a, Nekdo, ki ga niso vprašali, Kazalec na dvanajstih, Tegobe Jerneja Krmižka ter Abeceda in filozofija. V eventuelni sedmi knjigi bi izšla večino-tt;a nova dela. Program je bogat in upamo, da bo v celoti izpolnjen, kar bo znatno obogatilo naše knjižnice. Knjige Kmetijske Matice. Kmetijska Matica, ki deluje že deseto leto, je izdala te dni. kakor navadno vsako leto, štiri knjige, koledar, eno pripovedno in dve poučni. Koledar za leto 1934 vsebuje poleg običajnega koledarskega gradiva še nekrolog pokojnemu Maksu Valetu, sestavek inž. Sadarja »Slovenska krompirjeva juha«, inž. Zaplotnika *Našl poskusj s krompirjem«, inž. Wenka »Plemenska odbera živine«, Fr. Pavlice »Kje naj se osnujejo mlekarske zadruge?« inž. Lukmana »Trsni izbor za dravsko banovino«, Fr. Vojska »Življenje v vinue, »Uživajmo več domačega grozdja in sadja«, sestavek o škropljenju sadnega drevja, Albina Prepeluha razmotrivanja Okoli agrarne reforme«, dr. Boehma »AH je treba našemu kmetovalcu kaj vedeti o morju?« L. Čermelja »Krajna vas je dobila elektriko«, inž. Kuhlja »O letalstvu«, A. Zalaznika »Gora Atos«, P. »Politični pregled«, »Negovana koža«, Fr. P. »Služba pri vojakih« in »Sejmi v dravski banovini«. Leposlovje zastopa v edicijah Kmetijske Matice Pavel Breznik z romanom »Klic Gorjancev«. Lepo opremljena knjiga obsega 146 strani osmerke. Poučni knjigi sta: dr. Josip Kunc »Veterinarska higiena za živinorejce« in Miloš Štibler »Zadružništvo«, III. del in konec. Obe knjigi sta bili našemu kmetovalcu zelo potrebni, zlasti pa smo dobili s Štibler-jevim delom o zadružništvu izvrstno šolo za to važno gospodarsko obliko udejstvovanja. Vse štiri knjige stanejo 20 Din. K. May: Sužnji, potopisni roman v treh knjigah. Izdaja Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Orientalski potopisni romani so se, razen Winnetou I.—III., Mayu še najbolj posrečili. Pisal jih je v zreli moški dobi. dobro .je poznal arabski Orient, deloma iz lastnih izkušenj, a rnno go se je bavil tudi z arabskim slovstvom. Verjetno je, da je vplival na njega tudi študij orientalistike, ki je vprav v tistem času doživljal v Nemčiji močan razmah. »Sužnji« so eno njegovih najbolj dozorelih del. Problem suženjstva obravnava v njih, vprašanje, ki je žal pereče še dandanes. Vzroke razkriva, zakaj se suženjstvo vkljub prepovedim raznih vlad ne da odpraviti: pregloboko je vkorenl-njeno v bistvu mohamedanizma. Nazorno nam prikazuje strašno gorje sužnjev, brezsrčnost, krutost lovcev na sužnje, brezvestnost trgovcev s sužnji, skrita pota popisuje, ki po njih pošiljajo živo blago na tržišča in kupcem v roke ter precej razločno namigava kako bi se dala trgovina s sužnji v korenini zatreti. Vsega tega pa nam ne podaja v obliki dolgoveznih znanstvenih razprav, ampak v živahnem, napetem dejanju potopisnega romana, ki se plete m razvija na pestrem ozadiu zanimivega orientalskega življenja. Roman bereš, pa obenem pro-učavaš mohamedanski Orient in njegovo pereče socialno zlo suženjstvo. Po knjigi bodo radi segli naši dijaki, našli bodo v njej bogat zaklad narodopisnih in zemljepisnih posebnosti, ki si bodo z njimi obogatili svoje šolsko znanje. Pa tudi izobraženec se bo imenitno zabaval ob napetem dejanju in ob klasičnih slikali orientalskega življenja, ki ga tako zabavno in s takim nedosežnim humorjem še nihče ni popisal, preprosti bravec pa bo ob knjigi razširil svoje duševno obzorje, gledal v tuji bajni svet Orienta ter za nekaj uric pozabil na svoje skrbi. — Knjiga izhaja v.zvezkih po deset tiskanih pol — 160 strani — prvega vsakega meseca. Zvezek stane 13 Din. Naročniki dobijo vseh dvanajst zvezkov za 10 obro kov po 13 Din, to je 130 Din, torej dva zvezka brezplačnol Vsaka knjiga, vezana v celo platno z izvirno večbarvno sliko, stane 75 Din, za naročnike, 10 obrokov po 17 Din, skupno 170 Din. Dobiv? se pri založništvu v Cirilovi tiskarni v Mariboru in v vseh knjigarnah. Prvi zve zek je že izšel in se pošlje vsakomur n? zahtevo, da ga prečita. Slovenska Bistrica Razglas davčne uprave. Davkoplačevalci, ki imajo pravico na znižanje dopolnilnega davka na zemljarino, morajo vložiti zadevne prijave do 31. t. m. Po-ŽOii za znižanje so: če se davkoplačevalec peča izključno s poljedelstvom, če sam ali z družinskimi člani obdeluje svoje posestvo, če njegova rodbina šteje kot 5 članov in če dopolnilni davek 5!'Višji od 5000 Din. Prijave je treba vlo-zjti pri občinskem uradu na predpisanem ®orazcu, ki jih imajo na razpolago dav-CI*e uprave. Uradni dan. Prihodnji uradni dan krajnega glavarja bo v Slovenski Bi-strici 7, marca t. 3. Registracija koles. Občinski urad poziva vse lastnike koles in fijakarskih vozil, ki stanujejo v okolišu mestne občine, naj se prijavijo najkasneje do 15. t m. zaradi registracije. S seboj naj prinesejo prometno knjižico in znesek 25 Din za kolesa, za voz z enim konjem 50 Din, z dvema konjema pa 100 Din. Obenem se opozarjajo lastniki avtomobilov in ostalih vozil, da mora biti plačana taksa in prijava do konca t. m. Vsak zamudnik bo kaznovan s trikratno takso.. »Čevljar baron« je naslov sprevoigri, ki jo bo uprizori'0 tukajšnje pevsko društvo »Lipa« 20. t. m. ob 20. uri v dvorani Okrajne hranilnice. Ponoviti pa jo namerava 28. t m. ob 15. uri popoldne. Soko'stvo Prosvetarski izpiti. Prosvetarske izpi-e so 7. t. m. opravili tile udeleženci zadnjega župnega prosvetnega tečaja: r Franjo Luknar s Teznega, Ivan ‘pajcar iz Mežice, Slavko Trelec iz Kr-1 cevine, France Boštjančič iz Maribora, nt°n Ferlinc od Sv. Trojice v Slov. Zoricah, Alfred Kralj iz Maribora, s. Ti-!ICa Ungerjeva iz Ruš, Slavka Zimičeva 12 Krčevine in Jože Zorn iz Rač. Vsi so opravili izpit z zelo zadovoljivim uspe-. m- Prihodnji izpiti bodo 11. februarja ln naj oni, ki se za te izpite zanimajo, Pošljejo svoje prijave župnemu prosvet-ne^u odboru do 25. tm. Sokol Maribor II. — Pobrežje bo po-asal obračun svojega delovanja v letu lJ33 na občnem zboru, ki bo v nedeljo, ne 14. I. 1934 ob 15. uri v dvorani Renčelj na Pobrežju. Udeležba za društveno | Upravo in članstvo strogo obvezna, vab-jeno pa je Sokolu naklonjeno občinstvo m vsa nacionalna društva. Zdravo! Občni zbor Sokola Maribor III. Sokolsko društvo Maribor III. (Krčevina-Ko-saki) ima jutri dopoldne v krčevinski o-snovni šoli svoj letošnji redni občni zbor 2 obič&mim dnevnim redom. Udeležba ^ Članstvo je obvezna. Dobrodošli pa so Ut3* Prijatelji sokolske misli! , Sokol matica. Članski sestanek, ki )r°'v w>nede’jek 15. t. m. ob 20. uri v J 1 dvorani Narodnega doma, je za vse ^anstvo nujno obvezen. Na sestanku >mo obravnavali važne zadeve glede občnega zbora. Ob pol 20. uri pa morajo biti v društveni sobi vsi člani upravnega odbora in prednjaškega zbora. Občni zbor Sokola v Studencih. Sokolsko društvo v Studencih bo imelo svoj letošnji občni zbor 20. t m. ob 19. v Sokolskem domu. Na večer pred občnim zborom bo članski sestanek radi razgovora o aktualnih društvenih zadevah. Občni zbor sokolske čete v Špitaliču je bil 17. decembra 1.1. v tamkajšnji šoli. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, da mlada sokolska edinica razveseljivo napreduje ter se je v kraju že dobro vkoreninila. Pri volitvah je bil izvoljen za starosto br. Anton Berce, za načelnika br. Silvester Kukovič, za načelnico s. Anica Bantanova, za prosve-tarja pa br. Josip Trošt. Župno upravo je zastopal br. dr. Mejak in dal navzočim novo pobudo za uspešno delo v novem letu. Sokolska četa v Rakičanu je imela 3. t. m. svoj letošnji občni zbor. Po preči-tanju zvezine poslanice so podali funkcio narji svoja vzorno sestavljena poročila, v katerih se zrcali precejšen napredek sokolske misli v minilem letu. četa ima 50 pripadnikov, od katerih je 35 telovadcev, ki so se pridno vadili vse leto. — Udeležili so se drugih župnih lahkoatletskih tekem v Mariboru, kjer so dosegli v peroboju 3. mesto, kar je za četo časten uspeh. Prosvetno delo je bilo prav živahno: štiri gledališke igre in 48 drugih sokolskih prireditev. Četa ima tudi svojo lastno knjižnico. Gmotno stanje je manj povoljno, to pa zaradi razmer, vendar je četa poravnala vse svoje obveznosti ter ji je preostal ob zaključku bilance še majhen prebitek. V novi u-pravi je starosta br. Emerik Čačinovič, načelnik Lojze Bizjak, načelnica Irma Forjanova, prosvetar Friderik VaK, tajnik Štefan Vogrin, b’agajnik pa France Horvat. Zastopnik matičnega društva iz Murske Sobote je bodril navzoče k nadaljnjemu vztrajnemu delu, na kar je bil lepo uspeli občni zbor zaključen. Soc rt Smuč* ali Ski? Objava Jugoslovanske zimskošportne zveze. V zadnjem času se je ponovno razprav ljalo v javnosti o vporabi besede smuči ali ski in ostalih besednih tvorb iz teh dveh besedi. Podpisana zveza izjavlja na te razne notice: Smučarstvo se je svoj-' čas gojilo kot prometno sredstvo, šele v novejši dobi kot šport. Kakor vemo, so poznali smuči v srednjem veku le Rusi kot lyži, Skandinavci kot ski in Slovenci kot smuči. Ves ostali svet takrat smuči ni poznal. Ker so se vporabljale smuči. kot prometno sredstvo, je povsem na- j ravno, da jih je narod imenoval tako,' kot se je njegovemu zdravemu načinu izražanja najbolje prilegalo. Zadnjih 50 let so se pričele pojavljati smuči tudi kot športni predmet in so polagoma osvojile ves športni svet. V izrazoslovju opažamo, da so evropski narodi v pomanjkanju lastnega izraza prevzeli besedo ski in jo v raznih oblikah vporabljajo tako, kakor se bolj prilega njihovemu jeziku. Od Slovanov so Čehi prevzeli ruski izraz lyži, Poljaki so stvorih nov izraz narti, ki so ga vporabili iz izraza za krplj, Bolgari so šele pred 3 leti prinesli smuči iz Nemčije in jih imenovali ski, dočim imamo mi Slovenci krasne in pristne izraze, ki jih je napravil naš kmet v času, ko Evropa z izjemo skrajnega severa snwuči sploh poznala ni. Z ozirom na opisani položaj je poudarjena v našem smuškem izrazoslovju tudi ta edinstvena zgodovina, ki jo imamo Slovenci v smučarstvu. Ni bila samo beseda nam lastna, tudi najstarejšo knjigo o smučeh je napisal Slovenec in tudi najstarejše časopisno poročilo o smučarstvu je v slovenskem časopisju. Ker je v čistoti jezika izražena tudi kulturna slika vsakega naroda, izjavlja podpisana zveza, da sme biti mesta v našem izrazoslovju le izrazom smuči, smučarstvo, smučar itd. Ker so ti izrazi izšli iz naše-za naroda samega. Izraze iz besede ski bo zavračal vsakdo, ki ima količkaj narodnega ponosa v sebi. Jugoslovenska zimskošportna zveza. SK Ilirija :SK Kastner & čhler (Gradec). Jutri, v nedeljo 14. t m. bo pri »Treh ribnikih« hockejr tekma na ledu, in sicer med ljubljansko Ilirijo in SK Kastner & Ohlerjem iz Gradca. Pričetek tekme ob 14. uri. mmmmmmmmmmrnmmmmmmmmmtmimmmmmmmmmmmmmmmmmmmmamm Zadnji šiling zadnjega avstralskega vojaka Kako naglo clrkullra denar? Karakterističen dokaz o brzini cirkulacije denarja so objavili te dni nekateri listi v Liverpoolu. Neki upokojeni vojak je kupil pri nekem kolporterju časnik in ga po pomot' plačal s šilingom, ki ga je dobil še leta 1917. v Avstraliji, ko je stopil v vojsko, v spomin od nekega svoje* ga prijatelja. Na novcu so bile vgravirane besede: »Moj zadnji šiling zadnjemu avstralskemu vojaku«. Kakih 10 minut pozneje je veteran opazil svojo pomoto in odhitel nazaj h kolporterju, ki pa šilinga ni več imel, ker si je kupil v bližnji podružnici časopisnega podjetja nove liste. Pregled v blagajni časopisne ekspoziture je bil zaman, pač pa se je blagajničarka spomnila, da je maloprej izmenjala sosednjemu drogeristu funt šter-ling. Bivši bojevnik je odhitel k drogeristu, ki pa šilinga že ni več imel, ker si je kupil nekaj minut prej pri premogarfr vrečo drv. Veteran je naglo poiskal pre* mogarja, ki je pa plačal z iskanim Šilingom v bližnji gostilni svoj zapitek. Tudi gostilničar ni več imel spominskega novca, ker je kupil zanj pri sosednjem branjevcu nekaj sočivja. Ko je bivši vojak prihitel ves brez sape k branjevcu, je ta pravkar položil »dragoceni« šiling na dlan neke kupovalke, ko ji je vračal drobiž. Srečni veteran je tako prišel do svojega novca, ki je v kratkih 23 minutah napravil opisano pot Denis D!derot: Skrivnosti samostana Že prvega večera, ko sem pravkar plenila, da se slečem, me je znova ^skala predstojnica; sama mi je od-l^uila kopreno, zvila mi lase za noč in 1 Pomagala sleči se. Pri tem me je ob-. a s pohvalami in nežnostmi, kar me •'® zbegalo, dasi sem bila prepričana, da n*nia slabih namenov, in še danes ne 'florem misliti, da bi bila nedostojna. Ob neki priliki sem o vsem tem govorila s spovednikom, ki mi je najstrožje prepovedal take vrste zaupljivost Predstojnica mi je poljubljala roke, vrat in pleča, hvalila je mojo postavo in oblike, potem pa p° poljubu spustila zastor moje postelje. Dovolila mi je. da smem zjutraj spati dokler želim, ker sern bila trudna od potovanja; izkoristila sem to dovoljenje in je bila to zares prva noč, ki sem Jo v samostanu dobro prespala. Šele okoli desete ure drugega dne so ^trkali na moja vrata. Neka redovnica !^,je, stopivši v celico, zmedeno sporoma. da je že čas da vstanem in je predilnica že večkrat vprašala po meni. Naglo sem se oblekla in odšla doli, *ier me je predstojnica zelo prijazno sPr^jela. »Dobro jutro, dete moje,« je dejala, »ste dobro spali? Vaša kava vas že dol- Roman. 27 go čaka, upam, da je dobra. Požurite se, potem bove malo pokramljali.« Po teh besedah mi je pogrnila mizo s prtom in mi postregla s kavo. Za časa zajtrka mi je pripovedovala o novih tovarišicah, katere mi je opisala po svojih simpatijah ali antipatijah, potem se je spomnila mojega prejšnjega samostana, govorila je o mojem trpljenju in o mojih starših ter o vsem izrazila svoje odobravanje ali negodovanje, ne da bi bila čakala na moje odgovore, pa se je kljub temu zdelo, kakor da je zadovoljna z mojimi mislimi in nazori. Med tem so prišle razne redovnice; vesela družba se je pričela pogovarjati, smejati se in zabavati, skratka, pričelo se je vsesplošno kratkočasje. Ker še nisem bila poučena o samostanskem življenju, me vse to ni mnogo zanimalo in zabavalo. V svoji raztresenosti sem čisto po naključju položila roko na tipke glasovirja, ki je stal v sobi. Že pri prvih akordih sem vzbudila splošno pažnjo. Predstojnica me je udarila po rami in rekla: »Tako, Suzana, storite nekaj za našo zabavo, igrajte in pojte!« Pokorila sem se njeni volji, preludirala in pela neke resne pesmi, pa me je pred stojnica prekinila: »To je zelo lepo, a mi imamo zadosti pobožnosti v cerkvi: tu smo same med seboj, smo vse prijateljice, kar bomo kmalu tudi napram vam, zato nam zapojte nekaj veselega.« Nekatere redovnice so menile, da poznam samo cerkvene pesmi, druge so pa zatrjevale, da sem preveč utrujena od potovanja, toda predstojnica ni trpela nobenih ugovorov. »Ne,« je dejala, »spremlja se nenavadno lepo in ima najprijetnejši glas na svetu, zato nam mora zapeti nekaj drugega.« Poslušala sem jo, toda sestre niso našle nič mikavnega v moji pesmi, vendar so izjavile, da jih veseli, in to je bilo zadosti. Pela sem neko malo pesmico. Vse so ploskale, objemale me in poljubljale, kakor da bi bile zares navdušene, toda samo zato, da zadovolje predstojnico, dočim bi mi bile mnoge rajše iztrgale glas iz grla. Naposled je predstojnica prekinila dolgotrajno odobravanje z izjavo, da pojem kakor angel in moram vsak dan priti k njej, da bo pri meni obnovila svoje že davno pozabljeno glasbeno znanje. Zaprosila sem jo, da bi preizkusili njeno znanje, in ona je takoj sedla za glasovir. Kar je igrala, je bilo nesmiselno, vendar sem takoj opazila, da ima lažjo roko kakor jaz, kar sem ji tudi povedala, kakor tudi še to, da me vedno veseli, če morem komu redi kaj ugodnega. Med tem ko sva se nridve tako pogovarjali o glasbi, so se redovni* ce pomalem razšle, tako da sva kmalu ostali sami. Prijela me je za roko in nri jo pričela stiskati. »Poleg svoje velike umetnosti imate še najlepše prste na svetu. Poglejte samo sestro Terezijo,« pri teh besedah se je obrnila k neki redovnici, ki je ostala z nama v sobi. (Dalje prflindnfl?.) K Drva In svetit premog nudi J. Govedi! Prešei nova ul. 19, tel. 26-96 Preselitveno naznanilo! Naznanjam cenjenemu obSnstvu, da sem preselil svojo trgovino z galanterijo in modnim blagrom ir Vetrinjske ulice na Aleksandrovo coslo ilev. 45 nasproti glavnega kolodvora Potrudil se bom Se nadalje svoje stranke fim najbolje postrefi ter se priporočam za obilen obisk IOO BALOH. Cltaite ..Veternik"! posommu k.z.zo.p. umu. mm vom jstunovliena •. 1882. stanie hianllnih vlog 70 milijonov Din rfe^eivm zanladi 8,800000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. Mali oglasi Ramo POHIŠTVO lastnega Izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zalo* ga pohištva združenih mizar jev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. WeixL JOS riCHV IN DRUG. Kouces. eiektrotehnnično po djetje, Maribor, Slovenska ul. 16. tel. 27—56. proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev lestencev, svetilk, elektrolit* stalacijskega biaga po kon-kurečnih cenah - ZLATO, zlatnike in platin kupuje po najvišjih dnevnfh cenah Mariborska afioerija zlata. Orožnova ulica 8 2642 SPALNE In jedilne sobe. šperane, iz kavkaškega orehovega lesa, politirane ter kuhinje in spalnice iz mehkega lesa. prepleskane. po ugodni ceni prodam. Mizarstvo. Aleksandrova cesta 48 2460 TRBOVELJSKI PREMOG. bukova drva m kolobarje iz trdega in mehkega lesa kupite najceneje pri tvrdki Viljem Ehrlich. Studenci, Ci-ril-Metodova ulica 5. 111 IN VI SE NE VESTE. ko yendar skoraj> celo mesto govori, da se le " v pekarni Čebokli na Glavnem trgu dobi prave domače tržaška kroje. PrepriCajte se tudi Vi, da kljub najboljši kvaliteti, stane komad samo 1 Din. 85 COUCHI. ZOFE, MADRACE kakor tudi vsa tapetniška dela naročite najugodneje pri Ferdo Kuharju. Vetrinjska ul. 26. 4413 SAMO DIN. 3.— prvovrstno konjsko meso, mla do 4 Din. Vojašniška 11. 108 DAMA z dvema odraslima sinovoma, bivša učiteljica, dobra gospodinja, računarka, govori več jezikov, z lastnim pisalnim strojem, išče malo stanovanje in bi namesto najemnine opra vila kako odgovarjajoče delo. Eveht. ponudbe pod »Vestnost« na upravo lista. 94 PERJE od 12 Din, puh od 110 Din, zavese od 78 Din, pregrinjala za otomane od 220 Din, flanelaste odeje od 40 Din, vati-rane odeje od 88 Din, otomane od 390 Din, žični vložki od 90 Din, madrace od 200 Din, preproge od 29 Din naprej! — Najmodernejše tkanine za pohištvo ln zavese! t\ NOVAK — Vetrinjska 7. Koroška 8 113 KLAVIRISTA(TINJO) proti majhnemu honorarju sprejme gostilna »Prešernova klet«, Gosposka ul. 26- 131 DRSALKE BRUSI dobro in poceni Justin Gustinčič. meh. delavnica, Tatten-bachova ulica 14 4838 Prodam DOBRI VINSKI SODI: 1700, 1300, 800 litrov so poceni naprodaj. — Naslov v upravi »Večernika«. 116 POGREZLJIV »SINGER« ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, sestavni deli iz posrebrenega jekla, za D.'n 1800.— na prodaj. Ponudbe pod >Poceni« na upravo »Ye-černika«. 133 BOLJŠEGA DELAVCA sprejmem na stanovanje in hrano. Frankopanova ulica 15, dvorišče, levo. 122 DIJAKA višjega razreda realke sprejmem na stanovanje in v vso oskrbo. Koroška cesta 102, pritličje. 127 ŠIVALNI STROJ poceni proda mehanična delavnica Draksler. Vetrinjska ul. 11. 137 Kupim LISICE, KUNCE. DIVJE ZAJCE, kakor kože raznovrstne divjačine, kupujem po dnevnih cenah. P. Sernko, barvanje in strojenje kož.^ 119 KUPIM ŠIVALNI STROJ. Naslov v upravi »Večernika«. 136 ■ Sobo odda POZOR ABONENTI! Dobro domačo hrano, kosilo. in večerjo, 10 Din. dobite v gostilni »Prešernova klet«, Go1 sposka ul. 26. 132 VELIKO. PRAZNO SOBO s prostim vhodom, dvema ok-nama, pripravno za pisarno event. drugo malo sobico, ozir. kuhinjo oddam. Koroška c. 56. 99 FURES v gostilni pri »Zlatem levu«, Vodnikov trg, danes, v soboto. In jutri, v nedeljo- Pečene,1 jeterne in krvave klobase. Se priporoča Beranič. 140 OPREMLJENO SOBO, s prostim vhodom oddam s 15. januarjem boljši osebi. -Beinavska cesta 23. 107 LEPO OPREMLJENO SOBO oddam dvem osebam. Prešernova ul. 18/11, 12. 129 OPREMLJENO SOBO, s posebnim vhodom, oddam. Tattenbachova ulica 26, pritličje levo. 128 DVA GOSPODA ali dve gospodični sprejmem na stanovanje. Frankopanova ul. 41.________________135 OPREMLJENO SOBO oddam ali sprejmem sostanovalca. Vrbanova ul. 6/1, vra-ta 3.__________________138 DVA GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Dravska ul. 15. 139 OPREMLJENO SOBO oddam takoj. Tattenbachova ul. 27, priti. 3. 141 EKSTRAKT dr. z o. z Ljubljana — Gosposvetska 8/1. — Pravi ogrski golai-ekstrakt dobite v špecerijah in delikatesah tudi v Mariboru. Komad za 6 do 8 oseb 4 dinarje.______ 4772 Lokal KROJAŠKEGA UČENCA sprejme modno krojaštvo, Ma ribor, Pobreška c. 13. 134 Službo išče IZUČEN ZLATAR brez vsakih sredstev in Jo-ma, ne po lastni krivdi, prosi za kakršnokoli službo. Ponudbe pod »Pošten in delaven« na upravo lista. S7 VELIKO SKLADIŠČE, SAMOSTOJNA KUHARICA, pripravno za garažo, v centru £obra S°sP.Sdln)a-sluz^ i, * r,_ , Ceni. ponudbe pod šifro »Tu- * ' nr MfniU ™ * tez An. na upravo »Veča ll,pn hišniku. 202 čemika«. 118 Službo dobi Pouk LEPO, SALONSKO OPREM-LJENO SOBO, s posebnim vhodom, v aredini mesta, ob Glavnem trgu, z uporabo kopalnice, z zajuter-kom oddam v najem. Pojasnila v upravi »Večernika«. 200 Standvanie STANOVANJE v vili, Cankarjeva ul., soba in kuhinja, oddam. Naslov v u-pravi »Večernika« 309 SLUŽKINJA, PROFESOR pridna in poštena, ki zna kuhati ter opravljati vsa hišna '•—' dela, se sprejme takoj v oko- ?®’ cine, gnc;ne, sloven-jora. Nasiov v upra- scine’ nemščine. Marijina uh- jora. Nasiov v upravi lista. 114 ca 28 130 ZAVAROVALNE ZASTOPNI KE IN POTNIKE, vestne in poštene, v območju ABITURIJENTKA učiteljišča nudi inštrukcije. lavantinske škofije, sprejme i Posebno dobri uspehi v poti-»Karltas« v Mariboru, Izldju-1 ku slovenščine. Naslov v čeni so bivši ali sedanji za- j upravi. gl stopniki samopomoči. Glede na j _____________ uspešen razvoj zavarovalnice! ie ob primerni pridnosti za-j stopnikom zagotovljen lep in trajen zaslužek. Pismene po-| nudbe je poslati na »Karitas«. Maribor, Orožnova ulica 8. i (Osebne prijave dnevno ob j 9. in 15. uri). 148! DVOSOBNO STANOVANJE, solnčno. v centrumu, oddam mirni stranki s 1. februarjem-Naslov v upravi »Večernika«. 143 POZOR! SMUK! Največja izbira vseh vrst puloverjev, nogavic, rokavic itd. ter najvefija izbira vseh vrst smuči in ves ostali smučarski pribor najcenejše samo v modni in športni trgovini H. Tomažič, Maribor Ulica 10. oktobra it. 4 Obiščite nas in oglejte si brezobvezno naše blago! 4578 Od 2. Januarja 1934 naprej se prodajajo po znižanih cenah iz in- venture izločene 4961 spalrvce in jedilnice „Weka“ Maribor, Aleksandrova 15 Proti jamstvu tudi na obroke in vložne knjižice! Inventurna orodaja zimskega blaga napol zastonj Priložnostni nakup! v Trp~novem bazarju Dražbeni oklic Konkurzna masa »Sana«. Dne 16. t. m. ob 9. uri se prodajo na javni dražbi )z konkurzne mase »Sana« razne surovine, kakor čokoladni esenci, mlečni praški, pudri, kakao, irms’o, alrmi-nijsKi pergamentni papir, celofan in lesna volna, prazne škatle, doze, blago za darila, pokvarjeno sladkorno blago, vreče, različni inventar itd. Vzklicna cena je ^ cenilne vrednosti. m E IX 4492/32 72 Dražbeni oklic Dne 4. aprila 1934 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga Sladki vrh vi. št. 174, 175, 54, 85 in 198 „ Št. lij . . 288 in 289 Cenilna vrednost: Din 37,449.R61’31 Vrednost pritikline: Din 8,182.140’— Najmanjši ponudek: Din 18,733.853 95 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX. dna 90. dacembra 1033. Opravilna številka E IX 3206/32-43 Dražbeni Dne 22. januarja 1934 ob 10. uri bo pri podpisanem Sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga Počehova vi. št. 75 Cenilna vrednost: Din 58.04250 JT Najmanjši ponudek: Din 38.695’— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Sresko sodišie v Mariboru, odd., IX. dne 21. novembra 1933. ... ullllilll >iltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||lllllllllllllHillllllllllllllllllHlllltHlHIHIIIIIIItlllllllllllllM’ll!!llll|lll|l|i..Mil|||^ Centrala : MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske uiice Podružnica: CELJE nasproti ooftts prei IU&NOS1AJBKSKA HRANILNICA 11^ Sprejema vloge na len J121 c e In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju a«. Naftoolt vama n»^>ba denarja, ket jamči sa vloga pri tei hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno m ^IIIIIIIIIMIIIIIIIItllltllllHIIIIlIlHMIl^^^MlIllMlllllllllltMllllllIllIlIllMllllllllllHIIMIIlllllllIHIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIHlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllIllUlIlllllllllllimil.lllllllllllllllllllll.^ Izdaja konzorcij »Jutra« v L uoijani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru