Poštnina plačana v gotovini.
fu
4
Brezplačno za člane!
Izhaja okoli 20. vsakega meseca.
56780
Cena 3 Din.
60STUNICARSKI VESTNIH
STROKOVNO GLASILO: »ZVEZE GOSTILNIČARSKIH ZADRUG V LJUBLJANI14 IN »ZVEZE GOSTILNIČARSKIH ZADRUG V MARIBORU4'
Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa.
Telefon 2467.	Člani	obeh	gostilničarskih	zvez	dobijo	list brezplačno.
Cek. rac. št. 11.430.
Štev. 1.
Maribor, dne 12. februarja 1931.
Leto 1.
POZORI Gostilničarski vestnik se dostavlja vsem članom brezplačno.
Naše plašilo.
Lansko leto je bilo vrlo pomembno za nadaljni razvoj gostilničarskih organizacij v Sloveniji. Še nikdar se niso strnile naše vrste v taki izmeri, kakor po našem skupnem zadružnem zborovanju dne 12. maja 1930. v Celju. Na ta dan sta si gostilničarja iz bivše Kranjske in iz bivše Štajerske segla iskreno v roke, pogledala v srce in se prepričala, da sta si že iz davnih časov po svoji miselnosti in po svojem delu sorodna. Spoznala sta, da od-visi napredek in bodočnost gostilničarske obrti v Sloveniji le od skupnega delovanja. Če bi takrat drugače mislili in drugače čutili, ne bi prišlo do enoglasnega zaključka, da se izdaja za celo Drav-
sko banovino skupno strokovno glasilo pod imenom »Gostilničarski vestnik«. Če bi drugače čutili, ne bi bilo v preteklem letu naše delovanje v zvezah tako ozko povezano, kakor ga nismo opazili ^ vseh prejšnjih letih skupaj. Mogočen val navdušenja je šel po naši banovini; stanovska zavest se je okrepila v izvanredni meri tako, da smo marsikaterega nevernega Tomaža prepričali, da privede le močna organizacija, poštenost in delavnost posameznika naše obrtništvo do zaželjenega uspeha. Mislimo, da so spoznali, tudi ti, da je vsaka razcepljenost naših vrst ne samo škodljiva stanu, itemveč tudi vsakemu posamezniku.
Kakor so razdrapani časi in kakor je bodočnost zavita v temino, vendar lahko upamo, da bomo lažje premagovali težave in brige, če bomo enotno, torej složno obveščali našo javnost o vseh zaprekah, ki nas ovirajo v razvoju. Z zavestjo v srcu, da stoji celo go-stilničarstvo jeklene volje in ene misli za nami, nam bo olajšalo delo, ker bomo s podvojeno močjo rušili ovire, ki se nam stav-ljajo na pot v našem poslu. To skupno mnenje naj zastopa naše strokovno glasilo »Gostilničarski vestnik«, ki naj hode boritelj za vse in vsakogar, ki pa naj bo obenem tudi učitelj in dober tovariš našemu članstvu v veselju in stiski. Obljubljamo, da bo »Go-
stilničarski vestnik« vreden naslednik »Gostilničarja« in »Gostilničarskega lista«. Obljubljamo še več, poskušali ga bomo izpopolniti v vsakem oziru.
Če hočemo izpolniti dano obljubo, se moramo v prvi vrsti zanesti na naše čitatelje, da nas bodo podpirali z nasveti in podukom in da bodo poskušali s primernimi članki ustvariti iz našega »Gostilničarskega vestnika« tako glasilo, ki bo vredno naše organizacije.
V splošnem pa je naš program itak poznan. Delo, poštenost, stanovska zavest in disciplina naj nam pomagajo k uspehom in te lastnosti bo »Gostilničarski vestnik« tudi vedno propagiral.
Sporazum z Avtor-Ccnirolo za avtorsha prava d. d. v Zagrebu m Zvezo gostilničarskih zadrug v Mariboru.
Kmalu po izdaji zakona o za • ščiti avtorskih pravic z dne 26.
12.	1929 smo stopili v pregovore z Avtor-centralo v Zagrebu, da kolikor mogoče ugodno rešimo za naše člane to z precejšnjimi novimi izdatki vezano vprašanje. Na podlagi teh razgovorov smo sklenili v svrho zaščite naših članov pred preganjanjem oblasti in advokatov pogodbo, ki je bila objavljena v »Gostilničarskem listu« Št. 6 z dne 26. junija 1930. Ta pogodba je veljala samo do 1. januarja 1931. Pred iztekom te pogodbene dobe smo obnovili naše razgovore, ki so konečno le dovedli do sporazuma, katerega smo zaključili dne 12. 2. 1931. V zaključku bomo pojasnili nekatere točke te pogodbe, tako da bodo vsakemu našemu članu pooolnoma raz-Ijive. Tekst pogodbe se glasi:
Pogodba
Avtor-Centrala za avtorske pravice d. d. v Zagrebu (v tekstu, ki sledi, se imenuje na kratko »Avtor-Centrala) in društev:
UDRUŽENJE JUGOSLAVENS-KIH MUZIČKIH AVTORA (UJMA),
OCHRANE SDRU2ENI AVTORSKE (OSA) PRAHA,
ZWIAZEK AVTOROV I KOMPO-ZYTOROV SCENICZNYCHE (ZAIKS) WARSZAVIE, GESELLSCHAFT DER AUTO-REN, KOMPONISTEN U. MU-SIKVERLEGER (AKM) WIEN, ALBERTI — MUSIKVERLAG BERLIN,
ALBORI MUSIKVERLAG WIEN, INTERNATIONALT FORBUND TIL BESKYTTELSE AF KOM-PONISTRETTIGHEDER I DAN-MARK (KODA) KOBENHAVEN, HET BUREAU VOOR MUZIEK -AUTEURSRECHTE (BUMA) AMSTERDAM,
NATIONALE VEREENIGUNG VOOR AUTEURSRECHTE (NA-VEA) BRUSSEL, FOERENINGEN SVENSKA TON-SATTARES INTERNATIONE-LLA MUSIKBYRA (STYM) TONO FINSKA, SAEVELTAEJAEIN TEKI JE AE-NOJKEUSTOIMISTO TEOSTO R. Y. (TEOSTO) HELSINKI, 60CIETAZEA KOMPOZITORI-LOR ROMANI, BUKURESTIL,
GENOSSENSCHAFT DEUT-SCHER TONSETZER (D. T.) BERLIN,
SOCIETE DES AUTEURS, KOM-POSITEURS ET EDITEURS, PARIŠ,
ASOCIACION ARGENTINA DE AUTORES Y COMPOSITORES DE MUSIČA, BUENOS-AIRES, SOCIEDAD DE TUTORES ESPA-NOLES, MADRID, in vseh drugih društev avtorjev, komponistov in založnikov, katere spredaj našteti zastopajo ali bodo zastopali, na eni strani in z Zvezo gostilničarskih zadrug v Mariboru, odnosn o s člani, kateri so včlanjeni pri Zvezi gostilničarskih zadrug v Mariboru na drugi strani, sta sklenili danes sledečo pogodbo:
1. Avtor-centrala za avtorske pravice dovoljuje Zvezi gostilničarskih zadrug v Mariboru, odnosno njenim članom, kateri so včlanjeni pri Zvezi gostilničarskih zadrug v Mariboru, javno izvajanje vseh glazbenih del potom mehanične reprodukcije (radio, gramofon, orkestrion, potem izvajanje na klavir, pianino in drugih glasbenih instrumentov, ki služijo za mehanično reprodukcijo), katera izvirajo od muzičnih avtorjev in založnikov, ki jih zastopa Avtorska Centrala bodisi neposredno, bodisi posredno v kateremkoli udruženju muzičnih avtorjev (domačih in tujih) — (tuzemskih ali inozemskih).
2. Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru, odnosno članstvo, ki je včlanjeno pri Zvezi gostilničarskih zadrug v Mariboru, bo plačala (bodo plačali) Avtor-Centrali za podeljene ji pravice izvedbe glasbenih del potom mehanične reprodukcije (glej čl. 1. pogodbe), in sicer: za radio-aparate, gramofone, orkestrione, glasovirje, pianina itd. v mestih: Maribor, Celje, Murska Sobota in Ptuj pavšalno mesečno 20 Din. Za vse druge kraje zvezinega območja (območje Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru) se bo plačevalo mesečno pavšalno 9 Din.
3. Vsa plačila se morajo plačati v gotovini ali potem čeka franko Avtor-Centrali ali v roke njenega z dokazili pooblaščenega zastopnika za prevzemanje plačil, odnosno po navodilu Avtor-Centrale.
Pristojbino je plačati naprej pri podpisu te pogodbe, oziroma na dan njenega podaljšanja.
4. Ta pogodba velja samo za lastnike v točki 1. označenih glasit '1. in samo za javna nescenska (negledališka ali neoderska) izvajanja zaščitenih in po Avtor-Centrali zastopanih muzikalnih del, ki se bodo izvajala v prostorih članov Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru.
5. Vse druge prireditve, katere niso navedene v tej pogodbi, pa bi se vendar prirejale v prostorih članov Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru, mora član imenovane »Zveze« zahtevati od prireditelja, da mu pokaže potrdilo o prijavi prireditve, izdane od pooblaščenega zastopnika Avtor-Centrale. Član »Zveze« je zadostil v pogledu prijave vsem obveznostim, kakor hitro je prijavil prireditev (proizvajanje muzikalnih del) pri svoji pristojni zadrugi, katera mora take prijave nemudoma ali vsaj tedensko skupno sporočiti Zvezi gostilničarskih zadrug v Mariboru. »Zveza« se pa obveže, da bo prijavljala take prijave Avtor-Centrali sumarično vsaj enkrat na teden.
Pristojbine za take prireditve so sledeče:
Pri stalnih javnih prireditvah (dnevnih) največ 50% (petdeset od sto) od državne takse, naznačene v tarif. p. br. 99 a taksnega zakona.
Pri poedinih javnih prireditvah pa se plača cela tar. postavka br. 99 a označenega zakona.
Lastniki nočnih lokalov in .barov plačajo od osebe 0.75 Din.
Lastniki gostiln, restavracij, kavarn ter nočnih lokalov, barov v krajih kopališč, plačajo za čas kopališke sezije takso, ki se bo določila posebej.
Člani »Zveze«, ki so oproščeni plačevanja te takse v smislu zakona o davčnih olajšavah za hotelsko industrijo, plačajo 50 para od osebe in so oproščeni vsakršnih drugih manipulativnih in administrativnih stroškov, katere nosi Avtor-Centrala.
6. Za prenos glasbe brezžično (Radio) iz lokala stranke, je potrebno posebno dovoljenje Avtor-Centrale in če je to izdano, se obveže stranka, da bo javila Avtor-
Centrali točno, koliko je prejela ali plačala za ta prenos.
7. Stranka nima pravice to pogodbo prenesti na tretjo osebo.
8. Stranka se obvezuje, da ne bo dovoljevala brez predhodnega dovoljenja Avtor-Centrale nikomur svirati kompozici' v točki 1. označenih društev. (Glej čl. 5.).
9. Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru se zaveže, da bo pozvala svoje članstvo, da mu to članstvo nemudoma sporoči, kdo od tega Članstva ima v ponodbi omenjene glasbene instrumente.
10. Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru se zaveže, da pošlje vse prijave svojega članstva, katero ima označene glasbene instrumente, Avtor-Centrali za avtorsko pravo, poslovalnica Ljubljana, ki bo na to vsakemu članu »Zveze« poslala ugovor.
11. Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru se zavezuje, da bo priporočala lastnikom onih lokalov, kjer imajo stalno godbo, vpeljavo listkov — kuponov.
12. Avtor-Centrala za avtorska prava se obvezuje, da se bo v vseh sporih obrnila najprvo na »Zvezo« gostilničarskih zadrug v Mariboru, da le ta uredi s svojimi članA mirnim potom eventualno nastale spore in bo šele tedaj, ko do morebitnega sporazuma ne bi prišlo, nastopila sodno pot.
13. Če bi se stranka ne držala določb te pogodbe, ima Avtor-Centrala pravico pogodba vsak čas takoj razveljaviti, o čemer obvesti stranko s priporočenim pismom. Podoba se v takem slučaju tretji dan po predaji priporočenega pisma na pošto smatra za razveljavljeno.
14. Stranka se zaveže, da si ne bo nikdar lastila pravice izpodbijati to pogodbo radi »prikrajšanja nad polovico prave vrednosti«.
15. V vseh sporih radi te pogodbe se podvržeta obe stranki pravo-reku Obraničkog suda Komore za Trgovino, Obrt i Industrijo u Zagrebu, ter se odrekata vsaki pravici priziva.
16. Ta sporazum velja za dobo treh let od dneva podpisa. Ako ne odpove ne ena ne druga stranka ta sporazum tri mesece pred potekom veljavnosti, se smatra spo-
razum še nadalje v veljavi, in sicer za dobo nadaljnih dveh let.
»Avtor-Centrala« se obvezuje, da bo nudila članom Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru tekom veljavnosti te pogodbe vse one ugodnosti, ki jih bo eventuel-no nudila posameznikom ali pa organizacijam gostilničarjev, hotelirjev, kavarnarjev in tem sličnim v ostalih pokrajinah Jugoslavije.
17. Avtor-Centrala se obvezuje, da bo določevala onim strokovnim organizacijam v območju bivše Mariborske oblasti, ki niso člani »Zveze«, tantijeme po najvišji tarifi.
18. Avtor-Centrala se obvezuje staviti članom »Zveze« ves notni materijal, po možnosti brezplačno na razpolago.
V Ljubljani, dne 12. febr. 1931.
Bakarčič, 1. r., direktor Avtor-Centrale za avtorska prava d. d. v Zagrebu.
Tavčar 1. r., zastopnik Avtor-centrale, Ljubljana.
Franc Zemljič 1. r., načelnik Zveze gostilničarskih zadrufr v Mariboru.
Anton Peteln 1. r., zvezni tajnik gostilničarskih zadrug v Mariboru.
To je besedilo pogodbe. V svrho popolnega razumevanja, posebno glede plačevanja in prijavljanja, ki tvorijo bistvene dele te pogodbe, sporočamo sledeče:
Dočim je prejšnja tantijema iz
1.1930. znašala 30 par v mestih in 85 par na deželi za osebo, ter se je pavšalirala sporazumo z »Zvezo«, odnosno njenimi zadrugami, se mora od 12. 2. 1931. dalje plačevati na osnovi državne takse br. 99a, ki se plačuje za posamezne veselice, zabave in druge take prireditve. Kakor vidimo, se te tantijeme niso skoro nič spremenile napram onim iz leta 1930., ker se je običajno v smislu označene pogodbe plačevalo od 7 do 15 Din od vsake prireditve v naših obratih. Da se izognemo vsaki nejasnosti, posebno pri določevanju pavšali-zacije, in da se razbremeni zvezna pisarna vsled pogostega posredovanja, smo na podlagi dolgega razgovora in po študijah različnih predlogov določili kot ,osnovnico za plačevanje teh tantijem označeno takso. Državna taksa za zabave znaša pri prireditvah, kjer se nlačuje vstopnina, 20% od skupnega zneska razprodanih vstopnic. Pri onih prireditvah, kjer je vstop prost in kjer se ljudje zbirajo zaradi zabave, plesne veselice in razvedrila, poslušajoč petje, godbo itd., se določi taksa povprečno za tako prireditev. Davčne uprave pobirajo vsaj v našem okolišu od vsake predstave okroglo 20 Din. Potemtakem morajo naši člani pri stalnih (dnevnih) Javnih prireditvah plačati dnevno ca. 10 Din, pri posameznih (tudi pri onih prireditvah, ki se Izvajajo n. pr. samo Škrat na teden), se mora plačati od vsake pri* reditve v smislu nafte pogodbe cela državna taksa tar. p. br. 99 a, t. j. ca. 29 Din. Za izvajanje glasbenih del potom mehanične reprodukcije, n. pr. gramofona, radio, orkestriona itd. (glej točko 2. pogodbe), se plača v mestih Maribor, Celje, Murska Sobota, Ptuj pavšalno mesečno 20 Din. V vseh drugih krajih našega območja pa mesečno pavialno 9 Din. Sedaj je, mislimo, vsebina pogodbe, kar se tiče glede plačevanja, popolnoma jasna. Pri prijavah smo dosegli tudi izredno ugodnost, ker lahko gostilničar, odnosno naš član priredi prireditve vsak čas, ne da bi zaprosil predhodno Avtor-Centra-lo za dovoljenje, ker velja prijava kot zadostna tudi tedaj, če jo prijavi svoji pristojni zadrugi ali pa neposredno pri »Zvezi« v Mariboru. Zadevno dobijo zadruge še posebna navodila, kako jim je postopati v takih slučajih.
Mislili smo (kakor že v pogodbi leta 1930) tudi naposledice in sitnosti kakega spora, ki bi se kaj lahko pojavil med Avtor-Centralo in našim članom. Vsled tega lahko danes Izjavljamo, da ni bil niti en član naše zveze do sedaj prega-
njan po advokatih ali celo po sodnijah, čeprav so padale v raličnih krajih naše države ogromne kazni in so imeli gostilničarji tudi precej posla in še več stroškov z različnimi advokati. Vsak spor tedaj, ki bi se pojavil med našim članom in pa_ med Avtor-Centralo se mora prijaviti zvezni upravi v Mariboru, da poskuša mirnim potom doseči ugodno rešitev. Šele v tem slučaju, če bi tudi posredovanje zveze ne koristilo, bi se smel naš član preganjati potom advokatov in sodnijskih oblastev.
Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru pa je sprejela radi popolno soglasnega delovanja z Av-tor-Centralo tudi obvezo, da bo prijavila Avtor-Centrali imena onih članov, ki imajo v svojih lokalih gramofone, radio, orkestri-one^klavirje itd. Zato prosimo zadružna načelstva, zadružne odbornike, zaupnike zadrug in vse člane naše zveze, da brezpogojno in nemudoma prijavijo zvezi omenjene instrumente. Opozarjamo jih na izvanredno stroga določila zakona, ker se lahko vsakdo, kdor vedoma prekrši avtorsko pravico kaznuje od 1000 do 00.000 Din ali pa celo z zaporom od 1 meseca do 0 mesecev. Seveda to je le v denarju označena odškodnina, prišteti pa morate k tem denarnim kaznim še različne odvetniške in sod* nijske stroške (kolkovine, takse). Tedaj je v lastnem interesu vsakega našega člana, da se najtoč-neje drži besedila razglašene pogodbe, ker odklanja v vsakem nasprotnem slučaju zvezna uprava sleherno odgovornost. Pri tem prosimo za pomoč vsa zadružna načelstva, vse zadružne odbornike, vse zadružne zaupnike in vse člane, da opozarjajo one, ki ne čita-jo te pogodbe, ali ki ne vidijo nobene opasnosti, na izvanredna stroga določila zakona o zaščiti avtorskih pravic in pa na določila pogodbe.
H koncu moramo omeniti, da je nam bilo pri sestavljanju te pogodbe delo jako olajšano, ker smo našli pri našem sorojaku g. Tavčar Cirilu v Ljubljani popolno razumevanje in se je nam ugodilo kolikor je bila nač dana možnost. Omeniti moramo tudi Avtor-Centralo v Zagrebu, ki je konečno vendarle uvidela težke gospodarske prilike v naši pokrajini in da je pokazala pri razpravah veliko popustlijvost. Seveda se je računalo tudi z našim postopanjem, ker smo iskali vedno le ugodno kompromisno rešitev tega težkega vprašanja, ki ni nastal morda iz lastnega nagiba naše države, temveč zgolj vsled tega, ker je naša država mednarodno obvezana v takozvanih Bernskih konvencijah zaščititi z zakonom avtorske pravice.
S tem je pojasnfena ponodba in od visi L od samega članstva ali bo pogodba nudila ono korist, katero smo imeli pred očmi ali ne. Zatorej prijavljajte v lastnem interesu vse prireditve, vse instrumente (gramofon, radio lt^L, glej točko 2. pogodbeV ker so zaupniki Avtor-Centrale raztreseni do mestih, trgih ln veMh krajih In bi tudi brez Vaše prijave naznanili glasbeno prireditev Avtor-Centra-UL V takem slučaju bi Avtor-Centrala ne vpoStevala pri odmeri takse določila nafie pogodbe, temveč M sigurno povečala tarifo. Opozarjamo Vas Be na to, da zahtevate od vašega kapelnika, da igra le one glasbene komade, ki so za-Kčitenl po Avtor-Centrall d. d. v Zagreb«.
Brez frtve ni uspeha.
Narte Velikonja:
Par misli k goslllnlčarslm
Naj ponovim, ikar sem že rekel pri zaključku prvega gostilničarskega tečaja v Mariboru: »Nobena ruda, niti zlato, niti srebro, ne pomeni nič za narodno gospodarstvo, če nimamo sposobnega aparata, strokovnjakov in veščakov, ki bi mogli te naravne zaklade
dvigniti. Prav tako nam bo nemogoče izkoristiti vse lepote naše ožje domovine, ako nimamo usposobljenega, vsestransko naobra-ženega gostilničarskega in hotelskega osobja.«
Če v kateri narodno-gospodarski veji velja izrek, da »gre ljubezen skozi želodec«, to velja gotovo pri tujskem prometu. Zato je po mojem mnenju radi inozemske kon-kuience nujno in neodložljivo, da dvignemo strokovno znanje našega gostilničarskega osobja. Še tako lep slap, še tako lepo jezero, še tako ugodna solnčna lega kraja, še tako svež zrak nam v smislu pravega tujskega prometa nič ne pomagajo, če nima gost pri svojem obisku primerne ugodnosti in predvsem, če nima primer-hrane. in primernega prenočišča. Časi, ko so taki poletni gosti bili zadovoljni z najpreprostej-sim ležiščem, ko so se še naslajali na praromantiki umazanih dvorišč, so za nami. Resnica je, da smo za sosedi v tem pogledu zelo zaostali, saj sosedje že neumorno ^es čas po vojni delujejo za po-vzdigo svoje strokovne izobrazbe. Ce pomislimo samo, da je avstrijska državna zveza gostilničarskih zadružnih zvez priredila od leta 1924. dalje že pet strokovnih zelo dragocenih in uspelih razstav in sicer v Linzu, Salzburgu, Grazu, Innsbrucku in zopet v Linzu, da se tam neumorno dela za povzdi-go izobrazbe gostilničarskega osobja, da se je pod tem gibanjem razvila živahna tehnična industrija, ki naj služi gostilničarski obrti m tujskemu prometu, potem vidimo šele, kako nekonkurenčna spričo teh dejstev je na splošno naša predvsem podeželska gostilna. Izjeme tega pravila tudi imamo in naj bi to bili svetli zgledi vsem. Koliko pa imamo obratov, o katerih velja še zmeraj stara zbadljica, da se pač z vsemi silami potrudijo, da iz vsega najboljšega, kar imajo na razpolago, pripravijo kolikor mogoče slabo. Zato je po mojem mnenju treba go-stilničarstvu vcepiti zavest, da mora neobhodno misliti na izpopolnitev strokovne izobrazbe.
Gostilničarstvu je dalje treba, da se zave, da je -eden glavnih stebrov tujskega prometa in da mora radi tega v svoje obrate uvesti skrajno racijonalizacijo, če hoče, da bo moglo konkurirati z inozemstvom. Inozemski obrati namreč zdaj še trpijo pod amortizacijo svojih investicij. Na drugi strani pa pri nas tujski promet še vedno raste. Zadovoljivo je tudi dejstvo, da so v agrarni državi surovine, živila in pijača, cenejše nego v industrijskih državah, toda to bi pač moralo biti v vzpodbudo, da se oba, producent (poljedelec) in preprodajalec (gostilničar) okoristita. Dokler je dana možnost, da je v naših krajih postrežba gostu cenejša nego v inozemstvu, si mora gostilničarstvo ustvariti podlago, da bo moglo sprejeti konkurenčni boj^ ko bodo cene v inozemstvu enake našim in ko ibo zaradi tega začela pri nas padati porast tujskega prometa. V najbližji bodočnosti se sicer, kakor vse kaže, tega ni bati, vendar modri zagraja vodo, preden mu (poplavi (polje. Zainteresi-ranje lokalnih činiteljev za po-vzdigo tujskega prometa v kraju Jei predvsem stvar gostilničarja. Da male krčme, ki točijo slabo pijačo in ki ne morejo nuditi nobene postrežbe, ne pomenijo za narodno gospodarstvo drugega kakor izgubo, ker v njih naše ljudstvo samo zapravlja svoj težko prislu-ženi groš, mi 'bo vsak pritrdil. Mnenja sem pa, da take krčmice tudi za gostilničarski etan ne pomenijo nobenega častnega lista cer bi bila v tem oziru potrebna temeljita remedura. Ne beznica, temveč gostilna, ki more nuditi domačemu in inozemskemu gostu postrežljivo udobnost, bi morala biti cilj naše gostilničarske obrti.
V zgodovini našega naroda je imela gostilna važno kulturno nalogo, kajti ona je bila v početku tudi nekaka informacijska ustanova še v časih, ko so naši bro-
darji, odnosno naši vozataji s pari zarji iskali pri njej zatočišče ter obveščali prebivalstvo o tem in onem v tujini. Narodno-zavedni gostilničar je budil narodno zavest med svojo okolico, kakor je pomenil na drugi strani narodno-nezaveden, odnosno celo sovražen gostilničar veliko izgubo za narodnojtrdbujenje. V bodočnosti ima poleg teh mimogrede očrtanih nalog gostilna važno propagandno nalogo za ugled našega naroda pri drugih narodih. Po lasu v jedi, po živalci v postelji v gostilni se sodi snažnost naroda in tujcu ne pride na misel, da bi stopil t zasebno hišo, ker sklepa, da je pač gostilna, kar se gospodinjstva tiče, višek dotičnega kraja. Po pozdravu, po načinu serviranja v gostilni bo sklepal gost o oliki dotičnega kraja, po preklinjevanju domačih gostov v gostilni in zadržanju gostilničarja proti tem razvadam bo sklepal o srčni kulturi naroda itd. itd.
Vse to so resnice, ki jih dobro vemo, vendar pa mislim, da je treba to kratko naznačiti, da si jih spet pokličemo v spomin.
Da je strokovna literatura, ki je pri drugih narodih dosegla že velik razmah, za izobrazbo stanu, za informacije v stroki neobhodno potrebna, to poudarjate že sami s tem, da ste svoja strokovna lista združili.
Ker bo gotovo kdo rekel, da vsaka novost velja nekaj denarja, bi pripomnil, da je treba najprej začeti s stvarmi, ki nič ali malo stanejo, n. pr.: snažnost je zelo poceni, okusno prirejena gostilničarska soba velja prav malo, mesto neokusnih, po židovskih agentih vsiljenih in ponujanih slik naj se obesijo slike domačih krajev, kar bi mnogo manj veljalo. Varčevati z metlo ne kaže v tej stroki. Primerna izobrazba se vedno ren-tira, kajti le izobražena kuharica zna varčevati z materijalom, le izobražena sobarica ve, kako se varčno ravna s perilom itd. Ta razvoj bo dotičniku sam kazal naprej in sam bo najbolje videl, kaj mu je še v hiši potrebno, da izpopolni svoj aparat. Umni kletar bo iz našega vina, ki ga sedaj daje za sramotno ceno, umel ustvariti vino boljše vrste, znal ga bo primerno ponuditi gostu, ki bo ves vesel, da more uživati tako nepričakovano dobro kapljico. Vse to so stvari, na katere bo moral naš gostilničar v bodoče resno misliti, če bo hotel obstati in obenem doprinesti tudi nekaj k občnemu narodnemu blagostanju.
tlsfota in dobra postrežba v Vanih obratih |e najboljša Vaša reklama!
Kal M moral vsak gosfllnlCor znali? Novi zimski zakon.
(Veterinarski nadsvetnik Hinter-lechner, Maribor.)
2. nadaljevanj«.
Po Mozesovi postavi je bilo prepovedano poleg uživanja tudi samo dotikanje nečistega mesa. —
V III. knjigi, pogl. 11., vrsta 25. čitamo: »Kdor se dotakne nečistega mesa, ostani nečist do večera.«
V III. knjigi, 7. poglavje, 17. vrsta odreja: »Kar pa preostane od darovanega mesa do tretjega dne, naj se v ognju sežge.« V V. knjigi, poglavje 14., vrsta 21. prepoveduje: »Vi ne smete mrhovine (tu misli nečiste živali) uživati, tujcu v tvoji hiši (v originalu se glasi v vratih) jo le daj, naj jo j6; ali je prodaj tujcu; kajti sveto ljudstvo si ti, Jehovi, tvojemu Bogu. Ti ne smeš kozliča kuhati v mleku njegove matere.« Ta prepoved je že omenjena v Mozesovi postavi
II.	knjiga, 23. poglavje, 19. vrsta: »Prvo od prvencev (orvorojencev) tvojega nolja (očividno misli gospodarstva) prinesi v hišo Jehove, tvojega Boga. Ne kuhaj kozliča v mleku njegove matere.«
Nezrelo (negodno) je bilo meso mladih telet in jagnjet, ki še niso
SToit h svojimi Gostilničarji in havarnarjl, pozor! sfoji k svonm
m “'““"S namlmo In sortiran« mo
iz vseh vinogradnih krajev pri
FRANJO CAJNKO
veletrgovina z vinom v SLOVENJGRADCU
Lastni vinogradi Razna odlikovanja Vzorno kletarstvo
Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst L Viško črno dalmatinsko vino za zdravila
Zajamčena solidna in točna postrežba — Ceniki na razpolago Zelo ugodni plačilni pogoji
bila stara sedem dni. Glasi se namreč zapoved 'Mozes, II. knjiga, pogl. 22., vrsta 29.: »Ne odla-Saj s prvim sadežem žetve in vinskega branja, prvorojenca moraš meni dati.« In v 30. vrsti predpisuje: »Tako delaj s svojimi bikeci in ovcami: Sedem dni naj ostanejo pri svoji materi, osmi dan jih daj meni.« V 31. vrsti istega poglavja pa nadaljuje:	»In sveto
ljudstvo mi bodite, zato nikar ne uživajte mesa, katero je raztrgano na polju, vrzite ga psom.« —
Prepovedano je bilo surovo meso, dovoljeno pa pečeno ali kuhano. Prepoved je veljala tudi za uživanje masti in krvi, ker pisano je (Mozes III., 7. poglavje, vrste
25.,	26., 27.): ... »Kajti vsak, ki uživa mast živali, od katere se Jehovi daruje; tacega, ki jo uživa, je izrebiti (pokončati) iz naroda. In nikake krvi ne uživajte v vaših bivališčih, bodisi od ptiča ali štirinogate živali. Vsacega, ki kje jč kri, je iztrebiti iz svojega naroda.«
Ti predpisi se nam zde morda za prvi trenutek nedoumni, morda kruti ali smešni; vendar so za takratne razmere povsem utemeljeni in globoko zamišljeni, kar bom skušal v kasnejšem članku dokazati, oziroma pojasniti.
Iz prvih stoletij po Kr. roj., v ta-kozvani talmudski dobi, imamo še druge predpise o načinu ogleda klavnih živali in mesa. Talmud, t. j. zbirka predpisov in dostavkov, sestavljena od rabincev (judovski duhovniki) v prvih stoletjih po Kr. rojstvu, urejuje ogled in klanje klavnih živali, ter zahteva od oglednika znanje onih bolezni, ki izključujejo uživanje mesa. Pri vsakem zakolu se je morala pregledati vsa drobovina. Ti predpisi se pri pravovernih Judih še danes z vso natančnostjo in vestnostjo izvajajo. Samo meso zdravih živali, pri katerih je bila drobovina nespremenjena, ki ni bila onesnažena (pokrita) z izcedki (eksudati) ali raztrgana in ki ni bila priraščena, se sme smatrati kot »k o s c h e r« (= dovoljeno). Žival, ki je bolna in ki kaže bolezenske znake, pa bodisi tudi samo prelom kosti je »traife« (= nečista). Uživanje takega mesa je prepovedano po judovskih obredih.
Seveda so se sčasoma nazori tudi pri Judih spremenili. — Ker ni meso radi vsake bolezni in napake neužitno in zdravju škodljivo, so kmalu določili, da je samo ona žival »traife«, ki je bolehala na bolezni, vsled katere ne bi mogla živeti preko 12 mesecev. Nato so določili točneje take bolezni, bilo jih je 18. Število so kasneje zvišali na 70 in črez. — Da je taka tal-mudska mesna higijena nezadostna in svojemu namenu ne zadostuje, če upoštevanmo, da klavci, oz. ogledniki-duhovniki niso bili strokovno naobraženi živino-zdravniki, je očividno. Vzlic vsem nepopolnostim in nedostatkom pa je bil židovski pravilnik za ogled klavnih živali in mesa mnogo stoletij najboljši na celem svetu. Pri
Rimljanih
so vršili tržno nadzorstvo, t. j. me-sogledstvo kurulski edili (plemenitaši). Skrbeti so morali za ceneno in zdravo tečno blago (živila). Pokvarjeno in neužitno meso in druga živila so zmetali v reko Tiber.
Vsako darovalno tele je moralo biti brez napake. Godno in za daritev sposobno je postalo v 30. dnevu starosti (Plimus V. 39.).
Varro II. 5. zahteva, da se bikeci režejo (kastrirajo) v nežni starosti, čim preje tem bolje. Pri tem pravilno pripominja: — »Kajti meso postane kasneje trdo in neporabno.« Za darovalno službo je bila ovca kakor pri Judih in Grkih tudi pri Rimljanih najbolj priljubljena.
V ta namen je morala biti po Pliniju ovca brez napake in najmanj 6 dni stara. Manjše so bile tako v Italiji, kakor v Grčiji še nezrele in negodne za daritev.
Svinjsko meso je bilo pri Rimljanih najbolj priljubljeno in v čislih. — Gnjati, klobase in po-vojeno meso so v velikih množinah uvažali iz Galije (Francoske), Germanije (Nemčije) in Hispanije (Španske). Vsled velikega konsu-ma svinjetine je nastala nekoč draginja. Na ljudsko prošnjo je izdal cesar Severus odredbo: »... nihče ne sme zaklati doječe (plemenske) svinje ali ziznega prašička (Milchfeckel).« Odlok je ugodno učinkoval. Svinje so se zopet zaredile, meso je v ceni padlo. — Rimljani so bili veliki gurmani ali dobrojedci. V Rimu so že izdelovali različne klobase, n. pr. pečenice (botuli, Bratwiirste), ki so jih pražili na ognjišču. Toma-cina so bile naše jetrne klobase. Hillas so odgovarjale našim salfa-ladam ali ekstra-klobasam. Inei-sia so predstavljale neke narezane klobase (Schnittvviirste), ličile so naši salami. Tudi konzerviranje mesa so Rimljani že poznali. Najbolj razširjeno je bilo nasola-nje (Einpockln).
Opomba: V listu 11. stran 3. stolpec 3. je popraviti tiskovno pogreško. Nadomestiti je besedo uniterije z besedo misterije.
Vidi »Gostilničarski list« štev. 10 in 11 iz leta 1930.
(Dalje prih.)
Prosimo, da nam pošliete slihe Vaših gostiln in notra-njosli gostilniSKih soh.
Ohčni zhor zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru.
Dne 29. januarja 1931 se je vršil redni letni občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru ob 10. uri predpoldne v hotelu »Orel« z naslednjim dnevnim redom:
Otvoritev občnega zbora, čita-nje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo načelstva, poročilo tajništva, obračun za poslovno’ leto 1930, proračun za leto 1931, volitev zveznega ožjega odbora, iz-premeba pravil in slučajnosti. — Občnega zbora so se udeležili kot gostje: g. Velikonja Narte, ravnatelj Tujsko-prometnega sosveta, v imenu kr. banske uprave, g. dr.
I.	Pretnar, obrtni referent TOI, g. Ig. Založnik, obrtno-zadružni nadzornik v Mariboru, v imenu časopisja g. Špindler, urednik »Jutra«, in gg. Lobenwein Anton ter Bruderman Alojz kot odposlanca gostilničarjev iz sodnega okraja Marenberg. Po verifikaciji pooblastil se je ugotovilo, da je prisotnih 71 delegatov, ki zastopajo 19 zadrug. Po tej ugotovitvi je g. načelnik Franc Zemljič objavil sklepčnost zbora, pozdravil navedene goste in predlagal, da se iz zbora pošlje N. Vel. kralju sledeči brzojav:
Njeg. Veličanstvu kralju Jugoslavije, Zagreb.
»Gostilničarji iz bivše mariborske oblasti združeni v Zvezi gostilničarskih zadrug v Mariboru se Vam klanjajo in Vam iz da-današnjega letnega zborovanja izražajo svojo neomejeno udanost in Vam želijo srečo in zdravje v do-
brobit celega Jugoslovanskega naroda.«
Prečitanje te brzojavke so navzoči odposlanci sprejeli z velikim navdušenjem. Istočasno so se odposlale tudi brzojavke na g. ministrskega predsednika, g. ministra za trgovino in industrijo, na g. bana Dravske banovine, kakor tudi g. pomočnika bana dr. Pirkmajer. Nato se je zvezni načelnik g. Zemljič spomnil umrlih članov zveze, katerih spomin so navzoči počastili s trikratno »Slavo«.
Nato je povzel besedo zastopnik kr. banske uprave g. Narte Velikonja in je v kratkih jedrnatih besedah orisal delovanje Tujsko-prometnega sosveta, ki stremi po-jačati v naših krajih tujski promet. Poudaril je posebno zanimanje kr. banske uprave, s katerim sledi izvanredno živahnemu in smotrnemu delovanju Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru. Kot darilo za plodonosno delovanje naše organizacije prinaša razveseljivo vest, da se je kr. banska uprava odločila otvoriti v območju naše Zveze hotelirsko srednjo šo-
lo.	Želi najožjega sodelovanja Tujsko-prometnega sosveta z zvezno organizacijo, kakor tudi obilo uspehov v tek. poslovnem letu.
Za zastopnikom banske uprave je nodal g. dr. I. Pretnar, obrtni referent TOI v dobro zasnovanem govoru temeljito poročilo o delovanju zbornice TOI za povzdigo obrtniškega stanu Dravske banovine. Obenem je izrazil v imenu zbornice popolno priznanje za delovanje Zveze, ki je posvečala v preteklem letu posebno važnost strokovni izobrazbi svojega članstva, ter je obljubil vsestransko gmotno in moralno podporo.
Temu pozdravu je sledil še pozdrav obrtno-zadružnega nadzornika g. Ig. Založnika, v katerem je povdarjal, da je imel priliko sodelovati pri vseh dosedanjih zveznih občnih zborih in da z zadoščenjem ugotavlja, da se je zveza od leta do leta izpopolnjevala in je lahko danes ponosna na sloves najpopolnejše in najboljše strokovne organizacije v državi. Vkljub mnogim notranjim in zunajim oviram tako materijalnega, kakor osebnega značaja si je utrdila sebi ugled in veljavo pri oblastvih in drugih javnih činiteljih, gostilničarski stroki pa spoštovanje, samozavest in stanovski ponos s kakršnim se zamore ponašati le redko katera stroka. Priznati se mora tudi to, da je zveza z velikopoteznimi in širokogrudno zasnovanimi akcijami dosegla uspehe neprecenljive vrednosti za celotno gostilničarsko stroko v državi in dala tudi oblastvom povod za ukrepe, ki pridejo temu stanu v obče, bodisi neposredno ali po-sred v korist. Iskreno želi, da bi o priliki letošnje proslave zvezne desetletnice bilo v zvezi zbrano vse, kar strokovno in teritorij alno spada v zvezo.
Žal, da poročila načelstva in tajništva ne moremo objaviti v celoti radi preobsežnosti, pač pa upamo. da bomo v vsaki številki priobčevali posamezne dele teh poročil, da seznanimo z njimi naše članstvo. Pri tajniškem poročilu bi bilo omeniti posebno to, da je
zveza eliminirala vsa nesporazum-ljenja, ki so slabo vplivala dosleji na ugled zveze, ter si je s tako smo.trenim delovanjem pridobila posebno pri oblasteh in drugih javnih korporacijah jako dober glas. Povdaril je nadalje v podrobnosti materijal, katerega je zveza tekom leta obdelovala in je bilo predvsem omeniti stremljenje po omejitvi vinotočev in točilnic, odprava pavšalizacije mezdnih razredov pri bolniškem zavarovanju, sporazum z Avtor-centralo, odprava trošarinskih regstrov, zatroša-rinjenje vina od v promet stavljenih količin, znižanje državne trošarine, povrnitev razlike na banovinsko trošarino in še mnogo drugih stvari. Tajniško poročilo, ki je trajalo preko ene ure, se je moralo prekiniti za pol ure. Iz tajniškega poročila pa posnemamo tudi izvanredno intenzivno delovanje na izpopolnitvi strokovne izobrazbe svojega članstva. Zveza gostilničarskih zadrug je obdržala krasno uspela gostilničarska-gospodinjska tečaja, katera pa nikakor nista mogla sprejeti vso prijavljenke, med katerih so bile nekatere tudi izven območja zveze in nekatere celo iz drugih banovin. Zveza pa namerava v 1.1931 razširiti svoj program glede no-speševanja strokovne izobrazbe in priredi v to svrho v mesecu februarju kletarske in servirne tečaje. S posebno pažnjo je bil v tajniškem poročilu obravnavan tujski promet. V to svrho ie zveza stalno v najožjem stiku s Tujsko-promet-metnim sosvetom Dravske banovine, kakor z vsferni v poštev prihajajočimi tujsko-prometnimi organizacijami. Zveza gostilničarskih zadrug je vedno in bo še nadalje zahtevala, da se naj izpopolnijo naše podeželske gostilne in usposobijo za sprejem tujskega prometa. Iz naše gostilne se naj razvije naša bodoča hotelska industrija, ker le taka industrija bi imela pri svojem razvoju zdravo podlago. V poročilu se je posebno omenil zakon o davčnih in carinskih olajšavah za hotelsko industrijo, ki favorizira le bodoča podjetja, dočiim ne daje obstoječim v krizi se nahajajočim obratom nikake ugodnosti. Obravnaval se je tudi obrtni zakon, predvsem one točke, ki so za našo obrt od važnosti.
Iz internega delovanja zveze povzamemo, da je štela zveza 23 gostilničarskih zadrug z 2123 člani. Od teh jih živi v mestih in trgih 287 članov. Od vsega članstva ima 1340 moških oseb in 750 ženskih oseb točilne pravice, dočim odpade preostanek na pravne osebe. Zvezna pisarna je obravnavala 3600 dopisov in izdala še 34 okrožnic na vse zadruge. Zvezna uprava je po svojih delegatih 12 krat v preteklem letu intervenirala pri g. banu in g. podbanu, 3krat v ministrstvih v Beogradu. Zvezno tajništvo se je udeležilo 21 zadružnih občnih zborov, ter je prisostvovalo v 10 slučajih različnim sejam ostalih gospodarskih organizacij. Zveza gostilničarskih zadrug je tudi član Predstavništva gospodarskih korporacij v Mariboru. Zvezni ožji odbor je imel 13 sej, dvakrat pa je sklepal zvezna širši odbor. II koncu je treba iz tajniškega poročila posneti še to, da se namerava v
tekočem letu oživotvoriti za celo Dravsko banovino mladinsko stanovsko društvo »Mladi gostilničar«. Istotako namerava Zveza gostilničarskih zadrug prirediti v letu 1930 skupni poučni izlet na Tirolsko, Predarlsko, Salzburško, da si članstvo ogleda vzorno urejene podeželske gostilne, kakor tudi različne ustanove tamošnjih gostilničarskih organizacij. Kakor
Obračun za poslovno leta 1930.
je razvidno, je bilo tajniško poročilo, katerega bomo objavili, izčrpno podano in je obsegalo vse zadeve, ki so količkaj važne za našo obrt.
Po polurnem odmoru se je nadaljevalo z dnevnim redom, in si-ser se je obravnaval od točke do točke obračun, katerega podajamo članstvu v celoti na znanje.
Dohodki :
Prenos salda z dne 31. decembra 1929 Članarina včlanjenih zadrug	.	.
Oglasi v »Gostilničarskem listu« . . Posojilo pri zadr. gostiln. Maribor Dvig pri Poštni hranilnici, Ljubljana
Prispevek za telefon....................
Prispevek za bolniško zavarovanje
Prispevek za ostalo.....................
Pokojninsko zavarovanje.................
Potni stroški ..........................
Podpore gostiln, gosp. tečaju .... Podpore »Gostilničarskemu listu« . . Naročnina »Gostilničarskega lista« Vrnjene znamke od gostiln, gosp. tečaja Kavcije II. gostiln, gosp. tečaja . .
Razno ..................................
Tiskovine ..............................
785.— 1.091.33 860.10
3.015.07
93.914,—
40.829,—
5.362.70
84.785.44
2.736.43
1.267.—
3.251.—
5.000.—
2.000.—
1.587.66
3.095.—
7.000.—
210.—
104.—
900.—
4.682.66
248.057.30
Izdatki:
Pisarna:
Najemnina ...............................
Telefon in brzojav.......................
Pisarniške potrebščine ..................
Razsvetljava, kurjava, čiščenje . . . .
Poštnina in kolki........................
Gostilničarski list:
Tisk ....................................
Provizija nabiralcem oglasov.............
Uradništvo :
Redne plače..............................
Nagrade .................................
TJslužbenski davek.......................
Bol. in pokoj, zavarovanje...............
Vloge v Poštno hranilnico, Ljubljana . . . Prispevka za predstavništvo gosp. korp. . Prispevki za gost. gosp. teč. nakazane podpore
Vrnjeno posojilo.............................
Potni stroški................................
Predujmi za potne stroške kontrol, vinotočev .
Razno .	. i.............................
Tiskovine	..................
Saldo .......................................
3.700.—
3.419.—
2.546.60
1.406.—
2.150.07
39.703.—
10.978.77
37.000.—
4.100.—
595.—
4.589.60
300.—
15.150.—
13.221.67
50.681.77
46
89
15
19
2.797.35
595.—
.284.60
.098.91
.450.— .878.40 .598.30 510.t—■*
.392.35
941.30
248.057.30
Obračun, katerega je utemeljeval zvezni tajnik, je pokazal posebno pri izdatkih veliko nazadovanje, in sicer se vidi iz seznama, da so se posebno postavke glede najemnine, pisarniških potrebščin.
glede tiska in glede potnih stroškov napram letu 1929 izvanredno znižale, kar mislimo, da v dovolj-ni meri priča o največji štedljivo-sti zvezne uprave.
Izdatki.
Leta 1929
Najemnina	10.500.—
Telefon in brzojav	2.972.78
Pisarniške potrebščine	3.752.—
Razsvetlj., kurjava in	čišč. 2.325 —
Poštnina in kol.	2.142.—
Tisk	48.273.50
Provizija	15.528.50
Uradništvo	46.700.30
Potni stroški	32.935.50
Ko je še g. Poderžaj Franc, računski preglednik ugotovil, da sta z g. Korže Ivanom pregledala blagajniške knjige in da sta ugotovila največjo točnost in red, se je obračun vzel z velikim odobravanjem na znanje.
Prešlo se je nato k razpravi proračuna, katerega je ponovno utemeljeval zvezni tajnik g. Peteln, meneč, da odgovarja proračun stvarnim potrebam in da je predvidena zvezna članarina v iznosu Din 48.— za člana. Posebno pozornost je vzbudila postavka Din 10.000.— za prirejanje tečajev ln splošno za pospeševanje strokovne izobrazbe članstva. Na opazko g. Petschucha, da je v proračunu postavljena tudi postavka »Zaostala plačila zvezne članarine Din 19.713.50« in da postoji mogočnost, da se ne bo mogla vsft zvezna članarina iztirjati, je priporočal, naj se raje doda k predlagani članarini še 2 Din, tako da ee zaokroži članarina za člana v letu 1931 na Din 50.— letno. Po pripombi g. Berliča Joško, da uvidi s kakimi težkočami se mora zvezna uprava boriti in da odvisi takorekoč vse delo le od razpolož-
Leta 1930
3.700.—
2.634,—
505.60
1.651.79
2.046.30
37.576.30 10.978.77 46.284.60
17.186.30
Se je manj porabilo 1.1930. 6.800.— 338.78 3.246.40 673.21* 95.03
10.697.20 4.549.73
415.70
15.749.20
Ijivih denarnih sredstev, je priporočal osvojitev predloga g. Petschucha iz Celja. Predlog je bil z vsemi glasovi sprejet. Zvezni tajnik je nadalje poročal tudi o fuziji strokovnih listov v 1 strokovni list za celo Dravsko banovino pod imenom »Gostilničarski vestnik«; omenil je, da se je postavka za list znižala za več kot 10.000 Din ne dahi list trpel všled tega. Skrajšati so se pač morale dolgovezno-sti posameznih -poročil o občnih zborih in se je v večji meri posvečalo le strokovnemu vprašanju, dočim je posamezna številka lista stala preje 1 Din, se bodo stroški zveznega tiska znižali po obstoječi kalkulaciji za 60 para pri izvodu. Ker se opaža, da je vrlo težko pobirati v današnji gospodarski krizi oglase v oni višini, kakor prejšnja leta, ko še ni obstojalo gospodarsko mrtvilo, se je v proračun vnesla tudi postavka »Dotacija Gostilničarskemu vestniku« v iznosu 10.000 Din, ki naj krije event. izgubo. Vsaka zveza parti-cipira namreč po številu svojega članstva na izgubi in dobičku, ter se bo zaradi tega vodilo posebno knjigovodstvo.
Proračun za poslovno leto 1931.
Dohodki:
Preostala gotovina glasom obračuna z dne 31. 12. 1930
Zaostalo plačilo oglasov..............................
Zaostalo plačilo Zvezne članarine.....................
Zvezna članarina za 2100 članov po 50 Din ....
3.161.65
17.856.—
19.713.50
105.000.—
145.731.11
Izdatki:
Pisarna:
Najemnina.......................
Telefon .........................
Pisarniške potrebščine .... Razsvetljava, kurjava, čiščenje
Knjige in časopisi..............
Poštnina in kolki...............
6.000,
2.000,
2.500,
1.500,
1.500, 2.200,
Plače in nagrade:
Tajniška plača..................................
Pomožno uradništvo..............................
Novoletna nagrada...............................
Potni stroški.....................................
Dotacija za Gostilničarski vestnik 1931	.	.	.
Za pospeševanje strokovne izobrazbe članstva,
nje tečajev.....................................
Nagrada načelniku za leto 1931....................
Za poravnavo pasiva za leto 1930	...........
Nepredvideni izdatki..............................
34.000,
18.000, 3.000,
prirej a-
15.700,—
55.000,—
18.000.— 10.000.—
10.000.—
10.000.—
12.416.19
14.614.99
145.731.18
Proračun je bil. kakor smo navedli že zgoraj, odobren soglasno. Pri volitvah, ki so se morale vršiti radi poteka predpisane funkcijske dobe za zvezni ožji odbor, so se izvršile v največjem soglasju. Na predlog g. Oseta, da se izvoli ponovno g. Zemljič Franc za zveznega na elnika, ki je bil z velikim ploskanjem in navdušenjem sprejet. Za podnačelnika je bil nadalje izvoljen dosedanji zvezni podpredsednik g. Holc Matija, načelnik zadruge gostilničarjev v Pobrežju. Na predlog er. Berlič Joško iz Ptuja se je predložila in izvolila sledeča kandidatna lista in sicer:
I. g. Berlič Joško, zadružni odbornik, Ptuj;
II. g. Drago Bernardi, zadružni načelnik iz Celja;
III. g. Herman Posti, zadružni odbornik iz Bistrice pri Limbušu;
IV. g Srečko Robič, gostilničar iz Limbuša;
V. g. Serec Josip, kavarnar iz Maribora;
VI. g. Trinko Peter, zadružni odbornik iz Razvanja.
Njihovim namestnikom so se izvolili tudi soglasno sledeči:
I. g. Apton Emeršič, zadružni odbornik, Maribor;
II. g. Kostanjšek, gostilničar, Sv. Martin pri Vurbergu;
III. g. Franc Mohorič, zadružni načelnik, Ptuj;
IV. g. Josip Mulej, gostilničar iz Ruš pri Mariboru;
V. g. Franc Petschuch, zadružni odbornik iz Celja;
Jubilej uglednega tovariša.
Gospod Fran Krapeš, kavarnar in restavrater v »Zvezdi« v Ljubljani, je praznoval dne 8. januarja t. 1. 401etnico, odkar je o tvoril, v Ljubljani prvo slovensko kavarno. Razumljivo je, da je ta jubilej posebne vrednosti, ker dokazuje dolgotrajno in uspešno delovanje obrtnika, ki se je moral boriti proti zaprekam vsakršne vrste. Slavljenec je bil rojen 1. januarja 1854, v Dol. Otlici na Goriškem. Kot 10-letni deček je odšel v Gradec učit se obrti s prva mizarstva, nato čevljarstva. Z 19 leti se jo vrnil v Ljubljano kot čevljarski .pomočnik in je leta 1886. otvoril trgovino s čevlji.
Podjetni g. Krapeš je kmalu u-videl, da je za prebujajoči se slovenski živelj čitalnica premajhno družabno zbirališče. Radi tega se je odločil otvoriti slovensko kavarno v Ljubljani in sicer na Jurčičevem trgu, katero je pozneje preselil na Kongresni trg. Tu je postala Narodna kavarna, zbirališče narodnih Ljubljančanov. Bil, je izvanredno vnet društveni delavec in je sodeloval pri vseli društvih. Tako je deloval g. Fran Krapeš do preobrata. Po polomu bivše monarhije se je preselil g. Krapeš v Kazino, ki jo je z ogromnimi denarnimi žrtvami moderniziral in tako dal občinstvu naj-
VI. g. Povodnik Josip, zadružni podnačelnik iz Maribora.
Preglednikom računa sta bila soglasno izvoljena dosedanja računska preglednika g. Poderžaj Franc, gostilničar iz Celja, in g. Korže Franc, kavarnar iz Ptuja.
Ker se je potemtakem zvezni ožji odbor razširil za 2 člana in ker sta se delegirala v odbor dva člana iz oddaljenih zadrug, sta se morala čl. 13, 4. odstavek in čl. 14 zveznih nravil iznremeniti. Glasom teh izpremenjenih členov je namreč seja tudi takrat sklepčna, če so poleg načelnika ali podnačelnika nrisotni še 4 odborniki. Tudi sprememba teh pravil je bila soglasno snrejeta.
Pri slučajnostih se je še obravnavalo o prenosu uredništva »Gostilničarskega vestnika« v Maribor, ker se želi poenostaviti in o-lajšati administracija zvezne pisarne. V glavnem pa se je moralo seveda vpoštevati željo Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani in pa določilo tiskovnega zakona. Pri glasovanju, ali se naj tiskanje lista prenese v Maribor ali ne, je glasovalo 22 članov za prenos, proti pa je glasovalo 13 članov. Pri slučajnostih je opozoril gosp. Rozman, zadružni načelnik iz Pre-valja, na škodo, ki jo_ povzročajo nabavi j alne zadruge in različna konzumna društva trnovini in go-stilničariem. Tudi v tem pogledu se je dalo g. Rozmanu potrebno pojasnilo, nakar se je zaključilo to izvanredno uspelo zborovanje.
lepši lokal v Ljubljani.
Njegovo 401etnico je obhajala skoro bi rekel cela Ljubljana. Na dan jubileja so priredili njegovi uslužbenci v prostorih Kazine velik koncert, kjer so v vznešenih besedah častitali jubilantu zastopniki oblasti in različnih korporacij. Kdor pozna njegovo blago srce za siromake in trpine, se ne bo začudil, če povemo, da je čisti dobiček tega koncerta pripadel zopet revni šolski mladini. Pa kaj bi govorili še nadalje, ko ipozna g. Kra-peša vendar vsakdo, ki se je v stiski znašel, kako hitro in kako rad je slehernemu pomagal. Kolikokrat je dal tako da ni levica znala, kar je dala desnica.
Ves gostilničarski stan Dravske banovine se spominja jubileja enega izmed najbolj požrtvovalnih in najbolj vnetih borcev za povzdigo naše obrti. Lahko bi rekli, da je on koval slovensko moderno gostilno in da je iz njegove šole izšlo nebroj kasnejših samostojnih podjetnikov.
Želimo g. Krapešu še dolgo let zdravja in sreče pri njegovem o-bratu, zavedajoč se, da nas bo še v bodoče podpiral pri našem delu. Živili!
Navajajte Vaše ntere In sf nove k sodelovanju! Vpišite jih v mladinsko društvo
,,Hladi gostilničar"
Policijska ura.
Banska uprava je izdala svojim podrejenim organom jako stroga navodila glede izvajanja policijske ure. Ker se pa vsi predpisi mo rajo prilagoditi življenju, je dosledno izvajanje teh predpisov zadelo na težkoee. Opažamo namreč, da postopajo podrejeni organi z izvanredno strogostjo, ki bi v marsikaterem slučaju ne bila na mestu. V mislih imamo predvsem kraje z razvitim tujskim prometom. V več slučajih so naši člani prišli do kazenskega zasledovanja od strani politične oblasti in bili tudi kaznovani, ker so dali tujcem, ki so n. pr. prišli z zadnjim večernim vlakom in bili namenjeni v gore, po policijski uri zahtevana okrepčila. Razumljivo je, da se je gostilničarju jako težko odločiti, kako naj postopa v takem slučaju, ali naj zapre ob policijski uri lokal in pusti tujce brez okrepčila na cesti, mogoče celo v dežju, mrazu in burji, ali pa naj izkaže svojo gostoljubnost in naj radi njih zapade občutni denarni kazni.
Tujski promet se propagira posebno v Sloveniji od vseh strani in je pred vsem banska uprava pokazala izvanredno mnogo smisla za to gospodarsko panogo. S takim postopanjem podrejenih organov pa je seveda pospeševanje tujskega prometa skrajno o-groženo, ker če ne bo gost postrežen, kakor se spodobi in ne bo dobil v tujini potrebne oskrbe, se gotovo ne bo nikdar več povrnil v tak kraj, kjer je moral mogoče premražen in lačen čakati 6. ure zjutraj, ko se gostilne smejo otva-rjati.
Mnenja smo, da bi bilo skrajno potrebno v takih krajih, ki so posebno tujsko-prometno razviti, dovoliti, da se sme seveda samo tujcem dajati tudi preko policijske ure vsa zahtevana ekrpčila. Splošno naj bi se v onih krajih, kjer je promet močno razvit, posebno ponoči dovoljevalo seveda Samo prizadetim v takih izjemnih slučajih tudi obratovanje po policijski uri. Zveza gostil, zadrug v Mariboru je tozadevno že pod-vzela vse korake, da se omilijo predpisi o obdržavanju policijske ure in upamo, da bo banska upra. va uvidila našo upravičeno stališče.
Pozor) Teiaii!
Novi predpisi o točenju lastnega pridelka.
Mislimo, da se niti ena organizacija v državi nima toliko boriti proti točilcem lastnega pridelka, kakor ravno Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. Razumljivo je potem, da smo napeli vse sile glede omejitve teh točilcev ter napravili tudi različne predstavke potom banske uprave na notranje ministrstvo in na finančno ministrstvo. jZato imamo veliko zadoščenje, da je ministrstvo finance, odelenje poreza, št. 81.772 z dne 5. nov. 1930 izdalo sledečo naredbo;
»Vsem finančnim direkcijam!
Odelenje poreza je dognalo, da izdajajo finančne direkcije v onih krajih, kjer je vinogradnikom z zakonom dovoljeno točiti vino lastnega pridelka, tako dovoljenje preko dobe, določeno v t. 17 čl. 18 pravilnika o točilni pravici brez potrdila o pridobljeni osebni pravici in izven kraja, kjer je vino rodilo, odnosno kjer stalno stanuje dotični vinogradnik.
Na osnovi čl. 68 zakona o državni trošarini daje odelenje poreza sledeče objasnilo:
Vinogradnikom se lahko dovoli točiti vino lastnega pridelka brez osebne pravice samo tri mesece v letu po napla&ilu takse tar. br. 62, t. j. po predpisih točke 17. čl. 18. pravilnika o točilni pravici ali samo v onih krajih, kjer to zakon dovoljuje. Prošnji za točenje vina lastnega pridelka mora vinogradnik priložiti potrdilo občine, da ima svoj vinograd, kakor tudi po-
trdilo o ikoličini zaloge lastno pridelanega vina in sicer po razpisu G. D. P. od 14. 12. 1926, št. 136.106.
Predno pa sme točiti, mora pristojni oddelek finančne kontrole pregledati prijavljeno zalogo lastnega vina, kakor tudi ustanoviti njegovo količino.
Vinogradniki, ki imajo pravico točiti vino lastnega pridelka, morajo voditi poseben register o iztočenem vinu. Pristojni oddelek finančne kontrole mora kontrolirati po podatkih o ustanovljeni količini vina, če vinogradnik v resnici toči vino lastnega pridelka. Pravica za točenje vina lastnega pridelka se lahko izda in izvršuje samo na kraju, kjer je vino rodilo in le v najskrajnem slučaju na kraju, kjer dotični vinogradnik stalno stanuje, toda v nobenem drugem mestu.
Čeprav je ta odlok prvi, ki ga je izdalo finančno ministrstvo v malo bolj ostri obliki, vendar nas še nikakor ne more zadovoljiti. Določilo, da se sme točiti lastni pridelek (vino) le v najskrajnem slučaju na kraju bivališča vinogradnika, se narif zdi premalo jasno. Kaj naj razume n. pr. finančna direkcija v Ljubljani pod najskrajnem slučaju? Opažamo na žalost, da se pod takimi slučaji razume vse, samo da se dovoli vinogradniku prevažati vino iz kraja, kjer je trta rodila, v kraj njegovega bivališča. Radi tega smo zaprosili za malo bolj jasno določilo, da se izključi vsako napačno tolmačenje tega izraza.
Zakaj smo tako mroti vinotočem pod vejo? Na taka vprašanja smo že ponovno dajali odgovor v naših glasilih. Mogoče bo lažje razumeti naše nasprotstvo, če omenimo, da je bilo v letu 1930 samo tik mesta Maribora 160 vinotočev, ki so škodovali našim članom tako, da niso marsikateri gostilničarji v Mariboru iztočili po nedeljah in praznikih niti desetinke litra vina, čeprav se cene niso skoro nič ali pa vsaj ne bistveno razlikovale. Sedaj je menda dovolj jasno, da smo prišli do razpotja, ali naj obstojajo in se v taki meri favorizirajo vinotoči na ljubo vinogradniški krizi, ali pa se naj splošno opusti gostilničarska in hotelirska obrt v vinorodnih krajih. Končno se bo moralo hote ali nehote pričeti reševati to vprašanje, ker ni drugače mogoče zmagovati gostilničarju različne takse in druge davčne predpise, o katerih tak vinotočar niti ne sanja. Mislimo, da je skrajni čas, da se to vprašanje rešuje v območju banovin, ker so zadevne prilike n. pr. v Dalmaciji v mnogem različne od naših v Sloveniji. Misliti bo treba čimpreje na popolno rešitev te zadeve, ker zna se kaj lahko pripetiti, da bo vsa propaganda tujskega prometa postala v Sloveniji iluzorna, če bodo uspevali vinotoči pod vejo in točilnice, gostilne in hoteli pa propadali.
Kadar preurejale Vase gostilne obrnile se po nasvete na tajništvo Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru. Mi preskrbimo motive za zastore, prte, prtiče m jih vzamemo v izdelavo!
Poostritev predpisov glede ustanovljonta točilnic na sfofeCe goste.
Zvezna uprava je v ponovnih slučajih pismeno in ustmeno opozarjala kompetentne oblasti na izvanredno veliko škodo, ki jo povzročajo točilnice na stoječe goste. Opozarjali smo predvsem na to, da se kršijo od strani lastnikov teh lokalov predpisi, ker se pri zaprtih vratih popiva po cele noči. Opozorili smo pri tem tudi na dejstvo, da so te točilnice neposredno vezane z drugimi lokali v mnogih slučajih celo z privatnimi stanovanji in je popolnoma razumljivo, da je varnostni oblasti jako težko nadzirati obratova-
nje v teh lokalih. Banska uprava je uvidila upravičenost naše pritožbe in je izdala nato sledeči odlok:
»Kr. Banska uprava Dravske banovine.
VIII št. 8043. Dne 31. 12. 1930.
Zvezi gostilničarskih zadrug v Mariboru.
Naslov obveščam, da sem na podlagi izvajanj v predstavki, naslovljeni in predloženi dne 17. 11. 1930 pod št. 1301, po naslovu ministrstvu za notranje posle, ki jo je semkaj v rešitev odstopilo, odredil I. instančnim političnim oblastem, da se naj v bodoče ravnajo pri izdaji dovolil za obratovalnice po čl. 82. pravilnika v gostilnah, po naslednjih navodilih:
Izdanje omenjenih dovolil naj se po možnosti omeji; vrši se naj izključno samo takrat, kadar se je povodom komisijskega pregleda v smislu čl. 85. cit. pravilnika ugotovilo, da so dejansko podani vsi pogoji čl. 82 cit. pravilnika.
Pri komisijskem pregledu naj se predvsem ugotavlja in to iz najstrožjega vidika, ali ustreza zgradba odnosno lokal še posebej tem zahtevam:
1. Lega mora biti taka, da je lokal popolnoma ločen od ostalih poslovnih ali privatnih lokalov, da je torej vsaka direktna komunikacija z njimi onemogočena.
2. Prostornost in udobna ureditev lokala mora biti povsem v skladu s sanitetnimi, gradbenimi in policijskimi predpisi.
3. Posebna pozornost pa se mora posvetiti okolnosti, da se izda dovolilo samo za lokale, ki se nahajajo v res redno živahnih ulicah in na neravvpitih krajih.
Glede postopanja pri obravnavi prošenj za izdajo takih dovolil pa pripominjam še to, da se ima po izvršenem komisijskem pregledu v smislu čl. 85 odst. 2 cit. pravilnika ali zaprošeno dovolilo izdati, ali pa prošnjo takoj obrazloženo odkloniti, ne pa morebiti staviti kake adapcijske odnosno preure-ditvene pogoje ter tem omogočati otvarjenje takih točilnic itd.«
S tem smo v splošnem dali v znanje odlok banske uprave, glasom katerega se mora omejiti ustanavljanje novih točilnic. V o-nih slučajih pa, kjer točilnice ne odgovarjajo gradbenim, higijens-kim in policijskim predpisom, pa se bo moralo v konkretnih slučajih seveda izvršiti pregled teh točilnic. Ne vemo vzroka, zakaj se je forsiralo ustanavljanje takih obratov po naših krajih, ki so nam in našim običajem popolnoma tuji. Novi obrtni zakon bo tudi v tem oziru imel za take točilnice bolj primerna določila, kakor pa dosedanji pravilnik o gostilnah, ki nam je prizadjal nepopravljivo škodo.
Pozor! izldgna Tlrolsho!
Platanie davkov.
Dokler se ne izvrši nova odmera zemljarine, zgradarine, pridob-nine, rentnine in družbenega davka za tekoče leto 1931, morajo davčni zavezanci plačevati te davke po predpisu iz prejšnjega leta, t. j. iz leta 1930. Od tega so izvzeti samo oni davčni zavezanci, ki so prijavili preostanek davčne dolžnosti (člen 147. zakona o neposrednih davkih).
V smislu člena 149. pravkar o-menjenega zakona o neposrednih davkih in njega pravilnika, dospel je 1. januarja 1931 že v plačilo prvi obrok:	zgradarine,	pri-
dobnine, rentnine, družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni davek in vojnice. — Vsi ti v plačilo dospeli četrtletni davki se morajo plačati najkasneje do
15.	februarja 1931. Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega obroka, se mu od nenlačane vsote zaračunajo 6% zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno.
Zemljarina dospe v plačilo ter se mora plačati v dveh letnih obrokih najkasneje dne 15. avgusta 1931 in dne 1. novembra 1931, sicer se bodo istotako zaračunale 6%ne zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisilno izterjale.
Davek novih davčnih zavezancev in davek za nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim davčnim letom, dospe v plačilo oni dan, ko se bo davčnim zavezancem pravilno izročil plačilni nalog, ali pa odlok, plačati se mora 30. dan po vročitvi plačilnega naloga odnosno odloka in sicer v onem znesku, ki je po zakonitih rokih že dospel v plačilo.
Davek na rente, ki se pobira v smislu člena 71. zakona o neposrednih davkih posredno po dolžniku, se mora plačati v 45 dneh po ooteku vsakega noluletja, tedaj za I. polletje do vštetega 14. avgusta 1931. Uslužbenski davek, kakor tudi davek na samce, ki so ga pobrali službodajalci in sicer: 1. državne in samoupravne institucije; 2. družbe, ki polagajo javno račune in ki so radi tega načelno zavezane družbenemu davku in sicer v obeh teh primerih brez ozira na število zaposlencev, in 3. ostali delodajalci, če zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 zaposlencev, morajo odpremiti davčni upravi najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa plačujejo ta davek potom davčnih znamk za vse zaslužke in sicer s tem, da nalepijo te znamke ob vsakokrat* nem izplačilnem roku v knjižici za uslužbenski davek na za to do* ločenem mestu in obenem znamko uničijo.
Davek na samce pa morajo tudi vsi ostalii delodajalci odpremiti davčni upravi brez izjeme v gotovini in sicer najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca.
Cuvafte znataj nase do-mate gostilne! flostilnicarska pivovarna d. d. v Laškem.
Vsi, ki so prevzeli glasom začasnih potrdil obvezo supskribira-ti delnice za našo pivovarno, se prosijo, da se drže točno navodil, ki jih prejemajo od pripravljalnega odbora. Pripravljalni odbor namreč dobi vsak dan veliko število pismenih povpraševanj in reklamacij, kar je z ozirom na to, da tajništvo nima še nikake honorarne moči nastavljene, težko in je v veliki večini tudi odveč reševati.
G. g. načelniki, tajniki gostilničarskih zadrug in vsi, ki so pri zbiranju delničarjev sodelovali in delujejo, naj dajo vsem delničarjem sledeče navodilo in pojasnilo:
Na podlagi začasne koncesije za ustanovitev naše pivovarne, ki jo je pripravljalni odbor dobil podeljeno od ikr. banske uprave, bo tekom prihodnjega meseca razpisana javna supskripcija delnic še za oni del delniškega kapitala v kolikor ni predpodpisan z obvezami glasom zgoraj omenjenih začasnih potrdil. Po izvršeni javni sub-skripciji mora pripravljalni odbor izkazati, da je podpisan že ves delniški kapital in vplačanega najmanj polovico, nato šele se bo moglo zaprositi in dobiti stalno koncesijo. Radi tega naj vsakdo zapadle obroke ne da se ga na to ponovno opominja vplača, ker le tako bo mogoče priti čim preje do definitivne ustanovitve in ustanovnega občnega zbora, ki naj izvoli stalno in za graditev legitimirano upravo.
Mnogo delničarjev je že nestrpnih, zakaj se z gradnjo že ni pričelo. Nekateri izražajo tudi dvom o sigurnosti na račun plačanih zneskov češ, da bogve kako se z nabranim denarjem gospodari. Toda že v osnutku pravil je povedano, kakor so tudi delegati pripravljalnega odbora na občnih zborih pojasnili, da se bo ves zbran denar razven vpisnine čuval nedotaknjen vse dotlei. dokler ne
pride do ustanovitve delniške pivovarne. Garancija za varnost so vsi člani pripravljalnega odbora, ki s svojim imetjem predstavljajo v skupnem gotovo najmanj toliko, kot bo do ustanovnega občne* ga zbora zbranega denarja. Zraven tega garantira tudi »Okrajna posojilnica in hranilnica« v Laškem, r. z. z neomejeno zavezo, v katero se vsa vplačila iztekajo.
Vpis delnic se vrši še naprej. Ker so mnogi izjavili, da bodo podpisali še več delnic kot so jih, se poživljajo in opominjajo na dejstvo, da je ustanovitev neizbežno sigurna in da naj z podpisom nič več ne odlašajo.
Javna subskripcija bo izvedena potom Prve Hrvatske štedionice k vsemi podružnicami, na kar v naprej opozarjamo.
Ustanovni občni zbor bo predvidoma v mesecu akrilu t. 1., kar je odvisno seveda predvsem od tega, če bodo obvezniki brez odlašanja vplačevali zapadle obroke. Kdor le more, naj vse delnice z enkratnim vplačilom poravna, ker bo s tem naši stvari napravljena velika usluga tako glede tega, da se čim preje doseže gotovina do potrebne višine, kakor tudi radi administrativne razbremenitve.
Pripravljalni odbor se zahvaljuje za delovanje zadrugam, njih funkcijonarjem in vsem, ki so se za stvar zavzeli s tako vnemo, da je dosežen uspeh, kot ga kaže bilanca enoletnega delovanja. Le tako je bilo mogoče priti do resnične ustanovitve, kar je bilo pred letom marsikomu še iluzija in predrzna misel. Treba pa je, da sedaj tik pred ustanovitvijo, ko je to že velevažna gospodarska in resna stvar, vsi s podvojeno silo sodelujejo.
Pripravljalni odbor gostilničarske pivovarne d. d. Laško.
Nabiral*« oglase in podpirane VaSe slrohovno glasilo!
TDlsko-promefna razstava.
Za prireditev tujsko-prometne razstave v Ljubljani v jeseni leta 1931 se je sestavil pripravljalni odbor, ki mu je predsednik gosp. dr. Marn Rudolf, načelnik VIII. oddelka kr. banske uprave Dravske banovine in predsednik Zveze za tujski promet v Sloveniji.
Dalje so zastopani v pripravljalnem odboru: Tujsko-prometni svet kr. banske uprave Dravske banovine po ravnatelju g. N. Velikonji, mestna občina ljubljanska po g. podžupanu prof. Evgen Jarcu, ljubljanski velesejem po svojem ravnatelju g. konzulu dr. Dularju Milanu, Zveza za tujski promet v Ljubljani po ravnatelju g. Pintar Vladimirju, Tujsko-pro-metna zveza v Mariboru po trgov, inšpektorju kr. banske uprave v Ljubljani g. dr. Franu Ratej, Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani po g. Franju Krapeš, kavar-narju in restavraterju v Ljubljani, in Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru po gosp. Francu Zemljiču, hotelirju v Mariboru.
Pripravljalni odbor je prevzel nalogo, da priredi v jeseni 1. 1931 o priliki ljubljanskega velesejma tujsko-prometno razstavo Dravske banovine. Namen te razstave je, zbrati propagandni materijal v obliki najmodernejših propagandnih razstavnih predmetov za eventuelne razstave v inozemstvu. Zato naj bi se razstavil zares prvovrsten propagandni materijal, t. j. relijefi krajev, diagrame, modeli tujsko-prometnih objektov in slično. Vsi predmeti bi morali biti trdno napravljeni, da bi se mogli nemoteno prevažati na daljše proge.
Drugi del te važne razstave naj bi bil strokovno-poučni del. V tem delu bi se razstavili vzorci vzornih gostilničarskih, hotelskih, kavarniških in restavracijskih prostorov z vsemi modernimi pridobitvami. Ker se bodo vsi ti vzorci slikali, se bo s tem nabral vzoren
študijski materijal za naše hotelske in gostilničarske obrate.
V zvezi s prvim delom razstave bi se po naši zamisli priredila tudi razstava umetniških pokrajinskih slik, kar bi v propagandnem oziru gotovo nomenilo napredek.
Nekateri večji znani interesenti so bili že povabljeni k razstavi pismeno; ker pa ni izključeno, da niso vsi prejeli povabila, ki bi se želeli te razstave udeležiti, objavljamo to svojo zamisel z vabilom, naj čimprej priglasijo svojo udeležbo.
Tajništvo pripravljalnega odbora posluje v prostorih Tujsko-prometnega sveta kraljevske banske uprave dravske banovine, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/1, telefon interurban 2373.
Pripravljalni odbor za prireditev tujsko-prometne razstave:
Predsednik:
Dr. Marn Rndoll 1. r.
Tajnik:
N. Velikonja 1. r.
I. kletarski letaj.
Dne 5. februarja se je otvoril I. kletarski tečaj, ki ga je priredila Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru svojemu članstvu. Radi se je kletarskega tečaja udeležilo namesto mogočega števila 19 samo 14 članov, odnosno njihovih sinov. Tečaj je otvoril zvezni tajnik g. Peteln nakar je nozdravil navzoče voditelj tega tečaja gosp. prof. Franjo Vojsk. Po izvršeni formalnosti jim ’‘e tudi raztolmačil program tega tečaja. Poduk se je vršil teoretično od 8—12, praktično pa pod vodstvom g. Gabrov-šeka od 14.—18. ure. Teoretično se je poučevalo sledeče: O vinski krizi. Zoritev grozd5a. Trgatev. Naprava belega in črnega vina. Naprava iz gnilega grozdja. Kipenje. Določenje alkohola, kisline in sladkorja. O vinski kleti. O pretakanju vina. O čiščenju vina. O filtriranju vina. O zboljšanju vina itd. Praktično pa o vrsti kleti, o preš-nici, o sodih, o filtriranju, o raz-kisenju, impregmiranju, pretakanju, o vinski bolezni itd.
Po splošnem mnenju udeležencev in predavateljskega zbora je tečaj izredno dobro uspel tako, da se je zveza odločila prirediti to zimo še II. tečaj, kakor sledi v razglašeni objavi. Pristaviti moramo še, da se je temu tečaju pridružilo predavanje o davkih po obrtno-zadružnem nadzorniku g. Ig. Založniku, katerega so poslušali udeleženci z zanimanjem, samo da je bilo žal za to predavanje odmerjeno premalo ur. V II. kletarskem tečaju se bo tudi predavalo o davkih in smo za to predavanje pri-djali še 1 učno uro, vsled česar upamo, da bomo popolno zadovoljili zahtevam udeležencev.
Davčna bremena.
Celotni donos davkov na področju dravske banovine se ni dosti spremenil.
Donos direktnih davkov na področju ljubljanske finančne direkcije, ki je znašal v letu 1928. po starem zakonu 155.8 milijona Din, je dosegel na podlagi priredbe po novem davčnem zakonu 154.5 milijona Din, torej samo za 1.3 milijona Din, ali niti 1% manj. Pač pa so v posameznih vrstah davkov nastale občutne izpremembe glede obremenitve. V smislu upravičenih zahtev gospodarskih krogov je bil družabni davek prvotno sicer znižan, lansko leto pa z novelo zopet za 25 do 30% povečan. Breme občne pridobnine pa se je vsled ukinitve kontingenta tudi, ako se vračuna celotni donos prejšnje dohodnine — kakor kaže naslednji statistični pregled — podvojilo. Porast je izkazana pri rentnini in tudi pri davku na poslovni promet, kar pa nikakor m v skladu z efektnim obsegom kup-čijskega prometa. Gospodarski krogi se zato trudijo, da se izdej-stvujejo v zakonu potrebne reme-dure, da se to breme omili in v praksi pa, da se uooštevajo slabe poslovne prilike.
V svrho primerjave navajamo donos posameznih vrst direktnih davkov v naši banovini v 1. 1929. v oklepajih podatki za 1928; vse milijonih Din): Zemljiški davek 38.8 (37.2), zgradarina 16.5 (hišno-razredni davek 1.3, hišno-najemni davek 16.5), občna pridobnina 36.3 (4.6), posebna pridobnina 13.9 (posebna pridobnina 18.0, rentni pribitek 4.6), rentni davek 1.8 (0.3, dohodnina — (13.1), davek na poslovni promet 47.2 (35.7), invalidski davek — (16.5), voj. komorska doklada — (8.2).
Primerjalna slika samoupravnih financ kaže, da so se predpisane doklade v letu 1929, zvišale za skoro 30%, in sicer od 35.5 milijonov iDn na 45.9 milijonov Din. Od tega je narastel predpis doklad pri občinah od 23.8 na 25.7, pri okrajnih zastopih od 2.8 na 10.2, pri okrajnih blagajnah od
1.6 na 2.7, pri zdravstvenih okrajih od 0.67 na 0.85 in za okrajne ceste od 6.5 na 6.9.
Odplačevanje zaostalih davkov.
Davčni oddelek finančnega ministrstva je razposlal vsem fin. direkcijam navodila za tolmačenje in spopolnitev naredbe z dne 12. decembra o obročnem odplačevanju zaostalih davkov.
Na vprašanje, ali je mogoče pri odobravanju petletnih obročnih odplačil zaostalih davkov iz prejšnjih let uporabljati člen 79. fin. zakona za leto 1927./28., vpošteva-je za začetni rok 1. januarja 1931, razjasnjuje oddelek sledeče:
Davčni dolgovi, ki izvirajo izza časa pred 1. januarjem 1927, niso podvrženi 3% obrestovan ju do 1. podvrženi 3 obrestovanju do 1. januarja 1927, pač pa od tega dne dalje do plačila posameznih obrokov. Ostali davčni dolgovi po starih zakonskih predpisih so podvrženi 3% obrestovanju od dneva dospelosti do dneva plačila posameznih obrokov.
iz organizacij.
Zadruga gostilničarjev in ka-varnarjev za kranjskogorski sodni okraj s sedežem na Jesenicah, je priredila dne 9. decembra 1930 v restavraciji g. D. Tavčarja redni letni občni zbor. Načelnik je otvoril ob 14. uri občni zbor, pozdravil navzočega zveznega tajnika gosp. Pintarja, kateri je istočasno podal poročilo o težkočah in slabem položaju gostilničarjev. V tajniškem poročilu, ki je bilo jako obsežno, se je takoj uvodoma spomnil med letom umrlega člana in odbornika ^osp. Paulusa Karola, nakar so se navzoči v počastitev njegovega spomina dvignili s sedežev. G. tajnik je v svojem poročilu omenil stike zadruge z zvezo in o zborovanjih zveze. V pretekli poslovni dobi je bilo ponovno izdanih osebnih pravic in koncesij za točenje alkoholnih -Rač 29, za brezalkoholne točilnice pa
6.	Ta dejstva pričajo, da se vpričo že itak velikega števila gostiln v tem okolišu izdaja izredno veliko koncesij in ni v tem pogledu mogoče mnogo storiti, ker podeljuje sresko načelstvo brezalkoholne koncesije kljub protestu zadruge. Posebno lep uspeh zaznamuje zadruga po zaslugi g. predsednika Čaferja, ker se cementacija sodov od sedaj nadalje vrši tudi na Jesenicah, s čimer je brezdvomno prihranjeno članom mnogo stroškov. Pregled računov se je izvršil za dobo treh let nazaj, in sicer za leto 1928., 1929. in 1930. To pa radi tega, ker je prvi predsednik zadruge g. Humer umrl 1.
1927.,	njegov naslednik g. Osvald se je izselil iz Jesenic in je zadruga začela ponovno delovati pod vodstvom g. Čaferja. Pregled računov izkazuje sledeči rezultat:
Leta 1927.: dohodki 9404.97, izdatki 6971.—; preostanek 2433.97 Din.
Leta 1928.: dohodki 5410.47, izdatki 2470.—; preostanek 2940.47 Din.
Leta 1929.: dohodki 8946.22, izdatki 3575.—; preostanek 5371.22 Din.
Leta 1930.: dohodki 10.676.22, izdatki 6880.50; preostanek 3.795.72 Din.
Računska preglednika sta podala poročilo, da sta račune našla v naj lepšem redu. Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči gg.: Tavčar Davorin, načelnikom; Klinar Viktor, nač. namestnikom; za odbornike: Herman Andrej, Peklar Fr., Malešič Božidar, Poražen Anton, Kobal Anton, vsi iz Jesenic. Žerjav Alojzij za Rateče, Zorc Rudolf za Kranisko goro, Janša Jožef za Dovje, Ocepek Karl za Hrušico, Noč Lovro za Javornik. Kot namestniki so bili izvoljeni gg.: Rozman Terezija, Lasan Juro. Pregledovalcem računov gg.:	Balog
Franc in Mencinger Ivan. Pri debati glede pipovarne v Laškem ni prišlo do konkretnega zaključka, ker ni bil navzoč zastopnik pivovarne. Pri slučajnostih so se obravnavala še različna vprašanja navzočih članov, na katera je dajal navoči zvezni tajnik temeljita pojasnila.
V območju mariborske zveze so se vršili občni zbori zadrug gostilničarjev v Mariboru, Slovenj-gradcu, Celju, Mozirju in Žalcu. O teh zborih prinesemo v 2. številki poročila, ker bi sicer radi obsežnosti zavzela v današnji številki preveliko prostora.
Opozorilo vsem zadrugami
Prosimo p. n. zadružna načelstva, da nam pošiljajo kratko in jedrnato sestavljena poročila o občnih zborih, ker je nemogoče objavljati celotne zapiske radi prekoračenja določenega obsega lista. Toliko v blagohotno upoštevanje.
Gostilničarski mladini dravske banovine.
Opažam, da ne sodeluje na5 naraščaj v naši obrti tako, kakor bi bilo želeti, zato želim ustanoviti društvo »Mladi gostilničar«. Cilj tega mladinskecia pokreta naj bo izpopolnitev strokovne izobrazbe naše mladine, sodelovanje pri reševanju različnih stanovskih in strokovnih vprašanj; prirejanje podučnih izletov in gojitev stanovske zavesti in ponosa. S tem je v kratkem očrtan program našega mladinskega društva in upam, da bo ta odziv našel potrebno razumevanje pri naši gostilničarski mladini, odnosno našem članstvu.
V skupnosti in slogi je moč in v tej slor*i naj mladina in starina — bodoča in sedanja gostilničarska generacija — sodelujeta v ljubezni in iskrenosti svojemu stanu in državi v korist.
Torej Vi, ki še niste postali samostojni gostilničarji, javite Vaše naslove, da se omenimo o vsem, kar je potrebno, da uživimo našega »Mladega ~ostilničarja« — mladega in navdušenega borca za pravice in napredek naše obrti. V mladini je bodočnost naroda, ▼ »Mladem gostilničarju« pa leži bodočnost naše gostilne.
Pozivam vse naše člane, da vzgajajo svoie sinove in hčere k sodelovanju in da omogočijo ustanovitev društva.
Tozadevne dopise je naslavljati na tajništvo Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru.
Tajnik zveze "OstUničarskih zadrug v Mariboru.
Cltajte nove pretfplse o vinotočih In točilnicah.
Službene objave Zveze gostilničar s Kih zadrug.
III.	gostilničarski-gospodinjski tečaj.
V svrho strokovne izobrazbe gostilničarskih hčera otvori Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru
III.	gostilničarski - gospodinjski tečaj, in sicer od 10. aprila do 25. junija 1931, toda samo v tem slučaju, če se prijavi najmanj 19 gojenk. V tečaj se sprejemajo samo hčerke gostilničarjev, ki so najmanj 16 let stare, ter duševno in telesno popolnoma zdrave. Gojenke morajo v svrho trajnega nadzorstva stanovati v internatu.
V tem tečaju se bo podučevalo: Kuha dobre meščaske hrane, serviranje in lepo obnašanje, telesna in stanovanjski higijena, negovanje in notranja oprema sob, kuhinj itd., ustroj podeželske gostilne, nauk o živilih, vrtnarstvo, kletarstvo, pomen tujskega prometa za narodno gospodarstvo. Na koncu tečaja se podele goienkam po želji diplome.
Prijave, katerim je priložiti zdravniško spričevalo in obvezo staršev, da nosijo vse internatske stroški je vlagati najkasneje do 31. marca 1931 pri podpisanem načelstvu. Gojenkam, ki ne morejo kriti celotne oskrbe, naj zaprosijo za podporo nri pristojnih gostilničarskih zadrugah, pri zadostno razpoložljivih denarnih sredstvih bo v takih slučajih tudi zveza po možnosti podelila primerno subvencijo. Načelstvo si pridrži pravico pri nezadostnem številu prijav odpovedati tečaj.
Načelstvo zveze.
Servirni tečaj.
Zveza gostilničarskih zadrug priredi s ^odporo zadrug in kopa-liščnih uprav tro- do petdnevne servirne tečaje združene s predavanjem o tujskem prometu, o hi-gijeni in v nekaterih krajil tudi o davkih. Ti tečaji se vrš po sledečem redu:
V Doberni dne 18., 19. in 20. februarja t. 1.
V Rog. Slatini dne 21., 22., 23., 24. in 25. februarja 1.1.
V Slov. Bistrici dne 26., 27. in 28. februarja t. 1.
V Radenci Slatina dne 2., 3. in
4.	marca 1.1.
Prosimo zadružna načelstva, da urede lokale in pripravijo vse potrebščine, ki spadam k servirnemu poduku. Prijave se sprejemajo še nadalje pri pristojnih zadrugah.
Načelstvo zveze.
II.	kletarski tečaj.
Zveza gostilničarskih zadrug ima 12., 13. in 14. marca t.l. II. tro-dnevni kletarski tečaj na banovinski vinarski šoli v Mariboru. Pouk se bo vršil teoretično in praktično. V zvezi s tem tečajem se bo predavalo vsak dan po eno uro o davkih. Zveza lahko preskrbi proti dnevni odškodnini Dind 10.— za osebo skupno prenočišče. Prehrana, obstoječa iz kosila in večerje, stane Din 25.— dnevno za osebo. V tečaj se sprejme samo 20 udelečencev. Učnina za tečaj stane za udeleženca Din 50.—. Priporočali bi nadalje, da bi si udeleženci tega tečaja po možnosti nabavili knjigo Gombač, kletarstvo za Din 10.—, ""emožnejši pa knjigo Skalicky, kletarstvo za Din 70.—. Prijave za II. kletarski tečaj je vlagati najkasneje do
1.	marca in se bodo prijavljene! sprejemali po abecednem redu.
Načelstvo zveze.
Podučen izlet.
Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru priredi 11. maja 1.1. pod-učno potovanje na Tirolsko, Pred-
arlsko, Salzburško in preko Dunaja nazaj v izhodno točko Maribor. Izleta se lahko udeleže gostilničarji cele Dravske banovine, kateri so člani zveznih organizacij. Predvideni celotni stroški za 7 do 10 dnevno potovanje ne bodo v mnogem prekoračili 2000 Din. Namen izleta je ogled podeželskih gostiln v tujsko-prometnih krajih. Končni program še ni sestavljen, ker se vodijo razgovori s sorodnimi organizacijami v Avstriji. Prijave je naslavljati na Zvezo gostilničarskih zadrug najkasneje do 20. aprila 1931 in istočasno položiti kavcijo v znesku Din 300.—, katera se všteje v potovalne stroške; v slučaju neudeležbe pa zapade kavcija v prid zveze. Da se omogoči članstvu zbrati potrebno vsoto, je Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru zaprosila podružnico Ljubljanske kreditne banke v Mariboru, da otvarja za udeležence posebni konto, da lahko na ta način z mesečnimi prispevki zberejo določeni znesek. Položnice za vpo-šiljanje delnih zneskov je dvigniti v zvezni pisarni.
Načelstvo zveze.
Razglasi.
ZD^\VNI ftV00ČN\ VlZrfp
SUIJtAR
NUUONUNIIFISE
DOMAČE
ZDRAVILO
grenki služi kot čudovito hitro in zanesljivo v različnih, posebno v: želodčnih, trebušnih, srčnih in drugih slabostih, proti glavobolu in trudnosti
Nudimo po najnižjih cenah prvovrstno domače žganje najrazličnejše likerje in grenčice, brandy (konjak) medicinal, jajčni brandy (konjak), brinjevec pristni kranjski, vse vrste drugih domačih žganj, vino vermouth, malinovec in druge sadne soke
E* Jeras
in drug
tvornica brandyja (konjaka), likerjev in ruma. Veležganjar-na. Izdelovanje brezalkoholnih pijač
Ljubljana
Dunajska cesta št. 33
Sresko načelstvo v Ptuju
St. 360/1.	dne 15. 1. 1931.
Prepoved.
Vrglezu Francu, roj. 19. 6. 1886 ■pri Sv. Emi, pristojnemu v Kostrivnico, branjevcu, stanujočemu v Ptuju, sres Ptuj, Dravska banovina, je sresko sodišče v Ptuju prepovedalo zahajanje, posečanje gostiln od 6. 1. 1931 do 6. 1. 1932.
Sreski načelnik: Dr. Vaupotič m. p.
Sresko načelstvo v Ptuju
Št. 14.027/1/30. dne 23. 1. 1931.
Prepoved.
Glasom obsodbe dne 24. 11. 1930 Pzp. VI 2745/30 okrožnega sodišča v Mariboru ne sme za dobo od
2.	2. 1931 do 2. 2. 1933 zahajati v krčme Petek Blaž, roj. 1. 2. 1908, posestniški sin v Cvetkovcih, sres Ptuj.
Sreski načelnik: Dr. Vaupotič m. p.
Srezsko načelstvo v Ptuju
Št. 431/1/31.	dne 24. 1. 1931.
Prepoved.
S pravomočno razsodbo okrajnega sodišča v Ptuju je bilo prepovedano posečanje gostiln za dobo dveh let Antonu Matjašiču, roj. 1913 v Oblakih, pristojen v Saku-ašh, pos. sin v Oblakih, sres Ptuj.
Doba prepovedi posečanja gostiln se začne dne 27. 1. 1930 in traja do 27. 1. 1933.
Sreski načelnik: Dr. Vaupotič m. p.
Novi grobovi.
Neizprosno sega bela koščena žena po vrstah starejše generacije.
V soboto, dne 31.januarja t. 1. smo zopet izgubili našega vzornega člana in sobojevnika za naše stanovske pravice g. Matija Peklarja, gostilničarja pri Sv. Jakobu v Sl. goricah.
Luč sveta je zagledal leta 1855., gostilniško obrt je vodil od leta 1893. pa do svoje smrti in bil eden od najstarejših gostilničarjev v Sl. goricah. Od leta 1912. pa do svoje smrti je načeloval občini Sv. Jakob v Slov. o-oricah.
Vsakemu je bil prijatelj; tiho in mirno, pa vendar vztrajno je bilo pokojnikovo delo v dobrobit celokupnosti, katera mnogokrat n« zna ceniti žrtev, ki jih taki možje, kakor je bil pokojnik, doprinašajo.
Kako priljubljen 'e bil rajni, priča njegov pogreb, katerega se je udeležilo 12 duhovnikov, g. sreski načelnik, g. zvezni načelnik Zemljič, mnogo domačinov iz bližnjih in oddalienih krajev, tako, da je bil pogreb eden naj več jih, kar jih je bilo dosedaj v Slovenskih goricah.
V počastitev njegovega spomina mu je zadruga ^oložila venec na grob. Teh par vrstic naj bode našemu nepozabnemu ter težko nadomestljivemu tovarišu v trajni spomin, a ostalim v tolažbo.
V torek, dne 10. februarja t. 1. je z a večno zaspala gospa Jožefa Kae, soproga -ostilničarjag. Petra Kac v Sv. Miklavžu pri Mariboru.
V počastitev nienega spomina ji je zadruga položila venec na grob. Prizadetim naše sožalje.
Iz uredništva:	Januarska	šte-
vilka »Gostilničarskega vestnika« se je vsled nepričakovanih ovir zakasnila.
Članke, katere danes nismo mogli radi pomanjkanja prostora priobčiti, bomo priobčili v prihodnji številki, za kar prosimo oprostitve!
MALINOVEC
pripravljen Iz aromatičnih gorskih malin vkuhan z čistim sladkorjem
1 kg Din 18*-
SUra lekarn* „Pri orlu" lir Ph. IVO TONČIČ CELJE, Glavni trg - Aleksandrova ul
GiOG)
Gostilničarji, vi dobite:
cenovnike, jedilne liste, papirnate namizne prte in servijete, papirnate krožnike vseh vrst, konfete, šaljivo pošto, vabila za razne prireditve, belježne tablice s kredo, poslovne knjige, razne napise itd.
v tiskarni sv. Cirilo v Mormoni
prodajalna Koroška cesta st s in poOrolnlca Aleksandrova cesta St o
E0.O .<9
ANDBI
Dijano, Laško in flarlDor	1
prlporota svole prvovrstno dvojno marfno pivo, eKsportnl IcžaH | In temno pivo, vartcno po bavarshem sislcmu ..ItEPKIHES". | ..POBIEP“ in ,.BOCh“ vsem ceni, gostilničarjem in gostom f| k	Z odlKnlm spoštovanjem	m
■	Delniška	pivovarna	JJNior	|
Llubliana, LaSk« In Maribor	  |
j! Vinarska zadruga »HAtOZAN *€
|| s sedežem v Sv. Andražu v Halozah
K.	priporoča izvrstna in močna vina
J;	vsake vrste. Interesenti za haloška vina
. —  —
Sj	naj se obračajo na načelstvo zadruge.
I	PoSilJa	m	o tudi vzorce vin.
ij{	Načelstvo.
V
Šampanjec
„Bouvier“
Bouvier Demi sec (bela glavica) Bouvier sec (zlata glavica) Bouvier Cuvee Reservee (rdeča glavica)
Kletarstvo: Gornja Radgona
Originalna
VINA
v steklenicah
tvrdke
Veleposestvo vinogradov |||
Cloter Bouvier
Gornja Radgona
Zastopstvo za Slovenijo:
Karel Favai, Ljubljana
Cenik gratis in franko
Cenik gratis in franko
✓|\ 4 /|% * <*|\ A /|' j '1' | -'J' * /JN 4 /|\ A /|V 4 /,\ 4 /J\ 4	4	/|\	*/(\*	/|\	/|\	*	/|\	4	/|\	4	/|\	*/|f*	/|\	*~(C4 ^|\ 4->|X ♦“»' *> 'l' *	4	/|\	4	/j>	4^|\	4	*/JC*	/(\	4	/|\	4	4	*|\	A	/|\
Velika izbira prvovrstnih
LJUTOMERSKIH VIN
VUUIIllllllllUlliilllllllllllltllllllllliilllUlilliiiilUllUlIlIlUiUlllllilllllllllllllllUiilUUHUllIlUlUiUIlliiUllUlUmiUliUlIllIlllIllIllIllIlillillllUUIIIIIlUliUI
po brezkonkurendilh cenah
lonicvanc ponudbe!
Franc Seršen
Ljutomer
Za brizganec, limonado, malinovec in druge sadne soke
uporabljajte
ROGAŠKO SLATINO
vrelec „TEMPEL“
ki razkraja, oziroma nevtralizira vinsko kislino ter nadomestuje sodo-bikarbonato v prašku Je osvežujoča in ima dober okus.
  Dobi se v vseh boljših trgovinah. —
■©!®:(2AS);(2A5y
<2AS*GA9<2AS>©
c§OScK8aScKsšrasa<SCS<*<)3Cgc*<8CSc*<®C)SaW3CScHS<^aH«aScK»aSOH^
1	Sanatorij v Mariboru	|
|	Gosposka ulica št. 49 - Telefon št. 2358	f
§	Lastnik in vodja: primarij dr. ČERNIČ	§
S	specijalist	za	kirurgijo	K
V	Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen	S
«	z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran,	?
kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po	S
poškodbah in pri ohlapelosti čreves; diatermijo za električno	£
pregrevanje in električno izžiganje; žarnico „hala“ za rev-	9
matična in druga boleča vnetja; „enterocleaner“jem za	&L
notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za	S
splošni telesni podvig.	Cene	zmerne!	2
P*>SQe>iD80«>iPgC>«<SaScKSCSa<šK5SclK»<2icK#CSaH®<^cK^
Dcviza: Najboljše blago po najnižji cent.	Ugodni plačilni pogoji
Osrednja štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z. I
Štev. ček. računa v Ljubljani	y	MARIBORU,	Meljska	Cesta	10	Telefon interurb. št. 2930 p]
nudi kot organizacija producentov vse vrste garantirano pristnega belega vina, tako ljutomerčana, haložana in pekrčana 1
po najugodnejših cenah — Prvovrstna sortirana vina vedno v zalogi	!
&S85S3® IS35SSS8SSS8?«S^«5gS38*SS8«3S»3S»3SSHS3S3S»3SSS§X«8Sg«3g*3e«Sg»*S3;S?.IS3£»3 Sl® ^SSSa^S^SSžSSSSSSIKSeSSSsaiSSSSSJgsssjeglSHSSESSŠSSS
Tvomica perila A. DURJAVA, Maribor, Gregorčičeva ul. 24
Velika zaloga vseh vrst moškega perila. — Lastna izdelovalnica trdili, poltrdih in mehkih ovratnikov.
Prvovrstna izdelava.	Cene	nizke.
Podpirajte fvrdhe, hi oglašujejo v Vašem listu!
Eden za vse, vsi za enega
Zastopstvo za Jugoslavijo:
Srečko Podgornik
Zagreb, Pantovčak 11.
Za uredništvo: Anlton Peteln, Maribor. Za lastnika: Zveza gost. zadrug Ljubljana in Maribor: Franc Zemljič, Maribor. Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Za tiskarno: Albin Hrovatin v Mariboru.