81. številka Ljubljana, v ponedeljek 8. aprila. XXII. leto, 1889 Izhaja vsak dan svečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro - oge r ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld-, za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt Teta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lO kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredništvo in upravni Stv o je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vse p. n. naročnike, kateri naročnine še iieso ponovili, prosimo prav uljudno, da jo blago vole takoj poslati. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Nikolaj Ivanovio Ašinov. Iz Rnsije. [Izv. don.] Koliko šuma je bilo nedavno v Rusiji in Franciji zaradi svobodnega kazaka A. ši no v a ! Rogali so se ruski časniki mej soboj in s francoskimi, ligo patrijotov v Parizu so razpoilili zaradi Ašinova iu v palači poslancev v Parizu slišale so se rezk^ besede. Zdaj je tej Ašinovskej epopeji konec: atamana in njegove tovariše pripeljali so te dni v Odeso in nad njimi se je začelo preiskovanje. „Ekspedicija" je torej završena, čuli smo vse „prou in „contra" in moremo sami stvoriti nekatere sklepe. Kdo je Ašinov? Nekdaj je bil v prvem razredu Saratovske gimnazije, dtugega razreda pa že ni videl od znotraj ; jemal je svojim tovarišem vse, kar se je dalo pojesti, in dali so mu „consilium abeundi". Ašinov je kanil v vodo : kam se je del, o tem ni nihče mislil. Cez dobrih dvajset l«t zasedel jo na Volgi otok, ćeš, da je to lastnina njega otca; pri sebi je imel okolu trideset kavkaskih glavorezcev in bali so se ga, ko ognja. Kmalu je zopet izginil in vsi so ga pozabili. Oez nekaj let začela so se pojavljati pisma iz Abesinije, pisana v prostonarodnem slogu, v njih se je govorilo o in-struktorjih-kazakih v vojski abisinskega neguša Ivana. Najprej so bila tiskana ta pisma v „Mosk. Vjedo-mostih", potem tudi v druzih velikih časnikih. Kdo je ta Ašinov, tega nihče ni znal, to je iz tistih, ki so pisali o njem in ki so v njem videli ruskega smelega „junaka", kije ponesel slavo ruskega imena pod znojno nebo afriškega carstva. Nekateri so govorili, da je Ašinov potomec ubeglih kazakov v Perziji ali Malej Aziji in da celo po ruski teško govori. Predlanskim je bil v Eusiji s peščico tovari-fiev, kateri so ga zvali vsi atamanom in mu salu-tovali po vojnej navadi. Imel je svojega tajnika, nekega Magnusa, ki je pisal o svojem atamanu v časnike. Približal se je praznik 90Oletja krščenja Rusije. Ašinov je prišel zopet iz Abesinije z dvema koptskima menihoma in s pismom noguša Ivana, da se Abesinci hote združiti s pravoslavno cerkvijo. Od vseh stranij so mu sipali denarje, povsod je narod hodil za Ašinovim, ki je o kralji Ivanu govoril skoro kot o pobalinu, katerega drži popolnoma v svojih rokah. On, češ, je prvi njegov minister, prvi general, in zdaj hoče vso Abesinijo privesti v naročje pravoslavju. Zbral je celo ekspedicijo, v katerej je bilo tudi nekaj menihov, ki so šli kot misijonarji ž njim v Abesinijo, njim na čelu stari, sivolasi o. Paisij. Pripeljali so se vsi ti kulturouosci v Afriko, seli na francosko zemljo, o katerej je Ašinov govoril, da mu jo je podaril Tadžurski sultan. Sultanu je dal avdijencijo in mu poklonil pri tem — koteninaste hlače! Kaka je bila daljša usoda Ašinovcev, je izvestno čitatelju. Kdo je Ašinov? Temna osoba, človek z velikim umom, predrzen, ne brez vsake omike. Klatil se je povsodi po vzhodu in na vzhodu se je tudi seznanil z obiteljo Crnigovskega pomeščika Hanenka, ki je potovala tam. Nekaj let je Ašinov potoval z obiteljo Hanenkovih in nazadnje «i je vzel za ženo Sofijo Ivanovno Hanenko, katera je bila takrat stara 28 let; uznal sem to slučajno, kajti njen brat je zet milijonarja Pereščenka, ki je vso biografijo AŠi-novljevo pripovedoval mojim bližnjim znancem. Hanenko je bogat; brat žene Ašiuovljevo ima do 60 tisoč rubljev letnih dohodkov. Sofija Ivanovna je omikana ženska; učila se je v zavodu in govori gladko več jezikov; na jednem teh jezikov pregovoril jo je tudi Ašinov, da mu je dala roko in srce. Govore\ da je Ašinov nenavadno smel človek in da ume tako govoriti, da mu mora vsakdo vse verjeti. Nihče bi ne mislil, da je to prve vrste slepar. S takim prepričanjem je govoril z mojimi znanci o Abesiniji in o svojem prijateljstvu z negušem in o svojem uplivu tam, da jim celo v glavo ni prišlo, misliti, da laže, dočim je zdaj dokazano, da Ašinov ni neguša ni Abesinije nikdar videl ni! Za Ašinova se je potezalo posebno „Novoje Vremja", ki je pisalo ognjene članke proti Franciji; čez nekaj dnij pa je baš ono tiskalo take strašne podrobnosti o tem, kako je gospodaril Ašinov s svojo ekspedicijo na ladiji in v Afriki, da so se lasje ježili. Dokazano je, da je Ašinov navaden slepar in glavorez in da se je zato okrožil z divjimi Osetini s Kavkaza, da bi obdržal v ekspediciji red in po-kornoBt Žena mu je bila vrla pomočnica. Ko so prosili, na pr. v Afriki, v Sagali. pustolovci jesti, pokazala jim je čredo krav in ovac, češ : »Glejte, koliko mesa, idite, vzemite". In vzeli so kravo, lepše delo sta si vzela Ašinov in Ašinovka, drugo pa so pojeli gladni možje in otroci. Ko se je glad začel in ljudje neso vedeli kaj delati, tolažil jih je Ašinov, da zna, da bo šla te dni tod „karavana", katera bo ostala v njihovih rokah. Nekateri so začeli bežati, šli so k Francozom v Obok in to je baje spridilo vso ekspedicijo. Našli so se „izdajalci". Pri vsem tem pa se moramo čuditi, da je Ašinov celo višjo gosposko tako lehko osleparil; menihom je „svetejši Sinod" dal dovoljenje iti z Ašinovim v Abesinijo, in vso ekspedicijo, ki je imela soboj orožje, spremil je v Odesi na parobrod žandarmerijski polkovnik. Govore časniki naši, da je šla z Ašinovim razen menihov, sama sodrga, sami pustolovci; a preiskava je dokazala, da so ti pustolovci vsi vkupe dali Ašiuovu, ko so stopili na ladijo, celih 15.000 rubljev ! Pustolovci, sodrga, tacih denarjev nemajo. Vbc te denarje si je vzel Ašinov in jih položil za troške za „abisiuskuju misiju v „thesaurus com-munis", to je prosto v svoj žep. Iz velike svote 15.000 rubljev vidno je, da v „ekspediciji" neso bili „raztrganci", nego ljudje dovolj imoviti in mnogo razumnikov. Da bi mu nihče iz rok ne ušel, vzel je Ašinov sebi ne samo vse denarje, nego tudi vse dokumente članov ekspedicije. Zdaj je mož zaprt v Odesi s svojo ženo vred; člane ekspedicije so odpravili domov po etapu, menihi pa so v Odesi na svobodi. Seveda, Ašinov se bode sodil kot prost goljuf in bode kaznovan. Vender pa je vsa ta „Ašinijata" najboljši dokaz, kako lehko veren iu lehkomišljen je ruski narod. Človek, ki komaj svojo ime more podpisati, vodil je za noB ne samo proste, no i omikane ljudi duhovskega in posvetnega stami; on je prisilil vso Evropo, da govori o njem in da bode govorila še dolgo. V Franciji začela je liga patrijotov in Ma-dame Adam zbirati denarjo za Ašinovce. Kam jih bodo pač deli, ko se je izjasnilo, kdo je Ašinov? Zdaj, ko je izvestno nam, kdo je ta „ataman", bilo bi še dobro znati, kdo je tisti Magnus, ki je v časnikih pisal za Ašinova in kara se je dejal ? LISTEK Troje srečanj. (Ruski spisal J. S. Turgonev, preložil Ivan Gornik.) I (Dalje.) Vso noč spal sem slabo in pred zarjo bil sera že na nogah. Brzo se oblekši in oboroživši odpravil sem se naravnost k naselbini. Nestrpnost moja bila je tako velika, da se je jedva začelo žariti, ko sem prišel do znanih vrat. Na okrog peli so škorjanci, kavke kričale so po brezah ; v domu pa je še vse spalo jutranje, mrtvo spanje. Tudi pes smrčal je za plotom. Z nemirom pričakovanja, razdraženega skoro do besnosti hodil sem po rosni travi in neprestano pogledoval na nizki in neveliki domek, kateri je zapiral mej svojimi stenami skrivnostno bitje.... Najedenkrat zaškripala so na lahno vrtna vratica, odprla so se in na cesto prikazal. se je Lukjanič v nekaki progasti kazaški suknjici. Razmršeni, iztegnjeni njegov obraz zdel se mi je še čmerneji nego kedaj. Ne brez zaćujenja me pogledavši hotel pa zopet zapreti vratica . . . — Dragi, dragi! vskliknil sem hitro. — Česa želite tako zgodaj ? vprašal je počasi in suho. — Povej mi, prosim te, ali je res, kar govore, da je prišla k nam vaša gospa. Lukjanič molčal je nekaj časa. — Prišla je. — Sama? — S sestro. — Al nista imeli včeraj gostov? — Ne. In potegnil je za saboj vratica. — Stoj, stoj, dragi . . . Bodi tako prijazen ... Lukjanič je zakašljal in se tresel od mraza. — Česa vender želite ? — Povej mi, koliko let ima tvoja gospa! — Lukjanič pogledal me je sumljivo. — Koliko ima gospa let? Ne vem. Kakih štirideset bo. — Štirideset! In koliko ima njena sestra? — Manj nego štirideset. — Res? In jeli lepa? — Kdo, sestra? — Da, sestra ? Lukjanič se je nasmehnil. — Ne vem; kakor se komu zdi. Po mojem, ni lepa — Kako to? — Tako bolehna je. Nekoliko šepa. — Tako! Iu razven njiju ni prišel nihče k vam? — Nihče! Kdo naj bi prišel! — To je nemogoče ! . . . Jaz . . . — E, gospod ! zvami se ne pride do konca. — Glejte, kak mraz je! Oprostite! — Stoj, stoj ... tu imaš . . . In pomolil sem mu pripravljeni četrtak (četrt rublja = 25 kopejk), a roka moja zadela se je ob brzo zaloputnivše se dveri. Srebernjak pal je na zemljo, zatrkljal se in obležal pri mojih nogah. nA, stari slepar — mislil sem — Don Kihet Lamanski! gotovo so ti ukazale, da molčiš ... A stori, kar hočeš, mene ne oslepariš . . . (Daljo prili.) Magnus je seveda psevdonim in bržkone je mož v številu sedanje „ekspedicije" pod pravim imenom. Da, smešna, zelo smešna je ta Ašinijada in izvrstno karakterizuje vse, ki so vsprejemali Ašinova in nje gova dva „abisinska" meniha in so mu želeli „sre-čen pot in mnogo uspeha". Kudejar. Iz državnega zbora. Na Dmiaji 5. aprila 1889. Dr. Kronawetter polemizuje ostro s sekcijskim šefom baronom Baumgartnerjem, ki je zagovarjal sedanji užitninski zistem na Dunaji. Govornik očita vladi krivico, ki se godi Dunaju in želi, da se odpravi užitninska meja mesta Dunajskega. Poslanec dr. Menger pravi, da nema Avstrija kolonij, nema krajev, kamer bi odhajalo preobilno prebivalstvo. Ljudje množe se za časa miru in občega zdravja zelo tudi po deželi; vse to, kar prenapol-uuje kraje posamične, hiti v velika mesta, misleč, da se tam vender kako preživi. Živež in vsakdanja potreba so pa zlasti vsled velike užitnine jako drage. Govornik navaja praktične vzglede. Potem naglasa težavno materijalno stanje posamičnih dežel in želi, da bi se žganjina odredila deželnim zborom. Dr. Herbst trudi se v dobrem govoru, da bi dokazal, v kako nadlogo in istinito škodo je carinska meja okolu mesta Dunajskega. To se mora odpraviti inače je nemogoče, da bi se Dunaj razvijal, da bi si Dunajčani opomogli. Poročevalec Abrahamovvicz trdi, da se bud-getni odsek povsem zanima za reformo užitnine, a stvar se ne more tako hitro urediti. Odprava ca rinske meje Dunajske se zaradi tega odlaša, ker stvar ni nikakor tako nenavadno nujna, kakor se zagotavlja. Govornik prosi poslance, da ne vsprejmo predloga poslanca dr. Herbsta, ki se namreč glasi: „Že zaradi tega, ker nema nobeno mesto takega fizičnega omejenja, kakor Dunaj, naroča se zopet in strogo vladi, da uredi kar naj preje vse priprave, v odpravo cariuske Dunajske meje. Po predlogu poslanca Pleuerja glasuje se o predlogu dr. Herbstovem imenoma. Predlog se s 108 glasovi proti 87 vsprejme. Odobrilo se je torej podvizanje vlade v izvršitev važne zadeve v izpolnitev obče želje Dunajčanov. V današnji seji nadaljevala se je debata podrobna „ finančno ministerstvo". Poslanec dr. Roser naglasa živo potrebo, da se zniža cena za sol in podpira trditev svojo z izreki Jona Milla, Virchowa i. dr., ki dokazujo, da je sol neobhodno potrebna i to ljudem, kakor tudi živini. Razne kužne bolezni živinske so večinoma posledice prepičlega užitka soli. Potem stavi glede živinske soli resolucijo, v kateri želi, da bi vlada v tem vender pomogla. Poslanec Hausner govori itak o soli. V devetih državah evropskih: v Rusiji, Veliki Britaniji, na Portugalskem, v Belgiji, Nizozemskem, na Grškem, Danskem, Švedskem in v Norvegiji je pridobitev soli 152 milijonom ljudij svobodna. V druzih petih državah pak, na Francoskem, Nemškem, Španskem, Turškem in v Švici ne vlada solni monopol, temveč davek za sol. Potem so pa države: Avstro-Ogerska, Laška, Rumunska in Srbija, skup 76 milijonov duš, v katerih je v veljavi solni monopol. V Avstriji smo torej v tem oziru v jako neprijetnih okoliščinah. Iz vseh krajev države pak se toži zaradi drage soli. V Rusiji je mnogo soli in po ceni. Več galiških okrajev uživa le sol, utihotapljeuo iz Rusije. Če bi bila sol v Avstriji ceneja, kupovali bi jo sigurno ljudje, raji, k>ikor pak se ukvarjali z nevarnim prenašanjem čez mejo. Poslanec htavi resolucijo, v kateri se naroča vladi, da se prodaje v mejnih okrajih Galicije, kjer so takozvani pregledovala živinski nameščeni, za polovico navedene cene in prosi predsednika, da popraša takoj zbornico, kako misli o tej stvari in ne izroči resolucije odseku. Poslanec Rogl priporoča tudi znižanje živinske soli. Poslanec dr. Beer je proti predlogu Hausnerjevemu, ki zahteva olajšanje le za Galicijo in Bukovino, a ne za vse dežele. Poslanec Lieu-bacber strinja se popolnoma z dr. Beerom. Resolucija se mora sploh izročiti odseku, ne pa, kakor želi g. Hausner, da se o njej takoj sklepa v zbornici. Poslanec Hausner ugovarja, da ni hotel nobene posebne izjeme za Galicijo, ampak stavil resolucijo le zaradi tega, ker vladajo v Galiciji čisto druge razmere, kakor drugde. Da se pa resolucije oddajo odseku, je samo navada in nikakor jedino možno. Predsednik opazi, da so resolucije samostojni predlogi, ki se oddajo vsled trde navade odseku. Nasprotno mora le zbornica določiti. Poslauec dr. Mattusch meni, da ni resolucija, katera je v zvezi s stvarjo, ki se itak obravnava, nikakor zaseben predlog. V odobrenje resolucije je treba lo navadne večine poslancev. A Hausnerjeva reč ni tako nujna, da bi se ne mogla izročiti odseku. Poslanec Hausner: Ker vidim, da manjka potrebnega uznanja in simpatije za stvar, kakor nisem pričakoval, opuščam popolnoma svoj predlog. O soli govorili so še dr. Angerer in dr, Pscheiden, sekcij-ski šef vitez IIabdank-Hankiewicz pravi, da se bode vlada po vsem potrudila, da uredi solno zadevo povoljno. Pri oddelku „pristojbine pravnih opravil* opomni poslanec Kaiser, da je dotična postava po vsem nejasna in povod mnogim krivicam. Poslanec stavi resolucijo, da naj predloži vlada jasno in umerjeno postavo. Tudi poslanec dr. Kronawetter se pritožuje zaradi pristojbin. Občine in posaraičniki imajo državna bremena, a vlada jih šikanuje s pristojbinami in to čestokrat jako neopravičeno. Vse to dokazuje z istinami. Gospod poslanec Nabergoj naglasa v oddelku „mitnice", kako neredno so nastavljene mitnice po Tržaški okolici. Tu so po dve mitnici prav blizu vkup, tako da mora človek dvakrat plačevati za blago, a tam zopet ni daleč in daleč nobene mitnice. Poslanec stavi resolucijo, ter zahteva, da se stvar pošteno, pravično in modro uredi. Ponemčevanje v šolah. Govor dr. Gregorca v drž. zborn 22. snšca 1889. (Po stenografuem zapisniku.) (Dalje in konec.) Še nemarno na državnih gimnazijah v Mariboru in Celji niti jedne slovenske paralelke. In vender borijo se zoper nje deželska šols ka nadzorstva že dve leti. Ob jednem so pouzročila na omenjenih dveh gimnazijah ali vsaj trpela razmere, da bi jih človek komaj veroval. Vlada namreč ondu strahovanje, pristranstvenost in preganjanje slovenskih dijakov, da bode težko kje v Avstriji kaj podobnega najti. Bil sem pismeno prošen, o teh nasilstvih tukaj javno izpregovoriti. Hočem to storiti mogoče kratko. V Mariboru bojda tamošnji ravnatelj pri upi-sovanji dijakov nagovarja slovenske stariše, uaj svoje slovenske otroke pripisati dajo nemškim. Na ta način hoče število nemških dijakov na gimnaziji v Mariboru umetno pomnožiti, ono slovenskih pa skrčiti. Šolska nadzorstva trpijo na teh gimnazijah nemško-liberalnih profesorjev, ki se s politiko pečajo in svoje mržnje do vsega, kar je slovensko, celo nič ne prikrivajo in tudi slovenskim dijakom Čestokrat prav nemilo čutiti dajo. Proti slovenskim dijakom so Biino strogi. Zatorej dobivajo ti dostikrat po krivici neugodnih spričeval, morajo razred ponavljati ali se na drugo gimnazijo preseliti, kar se ve stariše stane zopet mnogo denarjev. Veliko dijakov obupa ob uspehu in popusti gimnazijo. Jeden izmej teh profesorjev je v petem razredu Celjske gimnazije slovenskim dijakom strogo prepovedal mej seboj slovenski govoriti. (Poslanec dr. Steinwender: Bržčas samo mej šolsko uro !) Dijaki so se pritožili pri ravnatelji, toda prišli z dežja pod kap. Kajti ta je že poprej dijakom višjih raz redov bil prepovedal v Celjskih krčmah slovenski govoriti. (Poslanec dr. Foregger: Ker je bržčas dijakom sploh prepovedal v krčme zahajati.) Opomnim, da je višjih razredov dijakom v krčme zahajati dovoljeno. Marljivi dijaki v Celji učijo se doma zasebno slovauske književnosti. Kadar ravnatelj to poizve, pokliče dotične dijake pred sebe, jih graja, preganja, sili gimnazijo zapustiti ter izključuje. Najhujše pa se godi na gimnaziji v Mariboru. Tukaj skuša ravnatelj z nemško-liberalnimi profesorji vred, mej njimi jeden Jud, slovenskim dijakom — BUDO tem — zabraniti zrelostni izpit ali „ma turoa, to pa na sledeči način! Že v sedmem razredu izprašujejo slovenske dijake, nameravajo li za maturo oglasiti se ali ne. V prvem slučaji pretijo jim z neugodnimi spričevali, v drugem pa obetajo, da bodo mehko ž njimi ravnali ter z ugodnimi pričevali gimnazijo dokončati dali. (Čujte, Čujte, na desni.) Od jednega izmej slovenskih diiakov so celo pismen reverz zahtevali, v katerem se zaveže, da ne bode oglasil se za maturo ne na Mariborskoj pa tudi na nobenej drugi gimnaziji nel To je resnično nezaslišano, nepostavno in nepošteno. Ne morem misliti, da bi šolska nadzorstva o tem ničesar ne izvedela. Poprej nagibam se v to misliti si, da ona nadzorstva dobro vse vedo, pa molče trpijo. Tega mnenja sem tem več, ker so ravno ista šolska nadzorstva v svojih uradnih izjavah do visoko vlade izrekla se proti uvedenju slovenskih paralelk na gimnazijah. Sedaj čujemo, da je naučno ministerstvo vsaj za gimnazijo v Mariboru zaukazalo uvesti nekaj slovenskim paralelkam podobnega. Toda bojim se zelo, da ne bi ona šolska nadzorstva še temu delala največjih zaprek. Po mojem mnenji bi se takšne zapreke odpravile najlaglje na sledeč način. Prvič morali bi nadzorovanje slovenskih paralelk izročiti slovenskemu šolskemu nadzorniku, drugič na mesto Bedanjega ravnatelja v Mariboru bi imel priti mož, ki v narodnih rečeh stvarno sodi in je obeh deželskih jezikov v besedi in pisavi popolnem zmožen; in tretjič bi naj pri stavljenji novega poslopja za Mariborsko gimnazijo ozirali se na prihodnje slovenske paraielke. Ako bi pa visokej vladi ne bilo mogoče takih slovenskih paralelk v Mariboru iu Celji uvesti, ki bi svojemu namenu ugajale, izrečem tukaj kot zastopnik štajerskih Sloveucev, da bo demo za spodnji Štajer zahtevali popolno slovensko gimnazijo ter strogo držali se 19. člena državnega osnovnega zakona, čeprav bi morali iti do državnega s o" dišča! Tega vender ne moremo trpeti, du bi komaj 20—30.000 broječi Nemci imeli 4 srednje šole, okoli 400.000 Slovencev pa nobene. (Čujte na desni!) Visoka zbornica ! o sedanjej vladi pravijo, da je bojda nameravala narode mej seboj pomiriti in spraviti. Žali Bog, da se to ni zgodilo in se tudi zgoditi ne more, dokler ne bodo člena 19. državnih osnovnih pravic resnobno in povsodi izvrševali. Sedaj vlada namesto miru neprestano narodna borba. Zlasti razsaja ljuta šolska borba od avstro pruske meje na Šlezkem do obalij Jadranskega morja. Obžalujemo to šolsko borbo, toda ne bojimo se nje ne ! Marveč borimo se odločno, pa tudi s čedalje večjim zaupanjem, da naposled popolnem zmagamo. To zaupanje crepimo iz pravičnosti svojih zahtev in iz sile, ki t.lije v narodnostni ideji. Dualizem že praši na vseh straneh. Pripravljajo se veliki dogodki. Predno sedanje stoletje konča, bode tudi narodno vprašanje, avstrijskih Slovanov moralo biti rešeno. Sklepam želeč, naj bi rešilo se na čast in slavo, na korist in blagor celokupne Avstrije! (Dobro, na desni, govorniku čestitajo.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 8. aprila. 14 <» ros k a trgovinska zbornica izrekla je zaupnico poslancu Dumreicherju za njegov govor v državnem zboru. Take zaupnice pač dosti ne dokazujejo, da bi bil Dumreicher resnico govoril. V trgovinski zbornici imajo Dumreicheijevi somišljeniki veČino in je torej Čisto naravno, da mu izreka zaupnico. V brambenem odseku gospodske zbornice oger-Mke se je grof Julij Andrassv toplo potegnil za predlogo vojnega zakona in za vlado. Rekel je, da se s prvotnim tekstom § 14. tudi on ni strinjal, sedaj, ko se je premeni I ta paragraf, je on odločno za vladno predlogo Posebno je zagovarjal § 25, kateri določuje, da mora vsak častnik znati dobro nemščino Da dokaže potrebo nemščine, skliceval se je na to, da Francozi vedno bolj nazadujejo, ker se nečejo učiti nobenega tujega jezika Posebno je pa dobro bivši minister vnanjih zadev razkladal, zakaj da mora vojska ostati skupna. Če bi hoteli Ogri svojo vojsko, bi se res kmalu tudi v trgovskih in vnanjih zadevah odločili od Avstrije in bi bili le s personalno unijo zjedinjeni ž njo. Lastna vojska bi pa Ogre veliko več stala in bi taka odločitev od Avstrije imela posebno v vojni kaj neugodne posledice. Ko bi sovražnik napovedal boj, bi se morala sklicati oba parlamenta, da bi ugibala, ali sta dolžni obe državni polovici bojevati se ali le ona, ki je vojno zakrivila in koliko vojnih stroškov plača ta ali ona polovica države. Predno bi se t« obravnave končale, bi sovražnik že davno pri-drl čez mejo in zašel najbolje pozicije ter bi bilo prepozno zavračati ga. Odsek se je potem izrekel, da naj se vsprejme vojni zakon, kakor ga je sklenila zbornica poslancev. Viiiaiije države. Vodja l»olgarNke opozicije, Cankov, baje v Srbiji ni imel priložnosti dogovarjati se o kakih političnih načrtih glede Bolgarske. Vse mero-davne osobe, s katerimi je imel pogovor, so se izogibale takim stvarem. Nikjer tudi ni bil posebno prijazno vsprejet, ker ni bil posebno prijazen Srbiji, ko je bil ministerski predsednik. On je bil začetnik razpora zastran Bregove, kateri je bil pozneje jeden izmej povodov srbsko-bolgarske vojne. Će se je Cankov nadejal, da bode Srbija pospeševala namene njegove gleio Bolgarske, se je jako motil. Sedanja srbska vlada res ni tako naklonjena mogotcem v Sofiji, nego je bila prejšnja, a vender se neče nič mešati v bolgarske notranje zadeve. Svojemu zastopniku v Sofiji je naznanila, da naj bode bolj zdržljiv, ter naj ne postopa tako, kakor bi Srbija priznala Koburžana bolgarskim knezom. Srbski diplomatiČni agent bode sedaj prav tako postopal v Sofiji, kakor drugi diplomatični zastopniki. JKiiNki ministerski rezident v Srbiji Perzi-janij je povišan v poslauika. Druge velevlasti že vse imajo v Belemgradu poslaništva, odkar je Srbija kraljestvo, le Rusija ni hotela povišati svojega di-plomatičnega zastopstva, dokler je vladal kralj Milan. Ministerski sovet bolgarski je vsprejel projekt finančnega ministra, da država v lastni režiji zgradi železnico Jamboli-Burgas. Delo se bode začelo dne 1. maja in se bode najbrž končalo še letos, ako ne bode nikakoršnih nepričakovanih ovir. — Radoslavovci so se dosedaj jako laskali knezu. Na ta način so hoteli spod riniti sedanjo vlado. Ker pa princ Ferdinand ni hotel kar izročiti državnega krmila Radoslavovu, ga pa sedaj organi „lojalne" opozicije grdo napadajo. Pravda proti ligi francoskih patrijotov je končana. Njen izid bode pa težko vladi prav uga jal. Zatoženci so oproščeni glavne zatožbine točke, da so bili osnovali tajno društvo, in obsojeni so vsak v 100 frankov globe in plačilo tožbenih stro gkov, ker so bili člani oblastveno nepriznane družbe. Dva zatoženca, ki sta odpotovala v Bruselj, sta se Že vrnila, videč, da je sodba tako ugodna. Povedali smo že, da se Parnellova pravda zopet nadaljuje. Da bodo čitatelji bolje vedeli, kako obširna je ta pravda, ki je velike politične važnosti ne le za Irsko, ampak za vso Angli|o, naj omenimo, da je odbor treh sodcev zadnji četrtek imel 63. sejo. Zaslišanih je bilo že 340 prič. Parnellov zastopnik je že začel svoj zagovor, ki bode trajal še dalj, nego se je sprva mislilo Sloveči angleški odvetnik v svojem zagovoru posebno hudo napada vlado in dokazuje, da je sama zakrivila vse nered-nosti na Irskem. Dopisi. S Kr£kegu 8. aprila. (Zborovanje„Peda-gogiškega društva".) Minoli četrtek 4. t. m. je „Pedagogiško društvo" zborovalo na Krškem v gostilni g Ruperta. Zborovanje otvori g. Fran Gabršek točno ob 2. uri popoludne ter navzočne prisrčno nazdravi. Dalje gospod predsednik poroča o društvenih zadevah, kar 8e je zadovoljno vzelo na znanje. Tajnik g. Ravnikar prebere zadujega občnega zbora zapisnik, ki se odobri. Na to se preide k daljnemu usporedu. Točka: „razjasnevanje fizikalnih učil* v ljudski šoli poroča obširno in jako zanimivo g. T. Romih. Mej drugim pravi, da pouk v tej stroki mora imeti po vsem nazorno podlago; a v ta namen mora torej učitelj imeti fizikaličnih učil na razpolaganje. Ravno teh (so-sebno najbolj potrebnih) še zdaj manjka posamičnim šolam. Za to omenja in priporoča dr. Houdekovo zalogo fizikaličnih učil v Pragi. Pri tem 8e dobi tudi zapisnik v slovenskem jeziku, ki mu ga je g. poročevalec sestavil. Za malo vsoto ta tvrdka podaje vseh potrebnih fizikaličnih učil za ljudsko šolo. Konečno stavi nastopno resolucijo: 1. Glavni razloček nove šole od stare obstaje v tem, da se poučeva v novi šoli tudi v realijah. Čira več realij priuči učitelj učencem, tem bolje se bliža smotru, ki ga zahtevamo od narodne šole, tem bolje koristi narodu. 2. Fizikalni pouk naj se naslanja na poskuse, torej je treba fizikalnih aparatov. 3 Učiteljskim pripravnikom četrtoletnikom nai se daje prilika, seznauiti se z aparati in ž njenimi poskusi pri rejalijab. 4. „Pedagogiško društvo2 priporoča vsem šolam aparate dr. Houdekove tvrdke v Pragi. Vsi ti nasveti so se vsprejeli jednoglasuo. Razgovor ob učnem načrtu je odpadel. Po nasvetu g. tajnika se za to voli poseben odsek in sicer po dva uda za posamezne stroke ljudske šole, kar tudi obvelja. Volitev udov se prepusti g. predsedniku kot okr. šolskemu nadzorniku. Pri prihodnjem zborovanji bode potem ta odsek poročal o svojem delovanji ter stavil primerne nasvete. Vsprejme se jednoglasno. Pri pojedinih nasvetih se prvi oglasi gospod Ravnikar ter v daljšem govoru omenja imenit-nost velikodušne ustanove preblag, gosp. Josipa G oru p a, veletržca na Reki za višo slovensko dekliško šolo v Ljubljani ter konečno nasvetuje: „Današnje zborovanje naj zbog veličin zaslug za narodno šolstvo imenuje svojim prvim Častnim članom preblag, g. Josipa G oru p a, veletržca itd. na Reki, kar je bilo jednoglasno in naudušeno vsprejeto. Ta sklep smo izvoljenemu prvemu častnemu članu „Pedagogiškega društva" brzojavno naznanili. Kakor znano smo to tudi slovenskima dnevnikoma objavili brzojavnim potom. Gosp. ravnatelj Ivan Lapajne nasvetuje, da naj „Pedagogiško društvo" zopet pošlje prošnjo na vis. deželi zbor za ureditev in izboljšanje učiteljskih plač na Kranjskem. Pctrebno ukreniti se prepušča društvenemu odboru. Pri tej priliki opozarjamo na to imenitno zadevo vse tiste okraje, ki jednacih prošenj na slav. deželni zbor še neso odposlali, da to letos store, ker verno prav dobro, da s samimi obljubami in sladkimi besedami nam ni nič pomaganoga. Torej na delo ! Dalje še gosp. predsednik Fr. Gabršek nasvetuje prenaredbo društvenih pravil. Vsprejeto. Odboru se naroči, da o tem pri prihodnjem glasovanji poroča. Na to se g. predsednik zahvaljuje vsem prisotnim udom in gostom za zanimiv&nje in potrpežljivost — zlasti pa še gg. poročevalcem za trud ter s trikratnim „slava-klicem" na presvetlega cesarja zaključi zborovanje. Omeniti mi je še, da se je g. predsednik koj v začetku zborovanja spominjal s toplimi besedami prerane smrti cesarjeviča Rudolfa, kar so vsi stoje poslušali v znak velike žalosti, ki je s tem zadela našega priljubljenega cesarja in vso carsko obitelj. Domače stvari. — (Dnevni red seji Ljubljanskega občinskega sveta) v torek 9. dan aprila 1889. 1. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila pr-vosedstva. II. Stavbinskega odseka poročilo a ) ob imenovanji nove ceste pri hišah društva za napravo delavskih stanovanj; b.) ob oddaji dimnikarskega dela v mestnih poslopjih; c.) o upeljavi plinove svečave v nekaterih ulicah kolodvorskega mestnega okraja; č.) ob izboru prostora pissoirju; d.) o dveh prizivih v stavbinskih stvareh. III. Poročilo odseka za olepšavo mesta o prošnji a.) odbora za Volni kov Bpomenik; b.) telovadnega društva „Sokola" zaradi prostora za „Sokolov dom"; c.) drsalnega društva zaradi razširjenja drsališče. IV. Šolskega odseka poročilo: a) ob oddaji občinskega štipendija letnih 250 gld. za obiskovalce državne obrtne šole v Gradci; b.) ob ustanovitvi druzega otroškega vrta v kolodvorskem mestem okraji; c.) ob ustanovitvi više dekliške šole v Ljubljani. — (Glede dolenjske železnice) izjavil je trgovinski minister v državnem zboru, da se bode kolikor možno na njo oziralo. Isto tako tudi glede' železnice iz Ljubljane v Kamnik. -- (Umrl) je daues zjutraj ob 4. uri gospod Nikolaj Jam ni k, po domače Tolstnik, v Medvodah 45 let star. Pokojnik podedoval po svojem očetu veliko premoženja, mej drugim dvajset celih kmetij in zapušča ženo in jedno hčerko. Pokojni Jamnik bil ie vsekdar naroden in pri odločilnih volitvah za kranjsko trgovinsko in obrtno zbornico glasoval je za narodne kandidate. Bodi mu zemljica lahka! — (Umrla) je dne 6. t. m. pri svojem sinu g. župniku v Št. Lambertu bivajoča mati Ana Berce roj. Meršolj za mrtvoudom, stara 69 let. Ranjca je bila predobra mati in premilega, blagega srca. Lahka jej zemljica. — (Sokolov „družbinski večer".) Rediteljema gg. dr. Hudniku in V. Zupancu gre vsa hvala na srečni misli, da sta nam preteklo soboto namesto v pretesnem steklenem ^salonu, priredila Sokolov večer v čitalnični dvorani ter povabila k tej veselici tudi nežni spol, ki se je vabilu odzval v tolikej množini, da smo imeli res pravi „družbinski večer" in da je bila vsa dvorana polna. Večina vBporeda izvajala je domačega pešpolka godba, ki je kaj pridno in precizno svirala in vzbujala mnogo priznanja. Za petje bilo je tudi dobro skrb-ljeno. Oanierospev izbornih pevcev pronašal je razne zbore in žel veliko pohvale. Zelo zanimiva točka bil je soloprizor „Rešpehtarjeva kuharica". Gospo-dičina Zvonarjeva preddtavljala je zastarelo in klepetavo kuharico povsem jako vrlo, prizor sam pa je bil zelo osoljen in imel je mnogo rezkih opazk iz vsakdanjega življenja, zato je bilo pa tudi mnogo smeha in priznanja. Kakor pri tacih prilikah bilo je tudi mnogo govorov. Govorili so: dr. Rudnik, j)odžupan P.etriČič, Ivan Hribar, A. Trstenjak, inžener Hraskv, katerih govori se bili vsprejeti s splošnim odobravanjem. Občinstvo se je izvrstno zabavalo in bilo izredno zadovoljno z „druž-binskira večerom", želeč, da bi mu prihodnja zimska sezona prinesla več jednakih veselic. — (Gerbičev koncert,) ki je bil včeraj zvečer v čitalnični dvorani, ni bil tako dobro obiskan, kakor bi se bilo smelo pričakovati z ozirom na lepi vspored, še bolj pa z ozirom na g. profesorja Gerbiča, ki ima za našo glasbo izrednih zaslug. Zbrano pa je bilo odličuo občinstvo, izmej dostojanstvenikov bil je deželni predsednik gospod baron VVinkler. dež. sodišča svetnik g. P lesko, deželna odbornika Mu m ik, dr. V o š n j a k in drugi. Vspored obsezal je jako lepe torke. Prvu bila je Gerbičeva barkarola „Mirno plavaj, čolnič moj", ki nam je bila v dobrem spominu že izza poslednje akademije. Ta mična skladba se nam je včeraj posebno omilila, mešani zbor pel jo je izvrstno in Pucibarjev bariton odlikoval se je, kakor vselej. Dražesten bil je Gallov trospev „Spomlad" (nospa Gerbiče va, gospiei D a n e še v a in Buča r j e v a), kakor tudi Rubinstemiova skladba „Asra",ki jo je gosp. Gerbid s posebno bravuro pel. „Gl. Matice" učitelj g. Moser sviral jenagoslih norveškega skladatelja Griega (G-dur) sonato, na glasoviru je spremljal g. Janušovski. Lepa skladba in vrlo igranje napravila sta lep etekt. Ženski zbor, broječ 16 dam pel je Dvofakov dvospev ^Zapuščena" s pravim občutkom in dobro izražal krasote te v narodnem duhu zložene pesni. Trospev iz Kreutzerjeve opere „Prenočišče v Granadi (sopran gospodična Da nočeva, tenor g. Razinger, bariton g. Pianecki) je izredno ugajal. Dasi nesmo prijatelji ponavljanju posamičnih točk, bi bili vender rečeni trospev radi čuli še jedenkrat. Gospa Gerbičeva pelajekan-coneto iz opere „Šubič Zrinjski" in Warlamovljev „Krasnij sarafan". Gospa Gerbičeva je kot izvrstna pevka poznata, umeje se torej ob sebi, da sta obe pesni napravili najboljši utis. Zadnjo točko Križkov-skega „Utonula", je moški zhor izborno pel. Vse točke izzvale so burno pohvalo in občinstvo je s svojim priznanjem posebno odlikovalo profesorja Gerbiča, kateremu so dame pevke in učenke poklonile dvoja krasna venca in darilo. — (Na državni Dunajski cesti) bodo letos, kakor se nam poroča, odkopali iu znišali znani klanec pred Lukovico imenom „Maklenovec." To je sedaj še jedina znatna strmina na vsej cesti od Ljubljane do 35 kilometrov oddaljenega Učaka izimši mali Črnuški klanec. Znižala se bo cesta na vrhu za 1*5 mtr, in v dolini nasula za 1 mtr. Deželna vlada je s tem delom ustregla želji vsega prebivalstva in velja njenemu stavbinskemu oddelku za ta jasen ozir na potrebe prometa toplo priznanje. — (Iz Št. Petra na Notranjskem) dne 7. aprila: Mnogo preljubljeni gospod Ivan Špilar, posestnik in trgovec, bil je danes jednoglasno za nadžupana tukajšnje občine izvoljen. Za občinske svetnike izvoljeni so bili: J. Po v h, M. Pen ko, Fr. Margon, M. Medica in P Žele. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Bruselj 7. aprila. Govori se, da bodo Boulangerja zaradi javnega manifesta iztinili. Tliiebaud dospel semkaj, da pozove Rocheforta na dvoboj. Bukurešt 7. aprila. Lascar Catargi dobil naročilo, da sestavi novo ministerstvo. Razne vesti. * (Otrovalka.) V Petroviči pri Landskronu na Češkem zaprli so te dni Ano Tušekovo, ker je na sumu, da je otrovala 3vojo sinaho in, ko se je njen sin v drugič oženil, poskušala zastrupiti tudi lastnega sina in njegovo rodbino. V stanovališči zlodejkinem našli so tudi raznotere otrove. * (Morilčev samoumor.) Poljedelec Fran Borzucki, kateri je v Lichtenu pri Beniši 4. feb-ruvarija t. 1. na premeten in grozen način umoril svojo soprogo, obesil se je 4. t. m. popoludne v jetuiški celici v Opavi * (Bogata berači ca) V Parizu umrla je te dni nagle smrti v svojem stanovišči 74letna beračica Felicita Vi ar d. Dasi je živela skoro le od beračenja in milodarov, dobili se vender po njeni smrti pri nji 12.000 frankov v gotovini in ruskih vrednostnih papirjev za 12 000 frankov. Umrla bogata prosjakinja nema nikakih sorodnikov. ■5cT*^3-——gr iJUBLJiNSII Z70N" ■rtoji za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. T ujei: 7. Hprila. Pri Mulići: Sfeiner, Lustijr, Fritscho, Peterinichol in Miiller z Dunaja. Pri slonu : Schneider, Tezy z Dunaja. — Glohoc« nik iz Kranja. — Culiinti, Lunaiio iz Udin. — Burjjer in Protzler i?. Postojine. — pl. Garzarolli iz Senožeč. — Ro-mauch z Trbiža. — Pucher iz Celovca. — Sorč iz Bolca. — Ruli'tit'flil iz Siofoka. — pl. Be'lepscb u Monakove^a, — Goldst.ein iz Veliko Kanižc. — Giaupa 1% Postojino. — lLimbrusch i/. St. V da. Umrli s« v IJufriJaiii: 5. Hjvrila: Aurlust Mihelič, delavčev sin, 4 1. 8 iubl, Poljanska cesta st. 20, za jetiko. — Karolina Perrne, kro jaČeva hči, 3'/, leta, Rožne ulice šr. 11, /,a davico. Tržne cene v IJul>Ija^i đne f>. aprila t 1. (i K, Špeh povojen, kgr. K>. k', Pšenica, liktl. . ■' 85 — (J4 i Re/.. •1 •1 71 Surovo maslo, n — 70 Jećuien, 4 *7 Jajce, jedno : . , . -m ' Oves, n * * • I •) 90 Mleko, liter .... - 7 Ajda, i 87 Govejo meso, k#v. fvl Proso. • • * i H7 Telečje „ „ — 4H; Korii/.ii, ■ " * • 1 •i 45 Svinjsko „ — f>0 Krompir, 67 Koštrunovo „ „ — 89 Leča, _ , , , 19 — Piš.inec...... -70 Orah, ft * * • i:j — 20 t Fižol. ll Seno, 100 kilo . . . •2 5 Miislo, k«r. . 84 Slama, „ - . . , 9 .'52 Mast, 70 Drva trda, 4 rjiuetr.: <$ 70 ! Speh f'rišen „ . j 52 n mehka, 4 n 4 85 I-olorijno srečke 6. aprila. V Trstu: 85, 31, 51, 9, V Linci: 82, 21, 63, 89, Meteorologično poročilo. 66. 67. 9 Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Moli n n i 1 ' mm. j ti. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 724 9 mm. 723 2 ram. 723 7 mm. 5- 2° C 9-6° C 6- 4° C si. zah. si. zah. si. szh. dež. dež. dež. 8 50 mm. dežja. 7 aprila 7. zjutraj 2. popol. H. zvečer 7238 mm. 722-4 mm. 723 4 m.n. 4-0" C 8ti°C 6-2'C si. szh brezv. si. szh mctfla dež. ohl. 1-00 mu. dežja. Srednja temperatura 7 1° in 6-3°, za 17" in 25° pod normalom. ZD-'CLDni.SLJsl^a, borza dn6 8. aprila t. L (Izvirno telegratično poročilo.) včeraj — daneb Papirna renta.....gld. 8420 — gld. 84-75 Srebrna renta.....„ 8485 — „ 85 50 Zlata renta......, 111-30 — , 110 90 &•/, marčna renta .... , 99'90 — , 100 40 '. kći i e navodne banke. . „ 894-— — „ 892-— Kreditne akcije....., 298 75 — „ 299-75 London........, 190*90 — , 120-35 Srebro........, —•— — „ —•— Napol.......... 9-56«/, — , 953'/, C. kr cekini .... , 5-72 — „ 5-ti5 Nemške marke....., 5910 — n 59-85 4°/n državne sre5ke U I. 1851 250 gld. 139 gld. 50 ar. Državne srečke iz 1. Irf64 100 „ 181 „ 75 fjgerska zlata renta 4%..... 103 „ 25 ^gerska papirna renta 5°/0 . ... 94 „ 90 f>-J/fl Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ 75 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 126 „ — Zetnlj. obč. avstr. 4l/t°/0 zlati zast. listi . 121 „ — Kreditne srečke.....100 gld. 189 „ — Hudolfove srečke .... 10 „ 22 „ 50 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 131 ,, — f'rammway-drust. velj. 170 gld. a v. 233 ,, 80 pip Na znanje! I*otioik i hitrega pošt. pamika „Lahn" Severrio-nemškega Lloyda, ki mo odrinili «ltie "iT. marcu ob uri dopolnilne iz lire- iini*:; in 4it» I !J. uri opuluilii« odpeljali ne 1% BrcmeiiMkega |>ri*tmii*eu9 prišli so . uri ni-cčiio v Novi V orli. (270—1) R. RANZINGER, od visoke c. kr. deželae vlade v Ljubljani koncesijonovani glavni zastopnik Sevei jio-nemškega Llovda, •v Z_ij-a."blja,rii, aia, 3D-a-n.a.jslcej cesti št. IS. I *K* *X* *XC* *mL* *m* *Jm* »m* »M* tS VIZITNICE priporoča v Ljubljani. 3 ♦ jT» *jC* ♦ >C* 0C* »m* OK* *X* *X* Marija Jamnlk naznanja napolnjena z globoko britkostjo v svojem in v imenu svoje hčere Joslpino tužno vest o smrti svojega nepozablji-vega soproga in očeta, gospoda Nikolaj Jamnika, posestnika in vinskega trgovca, ki je danes dne 8. aprila t. 1. ob 4. tiri zjutraj v 44. letu svoje dobe po dolgej, a hudej bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pozemeljski ostanki pokojnega bodo v sredo dne 10. aprila t. 1. ob 9. uri dopoludne iz hiSe žalosti št. 11 v Medvodah preneseni na farno pokopališče v Preski ter ondi položeni k večnemu počitku. Sv. zadušne ma5e brale se bodo v več cerkvah. .Dragi ranjki se priporoča v blag spomin in molitev. MEDVODE, dne 8. aprila 1889. (271) blagajne: rabljene in nove po ceni samo pri N. REKCiSEU-fl, 1>um»j, Cirahen, BraunerNtrasae IO. (58-21) L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. - Gotovo in hitro uplivaječe sredstvo proti kurjim očeHom, žuljem, tako imenovani l rilej koži na podplatih in petah Croti hradovicam in vsem drugim trdim iz i uskom kože. — Uspeh zajamčen. — SV ('ena rikatljici 60 kr. a. v. ~W Glavna razpošiljalnica: L. Schwenk-ova lekarna v Miiidliiigu pri Dunaji. Pristnega imajo v I.jubl|nnl J. Svvo-bođa, V pl. Trnkoczy; v ICnilol fuvem D. Rizolli; v Kamniku J. Močnik ; v Celor«rl A. Egger, W. Thurn vvald, P. Birnbaclu;r; v Kretali A. Aiohinger; v Trgu na Koroškem) 0, Menner; v Keljaku F. Scholz, Dr. E. Kumpt"; v MoI^Imthu A. Ilut.b; V Oorlet 0. B. Pontoni; V Itruiij K. Sav ti i k. Ta obliž dobiva »e le v je«lne| velikosti po «0 kr. I*rlBten samo. rr imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: ii. liiiHerjev obliž (ilaHt<^r) km loriNte". (24(1—2) „ ....... ...'« '4 r/ zavarovalno društvo ta življenje v Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Og-ersko: 14'"r Bmiaj,Giselastrasse ILI, l Pešta, Hranz-Josefsplatz v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva. Društvenr. aktivu Ane 80,junija 1888 ........... frank. 102,840.^22-47 Letni dohodki nn premijah in obrestih.......... „ 19,161.998*78 Izplaeitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848)................. . „ 207,158.040-— V Blednjej dvanuistmcsečnej poslovalnej perijodi uložilo so je pri društvi za.................. „ 50,971.150'- novib ponudb, vsled česar znaša skupin znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah........... „ 1.561,757.680'— Prospekte in turite, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri Cinici o ZfscliUotn. (215—D DAV. POVERAJ. civilni in vojaški krojač 0 k : "Kdor želi kupiti dobro obleko, bodisi katerega koli stanu, duhovNkega, clvllakega ali vojaškega, naj se obrite do podpisanca, ki ima bogato zalogo vsitilcf>-vi"«tno{>;i» sulnm iz najprvih tovarn in veliko zalogo narejene obleke. Davorin Poveraj v Gorici, •na, Trst^T-zillcu., n.a.sirjrotJL -vojašoalcl. Naroibe se hitro in lično izvršujejo po najnovejšem kroji za vsak stan in po pošteni rent. Vzorci se pošiljajo na zahtevanje na ogled. Najboljše in najcenejše eiii v ploščevinastih pušicah se dobivajo pri ADOLFU HAUPTMANN-U (218-8) Izdajatelj in odf,'ovorni urednik: DraRotin Hribar. Laatflin.i in tis<£. „Mrodoe Tiskarno*. 3644 2961 88 13