3^. ■
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	. . L 1.500
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XIV. - Štev. 46 (717)	Gorica	-	četrtek	15.	novembra	1962	-	Trst	Posamezna	številka	L	35
med Indijo in Kitajsko
Zmaga
skupnosti
Volitve so za nami. Tržaški Slovenci smo opravili svojo narodno in krščansko dolžnost. V tržaški občini je 4.836 Slovencev z glasom za Skupno slovensko listo slovesno izpričalo, da v njihovih prsih še bije zvesto slovensko srce.
Velika preizkušnja je mimo. Dobro smo jo prestali. Pokazali smo, da nam je narodna reč sveta reč, povzdignjena nad ostale zemske skrbi. Pokazali smo, da smo razumeli važen zgodovinski trenutek, ko je šlo za usodno odločitev: ali samostojen in enoten nastop v Skupni slovenski listi, ali utapljanje v italijanskih strankah. Izbrali smo prvo, edino pravilno pot. Rešili smo narodno čast slovenske manjšine v Italiji in položili čvrsto politično podlago za ohranitev in okrepitev slovenstva na Tržaškem.
Zmagala je ideja skupnosti. Malo nas je. Ce se še kregamo in prepiramo med seboj, imajo lahko delo tisti, ki bi nas radi pozobali. Ko so politične stranke in skupine, ki še nosijo slovensko ime, dvignile zastavo skupnosti, je naše ljudi prešinila nevidna notranja moč. Začutili so, da je Skupna slovenska lista res domača, res naša prav zato, ker je skupna. To skupnost bo treba gojiti naprej in jo poglabljati. Le nespametnež ali izgubljenec se ji bo upiral. V slogi in skupnosti je moč. To ni prazno geslo, ampak stara zgodovinsko izpričana resnica. Kdor jo razume, prav gotovo uspe; kdor je ne razume, se izpostavlja nevarnosti ter prej ali slej bridko obžaluje svojo napako.
Razumljivo je, da v vseh pogledih ne moremo vedno iti vsi pod isti klobuk. To tudi ni potrebno. Skupnost, ki smo jo ustvarili za nastop pri tržaških občinskih volitvah, temelji na programu, o katerem so se sporazumele Slovenska katoliška skupnost, Slovenska demokratska zveza. Slovenska krščansko-soclalna zveza in Skupina neodvisnih Slovencev. Ta program vsebuje za vse sprejemljiva krščanska, narodnostna, socialna in demokratična načela. Izključuje le desne in leve totalitarce. Vsaka skupina ima še posebno poslanstvo, ki ga opravlja med našim ljudstvom. To delo pa opravlja tako, da se steka v širši skupno sprejeti program v duhu medsebojne ljubezni in spoštovanja. Ustanovljen je bil Svet Skupne slovenske liste. Ta skupni forum bo skrbel in jamčil za točno in pravilno izvajanje volilnega programa, sodeloval pri sestavljanju vprašanj, interpelacij, poročil ter govorov našega zastopstva v občinskem svetu. Posvetoval se bo tudi o morebitnih nastopih Skupne slovenske liste in njenih predstavnikov v javnosti. Določal bo taktiko za skupno delovanje.
Skupna slovenska lista hoče ostati zvesta svojim obljubam. Zastopala bo koristi in pravice vseh Slovencev v tržaški občini. Vsakdo se lahko z zaupanjem obme nanjo.
Na koncu še beseda zahvale In priznanja. Najlepša hvala vsem Slovencem in Slovenkam, ki so delali za res lep uspeh Skupne slovenske liste in zanjo glasovali. Prisrčna hvala vsem kandidatom, govornikom, agitatorjem. Najtoplejše priznanje naši mladini, vsem tistim mladim sinovom slovenske matere, ki so bili pred volitvami neutrudno na nogah in zaradi obilnega dela dostikrat niso vedeli, kdaj je dan ali noč. Dokler bomo imeli takšno mladino, bomo lahko vzklikali z Gregorčičem: Le vstani, uborni narod moj, do danes v prah teptan; pepelnl dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan!
Dr. M. P.
Odkrili so ponarejevalce kovancev
V	Palermu so v neki garaži odkrili neko tajno delavnico ponarejenih kovancev. Zaplenili so nad 80 milijonov lir vrednosti kovancev po 10 lir, ki so jih brezvestni Špekulanti nameravali razpečati med italijansko prebivalstvo.
Spor
Dogodke okrog Kube je skoro zasenčilo drugo žarišče mednarodne napetosti: mejni spor med Indijo in komunistično Kitajsko. Trenutni položaj je, kot poročajo, naslednji. Prodiranje Kitajcev na indijsko ozemlje se je zaenkrat ustavilo, tako da na vojaškem področju ni kakih posebnih novosti. Indijcem se je posrečilo zopet zavzeti nekaj svojih prejšnjih postojank, kar je pri indijskem ljudstvu ugodno vplivalo na moralo. Toda to nas ne sme odvrniti od bistva indijsko-kitajskega mejnega spora, ki ni v tem, da hoče komunistična Kitajska nekaj stotin kvadratnih kilometrov indijskega ozemlja, temveč v dejstvu, da hoče Peking strateško in politično nadvladati Indijo. Trenutno Kitajcem res ni do tega, da bi Indiji napovedali vojno ter si priključili njeno obširno ozemlje. Njih zaenkrat zanimajo samo strateške postojanke v Himalajskem gorovju, odkoder bi potem lahko nemoteno držali vso Indijo v šahu. Če se jim to posreči, potem je o-kupacija celotnega indijskega o-zemlja samo stvar časa, oziroma ugodnega mednarodnega trenutka. Toda, kot rečeno, v tem trenutku gre Kitajcem samo za to, da spravijo Indijo pod svoj vojaško-poli-tični vpliv. Indija je namreč kljub miroljubni in včasih tudi preveč popustljivi politiki do komunističnega imperializma za Kitajce trn v peti, ki jim ovira nadaljnjo raztegnitev njih vpliva in moči na ostale azijske dežele. Zato ko bi jim enkrat uspelo najprej omejiti in nato zrušiti edino večjo stabilno demokracijo v Aziji, ki je njihov edini nevaren tekmec za vpliv pri ostalih azijskih narodih, potem bi jim ostale še svobodne dežele Azije same padle v naročje. Vse te namene Kitajska zasleduje v cilju, da bi končno izpodrinila Sovjetsko zvezo in sama postala vodilna komunistična država v svetu. To so končni načrti politike, ki jo zasleduje Peking danes in v luči katere je treba gledati na sedanji spor z Indijo.
ODSTOP OBRAMBNEGA MINISTRA MENONA
Ko so Kitajci prejšnji mesec napadli obmejne indijske postojanke, so se indijski vojaki morali umakniti, ker jih je kitajski napad našel popolnoma nepripravljene brez vsakega modernega o-rožja. Puške so imeli na primer še tiste, ki so jim jih pustili Angleži pred petnajstimi leti. Indijska vlada je namreč menila, da kot nevtralna država nima sovražnikov in da zato ne potrebuje o-brambnega orožja. Dolgo se je vdajala tem utopijam. Šele sedanji kitajski napad jo je prebudil iz teh anahronističnih sanj. Toda tudi to pot ni bilo vse tako enostavno. Zaradi trmoglavosti o-brambnega ministra Krišne Meno-na je bilo namreč skoro nedopustno dejanje prositi tuje države moderne puške in topove za obrambo. Šele pod odločnim pritiskom javnega mnenja ter parlamenta se je indijska vlada odločila, da modernizira svojo vojsko ter jo usposobi za obrambo proti kitajskim napadom. V ta namen je zaprosila Združene države, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo za moderno orožje. Istočasno pa je Nehru moral odstaviti obrambnega ministra Menona, katerega so člani indijskega parlamenta obdolžili, da je odgovoren za tako slabo
pripravljenost indijske vojske. Mnogi so ga celo dolžili filokomu-nizma. Celo sam vladi naklonjen indijski časopis je odločno zahteval njegovo odstavitev. Takole je zapisal: »Menon se mora umakniti. Najsibo komunist ali ne, dejstvo je, da je njegova politika mnogo koristila komunistom. O-bramba domovine ne sme več o-stati v rokah tega človeka in to zlasti v trenutku, ko komunistična velesila Kitajska krši naše meje.«
In tako je Krišna Menon moral iti. To je tisti Menon, ki se je ob vsaki priložnosti, če je le mogel, sarkastično obregnil ob Zahod in zlasti ob ZDA. Leta 1956 je v OZN glasoval proti resoluciji, naj sovjetska vlada umakne svoje čete z Madžarske. Ko je Kitajska zasedla Tibet, ni dvignil niti mezinca. In ko so prejšnji mesec isti Kitajci napadli Indijo, se je upiral nabavam modernega orožja. Pod odločnim pritiskom javnega mnenja ga je moral ministrski predsednik Nehru odsloviti, čeprav ga je do zadnjega branil pred očitki, da je zanemarjal obrambo domovine.
PREBUJENJE INDIJE
Indija se je tako končno prebudila iz več kot pol stoletnega spanja pravičnega. Začela se je zavedati, da se je z Gandijevo politiko pasivnega odpora lahko uspešno borila proti angleškim kolonialistom, toda proti komunističnemu napadalnemu imperializmu je treba ubrati vse drugačno, bolj stvarno pot. Tedaj (pod angleško o-blastjo), ko so zahtevali neodvisnost svoje dežele, je bilo dovolj, da so polegli na tračnice in so se vsi tramvaji in vlaki, ki so jih vozili Angleži, ustavili. Toda s komunističnimi Kitajci je zadeva drugačna. Tudi če bi se milijon Indijcev ulegli po cestah, bi ne zaustavili kitajskih tankov in vo-
Izid ameriških volitev pomeni brez dvoma veliko zmago demokratov. Britanski komantalorji poudarjajo, da gre bolj za uspeh vladne stranke kot pa za zmago »politike nove meje«. Večina izvoljenih v predstavniško zbornico, — ki je bila v celoti obnovljena, — pripada namreč po prvih vesteh h krilu, ki zagovarja nujnost »srednje« politike, dočim se zdi, da ni bistveno okrepljena odločno preobrazna struja demokratske stranke. To sodbo potrjuje pregled volilnih izidov za senat, kjer so izvolili približno tretjino sedežev. V senat so bili izvoljeni tako kandidati konservativne struje, kakor tudi zagovorniki moderno reformne struje.
Predsednik Kennedy je sedaj dosegel večje uspehe kot so pa predvidevali. V senaitu je že itak odločna večina demokratske stranke še nekoliko okrepljena.
V predstavniški zbornici pa razmerje sil med dvema velikima strankama ostaja v bistvu nespremenjeno. Kaj podobnega se že lep čas ni zgodilo, ker običajno vladna stranka »sredi poslovne dobe« doživi nazadovanje, to je sredi predsedniške dobe. Tokrat pa se jasno vidi, da se kaj takega ni zgodilo. V tem oziru je sličen uspeh dosegel predsednik Roosevelt, v prvi predsedniški dobi. Toda kaj podobnega v zadnjem času ni bilo.
Sami demokratski voditelji so izjavili pred volitvami, da upajo, da bodo obdržali nodotaknjene položaje v senatu, a v poslanski zbornici pa računajo na padec.
V zvezi s tem, kar se je zgodilo, da je Kennody prepričal državo o pravilnosti svoje politike ter da je val predsednikove
jakov na njihovem pohodu proti Indiji.
Indija se je torej na mah znašla pred novimi dejstvi. Še pravočasno se je zavedla nevarnosti novega položaja, v katerega je bila postavljena.
Združene države Amerike in Velika Britanija so ji takoj priskočile na pomoč in ji dobavile napro-šeno orožje. Sedaj je na tem, da tudi Sovjetska zveza pošlje nekaj svojih modernih letal. Čudno se to sicer sliši, toda dandanes ni to nič nemogočega. Komunistična Kitajska osporava vodilno vlogo Sovjetske zveze in hoče sama postati vodilna komunistična velesila. Zaradi tega je začela tekmo za premoč in vpliv tako pri komunističnih kot pri neopredeljenih državah. Poleg tega Kitajce in Sovjete ločijo znatne ideološke razlike.
INTERESI VELESIL
In kakšni so izgledi za rešitev indijsko-kitajskega spora? Sovjetska zveza se je že postavila na nevtralno stališče. Dejansko pa danes kot danes ima Sovjetska zveza pri indijskem vprašanju mnogo skupnih interesov z ZDA in drugimi zahodnimi državami, da zaustavijo kitajski imperializem proti Indiji, ki je bolj kot proti Zahodu naperjen proti komunističnemu taboru pod sovjetskim nadzorstvom, kateremu hoče iztrgati vodilno vlogo v Aziji in v svetu. Indija jim je samo tako-rekoč na poti, da dosežejo ta svoj namen.
Zaradi tega ni izključno, da bo ta priložnostna solidarnost med Zapadom in Sovjetsko zvezo prisilila Kitajce na umik. Z druge strani pa je indijski ministrski predsednik Nehru napovedal dolgoletno obrambno vojno.
Katera izmed teh dveh nakazanih možnosti bo obveljala?
a.t.
popularnosti omogočil različnim kandidatom večinske stranke, da so porazili republikanske nasprotnike.
Na teh volitvah je bil izvoljen za senatorja tudi Edward Kennedy, najmlajši predsednikov brat. Med republikanci pa je dosegel ponovno zmago guverner Ro-chefeller v New Yorku, dočim je bivši podpredsednik Nixon politično propadel. Ce bi sedaj Nixonu uspelo premagali demo kratskega nasprotnika in si zagotoviti mesto guvernerja Kalifornije, bi lahko pozneje računal na ponovno kandidaturo za Belo hišo v letu 1964. Tako pa mora prepustiti nadaljnje borbe novim politikom svoje stranke.
ZAHVALA
ZAVEDNIM
SLOVENCEM
Politično tajništvo Slovenske katoliške skupnosti v Trstu se najlepše zahvaljuje vsem svojim kandidatom, članom, aktivistom, prijateljem in somišljenikom, ki so s svojim delom, glasom ali kakorkoli pripomogli k izredno lepi zmagi Skupne slovenske liste pri občinskih volitvah v Trstu. Zdaj pa takoj na delo za nove zmage!
Trst, 13. nov. 1962
Slovenska katoliška skupnost
TELEGRAMI
RIM: Vsedržavni svet Krščanske demokracije je v ponedeljek zaključil s svojim delom. Državni svetovalci so odobrili resolucijo večine, ki zagovarja politiko strankinega tajnika Mora in izraža svojo podporo Fanfanijevi vladi. Proti so glasovali le pristaši centristov Scelbe in Pelle. — Volilni izidi v nekaterih italijanskih občinah so na splošno pokazali v glavnem porast liberalcev in socialdemokratov, medtem ko so ostale stranke, vključno KD, več ali manj ohranile svoje položaje.
KUBA: Sovjetski ministrski podpredsednik Mikojan še vedno vodi pogajanja na Kubi, da bi prepričal Fidel Castra o potrebi bolj elastične politike do ZDA. Zadnji čas pa izgleda, da se tudi Sovjeti zopet približujejo nekaterim zahtevam kubanske vlade. Medtem čas.om se vedno vrši nadzorstvo nad sovjetskimi ladjami, ki vozijo s Kube napadalno orožje.
WASHINGTON: Tu pričakujejo zahodno-nemškega kanclerja Adenauerja, ki ga je predsednik Kennedy povabil na obisk v ZDA. V političnih krogih smatrajo ame-riško-nemške razgovore za zelo važne, zlasti kar se tiče berlinskega vprašanja po kubanski krizi.
DUNAJ: V Avstriji se pripravljajo na parlamentarne volitve, ki bodo v nedeljo 18. novembra. Volilni boj se vrši v glavnem med dvema vladnima strankama, ljudsko kanclerja Gorbacha in socialistično zunanjega ministra Kreiskega. Zaradi tega so verjetno tudi odložili nameravani italijansko-avstrijski sestanek za Južno Tirolsko v Salzburgu.
RAZNO
Umrla je Eleonora Roosevelt
V 78. letu starosti je dne 7. nov. umrla v New Yorku Eleonora Roosevelt, vdova po umrlem predsedniku Franklinu Delanu Rooseveltu. Že delj časa je bolehala na pljučih, zadnje čase pa se je pridružila še močna anemija.
S Franklinom Rooseveltom se je poročila leta 1905. Od leta 1924 je bila upravna predsednica odbora demokratične stranke za državo New York. Aktivno je posegla tudi v javno in politično življenje, zlasti še za pravice žene v svetu in na socialnem polju. Bila je ena najuglednejših ženskih osebnosti v svetu. Od leta 1945 do 1. 1953 je zastopala vlado ZDA v generalni skupščini OZN.
Imela je šest otrok. Njene zemeljske obstanke so iz New Yorka prenesli v družinsko grobnico v Hilde Park, 100 km od New Yorka ob reki Hudson.
Smrtna nesreča v rudniku
V premogovniku na otoku Spitzbergen na Severnem tečaju je pretekli teden eksplodiral jamski plin in povzročil smrt 21 rudarjev.
V trenutku eksplozije je bilo v rudniku več stotin rudarjev in večini se je posrečilo, da so se rešili.
Nalivi in viharji v Severni Italiji
Severno Italijo, zlasti Piemont je zajelo silno slabo vreme. Večdnevno deževje je povzročilo poplave, ki so prizadele veliko škodo. Narasle reke so odnesle več mostov, preplavile polja in porušile nekaj hiš. Povzročile so tudi pet smrtnih žrtev. Samo v turinski provinci cenijo škodo, ki jo je prizadelo neurje, na več milijard lir. Prometne zveze so na- več krajih pretrgane in tudi ladijski promet je v Genovi ze-
lo	otežkočen. 40 ladij čaka na odprtem morju, ker ne morejo v pristanišče zaradi silno slabega morja.
Slovenska misel vzpluj, vrzi se do neba!
Po razponu tvojih kril bo meril narod čilost svojih sil!
(Oton Zupančič)
Zmaga demokratov v ZDA
ROMAN RUS
Koncilska dela zadnjih tednov
j KRŠČANSKI NAUK \
Božje zapovedi
Med gromom in bliskom je dal Bog na Sinajski gori deset zapovedi. Goro je pokrival gost oblak '; vsa se je kadila, ko je Gospod stopil nanjo v ognju in razglasil zapovedi. Izraelsko ljudstvo se je balo in stalo od daleč. Tedaj jim je Mojzes rekel: »Nikar se ne bojte! Kajti Bog je prišel, da bi bil njegov strah v vas, da bi ne grešili.« (glej II. Mojz pogl. 19 in 20).
Z desetimi zapovedmi je Bog slovesno razglasil svojo voljo in potrdil naravni zakon. Te zapovedi nam razločno in jasno povedo, kaj moramo storiti; so kakor kažipot našemu življenju do naše časne in večne sreče.
Kristus, Sin božji, je deset zapovedi Očetovih potrdil. Rekel je: »Spolnjuj zapovedi!« (Mat 19, 17). S tem je potrdil veljavnost zapovedi tudi v novi zavezi. Poslušalcem jih je tudi razlagal in nas s svojim zgledom učil, kako jih moramo spolnjevati. — V katekizmu se jih učimo v malo skrajšani obliki.
Jezus Kristus pa je še posebno poudaril zapoved ljubezni. Dejal je: »Ljubi Gospoda svojega Boga z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Mat 22,37-39; Mar 12,30).
Zapoved ljubezni je največja zapoved. Kdor to spolni, spolni vse druge. Sveti apostol Pavel piše: »Nikomur ne bodite nič dolžni, razen da se ljubite med seboj. Kdor namreč bližnjega ljubi, je postavo izpolnil. Zakaj to: Ne prešestvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne poželi, in če je še kaka druga zapoved, je obsežno v tej besedi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Ljubezen bližnjemu ne dela hudega. Spolnitev postave je torej ljubezen.« (Rim 13,8-10).
Sv. oče je obiskal zašle dečke
V	nedeljo 11. novembra je sv. oče napravil enega najbolj očetovskih obiskov; podal se je namreč v Središče za prevzgojo zašlih fantov v Rimu. Obisk je bil strogo zasebnega značaja, zato so papeža spremljali le nekateri duhovniki in v Središču je tudi bilo zbranih le nekaj oseb, med njimi minister za sodstvo Bosco. Sv. oče ni maral imeti veliko ljudi v spremstvu zato, da bi bil bolj sam z nesrečnimi fantiči. V zavodu ga je eden izmed gojencev pozdravil, sv. oče pa je navzoče, kakih 200 po številu, prav očetovsko nagovoril, preprosto in prisrčno, ter jih vzpodbujal, naj ne mislijo na preteklost, temveč na sedanjost in prihodnjost, za katero naj poskrbijo, da bo lepša.
Sv. oče pri Sv. Karlu
Dne 4. novembra zvečer ob 7.25 je papež Janez XXIII. obiskal baziliko sv. Karla Boromejskega na cesti Via del Corso, kjer je imel izpred glavnega oltarja na vernike krajši nagovor. V njem je med drugim navedel, da je v tej baziliki pridigal v teku prve tridnevnice na čast svetnika in da je v njej prejel dne 19. marca 1925 škofovsko posvečenje. Od tu je pričel svoje poslanstvo v službi Svete stolice. Križ, ki ga je prevzel ta dan, ga je spremljal v Bolgariji, na Bližnjem Vzhodu, v Franciji, v Benetkah in ga sedaj spremlja na Petrovem sedežu. Zato ima posebne razloge, da ljubi to drago in bleščečo se cerkev. Ob zaključku je papež pozval navzoče, naj spremljajo ekumenski
Živimo res v času neverjetno zmešanih pojmov. To je dokazal tudi proces v belgijskem mestu Liegeu. Tam je namreč stala pred porotnim sodiščem mlada mati Suzana Vandeput, njen mol in še dve drugi ženski in zdravnik. Obtoženi so bili, da so s smrtno injekcijo umorili novorojeno deklico, ki se je rodila pohabljena, brez rok in nog, zato, ker je mati med nosečnostjo zauživala pomirjevalno sredstvo Ta-limonid. Ko se ji je rodila pohabljena deklica, je njo in sorodnike prevzel obup, zato so šli k zdravniku dr. Castersu, ki je deklici predpisal smrtonosno injekcijo, zaradi katere je tudi umrla.
Zadeva se je razvedela in prišlo je do procesa zaradi umora novorojenčka. Ob tem procesu se je zbudila vsa velika svetovna javnost, saj so o njem pisali vsi dnevniki. Vsi so tudi nestrpno pričakovali razsodbo, ker je	što	za tipični umor	»iz
usmiljenja«. Mati	in	vsi drugi so	se	iz-
govarjali, da so to napravili samo zaradi tega, ker se jim je smilila deklica, ki bi morala ostati celo življenje največji pohabljenec. Pred sodiščem je državni pravd-nik zahteval, naj vse obtožence spoznajo za krive, kajti umor je umor. — Nasprotnega mnenja pa	so	bili porotniki,	ki	so
vse obtožence spoznali za nedolžne	in	jih
koncil z molitvijo in z življenjem, ki bo vedno bolj vredno krščanskega imena. Na poti v baziliko je papež obiskal kardiala vikarja Micaro, ki je bil tiste dni resno bolan. Sedaj se mu je stanje že izboljšalo.
Osservatore Romano o "500 letnici ljubljanske škofije
Osservatore Romano je objavil članek o premestitvi rimskega vikariata v lateranske muzeje, ki jo je odredil papež Janez XXIII. Prav tako je objavil daljši članek, ki ga je napisal msgr. Slavko Bavdaž, minutant koncilske kongregacije, o 500-letnici ljubljanske škofije. Po zgodovinskem prikazu razvoja ljubljanske škofije člankar prikazuje slovesnosti, ki so se vršile za 500-letnioo v ljubljanski stolnici. Članek krasita dve lepi sliki, katerih prva prikazuje pogled na Ljubljano s stolnico v ospredju, druga pa notranjščino ljubljanske katedrale.
V Pompejih
so postavili spomenik advokatu Bartolu Longu. Spomenik je blagoslovil neapeljski kardinal Castaldo ob navzočnosti predsednika republike Segnija. — Bartolo Lon-go je mož, ki je ustanovil Marijino svetišče v Pompejih in je sedaj na potu, da ga proglasijo blaženim.
Umrl je papežev zdravnik
Nenadoma je umrl, zadet od kapi, prof. Rocchi Filippo, osebni zdravnik sv. očeta Janeza XXIII. Bilo mu je komaj nekaj nad 60 let.
oprostili vsake krivde.
Ob razglasitvi obsodbe je zavladalo največje veselje med meščani v Liegeu, ki so bajč od veselja plesali po ulicah. Naslednji dan so se tudi svetovni časopisi o tem razpisali. Eni so dali prav porotnikom, drugi pa državnemu pravdniku.
Vse to nam priča, kakšna zmeda prihaja na svet. Moriti nedolžne ljudi iz usmiljenja je torej dobro delo. Krivda namreč, po tem pojmovanju, ni v dejanju, temveč v namenu. Če je ta dober, je vse dobro. Toda kani pridemo na ta način? Potem se sme tudi krasti iz usmiljenja. Zato bi radi videli, če bi tista nesrečna mati prišla k porotnikom krast, pa bi rekla, da je kradla, ker so se ji smilili otroci, ali bi jo oprostili! Čemu umor nedolžnega ni že sam po sebi zločin, potem človeško Življenje ni več sveto, nedotakljivo; potem moramo opravičiti tudi Hitlerja, ki je moril »iz višjih« razlogov; potem bi morali oprostiti vsakogar, ki bi umoril neozdravljivo bolne, stare ali ponorele ljudi, češ da se mu smilijo.
Posledice miselnosti porotnikov, ki so oprostili Suzano Vandeput, utegnejo postati usodne za vse Zato pa Cerkev neomahljivo stoji na stališču, da je umor nedolžnega vedno zločin in greh!
Od 1. do 4. novembra ni bilo koncilskih zasedanj zaradi praznika Vseh svetnikov in vernih duš ter proslave 4. obletnice kronanja papeža Janeza XXIII. V ponedeljek dne 5. nov. so se koncilski očetje zbra-
li	na prvo splošno zasedanje v tem mesecu, 12. po vrstnem redu, na katerem so razpravljali o najsvetejši evharistični skrivnosti. Nekateri govorniki so obravnavali sodarovanje pri sveti maši, drugi pa so navajali posamezne primere in priporočali spremembo te ali druge točke svete daritve. Priporočali so pa, da je treba postopati previdno morebitnih pri reviziji besed, gest in molitev. Sedanji red svete maše naj bi ohranili bistveno neizpremenjen, dovolili naj bi le tiste delne spremembe, ki bi napravile aktivno udeležbo vernikov pri posameznih obredih 'lažjo. Na vsak način naj bi kanon, to je stalni del svete maše, ostal nespremenjen. Pri vseh koncilskih očetih, ki so posegli v razpravljanje, je bilo opaziti dvojno skrb: napraviti daritev svete maše čim lepšo in čim bolj pobožno m pospeševati razumevanje in udeležbo vernikov pri Kristusovi daritvi s pomočjo akcije duhovnika in lastne prostovoljne daritve.
Maša v maronitskem obredu
Sveto mašo so ta dan darovali v maro-nitskem obredu. Ta obred predstavlja ljudsko liturgijo. Je preprost in izpričuje živo življenje, ki se izraža v uporabi kadila, dialoga med sodarovalcem in množico, v berilih in pesmih. Obred se vrši v sirskem jeziku, ki predstavil j a zadnji razvoj aramejskega, v katerem so govorili Kristus, Marija in apostoli. Ganljivo je bilo slišati prvikrat po 20 stoletjih v baziliki sv. Petra besede posvetitve v istem jeziku, v katerem jih je izrekel Kristus pri zadnji večerji. Maronitska cerkev je zato, da bi olajšala soudeležbo vernikov, dodala obredu poleg sirskega tudi arabski jezik, v katerem so podana berila, molitve in pesmi.
Z razpravami bodo pohiteli
V torek 6. nov. so se koncilski očetje zbrali na 13. sejo, v teku katere so nadaljevali z razpravljanjem o sveti Evharistiji. Glavni tajnik je ob začetku seje objavil, da je papež podelil koncilskemu predsedstvu možnost, da predlaga koncilskim očetom, da zaključijo razpravo o nekem poglavju, kadar je bil, po sodbi predsednikov, predmet dovolj prikazan in proučen. V tem primeru predsedstveni svet da na glasovanje svoj predlog očetom, ki ga sprejmejo ali odklonijo s tem, da vstanejo ali obsede na svojih sedežih. Konoil-ski očetje, ki bi morali še govoriti, bodo lahko predložili tajništvu pismeno, kar so hoteli povedati v dvorani. Na podlagi pre-jeite možnosti je kardinal Tappouni, ki je ta dan predsedoval seji, dal takoj na glasovanje predlog, končati razpravo o sveti Evharistiji. Predlog so sprejeli, nakar so takoj pričeli z razpravljanjem tretjega poglavja sheme, ki obravnava zakramente in zakramentade.
O zakramentih in zakramentalih
Zakramente in zakramentale v shemi obravnavajo samo z liturgičnega in pastoralnega gledišča. O doktrini zakramentov imamo že točno določene definicije, ki izhajajo iz tridentinskega koncila in iz obsodbe modernistov iz leta 1907. Koncilski očetje so tudi v pogledu zakramentov poudarili potrebo postopati previdno pri reviziji obredov in ceremonij. O sv. zakonu so posebej poudarili, da morajo biti obredi točno določeni za bolj zavestno in pobožno podelitev tega zakramenta, ki si ga podelita ženin in nevesta.
Zaključek
jesenskega zasedanja koncila
V teku seje je glavni tajnik msgr. Felici sporočil, da je sveti oče določil, da se bo prvi del koncila končal na praznik Marijinega brezmadežnega Spočetja, dne 8. decembra. Za to priložnost bo v baziliki sv. Petra slovesen obred, ki mu bo predsedoval papež sam.
V sredo 7. nov. so koncilski očetje nadaljevali z razpravljanjem o zakramentu in zakramentalih. Glede sv. krsta so koncilski očetje priporočili, da bi poenostavili nekatere obrede. Isto željo so izrazili tudi za obrede pri drugih zakramentih. Posebej pa so obravnavali zakrament sv. poslednjega olja. Predvsem so priporočali, da bi spremenili zakramentu ime, ker za številne kristjane pomeni skoraj bližnjo smrt, in poudarili, da je ta zakrament zakrament tolažbe in ne strahu. Omenili so, da je treba ta zakrament večkrat podelili pogojno, ko je bolnik še pri zavesti. Da bi razblinili napačna pojmovanja, naj bi bilo
maziljenje bolnikov-, kot naj bi se poslej ta zakrament imenoval, dovoljeno tudi v manj hudih primerih in ponovljeno tudi v teku iste bolezni. Tudi naj bi olajšali podelitev tega zakramenta s tem, da bi poslej mazilili bolnikom samo čelo in roke. Med zakramentali so posebej omenjali pogrebne obrede, pri čemer so poudarili lepoto in globočino pogrebnih molitev. Vsi govorniki so bili za to, naj se napravijo zakramenti čimbolj razumljivi vsem vernikom, da bi jih ti prejemali z večjo zavestjo in duhovnim sodelovanjem.
O brevirju
V petek 9. nov. so razpravljali o brevirju. Govorilo je 12 kardinalov in sedem nadškofov in škofov, med jijimi splitski škof msgr. Franič. Vsi so poudarili važnost brevirja za duhovno življenje duhovnikov in redovnikov. Številni očetje so želeli, naj bi ohranili sedanji brevir kakršen je, ker je rezultat reform, ki so bile izvršene v različnih stoletjih. Posebej so omenili modre ukrepe, ki jih je izdal papež Janez XXIII. leta 1960, da bi olajšal recitacijo brevirja. Tudi za latinski jezik so rekli, da se zdi najbolj primeren za uradno molitev vse Cerkve.
V soboto 10. nov. so na svoji 16. seji koncilski očetje nadaljevali z razpravljanjem poglavja o brevirju, nato pa prešli k zadnjim poglavjem sheme o liturgiji, ki se tičejo: liturgičnega leta, sv. opreme, nabožne glasbe in cerkvene umetnosti. V teku seje je govorilo 27 koncilskih očetov, med njimi mostarski škof Peter Cule.
Koncilski očetje že od 22. oktobra razpravljajo o sveti liturgiji. Zato se nam zdi primemo, da posvetimo en članek temu vprašanju.
Beseda liturgija izhaja iz grščine in pomeni delo, službo, javno prireditev ali slovesnost, ki se izvrši v interesu vseh. Beseda je stara kot je staro krščanstvo. Razložimo jo lahko kot bogočastje, ki ga izkazuje Cerkev Bogu, ali javno bogočastje, ki ga izkazuje naš Odrešenik, kot poglavar Cerkve, svojemu Očetu, ali bogočastje, ki ga družba vernikov izkazuje svojemu Poglavarju. Kratko rečeno, gre za integralno bogočastje Kristusovega skrivnostnega Telesa, to se pravi Glave in članov.
Zgodovinski začetki
liturgičnega gibanja
Liturgija ni torej nič novega in liturgična pobožnost v sv. Cerkvi tudi ne. Novo pa je prizadevanje, da bi tudi danes verniki bolj cenili liturgično pobožnost in se liturgije bolj aktivno udeleževali, tako kakor je bilo pri liturgičnih obredih nekoč. To prizadevanje, ki mu pravimo liturgično gibanje, se je začelo na Nemškem že v prvi polovici preteklega stoletja. Temelje so mu postavili možje kot so Sailer, Hir-scher, Mohler, ki so začeli z delom, ki je privedlo do današnje liturgične obnove.
Vendar pravi oče liturgičnega gibanja zadnjih 50 let je benediktinski opat iz opatije Solesmes v Franciji dom Gueranger (u. 1875). Pri njem se je izoblikoval Maver Woiter, ki je zasejal seme iz Solesme-sa v Beuronu v Nemčiji. Gibanju iz Beu-rona se je pridružila opatija v Maria Laach, prav tako v Nemčiji. Tem trem središčem liturgične prenovitve se je pridružil še Klosternenburg pri Dunaju, ki se je uveljavil kot središče za ljudski liturgični apostolat. Iz Klosternenburga je val liturgičnega gibanja zajel tudi Slovence, kjer je postalo njegovo središče cisterijan-ski samostan v Stični, glasilo pa tedanje Kraljestvo božje.
Iz Beurona se je seme liturgične obnove
Sv. oče je odločil, da se sedanje zasedanje vesoljnega cerkvenega zbora zaključi na praznik Brezmadežne, 8. decembra; naslednji dan, v nedeljo 9. decembra, bo v baziliki sv. Petra kanonizacija nekaterih novih svetnikov.
Novo zasedanje pa se bo začelo dne 12. maja, četrto nedeljo po veliki noči, ter se bo zaključilo 29. junija na praznik sv. Petra in Pavla.
V	tem času med enim in drugim zasedanjem bodo na delu različne koncilske komisije, ki morajo ene pretresti zadeve, o katerih mora koncil še razpravljati, druge pa pripraviti dokončno poročilo in sklepe o tem, o čemer so že razpravljali (o liturgiji) ali pa, o čemer bodo še razprav-
preneslo tudi v Maredsous v Belgiji in ša v opatijo Mont Cesar pri Louvainu in v Bruges, ki sta postala glavni središči belgijskega liturgičnega gibanja. Njihova dela so predvsem vzgojnega in praktičnega značaja. V Španijo pa so zanesli liturgično gibanje menihi iz Solesmesa, in sicer v opatijo Silos in pa na Monserrat, kjer so I. 1915 imeli prvi španski liturgični teden.
Kakor smo videli, se je liturgično gibanje rodilo in je raslo v senci velikih benediktinskih samostanov. Toda pastirska skrb papežev mu je vedno sledila in ga priporočala, pri čemer je usmerjala napredek tega gibanja in preprečevala izrodke.
Delo papežev
Že papež Pij X. je z Motu Proprio iz leta 1903 dal zagon študiju liturgije, pri čemer je sledil stopinjam papeža Leona XIII., ki je s svojimi odloki iz leta 1884 in 1894 določil značaj političnega petja, da ga lahko smatramo za verskega. 25 let po Motu proprio Pija X. je njegov naslednik Pij XI. s konstitucijo Divini cultus vztrajal pri vzgojni funkciji liturgije za pokristjanjenje narodov. Podobne ideje tega papeža najdemo tudi v okrožnici »Quas primas« iz leta 1925. Vendar pa je veliki zakonik o liturgičnem študiju izdal šele papež Pij XII., od katerega navajamo tri listine: okrožnico Mediator Dei (iz leta 1947), novo ureditev velikega tedna (iz leta 1955) in okrožnico De mušica saera, prav tako iz leta 1955.
Spričo vsega povedanega bi lahko trdili, da se je problematika, ki danes obstaja v pogledu liturgije, osredotočila na nekatere točke, in sicer na sveto mašo, na zakramente in zakramentale in na brevir. Splošna želja je, da bi se povečala zavestna udeležba vernikov pri sveti daritvi. Vidijo tudi primernost, da bi se verniki bolj aktivno udeleževali podelitve svetih zakramentov s pomočjo rabe obrednikov v njihovem domačem jeziku. Nedavno je papež podelil to pravico Latinski Ameriki.
Za latinščino in proti njej
v liturgiji
Toda osrednja točka vse te tematike je verjetno v rabi latinščine v liturgiji in v morebitni primernosti, da bi jo nadomestili z domačim jezikom. Ko se je pred nekaj leti vršil v Udenu v Belgiji veliki kongres za misijonsko liturgijo, se je skupščina ostro razdelila v dva tabora. Morda je splošna želja, da bi dosegli bolj razširjeno rabo domačega jezika v liturgiji v pokrajinah, kjer govore en sam jezik. V tem pogledu je dejal kardinal Alfrink nedavno v nekem svojem predavanju:	V
vseh pokrajinah, kjer prebivalstvo ne govori enega samega jezika, lahko uvedba domačega jezika privede do dolge vrste problemov. Na ta način lahko pride do večje škode kot koristi. Kaj naj bi napravili v neki župniji, ki sem jo videl v holandskih Antilih, kjer živi skupno 40 različnih narodnosti? Spričo važnosti izseljevanja v sedanjem trenutku prihaja do tega problema tudi v drugih delih sveta. Ne smemo pozabiti, da ne gre samo za to, da bi verniki razumeli, marveč je treba opozoriti tudi na to, da se na teh krajih, kadar govorimo o narodnem jeziku, takoj sprožijo nacionalizmi. Gre za zamotana vprašanja, kajti položaj ni povsod isti. Ne smemo samo poudarjati koristi domačega narodnega jezika in neugodnosti, ki jih povzroča latinščina, marveč moramo upoštevati tudi neugodnosti narodnega jezika in koristi, ki jih nudi latinščina. Tako kardinal Alfrink.
ljali na tem zasedanju (o virih razodetja).
Tako je sedaj že dovolj jasno, kako bo koncil delal, in pa, da bo dokaj časa za-sedal.
Stoletnica škofa
Med škofi, ki se udeležujejo koncila« je tudi msgr. Alfonz Carinci, bivši tajnik kongregacije obredov. Ta škof je v petek 9. novembra dopolnil sto let. Zato so mu ta dan čestitali vsi navzoči škofje in mU poslali brzojav z voščili.
Stoletni škof je po rodu Rimljan. Ko se je lam vršil vatikanski koncil I., ntU je bilo sedem let. Je torej edini škof, 1° jo doživel dva vesoljna cerkvena zbora-
  ....................
Proces v Liegeu
VESTI O KONCILU
Kdaj se bo zaključil cerkveni zbor?
Velik uspeh Skupne slovenske liste vTrstu Reklama in knjiga
Od leta 1958 je napredovala za 2000 glasov---------------------------J	O
Vladni generalni komisar je objavil sledeče izide volitev v tržaški občini, ki se lahko pri nadaljnjem štetju za kakšno malenkost spremenijo, toda to ne bo vplivalo na sestavo občinskega sveta. Poleg števila glasov, ki jih je dobila vsaka stranka, dodajamo v oklepaju število glasov, prejetih pri občinskih volitvah 1. 1958.
Italijanska komunistična partija -38.497 (40.304), 13 svetovalcev
Krščanska demokracija - 62.628 (65.272), 21 svetovalcev
Soc. demokrati - 15.294 (13.385), 5 svetovalcev
FRN (desničarji) - 1.280 (0), brez svetovalca Indipendentisti (Marchesich) 4.120 (4.291), 1 svetovalec Italijanska socialistična stranka -12.500 (6.145), 4 svetovalce Ital. liberalna stranka - 15.001 (6.824), 5 svetovalcev SKUPNA SLOVENSKA LISTA -4.836 (2829), 1 svetovalec MSI - 24.748 (27.546), 8 svetovalcev
Republikanci - 4.301 (5.521), 1 svetovalec
Monarhisti - 1.434 (2.394), brez svetovalca Independentisti (Tolloy) - 3.705 (5.387), 1 svetovalec Podrobnejšo razčlenitev volilnih izidov bomo objavili v prihodnji številki. Danes ne moremo reči drugega, kot da nas izredno veseli Zelo lep uspeh Skupne slovenske
liste, ki je napredovala za dva ti-toč glasov. Manjka še kakšnih 500 do 600 glasov, pa bi dobila dva svetovalca. Zato so napredovali liberalci, ki so napadali krščansko demokracijo zaradi sredinsko-levi-čarske politike, v glavnem zaradi sodelovanja s socialisti v rimskem parlamentu. Napredovali so še Italijanski socialisti, ki so dobili nekaj glasov bivše Neodvisne socialistične zveze, torej na žalost slovenske glasove, - in socialni demokrati. Nazadovali so krščanski demokrati, komunisti, in dipenden-tisti in republikanci, zlasti pa mi-sovci. Skupna slovenska lista je lepo napredovala v okoliških ob-
činah, pa tudi v predmestjih in delno v mestu samem. Precejšen del slovenskih volivcev je še nasedel tistim, ki jih vabijo k italijanskim komunistom ter italijanskim socialistom, toda upati je, da se bodo tudi njim odprle oči in bodo sprevideli, da so oni le številke, s katerimi omenjeni stranki večata svoje glasove. Važno je, da je skoro pet tisoč Slovencev v tržaški občini glasno povedalo, da smo Slovenci tu, da hočemo kot Slovenci živeti in imeti lastne zastopnike v javni upravi, ker ne potrebujemo nikakšnih varuhov. Po tej poti moramo iti naprej.
Potrebna
ftmSDJETE - OaeOVftBJftMO
Zakaj ni zvonov
v jugoslovanski Primorski?
Bila sem v svoji domači vasi na Vipavskem. Tam so mi pravili, da so v cerkvi začeli z nabirko za novi zvon, ker je sedanji počen. Toda vem, da smo pri nas imeli tri zvonove, dva so med vojno odpeljali Italijani. Ali bi ne bilo prav, da bi cerkvam zvonove vrnili in s tem poravnali vojno škodo?	Vipavka
Res je. Leta 1942 so tedanje italijanske oblasti prišle in odpeljale z zvonikov večino zvonov. Pustili so navadno po enega. Izvršila se je torej res vojna rekvizirija. Ko so zvonove odpeljali, so dali tudi pismeno potrdilo in obljubo, da bodo po vojni zvonove vrnili. —
Kolikor nam je znano, je sedanja italijanska država to svojo obveznost priznala in je denar za odpeljane zvonove tzplačala, ali, na žalost, ne cerkvam, temneč jugoslovanskim oblastem. Te pa so odškodnino uporabile za druge namene, kot se zdi. Zato so naše primorske vasi Še vedno brez zadostnega števila zvonov in bodo še dolgo. V Italiji se pa ne da ničesar več storiti, ker je Italija svoji obveznosti zadostila, čeprav nerazsodno, kajti odškodnino bi bila morala dati cerkvam in ne državi, saj so bili zvonovi iast cerkva in ne države. Toda tako je Velikokrat v politiki, da le revež trpi škodo.
V	zvezi Z občinskimi volitvami v tržaški občini je treba povedati jasno in resnično besedo o stvari, ki je ne bi radi načenjali, h kateri pa po vesti ne moremo molčati. Gre za vlogo, ki jo je igral tržaški »Primorski dnevnik«. Ta list se je nekajkrat sam označil za »glasilo slovenske skupnosti v Italiji«. Ne vemo, če hoče naše ljudi po stari navadi zapeljevati k brezbožnemu marksizmu ali komunizmu, ali če res misli postati nekaj drugega, kot je doslej bil. V drugem primeru, ki pa je malo verjeten, je še vsekakor zelo daleč od postavljenega cilja. Zaradi tega mu zavedni Slovenci in zavedni katoličani moramo odločno odreči legitimacijo za naziv »glasilo slovenske skupnosti v Italiji«. Kot Slovenci zato, ker je zavajal naše ljudi, naj glasujejo za Italijansko komunistično partijo ter zlasti za Italijansko socialistično stranko; kot katoličani pa zato, ker ob vsaki možni priliki zagovarja ter širi brez-boštvo, materializem ter marksizem. Pred volitvami je svojim bralcem svetoval, naj glasujejo za slovenske kandidate na italijanskih »naprednih«, to je marksističnih strankah. Po Krasu so po hišah skupno s »Primorskim« raznašali volilno prilogo za Partito socialista italiano »Naprej Trst«. Dosledno je objavil vsebino govorov, ki sta jih imela gospoda ing. Pečenko in Hreščak, in sicer tako, da je iz njih očitno zvenela propaganda za Partito socialista italiano. O skupni slovenski listi je z rahlo naklonjenostjo poročal le takrat, ko je bil zavrnjen slovenski napis na njenem znaku, sicer pa je vedno iskal priložnost, da jo je posredno napadel ali ošvrknil ter s tem svaril s\’oje bralce, naj ne glasujejo zanjo. Vsak list lahko svobodno piše, kar hoče. Dobro bi bilo, če bi imeli v Trstu res nepristranski slovenski dnevnik, čeprav njegovo delo v naših razmerah ne bi bilo lahko. Dokler pa je takšen dnevnik pristranski, da ne rečemo več, pa se sam nikakor ne more in ne sme imenovati »glasilo slovenske skupnosti v Italiji«. Trenutno bi za »Primorski dnevnik« najbolj odgovarjal stvarnosti naziv »glasilo Italijanske socialistične stranke«, odnosno glasilo slovenskih marksistov v Italiji.
Po vsem, kar se je zgodilo med volilno borbo v Trstu, bi tudi iskreno svetovali prizadetim gospodom, naj ne hodijo okrog katoliških prosvetarjev v Gorici in Trstu s predlogi o neki »dobri volji«, v katero
pač ne moremo verjeti in ki tudi ne more postaviti nikakšnega mostu med marksističnim ter katoliškim svetovnim nazorom. Kulturno in prosvetno znamo že sami delati. Po pravici povedano, bi tudi težko videli naše mlade fante, ki so idealno in neutrudno agitirali za Skupno slovensko listo ter s tem za slovensko stvar, za isto narodnoobrambno mizo, recimo s pripadniki neke slovenske iniciativne mladinske organizacije, katere člani so se vozili z avtomobilom po Trstu in vpili »votate e fate votare per il partito socialista italiano«. Pika in brez zamere.
Nekega založnika so pred kratkim vprašali, zakaj Italijani v zadnjem času z večjo vnemo segajo po knjigah, zakaj je naraslo število bralcev. Odgovor, ki ga je dal, je zelo enostaven in prav nič razveseljiv: »Zaradi publicatette.« Torej ni razlog v tem, ker bi bralci posvečali večjo važnost literarnim delom kot takim, temveč je samo v skrbno pripravljeni reklami, kot se to danes dogaja za vse trgovske in industrijske proizvode, za turistične kraje, za kino. Knjiga je torej padla na stopnjo vseh ostalih proizvodov, če se zanjo pripravi dobra reklama, bo doživela uspeh, drugače bodo številni izvodi mirno ležali na palicah knjigarne.
Danes posvečajo revije in časopisi vedno večjo važnost osebnostim in okolju iz moderne literature. Pisatelji in pesniki so postali kot nekakšni zvezdniki, o katerih je treba vedeti vse podrobnosti iz njihovega življenja. Nekdaj so ti ljudje živeli bolj osamljeno, nekako vstran od družbe in njihovo življenje je bilo skoro zavito v tajnost. Kako pa je danes? Časnikarji tekmujejo med seboj, da dosežejo intervju od pisatelja, ki je trenutno na višku slave, fotoreporterji se podijo za njim, da ga fotografirajo, predstavniki tako imenovane »high society« si štejejo v čast, če literat sprejme njihovo vabilo, da tako zadobi njihov sprejem še poseben pečat mondenosti.
Reklamni agenti so se torej polastili tu-
| „ Katoliški glas“ v vsako
j slovensko družino! z	■
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M *
Kitajci napadajo revizioniste
Na kongresu bolgarske komunistične stranke je obvezni predmet razprave bil v ostrih napadih proti Červenkovu in bivšemu predsedniku Jugovu, ki so ga razrešili mesta in izgnali iz stranke prav na predvečer kongresa.
član političnega urada Balgaranov je posegel v debato in obtožil svoja dva bivša strankina tovariša velikih prekrškov »socialistične legalnosti«, zlasti še kar zadeva prooes proti Kostovu. Trajčo Kostov je bil na smrt obsojen in izvršitev smrti je bila izvršena pod običajno obtažbo stalinske dobe: »Sabotaža in diverzionizem«. Že takoj prvi dan, ko so otvorili kongres, je bila dramatična »oživitev« s popolno rehabilitacijo »tovariša Kostova«. Drugo vprašanje, o katerem so razpravljali, je bilo izboljšanje odnosov z Jugoslavijo. To je vprašanje, o katerem je govoril že na prvi dan kongresa zelo obširno Živkov. To je jugoslovanski tisk — v kolikor se je zvedelo iz Beograda — poudaril z očitnim zadovoljstvom.
Toda ob strani teh vprašanj je najbolj zanimiv na tem kongresu govor, ki ga je imel kitajski delegat in se je o njem zvedelo šele sedaj. Kot je znano, na zasedanju niso prisotni nekomunistični časnikarji. Kitajski delegat Wu Hsiu - Chuan, član centralnega komiteja, je izrekel pravo obtožbo proti Hruščevu in je bil izredno polemičen 'tudi napram Živkovu. Wu, potem ko je povedal, da bo Kitajska dala kar največjo oporo Castru, je poudaril, da je podpora petim havanskim zahtevam naj-
Noben ptič, ne slavec, ne škrjanec, ne kos, ne sinica, ne čuk svoje viže trdovratneje niso znali, kakor pa sem jaz svoj domači jezik ljubil, častil, imel in umel in ga le predolgo in premnogo po svetu tako težko kakor domačega testa kruh pogrešal in stradal.
(Ivan Pregelj)
IHIIIliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllIllIllIllIlllllIllltllllllllllllllllllMIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllluiIllllIlllIlllllllllllIlllllMlIllllllllllllllllIllllIlllllllllIlllllllIlIllllllllllIlIlllIllIllllllJllllllllllllllllllllIlIlllIlIlIllIlllin
46 zdaJ šele se je zdelo Miju, da je vse Pol ure pozneje je Mijo, ves rdeč in »Spet je tu g. kaplan, ki bi vas rad mo-
potan, že skočil is kolesa pred župniščem.	til. Ali naj ga peljem v	sprejemno sobo?«
»Ali je doma gospod župnik?« je vprašal	»Ne, naj pride sem.«
manj kar je moči zahtevati potem, ko so Sovjeti sprejeli sklep, da bodo rakete odstranili. Glede tega je izjavil, da Hruščevo-va poteza predstavlja objektivno opogum-ljenje »napadalnih vvashingtonskih načrtov«. Nato pa se je na dolgo norčeval o verjetnosti Kennedyjevih obljub. Ko je prešel na obravnavanje bolgarskega položaja, je Wu Hsiu-Chuan med splošnim iznenadenjem in zadrego, trdo napadel To-dorja Živkova in ga obtožil, da se je oddaljil od marksistično-leninistične poti in da je postopal za komunista na nevreden način proti Jugovu in Červenkovu. še vedno po vesteh, ki so dospele v to prestolnico, je Wu izjavil, da je zadržanje Bolgarov napram Albancem enostransko in nasprotno načelom mednarodnega proletariata.
O ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik! S teboj sem prvič klical svojo ljubeznivo mater in dobrega očeta: v tebi me je mati učila moliti in spoznavati Boga; tebe hočem hvaležno spoštovati in te ohraniti kot najdražji spomin na svoje rajne starše; za svojo čast in lepoto hočem po pameti skrbeti, kolikor premorem. Do svoje poslednje ure hočem najrajši v slovenskem jeziku hvaliti Boga, najrajši v slovenskem jeziku učiti svoje ljube matere želim, naj bi bila slovenska moja poslednja beseda, prav kakor je bila slovenska moja prva.	(A.	M. Slomšek)
di knjige in prisilijo bralce, da berejo, kar je njim samim všeč. Je to dobro ali slabo? Če pomislimo, da se odstotek bralcev znatno poviša, vzamemo lahko ta pojav kot pozitiven. Trgovski tehniki smatrajo publiciteto kot koristno sredstvo za razširitev proizvoda zlasti med tiste ljudi, ki bi ga brez publicitete sploh ne spoznali. Smatrajo ga kot sredstvo za zmanjšanje razdalje med proizvodnjo in uporabo.
Ali je bilo neizogibno, da so reklamni agenti stopili tudi v svet knjige in da vsiljujejo tista dela, za katera jim je bilo ukazano, da morajo bralce seznaniti z njimi? Tehniki publicitete opravljajo pač samo svojo službo in njihova dolžnost je, da jo opravljajo čim bolje. Toda zaključek, ki iz tega izhaja, je sledeči: prav vseeno je, ako pijejo ljudje en aperitiv rajši kot drugega, ako se raje odločijo za en sir kot za drugega; ni pa vseeno, če berejo rajši tisto knjigo; ki jim jo publiciteta vsiljuje in zanemarjajo morda tisto, ki je po svoji literarni vrednosti mnogo bolj priporočljiva. Res je, da je publiciteta načelno samo novo sredstvo na razpolago vsakemu založniku in se je zato lahko vsi poslužujejo v enaki meri. Toda zaradi notranjega značaja reklamne tehnike, ki brezobzirno hodi svojo pot, je laže, da se publicitete poslužujejo samo gotovi tipi pisateljev. A to še ni vse: navadno se zgodi, da imajo knjige, ki jih reklamni agenti vsiljujejo, manjšo literarno vrednost. Tehniki publicitete morajo dokazati, da je njihovo delo koristno, zato se takoj v začetku odločijo za tista dela, o katerih so skoro prepričani, da bodo dosegla zmago. Kakšno važnost ima pri vsem tem moralna in literarna vrednost dela? Ker so slovstvu postavili na trgovsko stopnjo, se morajo potem držati pravil trgovine. Pisatelj To-bino je delal petnajst let v temi, a njegovih del ni spoznalo več kot pet tisoč bralcev. Toda ko je napisal nepomembno knjigo, kot je »II clandestino«, je nenadoma postal slaven. Tudi sam Moravia je v preteklosti ustvaril dela, ki so bila res moralno nesprejemljiva, toda so imela vsaj svojo literarno vrednost. A njegov best-seller je »La noia«: nekdaj bi se kulturen človek sramoval brati tako knjigo, danes se sramuje, če je ni bral.
Žal niso resnični pisatelji vedno tisti, ki imajo genij za publiciteto. Rekli bi celo lahko, da niso skoro nikoli. Tudi pri pisatelju velja isto kot pri vseh ostalih ustvarjalcih: ako nimajo sreče, da jih uspeh obda kar tako, predvsem po zaslugi drugih, pišejo samo za omejeno število bralcev in njihova dela ne presegajo dva ali tri tisoč izvodov. Danes smatrajo ljudje, da morajo absolutno brati tiste knjige, ki jih publiciteta vsiljuje, kajti to je »dolžnost« vsakega kulturnega človeka. Kako se bo namreč počutil potem v družbi, če bo moral priznati, da ni bral zadnjega best-sellerja? Da ne -pozna del svetovnih klasikov' pa nima zanj nobenega pomena. Tudi v literaturi je treba pač slediti modi.
Miranda Zafred
PlERRE L’ERMITTE
oJIcijf) otjšci L^&lca
POVEST DOBRIH LJUDI H n 11111 n 11 n 111111 11111111 n i m i liilillill.il!
»Tako malo? Za nas je to ogromen kapital 1«
»Ne, ni kapital, saj trideset tisoč frankov bi se že našlo.«
»In kje? Če mi poveste kje, bom tekel Ponje.«
»Ne daleč od tu, gospod kaplan...«
Stari gospod je za trenutek gledal mladega duhovnika kot bi hotel že vnaprej Užiti veselje, ki ga bo prinesel v to mlado dušo. Nato je vzel iz žepa debel ovitek in htu ga ponudil:
»Tu je nekaj za vašo kapelo, poglejte!«
S tresočo roko je vzel Mijo iz zavitka bankovce po tisoč frankov in ostrmel.
»Ali bi jih ne prešteli?«
Bilo je petintrideset dragocenih bankovcev iu Mijo se jih je skoraj bal dotakniti, ker je mislil, da sanja.
»Trideset -tisoč jih je za kapelo in pet «soč za stroške, ko jo boste prenesli in *°Pet postavili. Ali je prav tako, gospod
kaplan?«
Zdaj šele se je zdelo Miju, da je vse to res in s preprosto kretnjo je sklenil roke in navdušeno odgovoril:
»Hvala Bogu.«
Treba je bilo nekaj časa, predno je Mijo prišel zaradi ganjenosti do besede. Tedaj je hotel takoj vedeti od kod prihaja denar.
»Ne od mene, ker nisem tako bogat... Neka oseba me je naprosila, ta pa je bila zopet naprošena od druge osebe, ki noče, da bi jo poznali. Jaz sam ne vem, kdo vam pravzaprav pošilja ta dar.«
»Rad bi se vsaj zahvalil.«
»Molite za dobrotnika ali za dobrotnico.«
»Pa se lepše .moli, če lahko vključimo v molitev tudi kako ime.«
Stari gospod je zamahnil z roko, kot bi hotel reči, da je zaman vsako poizvedovanje.
»In zdaj, gospod kaplan, mi ne preostaja drugega, kot da vam želim srečno otvoritev kapele... in še, da bi kapela pomagala, da bi naredili mnogo dobrega v tem predmestju 1«
Segati je duhovniku v roko in odšel med množico dečkov, ki so ga zvedavo gledali in se spraševali, kdo hi utegnil biti ta elegantni gospod, ki ga gospod kaplan spremlja do vrat s tako spoštljivostjo in s tako izredno žarečim pogledom.
Ernestino, ki je stala na vratih, kot bi bila -na straži.
»Da, je... toda saj veste sami, da je v nedeljo zvečer zelo truden. Zdaj večerja in potem pojde takoj -počivat. Ali ne bi mogli počakati do jutri?«
»Ni mogoče. Moram govoriti z njim takoj.«
»Ni mogoče? In še -takoj? In kaj še? Ah, vi mladi duhovniki nimate nobenega obzira. Veste, da ste grozni! V petek ste ga odtegnili od zajtrka, danes ga motite, ko večerja. Saj bi lahko prišli ob kaki bolj primerni uril«
»Bodite dobri, Ernestina, oprostite mi...«
»In zdaj mislite, da je vse poravnano?«
»Gre za delo, zelo važno stvar.«
»Bog ve kaj je. Razburili ga boste, da ne bo spal celo noč.«
»Ne, saj je nekaj veselega!«
»Ali res? Kaj pa je?«
»Oprostite, Ernestina, a najprej moram povedati g. župniku.«
Ni ji bil prav všeč odgovor. Obrnila se je in šla.
»Počakajte,« je velela. Ko je odprla vrata v obednico, je nekam jezno rekla:
»Oddahnite se malo, g. župnik, saj ni sile, bo že počakal.«
»Rekel sem vam, naj pride sem.«
Še bolj nataknjena je zakričala po hodniku :
»Gospod kaplan, pridite sem.«
Mijo je skoro tekel k župniku.
»Gospod župnik!... Kako dober je Bog! Kako je velik! Glejte, kaj so mi pravkar prinesti za kapelo!«
»Dar?... Morda starejši -gospod?«
»Da, prav on.«
»Kdo je?«
»Ne vem. Do danes ga še nisem videl.«
Medtem je raztegnil -na mizo tisočak.
»Oh, kako lep dar!« je vzkliknil župnik in naglo natikal očala in -tipal tisočak.
»Začetek je dober, a jih bo treba še devetindvajset,« je dodal smehljajoč se.
»Prav devetindvajset ne, gospod župnik, ker...« in že je izvlekel iz žepa drogi tisočak.
Stari duhovnik ga je gledal z začudenjem :
»Dva tisoč frankov’! Nekaj izrednega!«
Toda ko mu jih je Mijo slovesno naštel trideset in z njim-i pokril celo mizo
in krožnike in še kruh, se je dvignil in se prijel za glavo.
»Ati prav vidim?... Ves denar, ki je potreben za kapelo!...«
»Pa še ni vse, Glejte jih tu: eden, dva, tri, štiri, pet... Ti tisočaki so pa za stroške.«
Župnik se je moral usesti, ker ne bi vzdržal več na nogah in si je s prtičem pahljal obraz;
»Neverjetno! Zdi se kot čudež.« In dve debeli solzi sta mu zdrsnili po uvelem licu.
»Bog bodi zahvaljen! Zdaj pa lahko umrem.«
»Ne, prav zdaj ne,« je od veselja skoraj zavpil Mijo. »Zdaj je vaše delo še bolj potrebno. Predvsem bo treba pripraviti slovesno blagoslovitev nove kapele.«
»Da, da, saj res... povabili bomo nadškofa.«
»In droge osebnosti, g. župnik.«
»Da, tudi te naj izkažejo čast Bogu.«
»To mora biti nekaj veličastnega za Saint Landry.«
Oba sta umolknila in v mislih kovala načrte za bodočnost.
»Kdo je neki tisti gospod?«
»Ne vem,« je odgovoril Mijo.
(se nadaljuje)
□ RIŠKE
NOVICE
Seja občinskega odbora v Gorici
Na seji občinskega odbora v sredo 6. nov. je župan dr. Poterzio obširno poročal o obisku predsednika republike v našem mestu. Prečita! je lastnoročno zahvalno pismo predsednika Segnija, ki mu ga je poslal ob povratku v Rim, kakor tudi zahvalno pismo ministra Andreottija. Župan je nadalje poročal, da so ob priliki obiska predsednika republike obravnavali razna važna vprašanja v zvezi z Gorico. Prešli so nato na točke dnevnega reda in odobrili predložene načrte odbornika za javna dela dr. Lupierija za kanalizacijo, ki naj bi jo izvedli z državnim prispevkom. Gre predvsem za prepotrebno kanalizacijo pri potoku Kornu v ulici sv. Gabriela (9 milijonov lir) ter kanalizacijo v ulici Tomsig, na trgu Catterini, v ulici BuffolM, v ulici Petrogalli in v Ločniku, v skupnem znesku za 47 milijonov lir. Pregledali so tudi načrt za razširitev ulice Tabai v Štandrežu in načrt za zgraditev kapelice-kostnice na pokopališču v Ločniku.
Nagrade za napredek v kmetijstvu
Pokrajinsko kmetijsko nadzormštvo je sporočilo izid tekmovanj za zvišanje proizvodnje v kmetijstvu, v triletnem natečaju. Prvo nagrado sta prejeli veleposestvi »La Fiorentina« in »La Gava« iz Isole Mo rosoni, ki sta prejeli vsaka 400.000 lir. Izmed malih posestnikov je bil nagrajen med drugimi Alojz Bužinel iz Krmina, Jože Komjanc z Valerišča, ki sta prejeli prvi 150.000 in drugi 75.000 lir. Nagrajena sta bila še Marcel Humar z Valerišča (75 tisoč lir) in Anton Pintar z Valerišča (50 tisoč lir).
V pokrajinskem tekmovanju kmečke mladine za tehnični napredek pri živinoreji sta bili med drugimi nagrajena Jožef Klanjšček in Silvester Primožič z Oslavja, ki sta prejela nagrado v znesku 25.000 lir.
V kategoriji za ženske za pripravo in konserviranje živil je bilo nagrajenih devet žensk, prva Ana Brumat iz Gorice, ki je prejela 100.000 lir.
Priprave za sejem sv. Andreja
Pripravljalni odbor za sejem sv. Andreja je izdal program manifestacij, ki se bodo v tistih dneh vršile v našem mestu. Na sedežu Telovadnega društva bodo pripravili razstavo industrijskih in rokodelskih izdelkov. Na pokritem trgu bo kot običajno razstava vin in srečolov, zlasti divjačine v korist zavoda Lenassi; na odkritem trgu pa bo razstava kmetijskih strojev. Na sedežu umetne obrti v ulici Morelli bodo letos razstavili idrijske čipke, ki se iz leta v leto bolj izpopolnjujejo in postajajo prava umetnost. V dvorani občinskih sej pa bodo pripravili filatelistično in mumisma-tično razstavo. Za zadnje dru sejma pa pripravljajo koncert pevskih zborov naše dežele, ki se bo vršil v telovadni dvorani. Vsemu temu se bo pridružila še glavna karakteristika goriškega sejma sv. Andreja, ki leto za letom tako privlačuje male m velike, namreč zabavišča in stojnice z vsemogočo kramarijo. Prva zabavišča so se že nastaaila na podaljšku ulice Roma. Če bo vreme naklonjeno letošnjemu sejmu, ne bo manjkalo obiskovalcev iz mesta in še več s podeželja.
130 milijonov za dograditev športnega igrišča
Občinski odbor je na zadnji seji proučil in odobril dopolnilni načrt za športne naprave na Rojcah. Naprave bodo stale 129.5 milijonov lir in občina je sklenila, da bo za to vsoto najela posojilo pri državni blagajni v Rimu. K lahkoatletskemu igrišču, pokriti telovadnici in igrišču za hokey, ki so že dograjeni, bodo zgradili po načrtih inž. Fomasarija in arh. Mataija še nogometno igrišče, dva plavalna bazena in pokrito igrišče za balincanje. Med posameznimi športnimi igrišči bodo nasadili drevje in zelenje. Predvidevajo, da se bo leta 1963 začelo z deli.
Zahvalni dan obdelovalcev zemlje
Pravdno je, da se za vsak dar zahvalimo darovalcu. Največji Darovalec pa je Bog, ki nam vse daje in od katerega smo vsi odvisni. Zato je vsakoletna zahvalna nedelja zelo na mestu za kmetovalce, ker Bog daje rast in blagoslov njihovi zemlji in za nas, ki smo teh darov deležni.
V cerkvi sv. Ignacija je bila zato v nedeljo 11. novembra zahvalna sv. maša, katero je daroval nadškofijski delegat msgr. Soranzo. Navzoči so bili goriški kmetovalci s svojim praporom ter najvišje krajevne oblasti. Ob evangeliju je msgr. Soranzo
imel priložnostni govor, v katerem je poudaril, kako vse prihaja le od Boga, pa četudi bi se zdelo, da je danes moderna tehnika osvojila ves svet. Ob darovanju so tri dekleta in trije fantje v narodnih nošah prinesli na oltar simbolične darove zemlje. Sv. maši je sledila zahvalna pesem, nakar je msgr. Soranzo pred cerkvijo blagoslovil razvrščene traktorje in druge kmetijske stroje.
Podobne zahvalnice so se vršile tudi po vaseh.
Nov tednik »La Regione«
S 1. novembrom je izšla prva številka novega tednika »La Regione«. Novi tednik bo nekako uradno glasilo novo ustanovljene avtonomne dežele »Furlanija-Juiijska krajina«. V uvodniku navaja, da je njegov namen prispevati k ustvaritvi tiste deželne miselnosti, ki naj bi postala osnova k uresničenju ciljev avtonomne de žele. Tednik tiska tiskarna Založništva tržaškega tiska. V uvodniku navaja, da ne bo političen tednik, a da se bo naslanjal na politično linijo sedanje vladne koalicije levega centra.
Podatki trgovinske zbornice
Trgovinska zbornica je izdala poročilo o zaposlenosti goriških prebivalcev v preteklem mesecu avgustu. Na delo je bilo sprejetih 840 brezposelnih, od teh 255 iz goriške občine. Kljub temu pa je bilo ob koncu avgusta na seznamu brezposeln nih še vedno 3677 oseb in sicer: v kmetijstvu 30, v prevozništvu 102, v trgovini 210, med uradništvom 421 in med splošno delavno silo 1024. Z ozirom na lansko leto se je število brezposelnih znižalo za približno 200 oseb. Tvrdke, delavnice in tovarne rade sprejemajo na delo le kvalificirane delavce, zato je potreba po strokovni izobrazbi res nujna zadeva.
Moderna avtomatična lestev goriških gasilcev
Poveljstvo goriških ognjegascev je dobilo 32 metrov visoko avtomatično lestev italijanske proizvodnje. Na pobudo poveljnika goriških straž ing. Cascarina je glavno ravnateljstvo protipožarne službe pri notranjem ministrstvu odobrilo za Gorico to moderno in potrebno napravo. Prejšnja lestev je merila komaj 24 metrov, bila je montirana na lesenih kolesih in na konjsko vprego. To lestev bodo sedaj poslali v Tržič.
S K P D V GORICI
vabi na kulturni večer, posvečen
OTVORITVI
VATIKANSKEGA KONCILA
ki bo v torek 20. t. m. ob 20.30 v dvorani Katoliškega doma.
Č. g. Vinko Zaletel bo prikazal svoje barvne posnetke iz Rima ter še kaj drugega. — Pridite!
Tragični dnevnik
ŽABNICE
Č. s. Juditi v slovo
Poleg preč. gospoda župnika Simiza, ki je umrl 4. oktobra 1962, nas je zapustila tudi č. s. Judita, prednica šolskih sester v Žabnicah. Postavili so jo za provincialno predstojnico šolskih sester tržaške province. Častita sestra Judita je žena velikih sposobnosti, duhovno bogata in izobražena.
21nala je biti stroga, istočasno vljudna, nasmejana in razumevajoča mati vsakomur. Veliko je molila ter z zgledom in besedo nas vodila k Bogu. Z velikim potrpljenjem je znala podučiti, svetovati v sili in v potrebi tudi pomagati. Zelo jo pogrešamo. Ko grem mimo samostanske hiše se mi zdi, da grem mimo hiše, kjer je umrla mati.
Sedemnajst let je živela z nami, se z nami veselila, se z nami žalostila, in z nami trpela. Znala je modro gospodariti, saj imamo sedaj tako krasno urejeno samostansko hišo, katero je v teh letih vso prenovila in povečala ter v njej uredila ■lepo, prijazno domačo kapelico, za katero se je morala precej boriti. Istočasno je bila tudi izvrstna organistinja. Naše orgle, za katere je veliko pripomogla, je z veščo roko z lahkoto obvladala, da je srca ljudi ganila in dvigala k Bogu. Vodila je cerkveno petje vsa leta bivanja v Žabnicah. Naučila nas je veliko lepih pesmi, veliko novih latinskih maš, nekatere zelo težke in zahtevne. Pevci smo imeli do nje veliko spoštovanje, ker smo videli v njej velike sposobnosti. Imela je z nami veliko potrpljenja, vse premalo smo ji bili hvaležni za toliko truda, ki ga je imela z nami. Iz srca smo ji hvaležni in se ji najlepše zahvaljujemo za njeno trudapolno delo. Dobri Bog in ljuba Višarska Mati naj ji stoterno povrneta. Toplo se ji priporočamo, naj se nas še kaj spomni, posebno v molitvi. Ona ve za vse naše potrebe. če le mogoče, naj pride še kaj med nas v Zabnice.
Bog jo ohrani v zdravju in moči še mnogo, mnogo let!
F.
V MARIJINE DOMU V ROJANU
bo v nedeljo 18. novembra
SLOMŠKOV VEČER
v proslavo 100-letnice smrti velikega škofa. — Govoril bo dr. Stanko Janežič. Sodelujejo: Moški kvartet z vrsto narodnih pesmi; šolski otroci z deklamacijami in Slomškovimi pregovori.
Začetek ob 5. uri popoldne. Vabljeni!
RZASKE
NOVICE
Čudno vrednotenje praznikov
V četrtek, na praznik vseh svetnikov, so bile v Trstu odprte vse trgovine do 13. ure. V soboto, na god sv. Justa, zavetnika tržaške škofije, pa je bilo vse zaprto. Pravilno bi bilo obratno: da bi bilo na praznik vseh svetnikov vse zaprto in na god sv. Justa poldnevni urnik. — Naj bi odgovorni v prihodnosti na to pazili, ker bodo s tem pokazali, da znajo pravilno vrednotiti praznike in bodo mnogo bolj zadovoljili trgovce in odjemalce.
Slomškovi večeri
To nedeljo 18. novembra priredijo Slomškov večer v Marijinem domu v Trstu (ul. Risorta); začetek ob 5. popoldne; istega dne bo Slomškov večer v Marija-nišču na Opčinah; začetek ob osmih. — V ponedeljek 19. novembra bo ista prireditev v Mačkovljah. V vseh treh krajih bo pre-
V NEDELJO 18. NOVEMBRA BO
V MARIJINEM DOMU V TRSTU PREDAVANJE S SLIKAMI O ŠKOFU
SLOM
ZAČNE SE OB 5%
Š K U
VABLJENI
5. oktobra: Danes se je pričelo moje življenje. Moji starši tega še ne vedo. Čeprav sem majhna kot cvetlični prašek, sem vendarle , že jaz. Dekle bom. Imela bom svetle lase in modre oči. Skoraj vse je določeno že zdaj, celo to, da bom ljubila cvetice.
19. oktobra: Malo sem že zrasla, toda sem še vedno premajhna, da bi lahko kaj storila sama. Moja mati opravi skoraj vse zame, čeprav še vedno ne ve, da me nosi pod svojim srcem. Ne ve, da mi že pomaga in da me celo hrani z lastno krvjo.
Toda ali je res, da še nisem prava oseba, da samo moja mati biva? Tudi jaz sem prava oseba — enako kot je majhna drobtinica kruha še vedno resnični kruh. Moja mati biva, in jaz bivam.
23. oktobra: Moja usta se pričenjajo odpirati. Pomisli — približno čez leto dni se bom smejala; in pozneje bom govorila. Moja prva beseda bo: »Mama«.
25. oktobra: Danes je pričelo biti moje srce. Bilo bo mehko vse moje življenje, brez prestanka. Po mnogih letih se bo utrudilo, prenehalo bo biti in takrat bom umrla.
2. novembra: Neprestano rastem. Moje roke in noge se pričenjajo oblikovati, toda še dolgo bom morala čakati, pred-no me bodo te tanke nožiče dvignile do materinega naročja; predno bodo te majhne ročice sposobne osvojiti svet in sklepati prijatelj s tvo z ljudmi.
12. novembra: Na moji roki se pričenjajo oblikovati majhni prstki. Kako majčkeni so! Nekega dne bom z njimi božala mamine lase. Potegnila bom njene lase k mojim ustom in jih poljubila.
20. novembra: šele danes je zdravnik povedal materi, da živim pod njenim srcem. Kako srečna mora biti. Si srečna, mamica?
25. novembra: Mati in oče verjetno izbirata ime zame! Pa niti ne vesta, da sem deklica in verjetno me bosta klicala »Andrejček«. Toda jaz hočem, da me kličejo Barbara. Tako velika sem že zrasla.
10. decembra: Lasje mi rastejo. Kot sonce se svetijo in blestijo. Rada bi vedela, kake lase ima moja mati.
13. decembra: Skoraj se mi zdi, da bi lahko videla, čeprav je noč okrog mene. Ko me bo mati privedla na svet, bo polno sonca in preobilice rož. še nikdar nisem videla cvetlice, saj veste. Toda bolj kot vse drugo želim videti svojo mater. Kako izgledaš, mamica?
24. decembra: Rada bi vedela, če moja mati čuti lahko bitje mojega srca? Nekateri otroci se rode s slabotnim srcem, toda nežni prst zdravnika napravi čudež in jih stori zdrave. Toda moje srce je zdravo. Bije zelo enakomerno: tup-tup, tup-tup... Zdravo hčerkico boš imela, mamica !
28. decembra: Danes me je ubila lastna mati.
* * *
Zadnje čase razširja komunistična vlada na Poljskem propagando za omejevanje rojstev in preprečevanje porodov. Na željo kardinala Wiszynskega je objavil laični institut Slubow Narodu zgornji dnevnik kot dušnopastirski pripomoček. Ponatisnjen je bil v decembrski številki (1961) publikacije bogoslovja sv. Cirila in Metoda v Orchard Lake, Michigan. Angleški prevod je objavil 24. junija 1962 Our Sun-day Visitor.
daval z barvnimi slikami g. V. Zaletel iz Celovca, domača mladina pa bo počastila Slomškov spomin s petjem in njegovimi pesnitvami. Vabimo, pridite.
ZA DOBRO VOLJO
Bernard Shaw je trdovratno branil svojo idejo, da je moški inteligentnejši od ženske.
»Ali ni res, žena moja, da sem jaz inteligentnejši od tebe?« se je obrnil do žene in čakal njen pritrdilni odgovor. Ona pa mu je počasi odgovorila:
»Seveda, moj dragi, ti si poročil mene, jaz pa tebe!«
Minister za zdravstvo je obiskal neko norišnico. Predstavili so mu moža, ki je »ozdravljen« pravkar zapuščal bolnišnico.
»Povej mi,« ga je prijazno povabil minister, »kako si se počutil tu notri, kakšna je bila hrana, razvedrila, zdravljenje, red? Lahko mi mirno odgovoriš, kajti jaz sem minister za zdravstvo.«
»Eh, dragi,« ga je »»zdravljenec« prijazno potrepljal po rami, »ne vznemirjaj se za tako malenkost. Ko sem jaz prišel sem notri, sem bil prepričan, da sem Napoleon !«
letnica meseca: Josip Tavčar: Stoletnica rojstva pisatelja Gerharta Hauptmanna.
Sreda: 12.00 Brali smo za vas . — 18.00 Z glasbenih natečajev »Antonio Illersberg. — 18.30 Julijski in furlanski skladatelji: Giulio Viozzi, Aldo Danieli, Roberto Re* pini. — 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico. 20.30 »Hišo bo treba prenesti«, igra v štirih dejanjih.
Četrtek: 12.00 Roman v nadaljevanjih: Ivan Pregelj: »Tolminci« - IV. oddaja. — 18.00 Italijanščina po radiu: Spopolnje-valni tečaj: 33. lekcija. — 19.00 širimo obzorja: »Barometer in vremenska napoved«. — 20.30 Simfonični koncert orkestra Tržaške Filharmonije.
Petek: 12.00 Pomenek s poslušalkami. — 18.30 Komorna glasba devetnajstega stoletja v Trstu. — 19.00 Radijska univerza:
S seboj povabim druge vas junake, vas, kterih rama se ukloniti noče!
(France Prešeren)
Iz arabskega sveta: (5) »Križ in polmesec v boju na Pirenejskem polotoku«. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Novele in črtice: »Zgodba o mesecu«.
Sobota: 12.00 Zgodovinske zanimivosti. — 14.40 Slovenske ritmične popevke. — 15.30 »Gnezdo«, tragikomedija v treh dejanjih. — 17.20 II. vatikanski koncil - poročila in komentarji o Vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Sodobna slovenščina. — 19.00 Družinski obzornik. — 20.40 »Koroški akademski oktet«. — 21.00 »Malo za šalo, malo zares«.
OBVESTILA
IZŠEL JE KOLEDAR Marijanišča in A-lojzijevišča za leto 1963. Koledar krasi štirinajst velikih barvnih slik. Cena 100 lir; lepo priporočamo.
SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU - ul. S. Nicolo, 31/11« tel. 62972 - sporoča, da ima odslej uradne ure ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 18. ure. — Javlja tudi, da je vsako pop<^' dne POŠOLSKI POUK za dijake nižje srednje in strokovnih šol. Nadzoruje jih izvež-bano osebje in jim pomaga pri učenju in pisanju nalog. — Starši, lahko vpišete svoje otroke in dobite informacije vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 18. ure v ulici S. Nicold, 31/11., tel 62972.
DAROVI
Radio Trst A
Spored od 18. do 24. novembra 1962
Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Gremo na Mars«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkv. zbor iz štandreža pri Gorici. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.45 Vokalni kvintet »Zarja«. — 17.00 Malo za šalo, malo zares. — 18.30 Obisk v naši diskoteki: »Edi Godnik«. — 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika«.
Ponedeljek: 12.00 Iz slovenske folklore: »Pratika«. — 18.00 Sopranistka Ondina Otta - Samospevi. — 18.30 Folklorni motivi v simfonični glasbi. — 19.00 Radijska univerza: Spoznavajmo naša živila: »Oljčno olje« - drugi del. — 20.30 Peter Iljic Ciaikovsky: Evgenij Onjcgin, opera v treh dejanjih.
Torek: 12.00 Pomenek s poslušavkami. — 17.20 Sem in tja po lahki glasbi. — 18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 33. lekcija. — 18.30 Orkester v preteklih stoletjih - Claude Debussy: Morje, tri simfonične skice. — 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Roman v nadaljevanjih: Ivan Pregelj : »Tolminci«, IV. oddaja. — 22.00 Ob-
Za Kat. dom: Marica Sardoč 2.000; druž-benica 10.000; P. A. 1.000; N. N. 500; N. N-3.000; družbenica 1.000; N. N. 2.000; N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; Štefanija Bremec 2.000; N. N. 1.000; N.N-1.000; N. N. 500; N. N. 500; I. H. 2.000;
H. K. 2.000; Doles Fortunat 2.000 lir.
Za Alojzijevišče: E. K. 5.000; Kenda 2.000; Milka Goričan, New York 3.070; S. J’
I.000 lir. — Bog povrni!
Za Zavod sv. Družine: Od tretje osebe 4.000; družina Mikluš, Oslavje namesto cvetja na grob pok. Janeza Mikluša 2.000; gospa Milost, Gorica 1.000 lir. — Pevma-Oslavje: v denarju 13.890 lir, 3 q krompirja, 88 kg jabolk, 30 kg koruze. Rupa-Pe&: v denarju 11.390 lir, 260 kg krompirja in 10 kg koruze. — Iskren Bog povrni vsem!
Za pogorelce v Saležu: Dr. Avgust Sfiligoj, Gorica 5.000 lir.
Ganjeni nad dokazi sočutja ob smrt* našega dragega moža in očeta
Ludvika Simčiča
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so v te& težkih dneh lajšali našo bol. Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku Simčiču, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki s0 našega dragega očeta v tako velikem st®" vilu spremili na njegovi zadnji poti.
Števerjan, 12. nov. 1962
Žalujoči: žena, sl»l)VJ In hčere z družina0®
OGLASI
Za v**k mm višine v širini enega stolpe*; trgovski L 20, osmrtnice L 30, več ? davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr.
Tiska tiskarna Budin v Gorici