Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1*50 Din
delavsko
tski Ust.
Na uredništvo lista naj se javijo iz vseh občin takoj delavci in kmetje, ki hočejo biti pri volitvah čuvarji naših Skrinjic. Na vsakem volišču morata biti dva: predstavnik in namestnik. Javite točno ime, poklic in stanovanje. Pripravite vse za volitve I
Leto I.
Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 9/II. LJUBLJANA, 4. decembra 1924.
Stev. 16.
Ze delavslo-kmetski republikanski blok.
Mi ne verujemo v to, da morejo v današnji stopnji kapitalizma volitve prinesti bistveno spremembo režima. Ne, to je nemogoče. Ali sedanje volitve v Jugoslaviji so brez dvoma večjega pomena kot prejšnje. Ta volivni boj ni navaden boj za glasove, ampak je boj med dvema frontama: med fronto reakcionarne srbske buržuazije, militaristov in monarhistov in med fronto republikanskih delavcev in kmetov Slovenije, Hrvafske, Bosne, Dalmacije, Makedonije, Črne gore, pa tudi Srbije. V današnjem napetem položaju, ki se bo po 8. februarju gotovo še poostril morda do skrajnosti, morajo stvoriti delavci in kmetje močan, nezlomljiv delavsko-kmetski republikanski blok ne samo za volitve 8. februarja, ampak za vedno, za boj do zmage.
Zato smo mi koncem preteklega tedna poslali sledeči poziv predsedstvu Slovenske Republikanske Stranke. To pismo se gladi sledeče
Predsedništvu slovensrce republikanske kmetsko-delavtke stranke
Ljubljana.
Na svoji aeji dne 28. novembra 1924 smo sklenili, da predložimo Vali stranki skupen nastop v teh volitvah kot „Delavsko-Kmetski Republikanski bloku, v svrho skupnega boja za svobodo vseh narodov Jugoslavije in za delavsko-kmetsko republikansko vlado. Mi smo se odločili za ta korak, ker je centralni svet ND8J (Neodv. Delavske stranke Jug.) pozval na skupen nastop HRSS, s katero ima Vaša stranka federativne zveze.
Mi se prvič obračamo na Vašo stranko, da se stvori blok delavcev in kmetov proti kapitalistični in monarhistični reakciji, za obrambo ogroženih interesov delavcev in kmetov Slovenije in zato, da manifestiramo idejo delavsko-kinetske sloge v boju. Danes v tem volilnem boju je naš skupen nastop življenjski interes slovenskega delovnega ljudstva mest in vasi, in to iz sledečih razlogov:
Monarhistična kamarila, militaristi in veliko-srbska gospoda so izvršili ponoven napad na delovno ljudstvo s tem, da so upostavili absolutistično nasilno fašistovsko PP vlado parlamentarne manjšine, razgnali parlament in razpisali volitve, v katerih upajo z nasiljem in korupcijo udušiti gi-
banje za samoodločbo narodov in spraviti delavce in kmete ob zadnje pravice. Klerikalci, Davidovičevi demokrati in Muslimani, torej stranke takozvanega ožjega bloka, so dokazale s svojim zajčjim obnašanjem na vladi in ko so bile odgnane z vlade, da niso nič drugega kot sluge in zaveznice monarhistično-militaristične klike. Vsa njihova politika priča, da so te stranke po nalogu monarhije hotele hrvatsko in Blovensko delovno ljudstvo pripraviti s praznimi obljubami do tega, da bi se uklonilo pred monarhističnim absolutizmom in nadvlado srbske buržuazije. Isto hoče doseči PP vlada — z nasiljem. Tudi sedanje „levičarskou blebetanje klerikalcev, Davidovičevih demokratov in Muslimanov je preračunano na to, da prevara nezadovoljne ljudske množice in da jih v kritičnem trenotku ponovno izda. Stranke ožjega bloka kot PašiČ in Pribičevič so za polno veljavnost imperialističnih mirovnih pogodb, na katerih sloni nadvlada srbske buržuazije in ki imajo v sebi kal novih vojnih spopadov.
Najnovejša izkušnja z Davidovičevo vlado je potrdila zgodovinsko izkušnjo Rusije in Bolgarije, da se nacionalno in socialno osvobojenje ne da doseči z raznimi papirnatimi sporazumi, ampak le s skupnim bojem delovnega ljudstva za republikansko delavsko-kmetsko vladavino. Pod delavsko-kmetskim republikanskim blokom naj se združi slovenski delavec in kmet proti Pašič-Pribičevičevi diktaturi, SLS, SKS in drugim strankam, ki hočejo s svojim politikanstvom samo zavreti boj slovenskih delavcev in kmetov za nacionalno in socialno svobodo.
Ko Vam predlagamo skupen nastop v današnjem kritičnem položaju, nas ne vodi nobena želja za poslanskimi mandati in mislimo, da tudi Vaša stranka ne sme polagati važnosti na pridobivanje poslanskih mandatov, temveč mora usmeriti vse svoje delo za upostavo močnega delavsko-kmetskega republikanskega bloka, ki se mora v teh volitvah in v današnjem položaju boriti:
1. Proti absolutizmu in nadvladi oficirskih klik ter srbske gospode.
2. Proti imperialističnim mirovnim pogodbam.
3. Proti zatiranju narodov in za pravico popolne samoodločbe vsakega naroda, za svobodno zvezo slovenske, hrvatske in
drugih delavsko-kmetskih republik Jugoslavije in Balkana.
4. Za upostavo zvez in za mir s Sovjetsko Rusijo ter za izgon Vranglovcev iz Jugoslavije.
5. Proti kontrarevolucionarnim intervencijam poedinih kapitalističnih držav proti delavsko-kmetskim gibanjem na Balkanu.
6. Za ukinjenje zakona o zaščiti države, za popolno pomiloščenje vseh političnih in vojaških jetnikov.
7. Za delavsko-kmetsko obrambo proti Orjuni in drugim fašistovskim organizacijam.
8. Proti veleposestnikom in fevdalcem, za brezplačno razdelitev veleposestniških zemljišč in gozdov poljedelskim delavcem in revnim kmetom.
9. Proti militarizmu in proračunskim iadatkom za oboroževanje.
10. Za odpravo vseh vojnih dolgov.
11. Za ukinjenje vseh posrednih davkov, za olajšanje davčnih bremen na zemljo in za progresivno obdavčenje kapitalistov in veleposestnikov.
12. Za osemurni delavnik v industriji in obrti ter za predvojno stvarno plačo.
13. Za svobodo delavskih organizacij, tiska, govora in stavke ter za zboljšanje delavske zakonodaje.
14. Za brezobresten kredit poljedelcem, za odpravo hipotekarnih dolgov.
15. Za državno pomoč brezposelnim v višini življenskega minimuma.
16. Za državno pomoč invalidom in vojnim žrtvam v višini življenskega minimuma.
17. Za popolno zaščito stanovanjskih najemnikov, podnajemnikov in sostanovalcev.
V boju za ustvaritev teh zahtev si mi vedno ohranjujemo svojo idejo in organi-zatorično samostojnost.
Pričakujemo Vašega hitrega odgovora.
Na naš poziv nam je slov. republikanska stranka odgovorila sledeče:
Vaš dopis z dne 29. novembra t. 1. smo predložili v sklepanje glavnemu odboru SRS, ki je zboroval v nedeljo dne 30. novembra v Zidanem mostu. IJljudno Vam sporočamo, da je bilo na tej seji soglasno sklenjeno, da naj nastopi SRS v Sloveniji samostojno, glede na vso državo pa kot sestavni del konfederacije SRSS.
Ker predstavlja to gibanje veliko in enotno socialno gibanje kmečkega in delavskega prebivalstva vseh narodov te države in z ozirom na veliko važnost pred-stoječih volitev, je glavni odbor SRS izrekel željo, naj bi delavstvo v celoti podprlo to gibanje tako, da se mu enostavno pridruži, ker je to očividno v njegovem interesu. Ko Vam to sporočamo, izrekamo upanje, da se boste temu vabilu našega glavnega odbora odzvali z ozirom na značaj predstoječih volitev in upoštevajoč današnje politične, gospodarske in Bocialne razmere v Jugoslaviji.
Beležimo z odličnim spoštovanjem
Po naročilu: Prepeluh.
Ljubljana, dne 2. decembra 1924.
*
Republikanci — v besedah — so se torej hoteli izogniti našemu pozivu za de-lavsko-kmetski republikanski blok na ta način, da pravijo, naj proletariat enostavno voli Prepeluha. A kaj pomeni v resnici ta odgovor?
To, da Prepeluhova SRS ni v resnici, iskreno za kmetsko - delavsko republiko, ampak da je ona za to samo v besedah. Ona je ukradla to našo staro parolo, da prevara ljudi, da bi glasovali zanje.
To se Prepeluhovcem ne bo posrečilo. Za delavce in revne kmete je sedaj jasno, da je na naši strani iskrenost, na strani SRS pa neiskrenost, frazarstvo. Mi smo jim poslali poziv, da se prepričamo, koliko je v njih republikanstva. • Sedaj vidimo, da tega republikanstva pri njih ni — razen v besedah. Delavcem in revnim kmetom Slovenije bo sedaj jasno, da nimajo nič skupnega s to stranko političnih koristolovcev.
Mi smo hvaležni Prepeluhovcem za odgovor, ker ta odgovor je dokaz njihovega nerepublilcanstva, klečeplaztva pred režimom in najnavadnejšega pol. koristolovstva. — V prih. številki bomo to še bolj razjasnili.
Delavci in revni kmetje Slovenije pa gredo v te volitve
samostojno
kot
„Delavsko-kmetski republikanski blok".
Za žrtve reakcije.
Od 1. do 7. decembra se vrši po vsem svetu nabiralni teden za žrtve reakcije, njihove družine in otroke.
Ta teden je manifestacija bratske ljubezni in solidarnosti proletariata. Kajti reakcija ne sme zdrobiti naših sil, temveč jih mora še bolj združiti.
Dokažite to s tem, da boste čim več poslali za trpeče in preganjane proletarske borce, za obsojene rudarje v Celju, za družino s. Sedeja in za druge.
Sodrugi za jetniškimi zidovi mislijo na nas.
Mislimo tudi mi na nje, ne pozabimo jih, olajšajmo jim trpljenje, pošljimo jim pomoč. Vsak naj pomisli na dan katoliškega Miklavža, če je že dovolj daroval za trpeče sodruge!
Ljubljanska policijska direkcija.
i.?
Ne pišemo teh vrstic v ooočji naivnosti, da bodo gospodje pri slavni direkciji vsaj poskusili biti drugačni; vemo tudi, da se veliki župan ne bo oziral na to, kar piše naš „plebejski“ ust, kakor smo tudi prepričani, da vrhovni poglavar vseh policajev v državi, notranji minister, niti ne bo čital tega članka. Tako dalekosežnih upanj zaenkrat še nimamo.
Če pa ljubljanski policijski direkciji posvečamo danes precejšnji prostor v našem tedniku, storimo to zato, da se navedena dejstva h' bodo pozabila in da se bodo prizadeti lahko
pripravili, če bo treba odgovarjati na stavljena vprašanja. Ker svet se suče in lahko se zgodi, da se bo zasukal tako, d» bodo gospodje morali odgovarjali. Niti ni potreba čakati diktature proletariata, to se jim lahko primeri celo še pod monarhističnim režimom.
Ljubljanska policija — kakor menda vse policije v državi SHS — je čudovita vetecnica. Kakor piha veter, tako se pa obrača. Niti zakoni, ki ostanejo isti tudi pri in po spremembi režima (vlade), ji ne dajejo potrebne stabilnosti in ravno+fžja. V buržuazni državi se sicer »upoštevanje praktičnih razmer", kakor je rekel Cankar, visoko ceni inče »upoštevajo razmere" razni administrativn' računski uradniki itd., ki imajo posla le s papirji. številkami etc.. se tako ..upoštevanje" ne čuti in
ne pozna. Nesreča pa je, če policija, t. j. eksekutivni organ, »upošteva praktične razmere" bolj, kot pa že itak pristranske zakone.
V preteklem letu smo imeli priliko, da bi po načinu poslovanja policije vedno mogli točno vedeti, kaka osebnost sedi na velikožupanskem stolčku, če bi tudi tega ne zvedeli iz časopisov. Hribar, Lukan, Baltič, Šporn, Baltič itd. Prijetna nam ni bila seveda nobena. Če hočemo graduirati, lahko govorimo samo o bolj in manj neprijetnih ali pravilnejše več ali manj protizakonitih merah, ki jih je policija ukrepala proti delavsf"-' (Po zakonu z nami ne ravnajo	časa,	odkar	smo bili 1921
postavljeni izven zakona z znanim »zakonom o zaščiti države".) Seveda se je tudi policija ob raznih prilikah izgovarjala „na navodila" od zgoraj, po-
zitivno tudi vemo, da so prihajale in še prihajajo razne Pov. naredbe, ali več kot navodilo od zgoraj, več kot Pov. naredbe bi morali biti zakoni, predvsem za poslovanje policije. Policija ni samo upravičena, ampak celo njena dolžnost je, da se ne ozira na navodila in Pov naredbe, ki niso v skladu z zakonom. Izgovori na zgoraj in slično niso opra-vičba niti olajševalna okolnost.
Žal, da še nismo tako daleč, da bi pisali obtožnice in tožbe, kakor bi že radi in kakor bi bilo treba, zato bomo z abstraktnim tožarenjem končali. Navesti vse konkretne slučaje, pri katerih je ljubljanska policijska direkcija ..upoštevala praktične raz-mere“ ne pa zakon, je v enem člankn nemogoče. Več prostora jim pa z ozirom na druge važne zadeve ne smemo posvetiti. Zato ne bomo omenjali raznih nepotrjenih pravil za strokovne organizacije, z duhovito utemeljitvijo „ker ne nudite garancije, da bi se ne vršila komunistična propaganda ter kalil red in mir“. Policijska direkcija si naj naroči kar štarnpiljo z gornjo argumentacijo, pa bo vse vloge iz delavske strani najhitrejše reševala. Z isto argumentacijo so prepovedali skoraj vse shode stranke, raznih strokovnih organizacij in celo mladinske shode. Mladino so pred Mestnim domom pretepali z golimi sabljami. (Gumijaste palice je policija dobila šele 1. junija.) Po zakonu, ki ga je policijska direkcija v odlokih citirala, bi bila ona za tako „rešitev“ vlog upravičena, če bi imela za tako domnevanje kake dokaze, kar zakon tudi zahteva. Zakon na papirju pa ne pravi in ne dovoljuje policiji, da bi na podlagi golih domnevanj uradovala. Dokazov pa gospoda na pol. direkciji ni imela, ker če bi jih imela, bi jih dala državnemu pravd-ništvu, kar pa ni storila.
Uredništva delavskih listov in nekatere posamezne osebe so si iz inozemstva naročile razne časopise in znanstvene knjige, ki nota bene niso na indeksu. Carinarnice so jih seveda nemoteno pustile pasirati, ker po zakonu niso upravičene, da bi kaj pridržale. Ljubljanska pol. direkcija pa je po posebnem zaupniku pregledovala in menda še pregleduje poštne poši-ljatve in ne samo to, da jih pregleduje, ampak tudi kratkomalo konfis-cira, brez da bi naslovnika obvestila in ne da bi pošiljatve vrnila pošiljatelju, kar zakon predpisuje. S takim postopanjem krši in gazi ljubljanska policijska direkcija ne samo en zakon, ampak celo vrsto zakonov naenkrat in zapeljuje celo poštno ravnateljstvo k temu. Konfiskacija knjig, brošur in časopisov brez sodnijskega odloka in celo brez obvestila pravega lastnika, je pa »prisvajanje privatne lastnine", kar se po domače reče »tatvina". Če obstoja za tako postopanje kaka Pov. naredba, to na stvari ne menja ničesar.
Za občinske volitve v Devici Mariji v Polju in Borovnici (11. junija) je NDSJ dala v tiskarni Hrovatin tiskati volilne letake. Policijska direkcija jih je konfiscirala, brez da bi tiskarju ali NDSJ izročila odlok in vsaj ute-
meljila konfiskacijo. Na osebno intervencijo se je odgovorilo, da se je konfiskacija izvršila po višjem nalogu (Baltič), da ne morejo dati odloka in da bodo letake v dveh dneh (po končanih volitvah) vrnili. Zopet »prisvajanje privatne lastnine".
Po 1. juniju je pol. direkcija parkrat zasedla Delavski dom, odvzela od upravnika ključe, s silo izgnalo iz doma vse navzoče delavce in ko se je zahtevalo od policije pismen odlok, da se vloži pritožba, se je tudi ta zahteva odklonila.
Res je, da proti večini takih in enakih protizakonitostih nismo vložili nobenih pritožb, ker nas delavce smatrajo vse oblasti kot izven zakona, kar dokazujeta dva slučaja. Vložili smo tožbo v septembru 1923 proti orjuna-šem, ki so napadli Delavski dom; a akti so se po nekaj mesečni preiskavi
Pozor!
Požurite se!
Sredi decembra izide knjiga
1. junij.
Knjiga bo obsegala preko 100 strani in bo stala samo 10 Din. Knjiga bo vsebovala nedavni celjski proces o 1. junijskih dogodkih v Trbovljah. Poročilo o procesu bo podano natančno po stenografskem zapisniku. To knjigo si mora nabaviti ne samo vsak rudar, ampak vsak delavec in kmet. Knjiga bo gotova okrog 15. decembra. Kdor jo hoče gotovo in pravočasno dobiti, naj si jo takoj naroči pri uredništvu „Delavsko-kmetski listu, Aleksandrova c. 9.11. Razprodajalci imajo popust.
Požurite se! Naročite jo!
založili in ni jih več na dan. I. B. je vložil tožbo radi protizakonite konfiskacije poštnih pošiljatev in naravno tudi ta tožba po enem letu ni končana in tudi najbrže ne bo. Koleki za vlaganje naših delavskih tožb so zavržen denar, in tega mi nimamo, da bi ga za prazen nič trošili.
Kakor se imamo na eni strani za pritoževati radi pregoreče vneme policijske direkcije, kadar se gre za proti-delavsko zadevo, tako imamo tudi obilo pritožb o malemarnosti policije, kadar se gre za zaščito delavstva pred nasilstvom kapitalističnih hlapcev — posebno orjuncev.
V Ljubljani, prestolici Slovenije imamo »priznano dobro policijo" je mogoče, da so orjunaši 1. junija pri belem dnevu, v sredi mesta odrli v privatno stanovanje in ga demolirali, brez da bi policija mogla to preprečiti. Kaj še! Niti krivcev »ne more" izslediti, kakor ne more izsledititi mučiteljev s. Juvana, kateremu so s posebnim strojem drobili levo roko.
Tista policijska direkcija, ki ima polno glavo domnevanj, kadar se gre
za »komunistično" gibanje (za komunistično smatra pol. direkcija vse, kar izhaja iz delavske strani, da s tem izgovorom lažje »deluje"), tista direkcija je brez vsakega domnevanja, kadar se gre za nasilno orjunsko bando. Policijska direkcija išče orožja v Delavskem domu, kjer ga ni, ne išče ga pa v orjunskem magacinu v Frančiškanski ulici in ga ne vidi, kadar ga vozijo poštni avtomobili v skrivališča orjun-skih band.
Ta policijska direkcija ne ukrene nič, kadar orjunci proletarskemu umetniku pri belem dnevu vderejo v stanovanje in ukradejo kip, za katerega se je treba truditi mesece in mesece. Niti ni vprašala po imenih, ko so orjunci — poznavajoč policijsko direkcijo — prinesli razbit kip na policijo. Ko pa je umetnik prišel s pritožbo so mu obljubili, da bodo »delovali", če poizve imena krivcev.
Brezobzirnost, poslovanje na podlagi golih domnevanj brez dokazov, kadar se gre za uradovanje proti delavstvu, vsa policijska bistroumnost pa izgine, kadar bi jo morala policijska direkcija uporabiti proti krvnikom delavstva, buržujein.
Z naštevanjem konkretnih dokazov bi lahko napolnili še cele kolone, pomanjkanje prostora nas zadržuje. Sicer si pa moremo iz navedenega napraviti sliko ljubljanske policijske direkcije, katero vodi — policijski ravnatelj dr. Guštin, vodia političnega oddelka je pa nadkomisar Kokolj in komisar Barič.
Vse jim je vseeno.
(E pogajanjem s Korunovci in Deržiči.)
Parola enotne fronte je naša stranka izdala že koncem 1922 leta in želja po vstvaritvi enotne fronte proti kapitalistom je v vrstah zavednega delavstva našla velik odziv. Da se vkljub temu do danes še ni udejstvovala enotna fronta, je zasluga tistih ozkosrčnih voditeljev pri socialpatriotih in Bernotov-cih, ki so brez sramu izjavili, »Ne družimo se s komunisti, ker bodo delavci postali komunisti." Vse delavske stranke, ki se imenujejo socialistične, so dosledno odklanjale enoten nastop pri akcijah, katere smo započeli za obrambo delavskih interesov, in odklanjajo enoten nastop pri akcijah tudi še sedaj, ko je vsakemu delavcu jasno, da se v razcepljenih vrstah delavstvo ne more in ne bo moglo zoperstavljati kapitalistični ofenzivi.
Tako so se socialistične stranke zadržale do danes in presenečeni, lahko rečemo veselo presenečeni smo bili, ko so se 25. novembra na poziv NSS sestali zastopniki NSS, SSJ (Korun in Bernot) in NDSJ, da se pogovorijo o vpostavitvi enotnega delavskega bloka, ki bi nastopil že pri volitvah 8. februarja. Upali smo namreč, da so Korun, Bernot in NSS spoznali svojo zmoto in končno prišli do prepričanja, da je enotna fronta delavstva v vseh akcijah potrebna in da bi enoten nastop pri volitvah bil samo uvod, samo začetek skupnega na-
stopanja v vseh bodočih bojih. Naše pričakovanje se ni uresničilo, sporazum z lažisocialisti okrog »Socialista" in Ber-notovci, najmanj pa z narodnimi socialisti se ni mogel doseči. Kdo nosi krivdo pa lahko presodi vsak delavec sam iz naslednjega poročila o razgovorih 25. in 29. novembra.
Prvemu razgovoru 25. nov. so prisostvovali za NSS Deržič, Juvan in še tri drugi, za SSJ Korun in Svetek, za SSJ Pastorek in Veselko, za NDSJ Kobler in Hlebec.
Zastopniki NSS so izjavili, da je ne-obhodno potreben skupen nastop, da rešimo delavske glasove.
Korun in Svetek, da je skupen nastop v principu potreben, da pa še nimata polnomočij.
Pastorek (Naprej), da je njih stranka v principu proti kompromisom, z ozirom na okolščine pa je možno in potrebno, da delavstvo enoto nastopi
Kobler in Hlebec za NDSJ izjavita, da je NDSJ vedno stremela in delala na to, da se doseže skupno nastopanje delavstva pri vseh akcijah, kar pa se vsled nerazumevanja pri ostalih strankah doslej ni posrečilo. Vkljub velikim načelnim in. taktičnim diferencam med posameznimi strankami pa je enoten nastop mogoč, ker vse stranke govorijo in pišejo, da so socialistične in da stojijo na stališču razrednega boja. Če so izjave za socializem in za razredni boj iskrene, bo mogoče na tej bazi najti podlago za skupen nastop. Program moramo določiti že zato, da se spoznamo, ker ne bi mogli mi sklepati zvez z NSS, če je monarhistična, niti s Korunovo grupo, če je za centralizem, kakor se govori. Nas se je napačno žigosalo s strani drugih strank, češ, da je samo. za nasilno taktiko. Stvar je sledeča: Mi ne pričakujemo, da bi parlament odpravil z zakonom kapitalistični družabni red, ki je izvor vsega zla, in zato ne more v delavstvu buditi iluzij, da bodo rešitev in osvoboditev delavstva izvedli poslanci sami v parlamentu. Zato polagamo veliko važnost na idejno in or-ganizatorično moč delavskega razreda in usmerja svoje delovanje tudi parlamentarno na to, da z zboljšanjem socialne zakonodaje in gmotnega stanja delavskega razreda, krepi in osposoblja odporno silo proletariata. Parlamentarno zastopstvo nam ni cilj, nego sredstvo za dosego našega cilja: gospodarske in politične osvoboditve delavskega razreda izpod kapitalističnega jarma.
Po teh izjavah se je sklenilo, da se bo bodoči razgovor vršil v soboto 29. nov. in da vsaka stranka pride na sestanek s svojim minimalnim programom. NSS je še povedala, da niso monarhisti, Korun pa, da SSJ ni za centralizem. (Koliko je to res, se je pokazalo na sobotnem sestanku.)
Na sestanku v soboto so bili navzoči isti zastopniki kot v torek, samo mesto s. Koblerja je govoril s. Makuc.
Na razgovorih 29. nov. 1924 pa se je pokazalo, da je enoten delavski blok skoraj izključen, ker se narodni »socialisti" nočejo izjaviti za republiko, Korunovi »socialisti" pa niso za federativno republiko, ampak za obstoječi
Maksim Gorkij:
Deveti januar.
(Nadaljevanje.)
Ulice so bile nabite naroda, kakor vreče z zrnjem. Tukaj je bilo manj delavcev, prevladali so mali trgovci, uslužbenci — boljša mestna publika. Nekateri iz njih so že videli kri in trupla, druge je pretepala policija. Na ulico jih je pripeljal nemir in ti so ga sejali povsod, pretiravajoč zunanjo grozoto dneva . . . Moški, ženske, mladina, vse se je nemirno ogledavalo, prisluž-kovalo in čakalo. Pripovedovali so eden drugemu o umorih, vzdihovali, psovali, spraševali lahko ranjene delavce, včasi znižali glasove in šepetali in dolgo eden drugemu govorili nekaj skrivnostnega. Nikdo ni znal, zakaj je tu, ne razumel, kaj naj stori, in nikdo ni šel domov. Čutili so in slutili, da se je zgodilo nekaj važnega, da je za temi umori še nekaj važnejšega, bolj globokega in tragičnega za nje, nego °*otine ubitih in ranjenih, njim tujih ljudi.
Dv. iega dne a so živeli takorekoč brezbrižno, z nekakšnimi nejasnimi pojmi o oblasti, zakonih, vladi, o svojih pravicah, ne vedoč, kdaj in kako so nastali ti pojnti. Brezobličnost teh pojmov jih ni ovirr'*’ da so obdali svoje možgane z gostim, rr urnim zidom; jih pokrili z debelo, p ' 'to sko.ju; — ljudje so se navadili misliti,
da je v življenju nekakšna tnoč, poklicana in zmožna, da jih zaščiti, ki ji pravijo — zakon. Ta navada je dajala prepričanje o varnosti, ni dopučala v glavo nič takega nekoristnega in jih je sploh čuvala pred nemirnimi mislimi. S to navado se je živelo dobro, neglede na to, da je življenje z desetero majhnimi vbadljaji, prasko-tinami in sunki, a večkrat z resnimi udari, vznemirjala te meglene pojme. Oni so bili krepki, žilavi in so ohranjali svojo mrtvo celoto, naglo ozdravljajoči vse razpokline in prasketine.
Ali danes so se možgani razgalili in prsi so se napolnile z nemirom in hladom. Vse utrjeno, navajeno se je preokrenilo, razbilo, razlezlo in izginilo. Hkrati so se vsi, več ali manj jasno čutili otožni in strašno osamljeni, brez zaščite pred cinično in kruto silo, ki ne priznava ne prava, ne zakona. V njenih rokah je bilo življenje vseh in ta sila je lahko brezodgovorno sejala smrt med množico, lahko je uničevala žive, kakor se ji je zdelo in kolikor se ji je hotelo. Nikdo je ni mogel zadržati. Z nikomer ni hotela govoriti. Bila je vsemogočna in mirno je kazala neizmernost svoje oblasti, nesmiselno polnila ulice mesta s trupli, zalivajoča jih s krvjo. Njena krvava, brezumeva kaprica se je jasno videla. Vzbujala je enodušen nemir, oster strah, ki je opustošal dušo ... Pri tem je trdovratno budila razum, ga silila, da je dela! načrte Ui novo obrambo osebnosti, nove pobude za ohranitev življenja.
Z nizko povešano glavo, mahaje z okrvavljenimi rokami je šel neki krepak, korenjaški človek. Njegov plašč je bil spredaj ves oblit s krvjo.
»Ste ranjeni?" so ga vprašali.
„Ne.“
»A kri?"
»Ni moja", je tidgovoril ne ustavivši se. Naenkrat pa je obstal, se ozrl in rekel tuje glasno: »To ni moja kri, gospoda, to je kri teh, ki so verjeli in . . .“
Ne da bi končal, je šel dalje in zopet povesil glavo.
Švrkajoč z biči je zajezdil oddelek konjiče v množico. Odskakovali so ljudje na vse strani, davili drug drugega in plezali po zidu. Vojaki so bili pijani in so se neumno nasmihavali, zibajoč se v sedlih. Tuintam, kakor nehote, so klatili z biči po glavah in plečih. Eden, ki je bil udarjen, je padel, ali takoj je skočil in vprašal: »Za kaj? F*eh, ti, zveri"
,T — je naglo vzel puško s pleč in ga u-sirem, ne da bi držal konja. Človek je zopet padel. Vojak se je nasmejal.
»Kaj delajo?" je v strahu kričal ranjeni, pri-lično oblečen gospod, obračajoč na vse strani svoj pohaF jen obraz. — »Kako nam živeli t* Gospoda? Razumete? Vidite?"
(Dalje prili.)
centralizem. Glede socialno-gospodar-skih zahtev ni prišlo na sestanku do večjih diferenc, pri političnih in državno-pravnih vprašanjih pa so se pokazale nepremostljive razlike.
Sodruga Hlebec in Makuc sta obrazložila minimalen program, ki je na kratko nasleden:
Vsak socialist, ki se ne lasti po nevrednem tega imena, mora biti proti zatiranju narodov in za pravico popolne samoodločbe vsakega naroda. Volitve 1923 so pokazale, da hoče slovensko ljudstvo samostojno državo in da isto pravico priznava tudi Hrvatom, Srbom <in Makedoncem. Klerikalci so s svojo monarhistično politiko privedli slovensko ljudstvo danes do tega, da je potrebna slovenska, federativna del.-kmetska republika, da večina delavcev in kmetov zahteva samostojno del.-kmečko republiko, ki ne bo odvisna od monarhističnega centralizma, ki pa bo lahko v svobodni zvezi z delavsko-kmečkimi republikami Hrvatske, Srbije, Makedonije. Zato predlaga NDSJ, da se v program delavskega bloka sprejme zahteva za delavsko-kmečko republiko in proti kapitalistični militaristični diktaturi oficirskih klik.
Narodni „socialialisti“ (posebno Der-žič) so ta dredlog pobijati, češ da se z.ozirom na državne nameščence ne morajo izjaviti za republiko, da bi zgubila NSS veliko glasov, če bi bila za republiko in da naj bi delavski blok sploh izpustil vse politične parole v programu, ker je za NSS vseeno, če zmaga monarhistični ali pa republikanski blok. Po mnenju narodnih socialistov naj bi se povdarjalo samo to, da zahteva delavski blok socialno pravičnost in solidarnost delavskega razreda in zahteva po enakopravnosti in da bodo te parole pridobile mnogo glasov, ker bodo „ vlekle". Izpustiti je treba politične parole, da rešimo delavske glasove, napravi naj se »praktičen" sporazum, da dobimo nekaj poslancev. Za monarhijo se ni treba izjaviti, ne smemo pa pokazati, da smo za republiko, ker bi se Žerjav maščeval nad nami.
Korun je za SSJ povedal, da je SSJ „za izmirjenje med narodi, za skinitev nacionalnega vprašanja z dnevnega reda in da v boju med monarhističnim blokom in opozicijo ostano delavski blok neu-tralen, da se postavi na razredno stališče". Ni za delavsko - kmečko federativno republiko, ker da je to parola 111. internacionale in Radiča (čudne pojme ima g. Korun). Republiko se lahko omeni, ni pa to važno. — Tako daleč nazaj so prišli vrli socialpatrioti.
Pastorek za Bernotovo grupo'ni mogel ničesar izjaviti, ker bo o tem sklepal strankin zbor, ki se vrši 24. decembra 1924.
Sodruga Makuc in Hlebec sta po teh nesocialističnih izjavah Deržiča in Koruna morala odkrito povedati, da je sodelovanje NDSJ z narodnimi „soci-alisti" in Korunovci skoraj izključeno, ker kdor je pravi socialist, ne zataji s svojega republikanskega prepričanja iz bojazni pred maščevanjem centralistično
monarhističnega Žerjava. Radi glasov, ki bi jih morda zgubili, tudi ne more pravi socialist skriti svoje republikansko srce. Brez političnega programa iti v volitve, ne more nobena politična stranka, in danes se vsak večji gospodarski boj izpremeni v političen. V volitve ne gremo, da rešimo delavske glasove, ampak da širimo svoje ideje in utrjujemo odporno moč delavstva. „Praktičen" sporazum po milosti Žerjava odklanjamo. Tudi Korunovi socialisti nam onemogočijo sodelovanje, ko zahtevajo, da ostanemo v boju med monarhističnimi centralisti in opozicijo neutralni, ker proletariatu ne more biti vseeno, ali se pri teh volitvah PP kapitalistični monarhisti ojačijo ali zrušijo, ker od tega zavisi nadaljnji osvobodilni boj delavskega in kmetskega razreda. Kdor ni odločno proti centralističnim monarhistom, je indirektno za njega, neutralnost pomenja izdajstvo.
Sodruga Makuc in Hlebec sta koncem razgovora izjavila, da bodeta o stališču narodnih socialistov in korunovcev poročala svojim sodrugom, da pa je malo upanja, da bi se mogel udejstviti „de-lavski“ blok samo za lovljenje mandatov, ker ne moremo priporočati razredno zavednim delavcem, da naj glasujejo za listo, na kateri so taki ljudje, ki niso za republiko, ampak za monarhijo, ki niso za federacijo, ampak za centralizem, ki niso za samoodločbo, ampak za zatiranje narodov.
V pondeljek 21. decembra bo zadnji razgovor. Če bodo narodni socialisti in Korunovci pristali na zahtevo večine delavcev in kmetov v Sloveniji t. j. za delavsko - kmetsko republiko v zvezi z delavsko-kmetskimi republikami drugih narodov Jugoslavije in česeiz-rečejo proti monarhizmu in centralizmu je sporazum, ki ga želimo, mogoč. Z monarhisti in centralisti pa ne bomo mogli sodelovati in z monarhisti in centralisti ne bo šel nobeden delavec.
Krivde, da ne bo prišlo do enotnega delavskega bloka, pade na narodne »socialiste" in Korunove „socialiste“.
Delavci in kmetje bodo zapustili one, katerim so delavsko-kmetski interesi vseeno, in se bodo zbrali okrog
Delavsko-kmetskega republikanskega bloka.
Samoodločba narodov in mednarodnost.
Mi razrednb zavedni proletarci smo
1. za samoodločbo vsakega naroda do odcepitve.
2. proti stališču socialpatriotov, ki pod krinko internacionalizma podpirajo pri nas nadvlado srbske buržuazije.
3. proti vsakemu nacionalističnemu šovinizmu in nacionalističnemu hujskanju, ki ga neti buržuazija v svoje temne svrhe.
4. proti ozkosrčnemu nacionalizmu, ki pozna samo svojo narodnost in druge
izključuje ter pobija — za svobodno zvezo vseh narodnosti v delavsko-kmet-skih republikah.
5. za popolno enotnost proletariata — brez ozira na narodnostne razlike — proti buržuaziji in veleposestnikom.
6. proti malomeščanski pacifistični (mirotvorni) iluziji (zmoti), da je mogoče doseči popolnoma in pravično rešiti narodnostno vprašanje ne da bi se vrglo kapitalizma.
7. načelo o samoodločbi narodov in boj za samoodločbo je podrejen celokupnemu proletarskemu razrednemu boju, ki hoče popolno nacionalno in socialno osvobojenje izpod kapitalističnega jarma.
Razredno-zavedni proletarci zahtevamo ne samo v volivnem boju, ampak se stalno in resnično borimo:
1. proti nadvladi srbske buržuazije, ki se opira na monarhijo, militarizem in centralistično vidovdansko ustavo ter je eden glavnih stebrov najčrnejše reakcije na Balkanu.
2. proti sporazumu srbske, slovenske in hrvatske buržuazije na račun srbskih, slovenskih in hrvatskih delavcev in kmetov, kot je to poskusila Da-vidovičeva vlada, uklanjajoč se pred monarhijo in militarizmom.
3. za samoodločbo vsake narodnosti, torej tudi slovenske. Delavci in kmetje Slovenije, Hrvatske in Srbije naj si sami svobodno določijo svoje medsebojne od noša je. Zato smo
4. za vlado delavcev in kmetov.
Glejte!
Klerikalci so prodajali Slovence cesarskemu dvoru na Dunaju. L. 1918 so jih prodali srbski buržuaziji in monarhiji. Do I. 1920 so bili „Judoslo-venci“. Pri volitvah 1920. 1. so doživeli poraz. — Zato so postali „SIo-venci“ in »avtonomisti". Izdali so tudi avtonomijo in 1. 1924 pa kliče njihov vodja dr. Korošec: „Državni interesi nad vse drugo!" To se pravi z drugimi besedami. kaj nam mar avtonomija, kaj nas brigajo delavski in kmetski interesi, nam so nad vse poslanski mandaji, ministrski stolčki in mir s srbsko buržuazijo, monerhisti in militaristi.
Delavcem in kmetom pa morajo biti nad vse lastni delavsko-kmetski interesi in zato bodo obsodili klerikalce in glasovali za
delavsko-kmessko republiko.
Marko Kranjc.
Iz celjskih zaporov je bil na višji ukaz izpuščen orjunski kolovodja Kranjc s še nekaj kompanjoni. Ali moti se oni, ki misli, da je s tem stvar Fakinovega umora in drugih orjunaških grozodejstev končana. Ne, ni končana, gospod Kranjc in drugi orjunaši. Rudarji zahtevajo pravice in bodo prišli do nje — proti vaši volji, kljub vsemu.
lijarde dolarjev, to je okrog 300 milijard dinarjev. Ameriški kapitalisti so dosegli na londonski konferenci, da je bil sprejet njihov Dawesov načrt, po katerem bi se polagoma ropalo Nemčijo. A sedaj grozi zmagoviti Franciji ista u$oda kot premagani Nemčiji: tudi Francijo bo zadel Da-we*ov načrt, tudi Francija je vedno bolj odvisna od ameriškega kapitala. Ameriški kapital zasužnjuje vso Evropo. Evropska buržuazija spravlja narode v dvojno suž-nost. Edino odločni proletarski boj bo vsemu temu napravil konec.
Demonstracija 200.000 komunistov v Parizu.
Prošli teden so v Parizu prepeljali v Panteon truplo Jaurčsa (Zorč), ki je bil leta 1914 umorjen, ker je nastopil proti vojni. Sprevoda se je udeležilo 200.000 komunistov pod svojimi zastavami in parolami.
Drzna provokacija angleške vlade proti sovj. Rusiji.
Konservativna angleška vlada je poslala sovj. Rusiji tri note, ki pomenjajo razveljavljenje angleško-ruskega sporazuma, ki je bil podpisan pod Macdonaldovo vlado. Vlada Unije sovjetskih republik je izjavila, da bo prestrigla načrte angleških imperialistov.
Kitajska.
Sedma obletnica ruske revolucije je v Kantonu, središču revolucionarnega južnega dela Kitajske, dala povod za številne manifestacije, potom katerih je delovni kitajski narod dal duška svojim simpatijam do boljševiške Rusije. Stranka Jomindan, ki jo vodi Sun-Yat-Sen, je priredila mnogoštevilno zborovanj, ki so se ga udeležile množice delavcev, vojakov, študentov itd. Sun-Yat-Sen je med drugim govoril: Odkar je Kitajska v odnošajih s tujimi državami, so vedno ti odnošaji žalili njene interese. Pogodbe, ki jih je sklepala v inozemstvu, so značile izgubo neodvisnosti. Zdaj je naša država pol kolonija imperialističnih sil, ki drže kitajski narod v suž-nosti. Toda prišla je ruska revolucija in sovjetska vlada je razveljavila vse pogodbe, £ katerimi je bil ruski narod predan velesilam v izkoriščanje. Uspeli ruske revolucije, ki je zdrobila imperialistični jarem, je pridobitev, kakršne ni enake v zgodovini človeštva. Zato pa tudi smatra kitajski narod, ki sam ječi pod jarmom imperializma, zmago ruske revolucije za začetek novega veka.
Belgijski Kongo.
V Belgijskem Kongo (Afriki) se med domačim prebivalstvom vrši živahno gibanje proti belokožnim izkoriščevalcem. To gibanje vodijo na eni strani komunisti, na drugi strani pa kubangisti, to je pristaši verskega in nacionalnega revolucionarnega Kubangija. Belgijska vlada se pripravlja na ostre odredbe proti temu gibanju.
Pismo iz Francije.
Ličvin. (Francija). Skoraj bomo obhajali obletnico našega prognanstva iz t. zv. drage domovine in zato hočem napisati par vrstic v naš list. Marsikaj smo v tem času emigranti doživeli dobrega in slabega, in kakor smo obveščeni po listu in semkaj prihajajočih sodrugih, je bilo tudi tam preteklo leto precej burno.
Najprej o položaju tukajšnjega delavstva in nas.
Ko smo v letu 1923 dne 10. decembra po diktatu internacionalnih kapitalistov in njihove dekle jugoslovanske vlade morali zapustiti naš rodni kraj in se podali po svetu za zaslužkom, da preživimo sebe in svoje družine, smo na 13. dec. prispeli v tako po dr. Dimniku hvaljeni Tuquegnieux, rudnik železne rude. Tam smo že bili sprejeti od nekaterih naših rojakov, ki jih je tirala v svet ista usoda kot nas. Ko smo stopili z njimi v razgovor, smo takoj zaznali, da v Franciji ni vse tako, kot nam jo je hvalil dr. Dimnik in kakor pišejo o nji naši meščanski časopisi. Povzdigujejo jo kot obijubjjeno deželo, v resnici pa je za delavstvo enaka kot vsaka druga buržuazna država. Ono ima to, kar si pribori. Socialna zakonodaja je pa tu še slabša kot pri nas; na primer, kot že zadnjič omenjeno, dobiva delavec v slučaju bolezni diievno 2 franka bolniške plače,
Internacionalni
Pred novo svetovno vojno?
Egipet se upira angleškemu nasilju. V Egiptu vre. Anglija pošilja vojaštvo proti domačemu prebivalstvu. Spor med Anglijo in Francijo.
V Egiptu so ubili nacionalisti vrhovnega angleškega vojaškega poveljnika Lee btacka. Angleška konservativna vlada je poslala nato Egiptu ultimat, v katerem zahteva med drugim, da mora Egipčanska vlada plačati za kazen pol milijona liber, da najde in obsodi atentatorje in da egipčanska vojska zapusti Sudan.
Zgodovina Egipta je znana. Egipet si je izposojeval od Anglije velike denarne vsote in Anglija je rada izposojala. A ko Egipet ni mogel vračati, ko so se plačevanju uprli kmetje, je prišla v Egipet angleška vojska, da brani angleški kapital. Vojska je ostala v Egiptu, ki se' je iz-premenil v angleško kolonijo.
Uporno gibanje proti angleškemu imperializmu je naraščal« in pod njegovim pritiskom je 1. 1922 Anglija priznala „sa-raostojnostu Egipta na papirju. V resnici je pa Egipet ostal še dalje angleška kolonija. Pred pol leta je neki egipčanski nacionalist napravil atentat na Zarlula-pašo,
ki je preveč uklanjal svoj tilnik pred Angleži. To je bil signal za razmah revolucionarnega gibanja proti olicielni egipčanski vladi in za popolno osvobojenje Egipta izpod angleškega imperializma. To gibanje je najmočnejše v Sudanu, ki bi ga hotela Anglija na vsak način dobiti v svoje roke.
Sudan je bogata pokrajina na jugu Egipta in kdor obvlada Sudan, obvlada ves Egipet. In v Sudanu je ravno najmočnejše nacionalno-revolucionarno gibanje, ki zahteva samostojnost Sudana ne na papirju, ampak v resnici.
Zahteva Anglije, da egipčanska vojska zapusti Sudan, pomenja, da hoče angleški imperializem popolnoma zasužnjiti Egipet in Sudan. p0 vseh egipčanskih krajih so se vršile za odgovor angleški vladi velike demonstracije s parolami: Proč z Anglijo, živela revolucija, živela svoboda! Angleška vojska nastopa s terorjem. Ker so bile. angleške zahteve odklonjene, je poslala Anglija proti Kgiptu vojno brodovje in pomnoženo vojsko. Na obzorju je torej angleško-egipčanska vojna. Angleški kapitalisti hočejo radi svojih nenasitnih pro-fitarskih pohlepov razvneti novo vojno. A ta iskra, ki jo je Anglija vrgla v Egipet,
pregled.
lahko zapali ves mohamedanski svet. Proti angleškemu imperializmu se ne upira samo Egipet, ampak tudi Arabija, Mezopotamija, Indija itd. In vse te angleške kolonije imajo za zaveznico Unijo sovjetskih republik.
Francoski imperialisti gledajo z zavistjo operacije angleških imperialistov, ker se boje za Sueški prekop. Zato zahteva Francija, da bi vprašanje Egipta rešila Zveza narodov. Anglija to odklanja, če bo šlo tako naprej, se lahko izpremeni angleško-egipčanski kontlikt v angleško-francoski, ki bi se mogel razviti v novo svetovno vojno. Kairski (Kaira — drugo glasno mesto Egipta) atentat utegne imeti iste posledice, ki jih je imel sarajevski atentat. Ali tedaj ne bo proletariat prelival krvi za imperialiste, kot jo je žal prelival 1. 1914.
Železna ameriška peta v Franciji.
„Zmagovitau Francija je v težkem finančnem položaju. Svojo zmago je morala drago plačati. Samo Ameriki dolguje 3500 milijonov dolarjev. Od konca svetovne vojne do danes je Amerika posodila Franoiji nadaljnjih 200 milijonov dolarjev. Skupno dolguje Francija Ameriki štiri mi-
s katero naj se potem en delavec živi, ko stane samo 1 kg kruha 2 franka in 10 centimov. Zraven dobiva še 4 franke draginjske doklade dnevno, kar pa vseeno še od daleč ne zadostuje za prehrano niti za sebe, kaj pa šele za družino. Od tega se ti kljub temu, da ne moreš na delo, odtegne za stanovanje 22 frankov mesečno, in za premog, če hočeš kuriti — kar moraš — plačaš za 200 kg, kar ga nujno mesečno potrebuješ samo za kuho, 22 frankov; zdaj pa naj si vsak čitatelj preračuna, koliko da ostane mesečno za prehrano. Nadalje je tam delo v resnici za ljudi, ki so obsojeni na dosmrtno ječo. Pa ko bi vsaj za to delo dobival pošteno plačilo, potem bi že šlo. Mezdni sistem je urejen na način kot pri Trb. pr. družbi, t. j. plača se od vozička povprečno 2.67 fr., plačati pa moraš vse, kar pri delu potrebuješ: predvsem smodnik, ki stane kg 4 fr., ožigalno vrv, karbid in drugo, tako da moraš računati samo za to odtegljaj 1*5 fr. dnevno brez bolniške blagajne in zavarovalnine ter stanovanja in drugih odtegljajev, ki pridejo zraven. Torej takšno je stanje v resnici in vsa zavijanja dr. Dimnika po časopisju so laž-njiva. Čudim se samo, da človek to-
liko prenese. Sicer je pa to kraj, kjer ljudje itak niso stalni; prej ko je mogoče, zapusti vsak to Sibirijo in se poda v druge kraje, kjer so razmere vsaj nekoliko boljše Zato se ponovno svarijo delavci pred transportom, ker takrat se jim pred letom dni ni mogoče prestaviti. Tako smo tudi mi vsak po svoji možnosti zapustili ta kraj in se podali v rudnike za premog.
Tukaj se počutimo nekoliko bolje. Vzrok temu je ta, ker so organizacije precej močne in si kapitalist ne upa delavstvo tako šikanirati kot tem, kjer ni niti tretjina delavstva organiziranega. Tudi mi Slovenci smo po težkih naporih radi nerazumevanja jezika stopili v stik z rdečo strokovno organizacijo in upam, da bomo tekom mesec dni vsi do zadnjega člani organizacije, dasi jih je na žalost tudi tu nekaj, ki se bolj brigajo za razna društva sv. Barbare in druge »ferajne", ki jim prav nič ne koristijo. Upam, da bodo tudi ti prišli do spoznanja, stopili v vrsto internacionalnega delavstva ter se z združenimi močmi borili proti internacionalnemu kapitalu.
Toliko o našem stanju, zdaj pa k drugi stvari.
Iz dnevnih vesti sem zvedel, da je
11.	jugosl. vlada, tako zvana vlada reda
in zakonitost', v resnici laži in nasilja padla, in da se je sestavila vlada drugih reakcionarjev PP, ki ima nalogo, dne 8. I!. 1925 izvesti nove volitve. Ne bom, ker mi prostor ne dopušča, delal mogoče kako agitacijo, temveč bom omenil nekatera dejstva.
Niso za nas niti državnozborske niti občinske volitve tolikega pomena kakor za buržuazijo, kajti pod sedanjim režimom delavec in kmet ne prideta do prave besede, ker volilni red, nasilstva nad organizacijami in funkcionarji to zabranjujejo. (Navedimoše: cerkev, šoja, tisk, alkohol, podkupnina itd. kot orožje buržuazije proti osvobodilnemu boju proletariata. Op. ur.) Z gumijevimi krog-Ijicami samo ne bomo prišli do osvo-bojenja, pač pa bomo to dosegli potom lastne, dobro organizirane stranke, v kateri vlada red, poštenje ter najstrožja disciplina. Delavstvo se udeležuje volitev prvič, da izmeri in povzdigne svoje moči ter s tem slabi meščanske stranke, in drugič, da do časa popolnega za-vladanja izkoristi vse buržuazne ustanove za izboljšanje svojega položaja. Kakor vsakokrat, tako bo, upam, delavstvo tudi zdaj šlo samostojno v vo-livni boj in bo zmagovito iz njega izšlo; če ne po glasovih, pa naj buržu-
azija ve, da bo v slučaju odločilne borbe en proletarski glas odtehtal za deset buržujskih. Zato polagem na srce jugoslovanskemu delavstvu, posebno pa rudarjem, da gredo 8. februarja vsi na volišče in z gumijevimi krogljicami kljub vsem prepovedim agitacije obsodijo režim, ki je kriv, da moramo trumoma zapuščati rodno grudo ter si iskati kruha po svetu. Tudi ne nasedajte agentom raznih meščanskih strank od klerikalne do socialpatriotske; ta poslednja se zdaj že odkrito postavlja na stran buržuazije, posebno v drugih državah.
Torej 8. februarja vsi na volišče pod parolami:
za obrambo osemurnega delovnika, proti zakonu o zaščiti države, proti korupciji, draginji in oderuštvu ter za obdavčenje kapitalistov, za delavsko-kmetsko vlado, za samostojno delavsko-kmetsko republikansko Slovenijo v okviru federacije republik Jugoslavije in Balkana !
S sodružnim pozdravom
J. K., rudar-emigrant Lievin, 24. novembra 1924.
1. junij pred sediščem.
V zadnji številki smo na uvodnem mestu obvestili bralce »Delavsko-kmetskega lista", da se bliža nov celjski »komunistični proces". Celjsko državno pravdništvo je v teku petih let od »narodnega osvobojenja in ujedinjenja" insceniralo (spravilo na oder) že celo vrsto »komunističnih procesov". Delavska mladina rudarskih revirjev se še dobro spominja na mladega, navdušenega proletarskega borca s. Antona Manfredo, ki je bil pred dvemi leti tam obsojen na dve leti ječe. Pred petimi meseci je bil s. Sedej s sodbo celjskega okrožnega sodišča odtrgan od proletariata za 13 mesecev. Orjunski — ne državni— pravdnik Rus je tedaj spravil skozi svoje mnenje, da je treba Sedeja, čeprav ni nič hudega in nič protizakonitega storil, obsoditi »kot eksempel" (kot vzgled), da se bodo v bodoče intelektualci bolje premislili, predno bodo začeli simpatizirati z delovnim ljudstvom, z delavci in kmeti in jih hodili izobraževati za njihov boj in bodriti.
Tudi ta zadnji proces, ki je trajal tri dni (25., 26. in 27. novembra) in je bil najdaljši od vseh dosedanjih, pa tudi najzanimivejši, izkazuje v svojem re-sultatu
pet žrtev člena drugega zakona o zaščiti države, in sicer so bili sojeni sledeči sodrugi:
1. Ivan Strojin, 24 let, samski rudar v Trbovljah, na dve leti težke ječe, poostrene mesečno z enim trdim ležiščem in enim postom.
2. Ivan Berčič, 19 let, samski rudar v Trbovljah, na 15 mesecev težke ječe, poostrene mesečno z enim trdim ležiščem in enim postom.
3. Ivan Hlebec, 20 let, samski steklar v Zagorju, na eno leto težke ječe, poostrene mesečno z enim trdim ležiščem in enim postom.
4. France Kokalj, 27 let, samski rudar v Zagorju, na eno leto težke ječe, • poostrene mesečno z enim trdim ležiščem in enim postom.
5. Ignac Fric, 31 let, oženjen rudar v Trbovljah, na osem mesecev težke ječe, poostrene mesečno z enim trdim ležiščem in enim postom.
Vseh navedenih pet obsojenih so-drugov je sodišče obsodilo brez dokazov njih krivde, na podlagi sumničenj in deloma čisto smešnih sklepanj. Zagovornika sta vložila proti tožbi vzklic. Preiskovalni zapor se vsem obsojenim všteje.
Poleg njih je državno pravdništvo spravilo na zatožno klop, potem ko jih je šest mesecev držalo v celjskih kev--drih, a jih sodni senat ni obsodil, ker jih ni imel za kaj, še sledeče sodruge:
1. France Lipušek, 21 let, steklar v Zagorju.
2. Karol Hudomalj, 19 let, ključavničar v Zagorju.
3. Josip Marn, 26 let, rudar v Zagorju.
4. Engelbert Weinberger, 31 let, oženjen, steklar v Zagorju.
5. Josip Siter, 19 let, steklar v Zagorju. '
6. Albin Erjavec, 19 let, stavbinski delavec v Trbovljah.
7. Ivan Janc, 23 let, rudar v Trbovljah.
8. Vladislav Klinc, 22 let, študent v Ljubljani.
9. Franc Klopčič, 21 let, študent v Ljubljani.
10. Mirko Weinberger, 27 let, oženjen, steklar v Zagorju.
11. Alojz Kobilšek, 19 let, rudar v Trbovljah.
12. Josip Sluga, 23 let, železniški delavec v Zagorju.
13. Franc Kozar, 19 let, kurjač v Hrastniku.
14. Mile Klopčič, 19 let, študent v Zagorju.
15. Antonija Čeč, 28 let, kontoristinja v Trbovljah. .
Obtožnica.
Obtožnica, katero je spisal dr. Rus, je tako sestavljena,- da bi bilo vsakega pametnega človeka «sram, da bi se pod njo podpisal. V njej je taka zmeda, da se menda sam^ni^znašel, ko jo je bral, mestoma pa je orjunska ali, kakor pravi »Jutro", »zanimiva".
Podali bomo radi tega le kratek pregled:
Vse obtožence obtožuje, »da so do 1. junija v Trbovljah, Zagorju in Ljubljani razširjali objave (I), ki so merile na to, da se je delavstvo v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku naščuvalo na oboroženo nasilje zoper v smislu državnih zakonov organizirano (!!) in oblastno dovoljeno Orjuno, ki je priredila v velikem obsegu dne 1. junija v Trbovljah z razvitjem praporja svojo slavnost, ter propagirali komunizem in revolucionarne ideje, s katerimi se v obče ogroža javni mir in spravlja v nevarnost javni red."
Dalje obtožuje vse obtožence, »da so tudi organizirali, podpirali in pristopali k takim udruženjem in sicer »Neodvisni Delavski Stranki Jugoslavije", »Zvezi Delavske Mladine Jugoslavije", »Vesni", ki imajo za namen propagando komunizma, anarhizma, terorizma in pripravo in izvršitev umorov (1!!)“
»S tem so vsi obdolženci zakrivili hudodelstvo po členu 1, točka 1 in 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi." Krivi pa so tudi po 2. odstavku člena 2 istega zakona, ker so vedeli, da se pripravljajo hudodelstva, razložena zgoraj, da o tem niso obvestili oblastva." *
Dalje obtožuje, »da sta Ivan Strojin in Ivan Berčič izdelovala razstrelilne priprave ter sta oba vedela, da so te razstrelilne snovi — dinamitne bombe določene zato, da se uporabijo za izvršitev hudodelstva — dboroženega nasilja proti Orjuni, ter da sta vsled tega
zakrivila hudodelstvo po členu 7 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi."
Dalje, da je „Franc Klopčič vrh tega dne 18. maja 1924 na shodu v Trbovljah z resolucijo: ,Shod rudarskega delavstva v Trbovljah je 18. m3ja 1924 konšta-tiral, da je bila aretacija sodruga Sedeja izzvana po gonji fašistične Orjune, da predstavlja ta akt nasilje med rudarstvom in delavstvom, ter radi tega zahteva, da se sodruga Sedeja takoj osvobodi iz preiskovalnega zapora celjskega sodišča1, z javnimi trditvami izmišljenih stvari in z javnim zaničevanjem državnih uredb in zakonitih na-redb oblastev, le te izpostavljal mržnji in preziranju ter je s tem zakrivil še pregrešek zoper zakon, oblastvo in javni red po § 103 srb. kaz. zakonika."
Dalje, da so Ivan Strojin, Franc Kokalj, Ivan Janc in Ivan Hlebec med preiskavo nagovarjali rdzne ljudi k krivemu pričevanju ter s tem zadeli ob razne kazenske paragrafe.
Razlogi:
Razlogov za obtožbo pa je dr. R^s našel toliko, da je ž njimi napolnil, oziroma, če sodimo po njih zmedenosti in fašistovski pobarvanosti oskrunil 41 (edeninštirideset) strani papirja ali 10 (deset) pol. Zbobnal je skupaj 47 (se-deminštirideset) prič, na obravnavo jih je osebno prišlo okrog 12, izjave 35 prič so prečitali. V razlogih sprva povzema iz prvojunijskega vojnega poročila oblastnega odbora Orjune v Ljubljani popis prireditve Orjune, p .vorke in spopada. Popis spopada je sicer spopolnjen po izpovedbah prič, ampak le orjunskih, oziroma orjuncem prijaznih prič. Na četrti strani začenja popisovati zgodovino vseh delavskih shodov v Trbovljah, da dokaže »kako obsežno je bil zasnovan ta komunistični puČ v Trbovljah". Spravlja se na s. Sedeja, ki »da je prvi (!) začel javno hujskati in sejati očitno sovraštvo in mržnjo zop r Orjuno" in na njegov prvomajski govor. Nato na volilni shod 19. maja, na mladinski shod 25. maja, ki je bil sklican z dnevnim redom: Fašizem in proletarska mladina. O tem shodu prina.ša dobesedno poročilo rudarskega glavarja inž. Zbrizaja, akoravno je imel na rai-polago uradno poročilo dr. Leona Brun-ška, ki glasi drugače. Nato navaja poročilo zagorske orožniške postaje, katere komandir je Žebre, ki je bil tekom razprave postavljen na laž. Za tem navaja razne govorice, izpovedbe, pa le one, iz katerih na zavit način lahko najde kakšne sledi za to, kar hoče dognati; nato opisuje še enkrat prvoju-nijski napad Orjune na delavstvo in potem ponavlja še enkrat za vsakega obtoženca posebej vse, kar je že napisal, le da še zraven pobija njihove zagovore. Nato se spušča v razlago, kaj je komunizem, anarhizem in terorizem ter na podlagi v ljubljanskem Del. Domu
najdenega arhiva (kakšnega, ne vemo), da so bile NDSJ, ZDMJ in Vesna — »prevratne komunistične organizacije". Tekom svojega šestmesečnega študija je dr. Rus dognal, da se nahaja program NDSJ na 12. strani brošure »Vloga proletarske stranke". Za to imenitno iznajdbo je že navdušen ves svet, le tisti ne, ki so morali v celjskih zaporih čakati nanjo šest mesecev.
Po čitanju obtožnice je predsednik sodnega senata Levičnik otvoril zasliševanje obtožencev. Vsi sodrugi so na-stjpali samozavestno, pogumno in odkrito, njihove zagovore bomo čitali v brošuri. »Prvi junij", ki jo bomo o tem procesu izdali. Tu bomo navedli le nekaj najbolj značilnih dokazov njihove pogumnosti.
Zasliševanja.
S.	Albina Erjavca je spraševal sodnik, kako je mogel predsedovati mladinskemu shodu 25 maja, kjer se je tako govorilo proti Orjuni. Odgovoril mu je: »Odobraval sem vse, ker se je tam govorilo, ker sem nasprotnik or-junaške ideje. Kajti orjunaška ideja ni nič drugega kot sfanatizirani nacionalizem, ki ima vedno za neizogibno posledico nasilje nad ljudstvom, zločine". Ko pa ga je sodnik spraševal o njegovem govoru prvega junija, je dejal: »Bil sem pripravljen, da v slučaju potrebe tudi nastopim kot govornik na razvitju orjunskega praporja proti Or-j mi, čeprav sem vedel, da za to dobim kroglo v	glavo.
S.	Janc je	radovednost sodnikov	potolažil s tem,	da je izjavil,	da	je	komunist in da	tudi ostane in	da	mu je
ža', da ni komunističnih organizacij, ki so bile nasilno razpuščene. Na začudenje sodnikov, da je tako veliko brošur o Leninu prodal — povedal je namreč, da jih je prodal 200 — je izjavil, da je to malo, ker je v Trbovljah 5000 delavcev in bi moral vsak kupiti eno.
Metode preiskave.
Kako so sovražniki delavstva spravljali nedolžne ljudi v zapore, daje najlepši primer delovanje žendarske postaje v Zagorju, ki se je zlasti v tem procesu proslavila. Ta je vložila ovadbo, da so »strastni komunistični pripadniki" Kokalj itd. osumljeni, da so se udeležili napada. (!) Komandir te žendarmerijske postaje, gosp. Žebre; je prišel kot priča osebno in sodniki so ga tam vprašali: »Kako pa ste to zvedeli?" »Potom zaupnikov, ki jih pa ne smem povedati" (!), je dejal. »Ja, s takimi zaupniki mi ne moremo pri sodniji nič napraviti", pravi predsednik.
Žebre: »Pa tudi sami aretiranci so mi priznali. Na primer Hudomalj mi je naznanil, da so na koncu shoda vsi zavpili: Sedaj gremo pa nad Orjuno."
Hudomalj (razburjen plane pokoncu: »Jaz nisem tega nikdar izjavil. Ampak gospod Žebra naj p~ve, kako me je mislil kot mladega delavca samega v
sobi pod bikovko zašliševati! Z bikovko mi je pretil, da mu priznam, da sem bil napadalec, da me je ta in ta ,pod-šuftal" za to, in gospod komandir so mi bikovko obetali, da moram priznati, da so rudarji in jaz na shodu vpili: Zdaj pa gremo nad Orjuno!"
Vsi obtoženci ogorčeno pritrjujejo: »Tako je! Sramota 1“
Predsednik miri obtožence: „Kaj pravite k temu, Žebre?“
Žebre: »Bikovke ne poznam in je nimam."
Predsednik: „Tudi pretili niste?"
Žebre: „Je nimam in je nisem imel v rokah.“ (Na vprašanje predsednika zapriseženi Zebre ni hotel odgovoriti, kar je indirektno priznanje!) „Sicer pa nisva bila sama."
Hudomalj: „Ko meje zaslišaval, ni bilo v pisarni nikogar razen njega in mene. Drugi orožniki so v drugi sobi zaslišavali druge."
Predsednik: Vaše porcčilo glasi tako: Glasom zaupnikov so se sestali komunisti 25. in 26. maja in tam kovali načrte za napad na Orjuno v Trbovljah. Ali so vam zaupniki povedali, kaj se je tam govorilo?
Žebre: ..Zaupniki so povedali, da so se sestali, jaz sem pa sklepal, da so sklepali o spopadu. In tudi priča Flisek je povedal, da so o tem sklepali. (Flisek je, ko je bil na razpravi isti dan konfrontiran z Žebretom, izjavil, da je to laž ali pa izmišljotina!)
Predsednik: Poročali ste dalje, da so imeli Mile Klopčič in drugi tajno zborovanje za napad. Ali ste to tudi potom zaupnikov zvedeli?
Žebre: To mi je Flisek povedal. (Ta ga je postavil tudi o tem na laž.) In pa sam Mile Klopčič mi je povedal.
Mile Klopčič plane pokoncu: Naj mi pove, kje in kaj sem mu izjavil. On me od 1. junija sploh ni nikdar zasliševal, niti sicer z menoj govoril. To je kriva prisega! . . .
Nekaj ur za tem da predsednik poklicati v dvorano pričo Valentina Fliska. Ta trdi, da v Zagorju v delavskem domu ni bilo nobenih tajnih sestankov; on to dobro ve, ker je kot načelnik telovadnega odseka „Vesne“ bil vedno tam.
Predsednik: Ali niste na orožniški postaji drugače izpovedal?
Flisek: Drugače nisem mogel izpovedati, ker je tako res.
Predsednik: Ali niste govorili tam o nekem tajnem zborovanju, kjer je bil tudi Mile Klopčič poleg?
Flisek: Ne! Na vprašanje o tajnih sestankih in Miletu Klopčiču sem dejal, da je Mile bil tedaj v Trojanah pri stricu in da ga sploh ni bilo v Zagorju.
Predsednik: Poročilo žandarmerijske postaje glasi o vaših izpovedbah čisto drugače. (Čita.)
Flisek: Tega nisem nikdar izpovedal. Pač pa nasprotno. Pove vse, o čemer govori poročilo žandarja.
Predsednik: Da. Vaše današnje izpovedbe se strinjajo z izpovedbo pri litijskem sodišču. Slišite, Žebre, pravi, da vam ni rekel.
Žebre: Tako mi je izpovedal . . .
Flisek: Ni resi
Žebre: . . kakor je zapisano.
Flisek: Ni res!
Predsednik: Bodite tiho, Flisek!
Flisek: Ne morem biti tiho!
Predsednik: Kako ste vi, Žebre, prišli do tega, da ste napisali, da je Mile Klopčič bil na tistem tajnem zborovanju?
Žebre: Ker je Mile Klopčič splošno znan komunistični voditelj, je verjetno (!), da je hujskal komuniste na napad.
Predsednik: Torej, to se vam je le verjetno zdelo. Kaj pa tajni sestanki ? Ali se vi, Zebre, ne motite?
Zebre: Jaz se ne motim. Sem takoj ovadbo završil.
Flisek: Gospod Žebre mi je rekel, če ne izpovem prav me bodo zaprli. Izpovedal sem vec id ko, kot sem rekel. Pristavil sem: Kar sem izpovedal, je prav, če me prav zapr* '•
Predsednik: Vi fcte uiu prej pri Sokolu. Kako, da ste pristopili k Vesni?
Flisek: Uvidel sem, da kot delavec
dam am	*'a’ kct spa"
Take so bile metode, s katerimi se je delal »komunistični proces" v Celiu take so bile metode, potom katerih se je uiiua^lo krivdo za trboveljske tiu-godke dne 1 . ij?. - ramen rvi,ine> ki jih je s, rov - i« začela j-*’
ubijati in delati nasilstva v delavskih Trbovljah, zvreči na rame delavstva. Sodišče samo se je priključilo v razsodbi mnenju, da se z žandarskimi zaupniki (po domače špijoni), ki pa se jih kot priče baje po nalogu ministarstva unu-trajšnjih del (tako je vsaj Žebre rekel) ne fme navesti in njih imen ne povedati, lahko vsakogar obsodi.
Priče.
Pa imeli so še druge metode poleg prostega izmišljanja, še druge metode, da utemelje obtožnico, da spravijo nekaj nedolžnih delavcev pred sodišče in če bo šlo, v ječo. To metodo so izvajali trboveljski orjunci (katerih kapo je bil pri tem bogati trgovec Miloš Repič) in sicer: našli so dve priči, ki sta vsak po enega delavca spravila v zapor in ječo: Ivana Strojina in Ivana Berčiča.
Proti Ivanu Strojinu je nastopil kot priča neki omejeni Franc Pirc, katerega je g. Rus pohvalil kot „klasičnoa pričo (menda gliha vkup štriha!), ki pa je bil ves čas svojega zasliševanja na razpravi predmet vsestranske zabave vse dvorane. Izjavil je pod prisego, da je star 31 let, med tem ko je v resnici star 21 let. Sodniki pa žalibog niso tekom razprave prišli na to, sicer bi ne mogli vzeti njegovih izpovedb za podlago Strojinove obsodbe. Njegove izjave na razpravi se tudi niso strinjale s prejšnjemi; marsikaj prejšnjega je zanikal in marsikaj novega povedal. (Iz tega se da sigurno sklepati, da so ga nagovarjali trb. orjunci.) Pripovedoval je o nekih dinamitnih bombah, kako je Strojin maja meseca enkrat v nekem skalovju „en velik šti-keljc dinamita" razstrelil in ker je rekel, da je čisto zraven stal, so se sami sodniki čudili, da ga ni hudič vzel. Da sta prišla 1. junija popoldan skupaj in da se mu je Strojin bahal, da je dve bombi vrgel. Strojin pa je mirno povedal, kakšen pogovof je imel ž njim:
Pirc: Ali so kaj fejst streljali?
Strojin: So.
Pirc: Ali so tudi z gešici streljali?
Strojin: Z gešici tudi, pa dve bombe so tudi vrgli.
Pirc: Ali si bil ti tudi kaj zraven?
Strojin: Kaj pa! Saj jaz moram biti povsod zraven. —
Pirc je nadalje pripovedoval, da mu je isto popoldne rekel, da se bo zbralo 100 ljudi iz Hrastnika, 100 iz Zagorja in 100 iz Trbovelj da bodo vračajočo se Orjuno s sekirami in noži čakali in pobili. Strojin pa je izjavil, da je rekel: „Madona, Krištuš, sramota za tak narod v Trbovljah, da to pripusti, da enega človeka v skalovju ustrele, kar na lepem ubijejo in Rudarski Dom zažgo; če bi se pa kakih stopetdeset ljudi skup zbralo, bi že pognalo Orjune iz Trbovelj11. Na to je na razpravi rekel »klasična** priča Pirc Strojinu: „Tristo si rekel!“ Ubogi Rus in njegova „klasična“ priča!
Isto vlogo je igral priča proti Ivanu Berčiču neki rudar Žonta, ki se je dva dni pred 1. junijem vpisal v Orjuno, da bo na razkritju zastonj pil in zastonj vstopnino imel, kar je sam priznal. Berčič, ki je bil njegov prijatelj in je pri njem stanoval, pa je hotel podražiti in mu je po , spopadu", ki ga je gledal, rekel: „Zdaj sem pa svoje naredil, grem domov!“ —
Zdaj vemo natanko, kje smo. Takih svinjskih, pristno »nacionalističnih1* metod so se posluževali! Čemu pa, se vprašajmo! Kakor že rečeno, da zvrnejo krivdo za trboveljske dogodke z Orjune, ki je priredila 1. junija kazensko ekspedicijo po vzgledu svojih italjanskih bratov v Trbovlje, da „ka-znuje“ delavce, ker se borijo za svobodo . . .
Orjunska nasilstva.
Kdor je bil na razpravi proti „po-vzročiteljem trboveljskih dogodkov", kakor se izraža svinjski list „Orjuna“, se tega dobro zaveda, kajti skoro ves čas zaslišavanja prič in čitanja izpovedb prič (kar je trajno r^dalje) je napolnilo popisovanje orjunskm grozo-dejjti s hi nasilstev.
Obtožnica orjunskega pravdnika Rusa sama navaja, da je uradni odposlanec na razvitje orjunskega pra-porja dr. c rčnik \z Celja videl zjutraj na koi^ .u v Trbovljah mariborske ?n celjsko ^ rja naše v krojih, oborožene
s samokresi, katere so nosili vidno in pričakovali vlak iz Ljubljane in ž njim prihajajoče orjunaške čete, zlasti ljubljanske. Dr. Farčnik je svetoval načelniku mariborske Orjune, Slavku Reji, naj v slučaju obhoda skozi Trbovlje oboroženci svoje samokrese poskrijejo, da se prepreči razburjenje prebivalstva. (!!)
Takoj po čitanju obtožnice je predsednik Levičnik pokazal drugim sodnikom fotografije kraja, kjer se je izvršil umor Fakina, fotografijo mesta na verandi, odkoder je opazovala Anica Furlan prihod in odhod orjunašev s Fakinom in ustreljenje, fotografijo mesta, kjer so se med razvitjem praporja držali talci, fotografijo požganega Rudarskega doma .. . Kateri pošteni človek se ni prijel za glavo, ko je zvedel, da so bili povzročitelji in izvrševalci teh zločinov po brzojavnem nalogu pravosodnega ministrstva v četrtek 27. novembra izpuščeni na prosto?! Za-vladuje fašistovska pravica!
Priče-orjunaši so izpovedali, da kdor izmed njih ni imel revolverja, je imel vsaj gumijasto palico (Zajec Fran). Priče izpovedujejo, da so vsi orjunaši potegnili repetirke, kakor hitro se je slišalo „Pfuj Orjuna!" (Kateri izmed premogarjev-trpinov ni imel pravice tega zaklicati orjunskim štrajkbreher-jem?l)
Vojaški organizator Orjune, Žlajpah, „desna roka Kranjca", je bil ustreljen od zadaj v hrbet, najbrž od kakega orjunskega strela v njih divjem navalu na delavce.
Nepristranski priči Benuč in Jesih, ki sta najbolj natanko popisala »spopad", sta povedala, kako so orjunaši začeli streljati in uničevati človeška življenja — „za nacijo"! „Za nacijo" so razbili Puškarjevo brivnico, njega tolkli z revolverji po glavi, pretepli nekega 14 letnega dečka, ker so pri vizitaciji našli pri njem žepni nožič
Meščanske stranke imajo za vo-livno agitacijo tiskarne, dnevnike, milijone. Mi vsega tega nimamo. Zatorej zbirajmo za VOLIVNI FOND povsod, vedno, na vsakem kraju! Vsak naj da najmanj 10 Din!
(tako je menda bilo tisto razoroževanje napadalcev, o katerem so govorile vse orjunske priče). Orjunski revolver je vladal v Trbovljah 1. junija! Orjunci so suvali žandarje na stran in pretepali ljudi — „za nacijo" I Priča Stanko Janc je natanko popisal, kako so orjunci zažgali Rudarski dom; cel požig sta gledala dva orožnika in se nista zganila. Kako so z revolverji in bi-kovkami podili stran ljudje, ki so hoteli gasiti ...
Neki orožnik je dobil nalogo, da zahteva od orjunskega kapota Kranjca, naj izpusti talce. Šel je k njemu s to zahtevo, da naj jih izroči žandarjem, ta pa je odgovoril, da so tri talce že izpustili, eden (Fakin) pa da je ušel. — Orjunaš Mauer pa je izpovedal, da sta Kranjc in Andjelinovič pol ure pred justifikacijo (usmrtitvijo) zasliševala Fakina, oziroma ga sodila. — Tajnik trboveljske Orjune je izpovedal, da so pri Fakinu našli neke lističe, kjer so bile zapisane cene za glave in pra-porje, ki jih pa on ni videl in da misli, da jih ima oblastni odbor Orjune; dalje, da mu je Fakin izpovedal, da so Weinberger, Klopčič in Hlebec in še eden vodili napad. Pod prisego pa je to izjavo spremenil v toliko, da je Fakin samo rekel, da so bili navedeni zraven, ne pa da so vodili. Ko je občinski nadstražnik Grosser bil poklican od nekih ljudi, češ da so tam orjunci nekoga ustrelili in je šel v kamnolom, je slišal trikrat žvižg na prste. Nekaj minut po njegovem odhodu je neki Divjak, ki je videl, kako so orjunci peljali Fakina v kamnolom, šel po orožnike in jim vpričo orjuncev to povedal, so orjunaši eden drugemu vpili „Kar ustreli ga!", pa so ga (čudo!) orožniki zaščitili. — Neki trboveljski orjunaš, ki je bil večkrat pri talcu Fakinu, je izjavil, da niso oni, ki so ga čuvali, govorili, da je on ustrelil Žnidaršiča, in česar je jasno razvidno, da so ae to pozneje izmislili.
Izkazalo se je, da so Fakina ustrelili orjunaši v ta namen, da zv'žejo krivdo za trboveljske dogodke s svojih
ramen. To pa se jim ni posrečilo, temveč nasprotno: nesrečni Fakin in nje-
fova usmrtitev je istega pomena za lovenijo, kot je bil Matteotti za Italijo. Ta orjunski zločin je vzbudil in še vzbuja med našim ljudstvom gnus do zločinskih orjunskih tolp in vsako orjunsko nasilje bo ta gnus le povečalo, ne pa uničilo! Kakor se je diskreditiralo staro gobezdavo rodoljubje kot mišljenje in orodje buržuazije v Sloveniji, tako se bo diskreditiralo oboroženo rodoljubje („bombe bacaj — za naciju i kralja!") orjunskih fašistov-skih tolp kot orodje vladajoče srbske kapitalistične klike proti delavskemu gibanju, ki pripravlja revolucionarno prenovitev človeštva in narodov, a pri tem zadeva ob kapitalistične izkori-ščevalne interese, ki jih branijo orjun-ske tolpe z zločini.
Proti koncu razprave je dr. Rus opozoril predsednika, naj prečita povelja neke »vrhovne Komande Proletariata Jugoslavije11, ki so jih — kdo, se ne ve — našli na „nekem“ podstrešju „neke“ hiše „nekje“ v Trbovljah. Čitanje teh povelj je vzbujalo med obdolženci in poslušalci splošen smeh. Nato je s. Klinc dal sodišču nasvet, naj se o tej stvari informira pri orjunaših, ki so mu v celjskem zaporu na sprehodu o tem pripovedovali. S tem pa se tudi.strinja dejstvo, da ljubljanska „Orjuna“ polni svoje kolone s priobčevanjem istih spisov navedene vrhovne komande. Najbolj verjetno je, da so te spise našli v uredništvu „Orjune“, kjer so jih menda tudi sfabricirali; ker sicer bi se že zvedelo, na katerem podstrešju katere hiše v Trbovljah so se našli.
Govori.
V petek zjutraj je dobil besedo obtožitelj orj. pravdnik Rus, za njim pa zagovornika dr. Tuma in dr. Hodžer.
Dr. Rusov govor je bil še bolj „klasičen“, kot govor „klasične“ priče Pirca. Za komunizem smatra on vsako »izjavo, ki pokazuje obstoječi red krivičnim"! Splača se navesti iz njegovega govora nekaj cvetk:
„Res je, priznam (na medklic s. Klopčiča), da so orjunaši umorili Fakina, ampak kdo ga ima na vesti? Komunisti! Dokazano je nad vsak dvom, da so tile obdolženci bili napadalci in da imajo na vesti vseh sedem žrtev!“ (!!! Laž ima kratke noge!).
„Saj naš delavec je v bistvu dober, samo, da ga zapeljujejo. Najhujšo kazen zaslužijo tisti inteligentje, ki gredo med nerazsodne mase in jih ščuvajo proti obstoječemu redu. Saj bi si lahko drugače služili kruh in pustili delavca v miru živeti! Ti ljudje morajo biti naravnost od vraga navdahnjeni!“
Tako je govoril orjunski odvokat Rus, orjunske zločince, pa ki so bili menda od SHS-Boga navdahnjeni, je imenoval ,,idealne ljudi“.
Zagovornika prav za prav nista imela težkega dela, ker so se temelji obtožnice — izpovedbe neznanih špijonov, izmišljotine in orjunske denuncijacije — že tekom razprave zrušili. Vendar v dvournem govoru je zagovornik dr. Tuma tako osmešil obtožnico, da se nam je Rus in ž njim vsi, ki so jo pomagali delati, zasmilil. Drugi zagovornik dr. Hodžer je vzel trboveljske dogodke, fašistično kazensko ekspedicijo pod lupo in predložil stvarno, objektivno sliko o njej. Obadva govora, kakor tudi ves potek procesa bo priobčen v brošuri „Prvi junij“, ki smo jo že dali v tisk.
Razsodba.
Sodni dvor je glede onih, glede katerih je smatral krivdo za dokazano, sodil po vsej strogosti zakona o zaščiti države. Glede vzklicev »Živela sovj. republika!“ »Slava Leninu!“ itd. se je sodni dvor postavil na stališče, da to niso taki izrazi, da bi se jih moglo smatrati kot propagiranje. Da so NDSJ, ZDMJ in Vesna propagirali komunizem, kakor navaja obtožnica, o tem se sodni dvor ni mogel prepričati. »Kar se tiče govora proti Orjun« :c sicer možno, da je ‘ množica bila bolje razpoložena do organizacije obrambe, vendar so od one točke, kjer se more govoriti o organizacij še jako daleč1-. »Če bi se obdolženci morali kaznovati vslet1 češ da so vedeli, da se pripravlja nekak spopad, pa tega niso naznanili
oblastem, bi morali vsled istega biti obtoženi in sojeni tudi Kranjc Marko, Miloš Repič in še cela vrsta drugih orjunašev, ki so izpovedali, da so o tem vedeli, pa tudi niso oblastem sporočili in drž. pravdništvo ni proti njim uvedlo postopanja*'. „Kar se tiče Čečeve, nimamo sploh nobenega gradiva za sodbo“. „Kar se tiče Mile Klopčiča, smo mnenja, da ..Plamteči okovi14 ne morajo privesti do obsodbe*'. Po razglasitvi razsodbe je dr. Rus vložil ničnostno pritožbo glede obeh bratov Klopčičev in Vladislava Klinca. Z ozirom na to je dr. Tuma prijavil vzklic glede obsodbe Fr. Klopčiča po § 103. srb. kaz. zak. na tri mesece, ki pa jih je ta že v preiskovalnem zaporu prestal. Zagovornik dr. Hodžer pa je prijavil vzklic glede vseh petih po členu drugem zakona o zaščiti države obsojenih sodrugov (ki smo jih že prej navedli).
Dopisi.
Jesenice. (V slovo razredno-zavednim sodrugom in sodružicam!) Težko in ■ solzo v očeh se poslavljamo od vas, kateri ste nam bili sodrugi in prijatelji; arce nam poka od boli, ko zapuščamo svojo rodno grudo, ko zapuščamo očetov grob in vas, sodrugi.
Nad 25 let je delal oče v tovarni Kranj. ind. družbe, delal toliko časa, da so mu upešale moči in da se je zgrudil ob stroju. — Zgrudil se je, preveč, pre-' več je bilo trpljenja za njegovo šibko postavo ; preveč je bilo gladovanja v svetovni vojni; preveč je delal lačen po 14, 16 in še več ur na dan in krvavo-žuljave roke in vsa bolest na njegovem obrazu nam je pričala ob smrtni postelji, da je bil prezgodnja žrtev nikdar site profitarske kapitalistične družbe.
Po šestih letih očetove smrti, ko nama je z bratom oče zapustil mamo in še dve bolni sestri, da jih preživljava, Kranj. ind. družba ni upoštevala niti svojih pobeljenih grobov in naju je z bratom dne 26. avg. t 1. oba redacirala od dela in vrgla na cesto kot inozemca, ne da bi pomislili ti gospodje okrog KID, da imava preživljati mater in dve nepreskrbljeni bolni sestri, ne da bi pomislil g. inž. Bachman (Nemec), da nisva tujca, marveč koroška Slovenca.
Niso naju reducirali zato, ker sva ino-zemca; ne, saj imamo še vse polno Nemcev, delavskih danunciantov in preganjačev, še celo delničarjev, kateri tako kruto izžemajo slovenski kot nemški proletariat. Ali reducirana sva bila zato, ker sva bila člana razredno-zavedne in borbene organizacije, zato, ker smo se vsi, vsa naša družina borili za osvobojenje proletariata izpod kapitalističnega jarma. Vemo in znano nam pa je, da ko bi bili organizirani pri socializdajalcih ali fašistih, narodnih so-cialcih, ali v SLS, sovražnici delovnega ljudstva, da bi bila še danes zaposlena pri KID kot so drugi, kateri so izdali in denuncirali razredno-zavedni proletariat.
Na vse to, ko smo bili tri mesece brez posla, brez sredstev, nas je KID počela preganjati potom narodnega socialista g. Bohinca iz stanovanja, kateri je bil tako nasilen, da nas je hodil dan za dnem naganjat iz stanovanja in ni mogel niti toliko časa čakati, da .se preselimo, mfrveČ se je počel seliti v stanovanje že tedaj, ko smo mi bili še notri in nas prisilil, da smo se morali seliti na Koroško v Avstrijo, ako nismo hoteli, da stanujemo v Jugoslaviji v največji zimi pod smreki.
Sodrugi in sodružice, ob trenutku, ko se poslavljamo od vas, ki ste nam bili dragi, vam kličemo: ostanite zvesti o-letarski ideji, strnite svoje vrste v mog bojevno fronto razredno-zavednega piv, tariata, da koncem vendar obsije to svetovno oblo vzhajajoča rdeča zarja ivo-bode in reši nas vse sužnje, ponižane in preganjane našega sovražnika kapitalista!
Hvala vam vsem, ki ste nam priskočili na pomoč v naši bedi z denarnimi in drugimi sredstvi in nas s tem rešili vsaj nekoliko bede in pomanjkanja!
Mi ostanemo zvesti svoji ideji kljub vsemu in kjerkoli se bomo nahajali, bomo gradili bodočnost socialistične družbe!
Naj živi razredna zavest! Naj Sivi razredni boj! Živela vlada delavcev in kmetov celega sveta!
S klicem — naprej! vas pozdravljamo Družina Kiicherjeva.
Koroška Bela. Po dolgem času, kar smo se zopet zavedli, da se nas povsod in povsod varajo in da je naša pot, pot delaveev in kmetov le v razredno-zavednib organizacijah in da svoje krize in težave lahko odkrito razložimo samo v razredno-zavednem listu, se zopet obračamo do vas, da vsaj nekoliko popišemo krivice, ki se nam godijo v občini Kor. Beli.
V naši občini imamo župana, kateri se šteje, da je socialist, član SSJ pa dosedaj še ni pokazal, da je kot tak tudi v dejstvu, marveč se je pokazal socialistični župan kot diktator. Franc Zavelcina je prosil na občini za podporo v svrho poprave neke zasebne poti, katera pride v poštev približno osmim posestnikom v celi občini. Gospod župan je prosilčevi prošnji ugodil in prevzel celo popravo v svoje roke in meni nič, tebi nič oddal popravo v roke svojemu pristašu zidarskemu mojstru Jenkotu in še par delavcem njegovim pristašem, ki so že itak zaposleni ▼ tovarni, ne da bi se pri tem oziral na brezposelne delavce, katerih je mnogo v bližini.
Delo je bilo izvršeno in sedaj je bilo vprašanje, kdo bo to plačsl; občina ne, saj ni občinska pot, kdo pa? Treba je bilo pomisliti, kdo vse vozi po tej poti in g. župan so hitro poštudirali, da po tej poti vozi več posestnikov in kajžarjev iz svojih gozdov. Kar tebi nič, meni nič g. župan napravijo račune in nam jih pošljejo, ne da bi preje nas obvestili ali vsaj vprašali, plačati moraš, pa basta, ako ne plačaš,, pa bomo ...	/
Gospod župan, ali res mislite, da ste postali absolutni gospodar občine Kor. Bele ! ? Ali res mislite, da ste že diktator kot fašist Mussolini v Italiji ? Ali res mislite, da kot župan lahko delate na našo kožo, kar se vam bo zljubilo, ne da bi nas o tem kaj obvestili, ker pot, kar nas zaden«, je bila še v dobrem stanju, na drugi strani pa so naše plače v tovarni, kot to sami poskušate, prepiškove za take šale.
O drugem občinskem gospodarstvu pa t drugič kaj več.	Prizadeti.
Ljubljana. (Stavbna družba.) Pri nas imamo polirja, ki je zagrizen orjunas. Kot tak se obnaša tudi v službi. Nam delavcem oznanja, da moramo vsi glasovati za nacionalni blok in da moramo postati orjunaši, če hočemo ostati pri življenju.
Redni naročniki in tisti, ki pridobi do konca leta še 5 naročnikov našega lista, bodo dobili dragoceno novoletno nagrado.
Orjunaši nas hočejo pridobiti za PP režim s tem, da nam grozijo s smrtjo. Nas seveda s tem ne bodo navdušili za P»šičevo korupcijo in Pribičevičevo nasilje, niti za orjunska zverinstva, niti nas ne bodo s tem uplašili. Mi že vemo pravo pot. — Orjunaši nekaznovano agitirajo z grožnjami smrti, delavca se pa zapre, če pove, da je lačen. Vse gre po onem svetem paragrafu; Pred zakonom so vsi enaki. — Kdor temu ne veruje, je protidržaven element.
Ljubljana. (Arzenal.) Pri nas v arzenalu se je zopet zaposlilo nedavno odpuščanih 70 delavcev. Zaposlilo se jih je, ker je ministrstvo odobrilo kredit, ki ga prej baje ni bilo. Stvar so izrabili Žerjavovi demokrati, ki so med delavce raznesli vest, da je pripomogel delavcem zopet do kruha nihče drugi kot — minister dr. Žerjav. In začeli so takoj snovati demokratsko strokovno organizacijo, kateri so predlagali, naj se gre takoj zahvalit dr. Žerjavu za njegovo usmiljenost in dobroto. Človek bi pričakoval, da na tak orjunski lim ne bo šel danes noben delavec več. Ali ni tako. Nekateri delavci so temu verjeli. Človeku gredo lasje pokonci, če pomisli, da so ne-iiteri delavci tako lahkoverni danes v decembru 1924.1. po vseh bridkih dogodkih, po VBeh demokratskih svinjarijah in orjunaških tolovajstvih. Ali je res preskrbel delavcem delo dr. Žerjav ? — Ko smo bili odpuščeni, je neodvisna kovinarska organizacija takoj zahtevala od arze-nalske uprave, da se obrne na kompetentne instance za kredit za zaposlitev delavcev. Ta kredit je prišel, ker ta država potrebuje orožje. Tako je in nič drugače. Žerjavu je pa za živ>ionje delavskih družin manj mar kot za psa m cesti. Demokrati so raznesli vest o nuobroliotnostiu Žerjava samo zato, da bi delavce odvrnili od razredne strokovne org' - izacije, katera edina jim more priboriti boljše	in	jih
zavarovati pred novo nesrečo. Delavci,
zapomnite si to, da ste bili sedaj na cesti brez vsega samo radi tega, ker niste bili razreduo-strokovno organizirani. Ne dajte se zapeljati od demokratsko orjunskih agentov, da ne padete drugič v isto nesrečo.
Zaveden kovinar.
Iz Ruš se Čuje, da orjunci nekoliko časa po nastopu PP režima dvigajo zopet glave ter izzivajo naše sodruge na tak način, kakor je pač navada teh podležev. Trosijo namreč po tovarni za dušik najgorostasnejše laži o zavednih sodrugih, da isti pijančujejo po gostilnah v poznih urah ter da se nedostojno vedejo. Znano je pa ravno nasprotno, da ravno naši najzavednejši sodrugi sploh ne pijejo opojnih pijač. Orjunc Heinrih Jare ali kakor ga vsi kličejo Prk, kateri ima na vesti tudi denunciranje so-druga Verbega, nakar je bil isti odpuščen iz službe, se posebno odlikuje pri tožarjenju delavcev. Bil je na to dejstvo že večkrat opozorjen, naj preneha s svojim početjem, kar pa ni nič zaleglo, in je nastalo razpoloženje med delavstvom, da so ga krat-komalo opoldne pred tovarno še enkrat opozorili, nakar jim je on grozil v svoji preveliki narodni navdušenosti z nožem. Dva sodruga ogorčena nad takim početjem sta ga pošteno premikastila. Ne vemo, ali si bo gospod Frk ta pouk zapisal za ušesa ali pa bo v svoji nasilnosti šel tako daleč, da bo zavoljo nje nekega dne frčal iz tovarne.
Govori se mnogo, da hoče uprava tovarne na inicijativo inženerja orjunca Šlajmerja odtrgati ključavničarjem doklade za prah, kar bi pomenilo znižanje plače ali bolje rečeno reduciranje. Mi se temu odločno protivimo, ostalo delavstvo pa opozarjamo, naj bode pazno! Če se posreči buržujem ta prvi napad, pridejo tudi ostali na vrsto, kateri delajo dan za dnem v takem prahu, da se ne vidi ni korak pred se. Torej, sodrugi, premotrite položaj! Ali hočemo v še hujšo bedo? Upamo, da ne, niti korak nazaj, ampak vsi v organizacijo!
N. N.
Iz Maribora.
V 77. številki „Volksstimmeu se poroča z velikim pompom vest, da je bil pri okrajnem sodišču urednik Eržen obsojen radi nekega prestopka proti volitvam v občinski zastop na 200 Din globe ali pa 48 ur zapora. V boju za pravico proti buržuaziji, glejte, vi delavci, sem prejel strašno kazen! Vse oči se danes obračajo na tega boritelja kakor na kakega mučenca iz prvih krščanskih dni. Pa v resnici. Ne imeli bi ničesar proti temu — čast, komur čast — ali v isti številki se poroča o dogodkih 1. novembra v Zagrebu tako, da bode čitatelja v oči nesramni način izražanja. Glasi se namreč tako-le: „Die Kommunisten wollten auf dem Grabe des ,aufgehangten‘ Alijagič eine Demon-stration veranstalten.u Oelo buržuazni Časopisi so rabili drugačen izraz, ali Volks-stimme ostaja v svoji protidelavski zagrizenosti daleč za njimi. Delavcem pa to-le v premišljevanje: na eni strani g. Eržen, našemljen s pavovim perjem 200 Din kazni, s katero dela tako veliko reklamo, da bi gotovo izšla posebna izdaja, pa ni poslal Amsterdam zato denarja; na drugi strani pa Alijagič-idealist, ki je žrtvoval svojo življenje iz ljubezni do svojega proletarskega razreda — tega idealizma mu ne odreka noben buržuazen list — ki pa ne dobi od teh kavarniških boriteljev niti po smrti svoj mir, da ga blatijo v svojih časopisih. Ali se spominjate, kaj je pisala Volksstimme ob priliki smrti Alijagi, in danes je padla socialdemokratska klika v tako gnilobo, da se mora posten delavec obrniti proč od teh demagogov.
Socialpatriotje sklicujejo velike shode zoper nameravano povišanje stanarin ter se tam repenčije, pišejo resolucije itd. V praksi pa delajo ravno nasprotno. V Pobrežju pri Mariboru imajo 17 odbornikov v občini, torej pretežno večino, in zgodilo se je, da so vrgli revno vdovo s tremi otroki iz stanovanja v najhujšem mrazu na ulico in to celo občinski odbornik socialistične stranke kot hišni posestnik. Uboga delavka je morala štiri noči spati na cesti, medtem ko je gospod socialpa-triot — Fries njegovo ime — sladko na toplem spal. Tako opravljajo gospodje socialisti v naši okolici razredni boj proti revežem. Delavci, spreglejte!
Iz Studencev.
Pod sijairi'vi gospodarstvom socialpa-triotov v n»oi vbčini so si dvignili kapucini poslopje samostan* za eno nadstropje z 18 novimi sobami. Volksstimme se seveda jezi pro forma ter briše oči svojim volilcem, nam se pa čudno zdi: imajo moč,
župana, pa ne napravijo ničesar. Seveda, samo ne zamere pri gospodi! Slišijo se tudi druge stvari, na primer dali so nekomu koncesijo za gostilniško obrt, ne da bi vprašali za to kompetentni občinski odbor. Pa še nekaj! Dopisnik v Volksstimme, imenovan „der alte KSmpfer“, naj se v svoji bojevitosti ne zaganja preveč v stvari, ki se ga nič ne tičejo, pač pa se naj malo ogleda, kaj se godi v Rote Burgu. Gostilničar Senica ima plesno šolo. Ta človek, bivši stražmojster, si je napravil iz delavskih žuljev lepo dvorano, kjer se vršijo plesne vaje, od katerih nima občina nobene koristi. Pripomnimo samo to, Če je v očeh občinskih očetov potrebna plesna šola, naj isto ima delavsko izobraževalno društvo ali naj se pa uvede razen vstopnine še občinska taksa, katera bi bila za fond občinskih revežev. Tako bi se na ta način plešoči socialpa-trioti spominjali svojih onemoglih sotrpinov.	Pika.
Zahvala.
Ob odhodu iz celjskih zaporov se zahvaljujem Rdeči Pomoči in pa trboveljskim sodrugom za izkazane podpore; ob enem pozdravljam vse sodruge in jim kličem : Na delo!
Trbovlje.	Ivan	Janc,	rudar.
Prijavite čuvarje naših votivnih skrinjici Glejte tozadevno opozorilo na naslovni strani listal
Iz sovjetske Rusije.
Rdeča armada.
„Puru (Politična uprava Rdeče armade) je imela v drugi polovici novembra v Moskvi konferenco, ki so se je udeležili vojaški voditelji in politični zastopniki pri posameznih oddelkih vojske. Razpravljalo se je o reorganizaciji vojske, ki se je izvajala — in se še izvaja — z namenom, da se borbena zmožnost poveča in da se nekaj denarja prihrani; ta denar se je porabil za podvojitev artiljerije. Po-vdarjali so tesen kontakt (stik) med vojsko in civilnim prebivalstvom, ki je že v precejšnjem obsegu dosežen, ki pa ga je še vedno treba graditi, tako da za slučaj vojne ne bo pripravljen samo po številu omejen vojaški sloj, ampak cel narod, vsa država Storjeni so bili sklepi o vzgoji vojaških specialistov in o pripravi mladine na vstop v armado.
Poljedelstvo v SSSR
v gospodarskem letu 1923/24.
Preteklo gospodarsko leto je prineslo ruskemu poljedelstvu toliko pomembnih uspehov, da je jasno, da kakor vse drugo gospodarstvo tako tudi agrikultura lepo napreduje. Organiziranje malih kmetov potom samopomoči, organizacija kmečkih zadrug, zlasti pa zbližanje cen med industrijskimi in poljskimi produkti in pa približanje cen ruskih poljskih pridelkov k cenam svetovnega trga — to so glavni znaki tega napredka. Zemlje je bilo obdelane za 5% več kot pred letom. To je na vsak način lep prirastek, če vpo-števamo primanjkovanje vprežne živine, zlasti v krajih, ki so še pred kratkim trpeli pod lakoto. Ponekod je nedostajalo semen, čeprav je bilo v državnih shrambah za jesenske setve čez 12 milijonov pudov r.ezerve, za pomladne pa čez 22 milijonov pudov (skupaj čez 34 milijonov pudov, dočim 1. 1923. samo 29 milijonov pudov). Tudi ta množina ni krila vseh potreb. Živinoreja stalno napreduje i glede kvalitete (kakovosti) i glede kvantitete (količine); tako se je število goved povečalo za 11%, število svinj pa celo za 65°/o. Zlasti napredujejo posamezne panoge potom zadrug, stoječih pod vodstvom ljudskega komisariata za poljedelstvo. Tako je bila ustanovljena posebna centrala mlekarskih zadrug „Maslocentru ; 138 zadrug se peča s konjerejo. Dohodek gozdarstva je na-rastel od 17 na 37 milijonov zlatih rubljev. V vsem pa prednjačijo tzv. sovjetska gospodarstva, t. j. posestva, ki niso bila razdeljena in so ali v državni upravi ali pa v najemu zadrug in sličnih poljedelskih organizacij. Za nabavo strojev je komisariat izdal 13 mil. (prej 6 mil.) Za prospeli poljedelstva, zlasti pa za podpiranje nepre-možnih kmetov, je bila ustanovljena posebna ^Poljedelska kreditna banka“.
Izdajatelj in lastnik: Konzorcij v Ljubljani.
Tiskarna Josip Pavliček, Kočevje.
Odgovorni urednik Josip Pezdir, »edlar.