Političen list za slovenski narod
Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplaian 1& rld., z« pol leta S gld.t za četrt le*» i fld., ta jcdea
meiec 1 gld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za cele leto 12 fld., «a pol leta 6 fld., za četrt leta S fld., ta jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inierate) viprejema upravnlštvo in ekspedlelja v „Katol. Tlakami", Toduikove ulice it. 2.
Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vrednistvo j« v Semenliklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 288.
V LJubljani, v torek 15. decembra 1896.
Letnil* XXXV.
Samostojnost delavskega stanu.
Duhoviti socijologi so že večkrat primerjali novodobno vrvenje in preseljevanje — nomadskemu življenju. Uprav to od dne do dne naraščajočo ne-stalnost navajajo kot poglavitni dokaz, kako zelo prodira razdruževanje, atomizovanje človeške družbe.
Delavski slojevi padajo vedno bolj navzdol. Kmečka posestva se razkosavajo in vsak dan nam prinaša novih vestij, da se je zopet nekaj bivših samostojnih gospodarjev oogreznilo mej — prole-tarce. Umljivo je torej, kako vsi prijatelji kmečkega stanu zahtevajo, naj se zakonitim potom s stalnimi kjnečkimi domovi, z razbremenenjem posestnih dolgov zagotovi tako potrebna stalnost kmečkemu stanu.
Z malimi obrtniki je ista. Ne morejo se več ustavljati tekmovanju velikega kapitala; rokodelstvo jim je postalo že samo sitno breme in če se le kje ponudi kaka ugodna prilika, brž popuste svoje izučeno delo in si drugače iščejo kruha. Mnogo jib je pa,[ki sami propadajo. Stalnosti, ki so jo dajale v prejšnjih časih tesno organizovane zadruge, ni več. Zato pa obrtni stan vedno bolj kliče in zahteva samostojnega, krepkega zadružnega življenja.
Najrevnejši mej vsemi so pa delavci. Ti so se razvili še-le v novem času in nimajo niti zgodovinskih spominov boljših časov. Po svojem bistvu so dozdaj izročeni nestalnosti. ,Danes tukaj, jutri tam', velja v besednem pomenu za ubogega delavca. Veliki obrt in sploh velika podjetja se ne menijo nič zato, kam pojdejo delavci, ko jih odslove. Ne rabim te, torej hodi.
Hujši nego v gmotnem, je pa nestalnost v nravnem oziru. Delavec tako rekoč ne pozna svoje domovine. ,S trebuhom za kruhom1 roma križem svet. Rodbinskega življenja zdravo jedro se more le tam pokazati, kjer so ustaljeni človeški natori primerni pogoji. To pa pri delavcu ni mogoče. Ravno vsled svoje razkosanosti in vsled svojega nomadskega
značaja so dostopni delavci napačnim mejnarodnim in brezverskim hujskačem. Prijemljejo se tudi za betve, ker nimajo trdnih tal, da bi se uprli nanje v obrambo proti kapitalistični povodnji.
Resno in socijalno važno vprašanje nastaja torej, kako bi bilo mogoče propadajočemu delavskemu stanu dati neko stalnost. Gotovo je pri tem važna nravna celokupnost delavskega stanu, ki se vtrjuje v mišljenju posamnih delavcev po organizaciji. Organizacija delavskega stanu ima brez dvojbe velik vpliv na delavsko naziranje. Po nji se prično čutiti delavci kot ravnopraven faktor pri proizvajanju in se zavedajo svojih pravic, svoje v natori utemeljene samostojnosti. Toda za vspešno in krepko organizacijo je treba gmotnega temelja. Organizacija je samo nravna sila in ta ne zadostuje.
Gmotni temelj potrebni stalnosti in samostojnosti delavskega stanu pa morajo biti samo — delavcem lastna, primerna stanovanja. V nepremični zasebni lasti je kor«niua stalnosti. Misel sv. Očeta v delavski okrožnici, da morajo biti razmere v družbi take, da je vsakemu mogoče priti po pridnosti in varčnosti do lasti kakega malega zemljišča, je torej načelna v našem vprašanju. Ko si večina delavskih rodbin ustanovi svoje hišice s primernim dvoriščem in vrtom, je stalnosti njihovega stanu položen neporušljiv ogelni kamen. Na tem temelju se bo iz lahka razvijala organizacija delavskega stanu in njena moč bo izredno vzrastla. Delavsko vprašanje se bo mirnim, a gotovim korakom bližalo svoji konečni rešitvi.
Teoretičnih izvajanj bodi dovolj I Le mimogrede naj omenjamo, da je vprašanje glede na delavska stanovanja jedno poglavitnih vprašanj o delavskem varstvu. Luknje, v katerih sedaj prebiva mnogo delavcev, so ironija človeških stanovanj. V zaduhlem temnem prostoru, ki je ob jednem spalnica, soba in kuhinja, biva često po več rodbin. Kako je z nravnostjo v takih razmerah, si vsakdo lahko misli.
Torej ne samo v socijalno-političnem oziru, marveč tudi s splošno Človeškega stališča je stanovanjsko vprašanje za delavce dan za dnem bolj na dnevnem redu. Zalibog, da se skoraj nikjer ne obravnava.
Naša dolžnost je torej, da pozivljemo i v tem oziru na delo. D» je praktično mogoče izvršiti, kar smo trdili, naj dokažemo z nekaj vzgledi :
V Ljubljani imamo „društvo za zgradbo delavskih hiš", ki je za Bežigradom zidalo že več primernih stavb, v katerih stanuje nad 200 ljudij. To društvo podpira v prvi vrsti „kranjska hranilnica" in tako je mogoče, da po primeroma nizki stanarini zagotavlja društvo vsakemu delavcu, da bo po preteku 15 let zastonj do smrti stanoval v društvenih prostorih.
Dobrote tega društva so razvidne same po sebi, dasi ne vstreza ideala, ki smo ga zgoraj narisali ; ne vstvarja namreč stalnih delavskih domov.
Vender moramo pohvaliti društveno delovanje vzlasti zato, ker načeloma zida le manjša stanovanja ; v jedni hiši bivajo po štiri rodbine, katerih vsaka ima kuhinjo in prostorno zračno sobo in kos vrta. Za rodbine moramo zahtevati seveda najmanj dve sobi, a zato še nikakor ne kratimo društvu glede na blage namene zasluženega hvaležnega priznanja.
Kot strašilen in imenovanega društva delovanju nasproten vzgled navajamo špekulacijske podjetnike, ki zidajo velikanske stavbe z mnogobrojnimi stanovanji za delavce zato, da jim ti plačujejo mastne obresti za potrošeni kapital. Take delavske kasarne so v vseh ozirih obsodbe vredne.
Lep vzgled, kako se rešuje v pravem pomenu stanovanjsko vprašanje, so nam neunkirchenski delavci na Dol. Avstrijskem. Ti so si ustanovili 1. 1870 društvo za zgradbo hiš, ki po primerni amortizaciji postajajo lastnina delavskih rodbin. Dozdaj so jih sezidali že nad 90 ; društvo še vedno napreduje. — Kar je bilo mogoče v Neunkirehenu, je mogoče tudi
LISTEK,
Brodnik.
(Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonij» Klitsehe de laGrange; prevel Ivan Č estimir.)
Prvi del. Valerij a.
V.
Samotna koča.
(Dalje.)
Hijeronimova soba je bili! opravljena prav pri-prosto. Ob strani, na levo od vrat, je stala kame-nita miza, ua njej pa mnogo pergamena, črn lesen križ in človeška lobanja ; pri mizi sta bili nameščeni dve kameniti klopi. Na nasprolnej strani sobe je stala priprosta, nizka postelja, pokrita z navadnim platnenim zagrinjalom. Sredi sobe je visela svetilnica. Izmej vseh sob, ki mu jih je bila dala gospa Marcela na razpolago, si je izbral Hijeronim baš le-to, češ da je najbolj podobna sobici teban-skega puščavnika.1)
Ko stopi Decij v Hijeronimovo sobo, poklekne pred-nj, le-ta pa položi roko na njegovo glavo, ga pozorno opazuje in reče :
„Sin moj, ti imaš nekaj na srcu". „Da, oče", odgovori Decij. „Moj prijatelj Marcel, oni, ki sem ga s tvojo pomočjo hotel privesti na pravo pot, je odpotoval, da se od mene ni niti poslovil. Citaj to-le pismo ..."
„Ta mladenič je nehvaležen", reče Hijeronim, ko prebere Marcelovo pismo; potem pa pristavi: „Tudi jaz sem človek kakor vsi drugi in se morem prevariti; toda srce mi pravi, da tvoj prijatelj v tem pismu laže. Morda ga je zadela kaka nesreča. Sodbe božje so nerazumljive".
„Moram mu priti na sled", vsklikne Decij. Hijeronim upre svoje eči v mladega patricija, kakor da mu hoče s čela brati misli in želje, in kimajoč z glavo reče z odločnim glasom :
„Da, le išči svobodno ono mladenko, ki je motila kristijane s svojim belim licem, in ki je vzbujala spomin na mramorne kipe; da, išči ono, kise je lepotičila s sijajnimi oblačili, ono, o katere gostijah se je mncgo, mnogo govorilo, ki pa ni nasitila ni jednega siromaka z drobtinami svoje bogato opravljene mize; išči jo svobodno, toda le zato, da
pomnožiš število devic, ki so ponos Kristusove cerkve".
„To je moja jedina želja ; po drugem ne hrepenim ; Bog pa, ki vidi v naša srca, ve, da so moje namere čiste", odgovori Decij z žalostnim glasom.
„Verjamem ti, sin moj ; toda sam je ne moreš iskati. Pojdi torej k pobožnej gospe Azeli in reci jej, naj ti v mojem imenu pomaga pri tvojem prizadevanju. Ona ima v Rimu mnogo znancev ; more ti mnogo koristiti s svojimi sveti. Idi, in Bog te spremi 1"
Ko Decij zapusti Hijeronima, napoti se naravnost k Azeli in jej pove vzrok svojega prihoda.
Z njo je Decij govoril zaupneje nego s Hije-ronimom. Azela je razumela bol svojega prijatelja. Ker sama ni imela nikakih nadlog in je živela popolnoma v miru, je vsakega nesrečnika, ki se je k njej zatekel, utešila s tolažečimi besedami. V krščan-skej ljubezni je tekmovala z najodličnejimi krščanskimi gospemi; zato so jo tudi imenovali angelja dobrote. Njeni sorodniki so pripovedovali, da se je njenemu očetu, predno se je rodila, sanjalo, da mu je žena porodila posodo iz čistega kristala; in zares je bilo Azelino življenje vzorno, polno del krščanskega usmiljenja.
v Ljubljani, v Zagoriu, v Trbovljah, v Tržiču, ua Savi, v Ajdovščini itd.
Glavni vzgled in povod, da pišemo te vrstice, nam je pa delovanje dunajskega društva „Verein fUr Arbeiterhiiuser". Nedavno je to društvo razpadlo in njegovo premoženje je prevzel zaklad za razširjenje mesta, ki je bo uporabil za „vstauovo za ljudska stanovanja". — V svojem sklepnem poročilu podaje ob kratkem vspehe in skušnje svojega delovanja.
Vstanovilo se je 1. 1886. V 10. okraju je sezidalo več rodbinskih hiš, ki so se na amortizacijo kupne cene prodale delavcem.
„Društvo je popolnoma redno poslovalo. Lastniki so ohranjali hiše v dobrem stanju, nekaj so jih celo olepšali in primerno priredili . . . Vidi se, kako so se stanovnikom priljubile njihove hiše; ob nedeljah popoludne, ko so bili preje skorej brez izjeme po gostilnah, so skorej brez izjeme doma. — Častna zadeva se zdi večini gojiti hišne vrtove."
Po svojih skušnjah zatrjuje društvo, da se je prepričalo :
1.	Hiše za delavske rodbine se lahko dovolj po ceni zidajo, da se prodajo brez izgube kapitala ali obrestij v višini najemnine, ki jev dotičuem kraju navadna;
2.	O b r t n i delavci si morejo take hiše pridobivati v last;
3.	če delavec zboli ali umrje ali sicer postane nesposoben za na-daljno plačevanje, se lahko kupna pogodba tako razdere, da nima nobeden izgube.
Ce je do teh zaključkov prišlo imenovano društvo na Dunaju, je gotovo, da tem bolj veljajo za pokrajine. — Društvo je razpadlo ne zavoljo težav pri delavcih, marveč samo zavoljo sitnosti j davčne gosposke.
Kader se gre za kako pametno stvar pri nas v Avstriji, kaže svoje velike hibe naš zakonodajni u i aparat, še bolj pa birokracija.
Zato je pa treba tem požrtvovalnejšega dela. Zasebna društva, vzlasti pa občine, naj stopijo na noge, rešit to nujno vprašanje in z ustanavljajočo se samostojnostjo delavskega stanu ohranit družbo gotovega družabnega pogina.
V Ljubljani se je zasnovalo društvo „Dom delavskih stanov" z istim namenom, ki smo ga opisali v današnjem članku, samo da se hoče ozirati še posebej na obrtno in kmečko zadružno organizacijo in jima zidati primerna skladišča in proda-jalnice. Delovati dozdaj še ni pričelo. Čas je že, da se vzdrami; čas pa tudi, da se v jednakem smislu prične gibanje po vseh slovenskih pokrajinah.
Post. Kulp se pritožuje o zatiranju Slovanov na Moravskem, obžaluje, da se je zavarovanje proti ogoju zopet odložilo, ter zahteva, da država plačuje zavarovanje malih posestnikov proti nezgodam, dokler se ne zboljšajo kmečke razmere. Konečno naglaša, da se županstvom nalagajo prevelike dolžnosti, katerih ne zmagujejo.
Post. Borčič opisuje gospodarski propad Dalmacije, ki nima primernih železniških zvez, cest in vodnih zgradb. Potrebno je osuševanje močvirij. Go vornik ugovarja Biankiniju, da bi bila politična uprava v Dalmaciji najslabša, dasi je mnogo višjih uradnikov, ki niso zmožni hrvatskega jezika, ter zagovarja dalmatinskega ces. namestnika, češ, da je deželi z vsem srcem udan. Konečno prosi vlado, naj ne pozabi Dalmacije.
Posl. F u n k e naglaša, da državna uprava ni mrtev stroj, temveč živ organizem, ki mora računati z razvojem države; ne sme se strogo držati mrtvih črk v zakonih, zato je birokratizem nasproten duhu in bistvu moderne pravne države. Birokratizem kot polip stiska državljane ter ovira vsak napredek in razvoj. To kaže mnogo preveč pisanja v političnih uradih. Vlada se približuje Mladočehom, a Nemce odriva, zato Nemci s Češkega nimajo zaupanja do vlade. Nemci hočejo mir, a Čehi prepir. Nemci ne priznajo Češkega državnega prava, temveč zahtevajo le razdelitev okrajev po narodnosti. S tem se dežela ne razdeli, pe češkem pravu pa bi se kraljevina odtrgala od države. Govornik izjavi, da bode glasoval proti proračunu.
Posl. Habermann želi, da se preskuševa-lišča za živila ne združijo z vseučilišči, temveč s kemičnimi zavodi. V tem smislu nasvetuje resolucijo.
Poslanec dr. Kronawetter naglaša. da se noben narod ne sme siliti, naj se uči druzega jezika. Le tako se poleže narodnostni prepir. Govornik graja prestrogo postopanje policije in cenzure ter nasvetuje resolucijo, naj država ustanovi zavarovalnic» za starost sploh za vse državljane.
Posl. dr. Laginja omenja, da je pri politični upravi na Primorskem preveč juristov, a premalo delavnih močij, ter navaja več slučajev in dokazov. Hrvatje iu Slovenci sodijo, da trodržavna zveza vpliva na njihove razmere ter ovira narodni in kulturni razvoj. Ako pa to ni res, potem pa uradniki delajo v tem smislu.
Posl. Svoboda priporoča okrožna glavarstva kot posredovalni urad med okrajnimi glavarstvi in deželnimi vladami, da se občinam zmanjšajo opravila v prenešenem delokrogu.
Govorili so še Proskovec, Kramar in Lorber, ki naglaša, da bndo planinski Nemci vedno podpirali Nemce na češkem v političnem boju.
Zborn ca nato vspreime poglavje 7. „notranje ministerstvo". — Prihodnja seja jutri zvečer ob 6. uri.__
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. decembra.
Katol. politično društvo za Češko v Pragi je imelo 13. t. m. dobro obiskan društven shod. Navzočih je bilo mnogo gospodov iz političnih krogov. Predsednik grof Karol Scbonborn
znani, da je Marcelov stric nenadoma umrl in mu zapustil zadolženo imetje.
„Hijeronim je imel prav 1 Marcel je lagal", vsklikne Decij, katerega je ta novica zelo razžalostila.
„Ni mogoče, da bi bila tvoja dva prijatelja odpotovala v Dalmacijo; kajti od stričeve zapuščine ne dobita ničesat", reče Azela.
„Moj Bjg, Kam sta se neki skrila ? Da le nista storila kaj nespametuet:»", pripomni Decij in si z rokama pokrije lice, da skrije svoj nemir.
„Ne boj se, Decij ; na;demo jih. Zal mi je mladenke, pa tudi onega nepremišljenega mladeniča. Obljubljam ti, da storim vse, kar morem, da jima pridem na sled. Da je Rim še tolik, prej ali slej zvemo, kje da se skrivata".
„Da, Azela", reče mladenič ; „morava ju najti".
„Z bož)o pomrčjo ; kajti brez nje ne moreva storiti ničesar", odvrne pobožno gospa.
Deci| žalosten zapusti gospo iu odide domov. Ker ni hotel z^uhliati iasa, prične takoj iskati svoja pnjatelia ; toda zistoni. Povpraševal je po njima več ko mesec dnu, dokler sledn|ič ne obupa, tako on kak-r tudi gosna Azela, da bi ju še kedaj videla.
(Dalje sledi.)
izjavlja, da se društvo strinja z nazori princa Fridr. Schwarzenberga, kakor jih je razvil v državnem zboru v razpravi o Pacakovem predlogu glede jetikov nih uravnav za dežele češke krone, ker je češko konservativno plemstvo enake nazore gojilo že 1. 1860. Profesor D r o z d naznanja, da začne s 1. januva-rijem izhajati nov katol. češki dnevnik. Za tem je govoril grof Ervin Nostie, ki tudi pritrjuje besedam predsednikovim glede na jezikovne razmere. Na dalje pa priporoča ustanovitev zveze katoliških čeških ljudukih učiteljev, ker je mnogo poštenih učiteljev na Češkem, ki niso zadovoljni z liberalnim šolstvom. Deželni odbornik grof Adalbert Scbonborn opozarja na bližnje državnozborske volitve in priporoča tesno zvezo vseh katoliških elementov proti liberalizmu. Predsednik izraža željo, da se te misli tudi vresni-čijo, in zaključi shod.
Maiaraka sloboda. Iz vzor-dežele za politično slobodo onstran Litave imamo zopet nekaj klasičnih dokazov iz najnovejšega časa. Uradna Statistika za leto 1895 in 1896 navaja dolgo vrsto obsodb, katere so izrekla sodišča nad takimi Rumunci, ki niso kazali dovolj navdušenja za mažarsko slobodno idejo. Radi političnih prestopkov so obsodila mažarska sodišča v letu 1895 skupaj 64 oseb rumunske narodnosti v 4 letno, 9 mesečno in 18 dnevno ječo in na 2665 gld. denarne kazni, letošnje leto pa celo 128 oseb v 16 letno ječo in na 6355 gld. denarne kazni. Samo denarna kazen v teh dveh letih znaša toraj okroglo 9000 gl. Tako postopajo Mažari z onimi, ki ne marajo trobiti v njihov rog 1
BosniŠki mraj", kakor se je na priliko imenovala okupirana zemlja Bosna in Hercegovina, ko je nje upravitelj minister Kallay povodom delegacij omenjal neštevilno prekoristnih naprav za duševni in gmotni napredek imenovanih dežel, se je pokazal v najsvitleji luči. Deputacija petdesetih članov, večinoma kristijanov, je došla minule dni na Dunaj, da bi se na Najvišjem mestu pritožila nad postopanjem svojega gospodarja Kallaja. Toda, kakur so listi objavili, deputacija ni dosegla svojega namena, kajti po posredovanju Kallajevem deputacija ni bila vsprejeta. Sicer jim je minister svetoval, naj prosijo za avdijenco samo zastopniki jedne občine, da bi se na ta način ne omenile vse krivice, marveč le nekaj malega Bošnjaki seveda s tem niso mogli biti zadovoljni ter so, nič opravivši nastopili pot proti domu. Zatrjuje se, da store sedaj druge korake. — Vložiti se namerava peticija na vse evropske vele-vlasti in jim v spomin poklicati tedanjo pogodbo.
Sultanovo zaupanje do Avstrije. Izmej vseh zunanjih poslanikov v Carjemgradu občuje s turško vlado največ avstro-ogerski poslanik baron Calice. Tako je bil zastopnik Avstrije sprejet v avdijenci tudi minulo soboto. Sultan mu je pokazal v daljšem govoru, koliko je že storila turška vlada za armenske prebivalce, ob jeduem pa mu hotel namigniti, naj to pojasni armenskim vodjam, kajti njemu bodo gotovo preje vrjeli, kakor turškim državnikom. Sultan je kazal najpreje na že izvedene ali ravno se izvajajoče preosnove v maloazijskih pokrajinah, s katerimi se je zadostilo berolinski pogodbi in zadovoljilo tudi Armence. Nadalje je izrazil mnenje, da se mora ta zadeva Armencem pojasniti tudi z druge strani. — Konečno se je omenjalo nameravane splošne amnestije. Sultan se protivi tej nameri radi postopanja izseljenih Armencev posebno v Bolgariji, kakor tudi glede na mohamedovško večino, mej tem ko je baron Calice toplo priporočal splošno pomiloščenje, kajti ako potem v kljub temu ne zavlada mir, Turčije v tem oziru ne zadene nikaka krivda. Po teh besedah se je sultan toliko omečil, da je obljubil sklicati v to svrho ministerski svet in poslaniku naznaniti vspeh tega posvetovanja. Iz navedenega govora mej Bultanom in poslanikom je tedaj razvidno, da turška vlada mnogo pričakuje od Avstrije.
llusko-kltajska pogodba ima mnogo več nasprotnikov, kakor se je mislilo s početka. Poleg Anglije nasprotuje taki trgovinski zvezi tudi Fran-ciia iz prav jednakih razlogov. Mnenje francoskih krogov v tem oziru pojasnuje najbolje parižki „Fi-garo", ko piše mej drugim, da bi Rusi|a postopala zelo nepremišljeno, ko bi se sporazumela v tem slu-čaiu s Kitajem, kajti Francija kakor Anglija bi postali iz velesil, ki po svojih zastopnikih izpolnujejo dolžnosti varuhov, varovanki, ker potem bi morali sami iskati varstva in pomoči pri ruskih mogočnežih. — „Figaro" hvali nato Francijo, da po svojih poslanikih v prvi vrsti \aruje katoliške misi-
Državni zbor.
Dunaj, 14. decembra.
Zbornica je danes nadaljevala nadrobno razpravo o državnem proračunu. Na vrsti so naslovi: „osrednje vodstvo", „političua uprava" iu „javna varnost" notranjega ministerstva. Oglašenih je 23 proti- in 10 zagovornikov.
Gospa Azela ni sumila, da je mladeniča bolj vznemiril odhod Valerije, kakor pa Marcela; vsled tega se nasmehne v svojei angelskej dobrohotnosti. Bila je prepričana, da Decijevo srce ne pozna grešnega čustva, vzlasti ko se je spomnila, da jej je še pred malo dnevi Decij hotel odkriti neko skrivnost.
„Dolgo časa sem živela v Dalmaciji", reče gospa, tolažeč patricija, „toda ne vem, kje da stanuje stric tvojih dveh prijateljev. Neki senator, ki je dalje časa bival v Dalmaciji, mi bode morda vedel povedati. Vrni se čez par dnij, in povedala ti bo-dem, kar bom zvedela".
Decij nekoliko potolažen zapusti gospo in nese Marcelovo pismo jednemu njegovih upnikov. Le-ta mu zapreti, da bode Marcela zasledoval v Dalmaciji. in da ga pokliče pred pretorja, da mu izroči svoja posestva1).
Nevoljen zapusti Decij oderuha.
Tri dni pozneje, — ta čas je preživel v nekej nestrpljivosti, — odide k gospej Azeli, ki mu na-
*) Rimski meščan je mogel odstopiti upnikom svoja posestva ; toda le pred pretorjem. Upnik je dejal: „To posestvo je moje"; pretor pa je vprašal dolžnika, je-li s tem zadovoljen ali ne. Ako je bil dolžnik zadovoljen, je bil odstop posestva veljaven.
jonarje, ter pride slednjič do zaključka, da dosedaj niti ne obstoji imenovana pogodba, ker bi bila Rusija sicer gotovo obvestila o tem francosko vlado. Ves strah prihaja seveda samo iz tega, ker preti tudi Franciji velika nevarnost v trgovinskem oziru.
Slovstvo.
Moderno pesništvo.
Med našimi „prosvetljenimi" pesniki vre. Vse staro hočejo zavreči. Novo pesništvo, prosto morale, pameti in vere hočejo upeljati pod znamko „realizem". „Ljublj. Zvon" je prinesel že več takih pesmic. Za vzgled :
„Zato slepo te ljubim, draga, Neumno, kakor da bili Bi blaznica tu v glavi moji Za bebce celega sveta!
Zato pa v srcu zate, draga, Plamti ljubezni tak mi žar, Kot tisoč let bi s tolpo svojo V njem kuril bil pekla glavar.
To je jasno in odkritosrčno.
Ravno tako odkritosrčen je Govekar. Popisal je, kako iz hčere vlačuge postane imenitna gospa, ki pada polagoma, dokler ni sama — vlačuga. In zakaj je to postala? Ker ji je bilo to „v krvi". Ob koncu govori o sebi: „Moja strast, prirojena strast, poltnost, ta jedina dedščina moje nesrečne matere, mi je naklonila vse kazni ... Pa bodi, kakor je moralo priti 1 . . . Živim, živim, kakor žival ... Nisemvstvarjenaza soprogo in mater. Ze s početka sem se morala bo-r i t i s svojo nemirno krvjo, hlepečo, hrepe-nečo vedno le po izpremembi . . . sedaj se pa po vsem jasno zavedam, da je bila vsega kriva moja mati. — Kar ona, to jaz! Tako je moralo priti prej ali slej!"
Torej nemoralnost se izgovarja kot fizičua nujnost. — Kdo je torej kriv nemoralnosti in pregrehe ?
Govekar je tudi povedal: Nebeške sile so krive, da je gospa Tončka postala —. „Nebeškim silam" pripisuje Govekar z Goethejem vso nemoralnost in neerečo, kajti;
„V življenje vodite ga ve, Pustite v krivdo siromaka, " Da bol objame mu srce : Tod kazni se pregreha vsaka!
Prosimo čitatelje, da premislijo, kar smo pisali v člankih „Aškerc in drugi." Rekli smo, da bode ta mladi zarod, ki sedaj nastopa v slovstvu, dosleden v brezbožuosti in nemoralnosti, skušal naš narod potegniti v popolni materijalizem, v oni mate-rijalizeui, iz katerega raste strupeni sad : socijalna demokracija.
Na Dunaju se je ustanovil med visokošolci „slovstven klub". Zbra i so se mladeniči Govekar-jevega mišljeuja, da v teh novodobnih nazorih vzgoji visokošolce za pisatelje. — Izdajati mislijo dijaški list, da ž njim uničijo „mračnjaško" „Zuro".
Tako je sedaj Daše slovstveno stanje. Mlade moči vstajajo, nasprotje je vedno ostrejše. Kdor ima še kaj ljubezni do nravnosti in do naroda, bo vedel, kam se mu je obrniti, katero stran naj podpira.
Vasilij.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. decembra.
(Prezentovan je) za župnijo Goriče č. g. župni upravitelj Leopold Zaletel.
(Nove ulične, cestne in hišne dvojezične tablice) je dal mestni magistrat te dni na levem bregu Ljubljanice na doltč.nih mestih pritrjati. Velikost črk odmerjena je po razmerju števila prebivalstva obeh v ljubljanskem mestu živečih narodnosti. Jed-nake napisne table dobi tudi mestni del na desnem bregu.
(Z Dunaja) se nam piše : Za pokojnega Ivana Navratila bode vč. g. dr. F r. S e d e j , c. iu kr. dvorni kaplan in ravnatelj v Avguštiueju, služil sveto mašo zadušnic« v cerkvi nemškega viteškega reda, I. Singerstras- ..trtek 17. d ec. o b o s m i h rano.
(Predkoncesijo) za normalnotimo železnico iz Novega Mesta skozi Kostanjevico, Cerklje v Brežice
je Kajetanu Faber z Dunaja ministerstvo podaljšalo za daljnih šest mesecev.
(Novi most čez Ljubljanico) in sicer v svrho zveze Karlovske z Opekarsko cesto, zgradi se baje v bližnji prihodnjosti. Dotična cesta izpeljana bode deloma skozi g. Koslerja vrt, deloma po pruljskem zemljišču. Ta most je nujno potreben.
(Regulacija mestnih ulic.) Schreyerjeva hiša v Spitalski ulici bode ta mesec pokrita. Prihodnjo pomlad prično z zgradbo nekdanje meščanske boln e*. Frohlichovo poslopje v Liugarjevih ulicah se bode odkupilo in demoliralo. Št. Peterska cesta se bode razširila in hiša št. 2 ondu odkupiti morala; istotako razširila se bode Kolodvorska ulica. Trnovska cerkev je na novo s škrlom pokrita; osnažena bode prihodnjo pomlad z zvonikoma vred in istodobno žup-nišče prenovljeno.
(Nagrado za vzdržavanje in razne potrebščine šolskega vrta) podarila je v znesku 60 gld. tukajšnja kmetijska družba šolskemu voditeljstvu na Karolinški zemlji.
(Z Vrha pri Vinici.) Nenavadno gorko vreme imamo že nekaj dni tu. Isto je prav ugodno za nalezljive bolezni. Zato se je tudi difteritika ali davica že tu oglasila pri nekej odrasli osebi. Sliši se pa, da hlastno gospodari ta morilka v Starem Trgu pri Poljanah. Mnogo otrok je vsled tega pomrlo. Bolj zdravo menda je tam na Gorjancih in pod istimi hribovi. Z Vrhovske Glavice se vidijo žumberške gore z debelim snegom pokrite. Kdor ima dobre oči, vidi z Vrhovskih hribov četvernokoto senožet pod Sv. Gero, to je najvišji vrhunec Gorjancev, z belo sneženo odejo pokrito. Razume se, da mora gledalcu s tukajšnjih hribov dobro znan biti isti vrhunec, drugače ne bode lahko zapazil štirioglate ploševine, na kateri se znajde še sedaj razvalina cerkvice, sezidane v čast sv. Jederti ali sv. Geri, kakor jo nazivljejo Belokraujci iu Zumberčani in po kateri je najviši vrh Gorjancev dobil svoje ime.
(Novo gasiluo društvo) se snuie v Preddvoru pri Kraniu.
(Pouk o slainuikarstvu) se je v Domžalah, Mengšu in Terzinu končal dne 29. novembra. Udeleževalo se ga je v Domžalah 318, v Mengšu 298, v Terzinu 84 oseb.
(Mrtvega so dobili) danes zjutraj hlapca posestnika Javornika na Poljanski cesti. Preiskava je dognala, da je umrl vsled kapa. Muž je bil žganjar-ski bratec.
(Samomor.) V nekem kozolcu blizu Škofje Loke so našli obešenega 541etnega gostača Pavla S v o 1 j-š a k a. Samomorilec je bil po vsej okolici znan — žganjar.
#
* *
(Okrajni zastop v Gornjem gradu.) Cesar je potrdil gosp. Autoua Goričarja kot načelnika in gosp. Jos. Dekor ti j a kot podnačelnika okrajnemu zastopu v Gornjem gradu.
(C. kr. poštuohranilnični urad) na Dunaju razposlal je okrožnicj z račuuom za mesec november. Vložilo se je 1,256.266 krat skupaj za 164 761.341 gld., od tega po naših krajih pride na Štajersko 61.968 krat za 5,280.338 gld., na Koroško 18 381 krat za 1.653.166 gld., na Kranjsko 15.950 krat za 1 315.658 gld., na Primorje 22.553 krat za 2,759.464 gld., na Dalmacijo 8.230 krat za 821.608 gld. ; a vrnilo se je 325.405 krat za 160,855 453 gld., od tega po Štajerskem 9.222 krat za 2,466 981 gld., po Koroškem 2.379 krat za 466.979 gld.; po Kranjskem 1.807 krat za 410.300 gl., po Dalmaciji 703 krat za 150.362 gl., po Primorju 5.018 krat za 1 499.079 gld. OJ dne 12. januvarija 1883, ko je zavod začel poslovati, pa do konca mi-nolega meseca se je vsega «kup«j vložilo 99,079.913 krat za 11.7IS 867.750 gld. 62 kr., izvzelo pa 26,976.735 krat za 11.607.26U.7B6 gld. 89 kr., tako je v blagajnici preostalo 111 606.983 gl. 73 kr. Med povračili nahaja se znesek 31.265.825 gld., ra kar je urad vložnikom na žeijo kupil in odposlal vrednostnih listiu. V prometu je 12.186 rentovnih knjižic, vredne -o 25 792.310 gld.. potem 1,172.014 vložnih in 30.612 čekovnih knjižic. Ob svojo knjižico z besedili m slovenskim sta pnšla dva vložnika v Železni K»pli, ena vel.a 50 kr., druga 6 gld., potem uekiii« v Tr-tu (100 gl. 71 kr.) iu v Opčini (360 gld. 54 kr.i; pr»v co do nove knjižice imata
prva dva dne 19., tretji dne 1., četrti dne 14. decembra. Število vložnikov je zadnji mesec naraslo za 4800 oseb v varčevalnem, za 217 v čekovnem in za 177 v nakazničnem (clearing) oddelku. Novo pošto z nabiralnico sta dobila kraja: „Commenda" (!) in „Godowitch" (!). Pač čudno, ako ima pečat samo „nemško" ime. Oba pečata imata v oklepih besedico „Krain". Gradec dobil je tudi novo pošto, po številu trinajsto. Pošta Zdrelac v Dalmaciji je prenehala. V neuradnem delu objavlja okrožnica črtice o poštni hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Taijan-skem, Nizozemskem, Švedskem.
(Mlada požigalka.) V Dozmatu so zaprli 13 letno Katarino H o r v a t, ki je od junija t. 1. 11 krat zažgala posestva svojega očeta in svojih sorodnikov. Pogorelo je 17 hiš iu 40 strauskih poslopij.
Društva.
(Družbi 8 ve t. Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden poslali: G. J. R. Hočevar, blagajuik podružnice za Cerklje in okolico 41 gl. letuiue ; Mohorjani na Breznici 2 gl. 50 kr.; gdč. Mariia Vodnikova v Ljubljani 1 gld. letnine in 50 kr. za Miklavža; moška podružnica v Trstu 135 gld. 30 kr.; g. M. Dedič, tajnik podružnice za G^rmigrad 30 gld. letnine; g. Fr. M. s Češkega 5 gld.; si. zagorski „Sokol" na Miklavževem večeru nabranih 11 gld. za pobita okna velikovške šole, in g. Igu. Zore iz Smartua pri Litiji 13 gld. 70 kr., katere je nabral pri občnem zboru kmetijske podružnice v Črnem Potoku. — Živeli darovatelji in u jih nasledniki!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
(Trgovska in obrtniška zbornica.) [Dalje.] C. kr deželno predsedništvo je obvestili» dalje tudi zbornico, da se razglasilo o zadevi jed -notne uredbe znižanja voznine za stavbeni material v Ljubljano na progah c. kr. državnih železnic in južne železnice nahaja v naredbenem listu za železoice iu brodarstvo z dne 15. sept. 1896 štev. 105 pod točko 1440 in 1443. Po tej dovoljuje juž. železnica 50% popusta od voznih postavkov na podlagi tabel za preračunauje pristojbin v lokalnem tarifu iu sicer s to omejitvijo, da mora dotična po-šiljatev preteči najmanj 40 km železnice.
Nadalje se določa, da mora pri pošiljatvah, za katere se voznina plača po nakladni teži, oziroma za najmanj 10.000 kg porabljenega vagona, biti jednotui postavek 0 26 vinarjev več eventuval. ogerski transportni davek za 100 kg in 1 km in pri pošiljatvah v manjših količinah ima znašati jednotni postavek 0 32 vinarjev več eventualni ogerski transportni davek za 100 kg iu 1 km. Olaišave zadevajo pošiljatve stavbenega materijala vsake vrste, če se isto kot tovorno blago prevaža, od vseh postaj južne železnice in postaj proge Dunaj - Potteudorf-Duuajsko Novomesto v Ljubljano. Iste se dovoljujejo stavbenim gospodarjem samim in morajo za nje prej sami prositi. Dotični vlogi se mora priložiti potrdilo mestnega magistrata, iz katerega je razvidna kakovost iu približna teža pošiljatve, ime in stanovališče gospodarjevo in železniška postaja, s katere blago prihaja. Ta olajšava ima veljavo od 1. oktobra 1896 do preklica, najdalje pa do konca decembra 1897 in se izvrši povračilnim potom, kadar dotični stavbeni gospodar kot prejemuik predloži na njega se glaseče izvirne vozne liste, kateri dokumenti se morajo predložiti najkasneje dva meseca po preteku olajšavne dobe.
C. kr. državne železnice dovoljujejo za pošiljatve stavbenega materijala vsake vrste kot tovorno blago od vseh postaj v oddelku A lokalne tarife za tovorno blago, del II. snopič 1., navedene proge v Ljubljano od 1. oktobra 1896 do preklica, najdalje pa do 31. decembra 1897 — 50% popust od voznih postavkov na podlagi tabele za preračunanje pristojbin pod številko VII. oddelek A v lokalni tarifi za tovorno blago do meje jednotnega postavka 0*1 kr. za 100 kg in km. in voznega postavka 4 kr. za 100 kg. Olajšava se dovoli le dotičnim stavbenim gospodarjem samim, če prosijo za njo. Dotične vloge je pošiljati na c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku in jim je dodati iste priloge, kakor pri onih za južno železnico. Olajšava se izvrši povračilnim potom proti predložitvi izvirnih voznih listov, glasečih se na stavbenega gospodarja kot prejemnika. Ti dokumenti se imajo pa v svrho likvidacije najkasneje do konca februvarja 1898 predložiti c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku.	(Dalje sledi.)
Telegrami.
Dunaj, 15. decembra. Presvetli cesarje vsprejel včeraj popoludne srbskega kralja v zasebni avdijenci.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
Menjalmh'» l»a>>ni<^a zavoda
Schelhammer & Schattera 8
Wieu,
I Bezirk tefa nsplatr
Nr 11. Purterrr

Celje, 15. decembra. Gospod Florijan Kleine, knezoškof. duh. svetovalec, župnik in profesor v pok. je po mučni bolezni danes umrl. Pogreb je v sredo 16. t. rn. ob 2. popoludne. R. I. P.
Lino, 15. decembra. Nad sto kmečkih občin je že doposlalo ugovor proti postopanju mladih učiteljev ter izjavilo, da se popolno strinja z vodstvom katoliško-političnega društva.
Budimpešta, 15. decembra. V včerajšni seji poslanske zbornice je omenjal poslanec Abranyi mej drugim tudi pogodbo z Avstrijo ter kvotnega vprašanja, katero je slikal v pravi luči, vsled česar ga je pozval predsednik k redu ter so mu nasprotniki zaklicali: „Pojdite na Dunaj v državni zbor!"
Sredec, 15. decembra. Načelnik oddelka v vojnem ministerstvu, general Paprikov, je imenovan načelnikom generalnega štaba.
Carigrad, 15. decembra. Sultan je naznanil avstro-ogerskemu poslaniku, da je naročil velikemu vezirju, naj stori potrebne korake glede splošne amnestije v korist Armencev.
Hamburg, 15. decembra. Odposlanci tukajšnega meščanskega društva so vsprejeli s 48 proti 27 glasovom predlog, v katerem se obžaluje, da se stavka še ni polegla, ob jednem se pa izjavlja, da se ne morejo meščani pridružiti nobeni stranki.
lic l
priporočajo zdravniki posebno pri
bronhijalncm kataru otrok,
ki se tako često javlja v zimskem času. Trije deli Giesshiibleca zmešani z jednim delom vročega mleka napravi zmes, katera se pije mlačna.
715 19-8
k ji-w«»
sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antikatarallčne pastile lekarJaPlooollJa v Ljubljani (Dunajska cesta)	.
katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljici 25 kr., 10 škatljie gld. 2-—. 124 (60-42) 4
Umrli so:
13.	decembra. Marijana Jeras, mostna uboga, 66 let, Kar-lovska cesta 7, ostarelost.
14.	decembra. Franc Verhovc, črevljar, 35 let, Karlovska cesta 18, otrpnenje srca.
Tujci.
13. decembra.
Pri Slonu: Zeli, Eder, Mayer, Suhofer, Epstein, Ko-minik z Dunaja. — Pick, Sihepitz iz Trsta. — Majdič iz Kranja. — Fichtenau iz Novega Mesta. — Samide iz Stare Loke. — Prister iz Zagreba. — Schwentner, Bolan, Munda iz Brežic.
Pri Mali&u: Lutschaunig iz Maribora. — Lenk iz Gradca. - Berg iz Budimpešte. — Rudolph iz Bistrice ob Žili. — Weiss, Klein, Weckher, Singer, Kiilbl z Dunaja. — Eoder iz Jablonca. — Bois iz Trsta. — Demšar iz Železnikov.
Pri avstrijskem caru: Kus z Bleda. — Vidmar s črnega Vrha. — Gostišamik iz Logatca.
Pri Južnem kolodvoru: liozelj iz Kamnika. Pri Lloydu : Fischer iz Gradca.
■ Meteorologiöno porodilo.
a X a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
14	9. zvečer	718 0	0-7	si. jzah.	dež	
15	7. zjutraj 2. popol.	7169 718 1	04 4-3	sr. sever brezv.	skoro oblč. del. jasno	6-6
m&lom.
Srednja včerajšnja temperatura 12°, za 2'7° nad nor-
ilfne/S
Ta smrekov ovet naj
bi rabili v vsaki bolniški in otroški sobi, ker je sredstvo za razkuženje zraka in po njem krasen gozdni duh in ozonov kisik v stanovanje pride. Tudi je ne-namesfjiv za vdihanje pri boleznih v sapniku in na živcih ter izborn preser-vativ kot voda za izpiranje ust in za umivanje. Pristen edino pri
Juliju llittlier, lekarnarju
v Relohenau-u, Sp. Avstrijsko.
Cene v Reichenau-u: Zabojček s 6 steklenicami 4 gld., z 12 steklenicami 7 gld. 20 kr., s 16 steklenicami 8 gld. 96 kr. Patentovan aparat za razpršenje cveta 1 gld 80 kr., bolj pri-prost brez oblice 40 kr.
Cene v Ljubljani pri M. Leustek-u, lekarnarju: 1 steklenica 80 kr., 6 steklenic 4 gld., aparat za razpršenje cveta kakor gori.
Edino pravi, če ima varstveno znamko. — Tudi na pateut-aparatu za razpršenje je tvrdka „Blttner, Relchenau, Sp. Avstrijsko".	777 5—2
Novo urejena
lekarna pri Mariji Pomagaj
M. Leusteka v Ljubljani
Resljeva cesta št. 1 zraven mesarskega mosta
priporoča za zimski čas najbolj pripravno za ohra-ujenje zdravja pristno čisto, sveže
¡M-iGitto ribje olje ^
dobrega, prijetnega okusa in lahko prebavljivo. —	Cena mali steklenici 50 kr., veliki steklenici I gld.
Ob jednem priporoča tudi zaradi izredno izvrstnega učinka najbolje poznalo
Tnuno - cliiiiln
fjflgT tinkturo za lase
katera okrepčuje lasteče In preprečuje izpadanje l&s. — ¡HT Cena steklenici 50 kr.
^Kaloga vseh znanih preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po cenikih in časopisih, tu- in inozemskih špecijalitet, medicinskega konjaka, malage, ruma, vsakovrstnega čaja itd.
Razpošilja dvakrat na dan po pošti.
Prodaja materijala od knežjega dvorca.
Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materijal,
kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd.
na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Val. Accetto,
554 62-56	zidarski mojster.
Občinski tajnik!
Služba občinskega tajnika, kateri mora biti zmozeu slovenskega in nemškega jezika, se takoj odda pri občini Djekše (Diez) na Koroškem.
Pojasuiia daje in prošnje sprejema občinski urad na Djekšah (Diex), Koroško. 795 3-3
Izprašan mašinist,
kateri ima na razpolago spričala večletnega delovanja, želi svojo dosedanjo službo spremeniti.
Več pove upravništvo ^Slovenca".	798 3—1
Koverte s firmo
in
vizitnice
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
Št. 38.879.
Razpis.
801 3-1
Na podstavi sklepa občinskega sveta z dne 7. t. m. razpisujejo se
tri stalna mesta šolskih slug
in sicer za prvo mestno deško ljudsko šolo, za mestno nemško deško ljudsko šolo in pa za obrtne strokovne šole z letno plačo gld. 400'— in prostim stanovanjem v šjlskem poslopji ali pa z doklado v znesku 10% redne plače.
Prošnje za eno ali drugo razpisanih mest vložiti je do 25. t. m. pri magistratnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 11. decembra 1896.
St. 38.879.
Razpis.
797 3-2
Na podstavi sklepa občinskega sveta z due 7. t. m. razpisujejo se sledeča
služabna mesta magistralnih slug
in sicer:
1.	v stalno namestitev:
a)	tri mesta z letno plačo po gld. 450-—,
b)	sedem mest z letno plačo po gld. 400 —
2.	v začasno namestitev:
štiri mesta z letno plačo po gld. 400'—.
Stalno nameščeni sluge imajo pravico do aktivitetne doklade v znesku 10% svoje plače, potem do pokojuiue ali odpravnine in pa do službene obleke; začasno nameščeni sluge pa samo do uradne čepice.
Slugam, ki imajo prosto stanovanje, se aktivitetna doklada ne izplačuje. Prošnje za eno ali drugo razpisanih mest vložiti je do 25. t. m. pri magistratnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn6 11. decembra 1896.
1> u n a j h k a borz a.
Dn6 15. deoembra.
Skupni driavni dolg v notah.....101	gld.	25	kr.
Skopni driavni dolg v srebru ... .	101	,	35	,
Avstrijska zlata renta 4% ......	122	„	90	.
Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron .	100	80	.
Ogerska zlata renta 4*..............122	,	30	.
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	10	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	933	—	.
Kreditne delnice, 160 gld............372	.	40	.
London vista ..........120	.	—	,
Nemiki dri. bankovci za 100 m. nem. drl. velj.	58	,	95	.
20 mark ........................11	,	78	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	54'/,
Italijanski bankovci ................45 „	45	„
G. kr. cekini......................6 «	88	„
Dno 14. deoembra.
4« drlavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadoltnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
1% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	, južne železnice 3% .
„	, južne železnice 5% .
„	, dolenjskih železnic 4 %
143 gld.		—
155		25
188		60
98		85
137		—
129		80
107		60
112		—
98		85
99		40
225		—
173		60
128		—
99	n	50
Kreditne srečke, 100 gld........201	gld.	75 kr
4* srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	136	„	- ,
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	,	— .
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	.	— ,
Salmove srečke, 40 gld................69	.	75 ,
St. Gendis srečke, 40 gld.......71	.	—
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	.	—
Ljubljanske srečke.........22	,	75
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	154	.	75
Akcije Ferdinandovesev.železn., 1000gl.st.v.	3377	.	60
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	425	„	—
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	93	.	75
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	60	„	-5
Montanska družba avstr. plan.....86	,	25
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	155	,	—
Papirnih rubljev 100 ................127	„	62
Nakup in prodaja •»akovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj* za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka K ■ 1 a n t n a izvršitev naročil na borsi.
Menjarnična delniška družba
„M K R C U R"
Woliziile it. 10 Dunaj, Mariahilfirstruu 74 B.
Pojasnila "X» v vseh gospodarskih in tnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|skik vrednettnlfc papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg» jorestovanja pri popoini varnosti gf naloženih g 1 avn lc.