Predsednik Ribiške zveze Slovenije Ribiške družine gospodarijo znotraj svojega okoliša, se medsebojno wezujejo, kar se tiče porečij, istočasno i je pomembno, da se to gospodarjenje usklajuje tudi na širšem prostoru. Nesporno je, da se z ustanavljanjem novih občin pojavlja vse več zahtev po drobljenju obstoječih ribiških okolišev v nekakšne majhne, ki naj bi bili na nek način zaokroženi z občinskimi mejami. OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg i a 3000 CELJE SM0003 XXXVIII, 21. APRIL 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR ŠTEVILKA 16 (stran 6j Brt^m inibrajl^lh ^ cestita m ero b dnevu 4 ' V V upora proti okupatorju TEMA MESECA Na štirih kolesih II lil II 9 770351 8140 14 t^ O Jt Jvl wÀ Zadruga mozirje Zgomjesavrijska kmetUska zadruga Mozirje z.0.0. È do 300.000 SIT KUSTIKA I TEHNIKA - BARVE, LAKI - KMETIJSKI MATERIAL -VRTNI KOI f-ffl PRODAJNI CENTER LJUBIJA telefonske številke po oddelkih: Odprto: pon. - pet. od 7. -19. ure sob. od 7. -12. ure - ELEKTRO ■VODOVOD -CENTRALNA - KERAMIKA -KOLESA Tel|| 831 wm* L07-71 ' M* . ji* : ss kÉL&, V ei m /K--' «C nm 1 Ne ča Z OPTIKA MATEJA LIKEB TERNIK s,p., Na trgu 5, Mozirje I Iti itPOSTtSÖD ©©HdfiSÖKl ©(Sä, G«»» E R A KOPLAS , d.o.o. mi N A nam telefon: 03 839 38 20 GSM: 041 710 574 MALI BENCINSKI SERVIS Z VELIKIM SRCEM , r' »JUJ i m 1 IM mi u li 1 m V ■ -10 % POPUST NA VSO AVT0K0ZMETIK0 - do 25 % POPUST NA PNEVMATIKE vtasuod 15.aprilado31.maja Spoštovani kupci. V času gradbenih del na cestišču v okolici bencinskega servisa prihaja občasno do motenj pri dostopanju. Za vaše razumevanje in obisk se vam lepo zahvaljujemo. ERA KOPLAS d.o.o., Velenje, Prešernova 10 Financiranje vozil, opreme in nepremičnin. Informacije: 03 899 53 I 3,899 53 12 NLB ^ Leasing Velenje d.o.o., Velenje La \Scarpa Odprto: - . p°n-e?*^0do12- JURČEK m od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure Ob gotovinskem nakupu vos bomo nagradili! TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE I I v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 55 in prodajalna JURČEK^’v Parižljah, tel. 705 09 33 NOVI MOD1LI ZA POMLAD 90061 j Tudi *»d JfopHflne Sevnica m **J usod n4^];11 la cenahl VABLJENI V PICERIJO IZOLES 031 692 686 \V MESECU APRILU VAS VABIMO NA SLASTNE ŠTRUKLJE IN ŽLINKROPE OSREDNJA "KMJtŽNtCA Tretja stran üiMB nase vsakdanje Po podatkih iz javnomnenjske raziskave ljubljanskega Centra za raziskovanje javnega mnenja, ki je bila opravljena v marcu, Slovenci najbolj verjamemo v tolar, evro, predsednika republike in Banko Slovenije. Na dnu lestvice zaupanja najdemo politične stranke, sodišča, državni zbor, cerkev in duhovščino ter vlado. Tudi v tokratni raziskavi, ki sicer periodično poteka že od leta 1994, se je izkazalo, da na izražanje zaupanja v politične institucije močneje kot drugi dejavniki vplivajo nazorske in politične opredelitve. To se še posebej pokaže v odnosu do predsednika vlade, ki uživa visoko zaupanje med preferenti SDS, NSi in SLS, ne pa tudi med preferenti LDS, SD in strankarsko neopredeljenimi. Predsednik republike med političnimi institucijami uživa daleč najvišje zaupanje, pri tem pa so očitno vplivi nazorskih razlik manjši, saj mu najmanj podpore izrekajo preferenti SDS, največ pa preferenti NSi. Vmes so še preferenti SD in LDS. Visoko zaupanje v Banko Slovenije in tolar lahko pogojno povezujemo tudi z visokim zaupanjem v poslovne banke, čeprav bi po ropu bančnih sefov SKB banke pričakovaU, da se bo zaupanje zmanjšalo. Tudi nelogično zviševanje tarif za posamezne storitve v bančnem sektorju ljudje sprejemajo presenetljivo mirno, verjetno zato, ker nimajo kje iskati drugega pribežališča. Že res, da tudi med bankami vlada vse večja konkurenca, toda večjega dela prihodkovnega kolača se ne brani nobena izmed njih. Lastniki hočejo dobiček in prav malo jim je mar, kako je ustvarjen. Zanje je važno, da si ga lahko razdelijo, v nasprotnem primeru pa zamenjajo upravo. Brez bank kapitalizem ne bi mogel funkcionirati, celo v socializmu so bile nepogrešljive. Njihova osnovna naloga je, da sprejemajo vse vrste denarnih vlog fizičnih in pravnih oseb, dajejo in najemajo kredite, opravljajo posle plačilnega prometa in poslujejo s tujimi plačilnimi sredstvi. Kljub temu da zaradi padanja obrestnih mer in obdavčitve obresti njihova ponudba ni več tako privlačna kot nekoč, še vedno tri četrtine Slovencev varčuje na bankah. Hkrati se banke vse bolj povezujejo z zavarovalnicami in družbami za upravljanje vzajemnih skladov. Globalizacija hiti naprej. IZ VSEBINE: 16 Aktualno: Banke dražijo svoje storitve......4 Zadruga Mozirje: Zapiranje trgovin v manjših krajih...7 Občinski svet Nazarje: Jožetu Kavtičniku podpora za ravnatelja OŠ Nazarje..7 Intervju: Pogovor s predsednikom Ribiške zveze Slovenije Borutom Jeršetom...8 Golte: "S poslovanjem smo zelo zadovoljni".10 Ljubno ob Savinji: Ocenjevanje najlepših pirhov......13 “li” ISSN 0351-8140, leta XXXVIII, št. 16, 21. april 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Graoer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil; Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. mesec pustite svoji banki? BANKE DRAŽIJO SVOJE STORITVE Veste, koliko denarja vsak V zadnjih mesecih so slovenske banke precej zvišale cene nekaterih svojih storitev, poleg tega se je nekaj bank odločilo za uvedbo provizije za dvig gotovine na bankomatih drugih bank. Omenjeno storitev so banke uvedle celo na isti dan, kar daje misliti, da cene svojih storitev usklajujejo v medsebojnem dogovoru. To do potrošnikov vsekakor ni pošteno, saj takšne odločitve banke sprejemajo brez vsakršnih konkretnih pojasnil, ne oziraje se na svoje komitente. Kot kaže, je to ugotovila tudi država, saj naj bi finančno ministrstvo zahtevalo poročila o podražitvah. V zadnjem letu so banke tako precej dvignile nadomestilo za mesečno vodenje računov, plačilo položnic tako na bančnih okencih kot preko elektronskega bančništva, za nameček pa je nekaj bank uvedlo še provizijo za dvig denarja na bankomatih drugih bank. Do največje podražitve je prišlo pri plačilu položnic, torej pri storitvi, ki se ji ne more odreči praktično nihče. Plačilo preko elektronskega bančništva je sicer v primerjavi s klasičnim plačevanjem položnic precej ugodno, kar pa ni pošteno do tistih, ki si še življenjsko potrebnih dobrin ne morejo vedno privoščiti, kaj da bi doma imeli raču- nalnik in za povrh še internetno povezavo. In daje paradoks še večji, procentualno največ preplačajo svoje položnice ravno tisti, ki z njimi plačujejo manjše zneske, med njimi torej tudi socialno ogroženi. Najdražja banka za položnico trenutno zaračunava 410 tolarjev, kar potrošniku, ki mesečno plačuje pet položnic, letno predstavlja strošek več kot 20 tisoč tolarjev. To pa ni več majhen denar. Tudi bančni stroški, povezani s klasičnim transakcijskim računom, postajajo vedno višji. Za mesečno vodenje računa banke zaračunavajo od 350 do 470 tolarjev. Med posameznimi bankami so občutno velike tudi razlike pri plačilu uporabe transakcijskega računa oziroma plačilu njihovih storitev. Prihaja celo do takšnih razhajanj, da nekatere banke določene storitve sploh ne zaračunavajo, druge pa svojega komitenta "oberejo" tudi za par tisočakov! Tako je na primer pri strošku zaprtja transakcijskega računa. Medtem ko nekaj bank, ki poslujejo na slovenskem trgu, te storitve sploh ne zaračunava, večina drugih bodočega bivšega komitenta »kaznuje« vsaj s tisočakom. Komitenta, ki se torej zaradi različnih vzrokov, na primer predragega zaračunavanja storitev, odloči zapreti svoj transakcijski račun, to nazadnje stane vsaj tisočaka. Komitente nekaterih bank vsaj nekaj tolarjev stane tudi vsak obisk bankomata, ki ni v lasti banke, kije izdajateljica komitentove bančne kartice. Preprosto povedano, če ste komitent NLB, denar pa dvignete na bankomatu SKB banke, vas bo to stalo 80 tolarjev. In še preprosteje povedano, če ne boste tekali po mestu in iskali bankomata, kije vlasti vaše banke, vas bo vaša banka denarno kaznovala. Država seje na pritisk javnosti že odločila, da razišče poslovanje bank in se prepriča o »čistosti« poslov, kijih izvajajo v zadnjem obdobju. Se bomo tudi mi zbudili iz spanca, zavitega v navidezno demokracijo, in vsaj preverili, kaj nam vsak mesec zaračunava banka, kateri smo zaupali svoje prihranke? In stem vsaj pognali kolesje zdrave konkurence, katere v Sloveniji očitno še primanjkuje. Tatiana Golob Naša anketa Denar v banke in bankam Večje slovenske banke so se odločile za potezo, ki marsikateremu njihovemu varčevalcu predstavlja težavo, predvsem pa maje zaupanje in lojalnost. Zaračunavanje provizije za dvigovanje denarja na bankomatih, ki niso od matične banke, varčevalcem vsekakor ne pomeni spremembe na bolje. Je takšna poteza utemeljena ali gre za nekoliko samovoljno delovanje bank? Kako so na to reagirali varčevalci, so ostali zvesti dosedanjim bankam, so se odločili za spremembe? Kaj si lahko obetamo v prihodnje? Stanislav Tevž, Mozirje Za razliko od prej dvigujem samo še na bankomatih od svoje banke. To me moti, saj se provizija počasi nabere v kar zajeten znesek, če velikokrat dviguješ denar na drugih bankomatih. Helena Žagar, Mozirje Sicer banka, pri kateri sem sama, zaenkrat še ne računa provizije, se mi pa zdi to zelo umazan poseg drugih bank. Nimajo posebej pametnih razlogov za takšen ukrep, že tako računajo za vodenje računa, za plačevanje položnic... Višina provizije je absolutno previsoka. Če bi se za to odločila tudi moja banka, si po vsej verjetnosti ne bi izbrala nove, saj sem drugače z njenimi storitvami zadovoljna. Dora Koren, Rečica ob Savinji Sama denar dvigujem na matični banki, tako da zame osebno ni velikih sprememb. Po vsej verjetnosti pa za zaračunavanje provizije ni kakšnih utemeljenih razlogov, bolj gre za samovoljno ravnanje nekaterih bank. Marija Jerina, Nazarje Ponavadi dvigujem le še na bankomatih matične banke, na kar pa prej nisem bila pozorna. Seveda poskušajo banke sedaj zane strinjam s takšnimi spremembami. Poslovanja prek interneta pa se ne poslužujem. Ivan Turk, Nazarje na razpolago, da upravljajo z njim, one pa nam to vračajo z zaračunavanjem. Delamojim uslugo, ker poslujemo na njihovi banki. Zato sedaj večino stvari urejam prav na svoji banki in prek plačilnih kartic. Prej interneta nisem toliko uporabljal, a ga vedno bolj, saj je mnogo ugodnejše kot klasično poslovanje, predvsem je razlika pri plačevanju položnic. Banko sem že zamenjal, saj sem sledil ugodnejši ponudbi. Te se iz na tekočem, je to kar problem. Boris Fabjan, Te provizije niso dobre, niti niso utemeljene s strani bank. Tu gre za samovoljen ukrep. Sedaj bolj pazim, da denar dvigujem tam, kjer je matična banka. Seveda obstajajo tudi druge možnosti, na primer poslovanje na internetu, vendar bo počasi treba vse plačati. O zamenjavi banke pa ne razmišljam. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem fz/emna ohimè Po osmih referendumih za samostojno občino je zadevajasna: v Sloveniji bomo imeli 210 občin, saj ga verjetno ni poslanca, ki bi si drznil ugovarjati demokratično izraženi volji ljudi. Strasti iz spopadov pred referendumi se počasi umirjajo, znani so zmagovalci, v primeru Rečice in Mozirja pravega poraženca sploh ni. Ostale pa so zapisane obljube, zaradi katerih se zna zgoditi, da se bo v prihodnosti nekaterim še kolcalo. Če smemo verjeti ministru za lokalno samoupravo dr. Ivanu Žagarju in pobudnikom, cepitev občin ne poteka v obratnem sorazmerju s krepitvijo skupnih stroškov. Ocena prek palca pušča določene dvome in pomisleke. Že samo kipenje občinskih uprav in županov ne bo poceni, čeprav so menda slovenski stroški za javno upravo že sedaj za tretjino višji od povprečja EU. Precej komplicirano matematiko ponujajo tudi izjave ob referendumu: vsem bo šlo bolje, vsi bodo imeli več denarja, več bo investicij, medtem ko občine, ki so izgubile del ozemlja, zagota vljajo, da bo v resnici denarja manj in tudi manj obveznosti. Kot kaže, se z ustanovitvijo novih občin primerna poraba, s katero država vzdržuje lokalne skupnosti, nebo zmanjšala. Izkušnje prejšnjih delitev v resnici kažejo, da majhne občine v resnici hitreje pridejo do osnovne infrastrukture, torej do cest, vodovoda, morda še kanalizacije in čistilne naprave. Že slednja je lahko zajeten zalogaj, da o resnih razvojnih vzpodbudah in strokovno pripravljenih projektih, ki terjajo večja vlaganja, ne govorimo. Izkušenim županom malih samouprav je že nekaj časa jasno, da seje potrebno povezovati. Težko se je znebiti občutka, da je celotna lokalna samouprava precej zmedena in brez otipljivega koncepta. Potem ko so poslanci spregledali jasno zakonsko določilo, da je spodnja meja za nove občine 5000 prebivalcev in jih je lahko2000samo v izjemnih primerih, dobivamo same izjemne občine. Ob asistenci ustavnih sodnikov je postalo teh 2000 duš edino merilo, tako da bo brez večjih posegov v nedavno pokrpan zakon postalo odcepljanje osnovni koncept razmišljanja na lokalni ravni. Če verjamemo ministru Žagarju, potem je zakonodaja za ustanavljanje pokrajin praktično že napisana. Tudi poslanci naj ne bi delali prevelikih težav pri potrebnem spreminjanju ustave. Praksa dosedanjih izkušenj pa ni ravno vzpodbudna. Kaj lahko se namreč zgodi, da bo za ustanovitev pokrajin potrebno soglasje občin, od tu naprej pa se lahko zakonodajalec znajde v zadregi, ko zaradi lokalnih »interesov« soglasja preprosto ne bo mogoče dobiti. Brez pokrajin pa je finančni obstoj občin hudo vprašljiva zadeva. Savinjčan KMETJE BODO SUBVENCIJE ZA LETO 2005 DOBILI ŠTIRI MESECE POZNEJE KOT DOSLEJ Suša v državni blagajni? Velika večina slovenskih kmetov bo denarza neposredna plačila za preteklo leto dobila štiri mesece pozneje, kot so jih prejemali doslej. Nekoliko bode voči,da je kmečka krovna organizacija Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije šele pretekli teden javno povzdignila glas in protestirala zaradi tolikšne zamude. Na denar nestrpno čakajo zlasti večji kmetje, ki bi ga nujno potrebovali za spomladansko setev. Kmet iz Nove Štifte Ivan Rihter ml. izgovorom, daje za zamudo pri izplačilu subvencij krivo prilagajanje računalniškega programa spremenjenemu dohodninskemu zakonu, ne verjame. Po njegovem je glavni vzrok za nekajmesečno zamudo izplačil v pomanjkanju denarja v državni blagajni in opozarja na dodatno negativno posledico, ki jo bo povzročila zamuda. Kmetje, ki so dobili izplačan denar za leto 2005 do konca decembra, bodo obdavčeni po 25-odstotni stopnji, tisti, ki bodo denar prejeli šele letos, pa po 50-odstotni. »Kmetijsko gozdarska zbornica bi morala biti opozicija državi in se trdo pogajati v imenu kmetov. Občutek je, da se vse preveč dela v rokavicah, kot da se ne zavedajo, da morajo poljedelci kupiti seme, gnojila in še marsikaj drugega,« poudarja Rihter. Ivan Rihter ml.: »Kmetijsko gozdarska zbornica bi morala biti opozicija državi.« (foto: EMS) S strani Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo do konca januarja letos izdanih le okoli 38.000 odločb in za subven- cije izplačanih 9,8 milijarde tolarjev. Več kot 25.000 odločb in posledično denarja pa še vedno ni prišlo do kmetov. Za primerjavo povejmo, da je kar nekaj držav znotraj Evropske unije, ki so za preteklo leto svojim kmetom izplačale glavnino subvencij že do konca decembra. Direktor Agencije Franc Kebe je v začetku februarja izjavil, da bodo vsi kmetje prejeli odločbe zadnje dni februarja oziroma prve dni marca, vendar je na obljubo očitno pozabil, saj je pred dnevi dejal, daje rok, ki so ga postavili za izplačilo subvencij, konec aprila. Po njegovem naj bi ministrstvo za finance do 24. aprila odobrilo za izplačilo vseh preostalih vlog nekaj manj kot 17 milijard tolarjev. Savinjčan SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Kako ocenjujete delo Zavoda za zaposlovanje? Sodelujoči v spletni anketi ste večinoma ocenili delo Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije kot zadovoljivo, kar nekaj pa vas tudi meni, da svoje delo opravlja slabo. Še nisem bil na zavodu 17% Tokrat vas sprašujemo, kako ste zadovoljni s svojo poslovno banko? Svoje mnenje nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 25. aprila 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. LUČE OB SAVINJI Dodatna sredstva za občine Državni zbor je v preteklem letu potrdil spremembe in dopolnitve zakona o financiranju občin, na osnovi katerih so te upravičene do dodatnega denarja za sofinanciranje investicij na področju regionalnih razvojnih programov in izvajanja strukturne, kohezijske in predpristopne politike na lokalnem nivoju. Na osnovi teh sprememb pripada Občini Mozirje dodatnih 24 milijonovtolarjev, Občini Nazarje 10 milijonov, Občini Gornji Grad 20 milijonov, Občini Ljubno 21 milijonov, Občini Solčava 30 milijonov in Občini Luče 31 milijonov tolarjev. Dodatna sredstva naj bi občine namenile predvsem za sofinanciranje investicij v lokalno infrastrukturo razvojnega pomena. V Lučah nameravajo celoten znesek nameniti za obnovo 2,2 kilometra ceste v Duplje, ki povezuje zaselke Konjski Vrh in Strmec ter naprej do Snežne jame in Raduhe. Za celotno investicijo vključno z odvodnjavanjem bo po besedah lučkega župana Cirila Rosea potrebno odšteti okoli 40 milijonov tolarjev, zato bodo razliko poskušali zagotoviti z rebalansom občinskega proračuna. V Lučah se vseskozi soočajo tudi s perečim problemom pomanjkanja parkirnih prostorov. Tega naj bi rešili z izgradnjo parkirišč ob križišču ceste za Podvolovljek, istočasno s parkiriščem pa nameravajo z izgradnjo pločnika razbremeniti regionalko skozi občinsko središče. Savinjčan STANJE NA TRGU DELA NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE MOZIRJE V FEBRUARJU 2006 V Zgornji Savinjski dolini letos še ve« brezposelnih Na območju mozirske upravne enote je po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS, Območne službe Velenje, zaposlenih nekaj preko 5.000 oseb, pri tem pa je stopnja registrirane brezposelnosti za več kot odstotek višja od republiške stopnje. Trend povečevanja brezposelnosti naj bi se v letu 2006 še povečeval, saj na Območni službi Velenje potrjujejo, da so delodajalci z zgornjesavinjskega območja za letošnje leto napovedali manj zaposlitev in več presežnih delavcev. Na našem območju jezaposlen-ih 5.297 oseb, kar predstavlja 9,8% delovno aktivnih oseb na območju velenjske službe zavoda za zaposlovanje. Stopnja registrirane brezposelnosti je v januarju 2006 znašala 11,9% inje za več kot odstotek višja od republiške stopnje registrirane brezposelnosti, ki znaša 10,5%. V Zgornji Savinjski dolini imajo nadpovprečno stopnjo registrirane brezposelnosti vse občine, razen Gornjega Grada. Slaba polovica zaposlenih Zgornjesavinjčanov (47,4%) dela v nekmetijskih dejavnostih, največ pa v proizvodnji strojev in naprav, v obdelavi in predelavi lesa in v proizvodnji tekstilij. Slabih 39 odstotkov zaposlenih dela v storitvenih dejavnostih, kar 14,3 odstotkov pa v kmetijskem sektorju. Delodajalci, ki največkrat povprašujejo po dodat- nih delavcih, so s področja proizvodnje strojev in naprav in v obdelavi ter predelavi lesa. V okviru drugih dejavnosti je bilo največ potreb po delavcih v gradbeništvu, trgovini in gostinstvu. Sicer se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta zaposlilo 68 oseb, vseeno pa se je letos brezposelnost na območju Urada za delo Mozirje povečala. V februarju 2006 je bilo v evidenci brezposelnih 901 oseba. Za letošnje leto so delodajalci napovedali še manj zaposlitev in več presežnih delavcev. Ob tudi siceršnjem strukturnem neskladju na trgu dela bo zato velikega pomena izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, v katerega je letno vključenih okrog 30% brezposelnih. AC ds SINTAL CELJE jrarnost je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si Kot katerakoli državna institucija je tudi Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije organ, ki zaradi birokratske neprilagodljivosti marsikdaj ujezi ter prizadene prav tiste, katerim je namenjen. Torej ljudi, ki iščejo primerno delo in s tem boljše življenje. Izkušnje so tako pozitivne kot negativne; mi smo poskusili poiskati oboje: Mlad iskalec zaposlitve, ki zaradi pomanjkljive izobrazbe išče delo kot navaden delavec, dobi delo (brez posredovanja zavoda) pri manjšem zgornjesavinjskem podjetju, ki se ukvarja s splošnimi zidarskimi deli. Prva dva meseca je vse lepo in prav, zadovoljen je tako delodajalec kot njegov mladi delavec. Naslednje mesece je zadovoljen le še delodajalec, vse manj pa njegov zaposleni, katerega bančni račun ostaja prazen, ob- ljubljene plače ni in ni. Ker ima rad svoje delo ter se zaveda, da bo do druge službe težko prišel, vztraja še par mesecev, nato s kopico drugih zaposlenih jezen zapusti firmo, sveto obljubljene plače še do danes ni prejel. In kjeje tu vloga zavoda? No, naslednji mesec mu kot prijavljenemu brezposelnemu ponudijo službo pri bivšem delodajalcu, ki očitno ponuja le delo, ne pa tudi zasluženega plačila. Po obrazložitvi situacije zavod na srečo ne vztraja pri sprejemu dela, vprašanje pa je, ali bi ravnal enako, če bi bil brezposelni tudi prejemnik kakšnega denarnega nadomestila. Izkušnjazzavodomjevtem primeru pozitivna, majhno črno piko pa si zavod zasluži za nepoznavanje situacije pri omenjenem delodajalcu, o katerem sicer čivkajo že vsi zgomjesav-injski vrabci! Mlada mamica samohranilka se prijavi na zavod za zaposlovanje, saj je izgubila službo. Z dodeljeno svetovalko napišeta zaposlitveni načrt, mlada mamica izve, da bo prejemala tudi denarno nadomestilo, o njegovi višini in ostalih pravicah ter dolžnostih bo še posebej obveščena v odločbi, ki jo bo prejela po pošti. Kot vsaka skrbna mama, si tudi naša iskalka zaposlitve poskuša najprej urediti obvezno zdravstveno zavarovanje, Kotji razložijo na zavodu za zdravstveno zavarovanje, je to možno šele po prejeti odločbi zavoda za zaposlovanje. Odločba hodi do mlade mamice več kot mesec dni in čeprav mamica ve, da bi njene otroke v primeru bolezni zdravniki vsekakor zdravili tudi brez urejenega zavarovanje, je občutek vseeno slab. Zdi seji, da za njene otroke ni poskrbljeno tako, kot bi moralo biti. Za nameček kmalu po vpisu v evidenco brezposelnih dobi obvestilo, naj pride na sestanek z možnim delodajalcem. Kar je vsekakor razveseljivo, hudo pa jo moti opozorilo, da ji bo v primeru, če se ne javi, takoj odvzeto denarno nadomestilo, ki pa ga še sploh ni dobila. Ne ve niti njegove višine, saj odločbe, s katero bi čim prej rada pohitela urediti zdravstveno zavarovanje, še vedno ni. Vabilom na razgovore se vsakič z veseljem odzove, a z grenkim priokusom, saj je vsakič opozorjena, da bo izgubila nekaj, kar še niti prejela ni. Čeprav se birokratskih nesmislov zavedamo vsi in jih tudi sprejemamo, je vendarle hudo zoprno, če prinašajo neprijetnosti tudi našim otrokom. Tatiana Golob ZADRUGA MOZIRJE Zapiranje trgovin v manjših krajih V letošnjem letu sta se v Zgornji Savinjski dolini zaprli še dve privatni trgovini, kar kaže na precejšen problem, saj je več kot očitno, da bodo ostali manjši kraji v doglednem času brez trgovske ponudbe. Z lastnimi trgovinami vztraja samo še mozirska Zadruga. Kot pravi direktor Andrej Presečnik, jim je v zadnjih letih uspelo obdržati realno rast predvsem zaradi poslovnih povezav z Mercatorjem in Merkurjem. Ob tem je samo vprašanje časa, kdaj bo tudi Zadruga prisiljena zapirati trgovine v manjših zgornjesavinjskih krajih. Verjetno ni daleč od resnice Presečnikovo razmišljanje, da bo potem, ko bo tudi Zadruga začela zapirati trgovine, nastal v Zgornji Savinjski dolini manjši »potres«, čeprav nihče niti z očesom ne trene, ko trgovine zapirajo zasebniki. Gre za izrazit problem podeželja, na drugi strani pa se s širitvijo trgovske ponudbe po večjih krajih in predvsem občinskih središčih kaže izrazit trend »umiranja« vasi. Navsezadnje bo Zadruga gradila trgovski center v Ljubiji, vendar naj bi šlo po Presečnikovih besedah za nadomestno gradnjo. »Projekti so pripravljeni, vendarje bilo potrebno uskladiti tudi novo križišče in dovozno cesto, ki bo istočasno napajala Hoferjev in naš prodajni center. V sklopu predvidene razširitve Podrožnika se bo gradila povezovalna cesta za Lepo Njivo in Ljubijo,« razlaga direktor Zadruge in dodaja, da je do časovnega zamika gradnje prišlo izključno zaradi iskanja najboljše prometne rešitve. Glede kmetijskega dela poslovanja Presečnik ostaja zmeren optimist. Na področju odkupa mleka so po dolgotrajnih pogajanjih mlekarji uspeli uskladiti pogodbo. Z njo nihče ni povsem zadovoljen, vendar predstavlja optimalno rešitev, je prepričan Presečnik. Savinjčan Glede kmetijskega dela poslovanja Zadruge Mozirje ostaja Andrej Presečnik zmeren optimist (foto: EMS) OBČINSKI SVET NAZARJE Jožetu Kavtičniku podpora za ravnatelja OŠ Nazarje Člani občinskega sveta občine Nazarje so na 26. redni seji drugi torek v aprilu sprejeli zaključni račun proračuna Občine Nazarje za leto 2005 in nov občinski statut, ki bo začel veljati po objavi v uradnem glasilu. Župan Ivan Pumat je uvodoma poročal svetnikom, da je bil sklep s prejšnje seje o objavi prodaje lastniškega deleža v družbi Energetika Nazarje realiziran in da se za nakup resno zanimajo tri podjetja. Urbanistka Milka Grom je svetnikom predstavila stališče Medobčinskega urada za okolje in prostor Sa-Ša regije na pripombe, ki so bile posredovane v fazi javne razgrnitve lokacijskega načrta Bič v Šmartnem ob Dreti. Svetniki so se s stališčem strinjali, predsednik krajevnega odbora Šmartno Bojan Štrukelj pa je ob tem opozoril, da je potrebno s pripravo prostorskih aktov pohiteti, saj se odseljevanje mladih družin nadaljuje. Podobnega mnenja je tudi župan Ivan Pumat, kije apeliral na Gromovo, naj prostorske akte, ki so v izdelavi, dokončajo do septembra, da bi jih lahko občinski svet sprejel še v tem mandatu. Precej obsežna razprava se je razvila pri oblikovanju mnenja k imenovanju novega ravnatelja Osnovne šole Nazarje. Sedanji vršilec dolžnosti ravnatelja Zvone Smrke seje odločil, da se za omenjeno funkcijo ne bo več potegoval, na javni razpis pa seje prijavilo šest kandidatov, ki v celoti izpolnjujejo razpisne pogoje: Andreja Mavrič, zaposlena na OŠ Nazarje, Gorazd Sotošek, zaposlen na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo v Celju, Darko Menih, zaposlen na OŠ Šoštanj, Andreja Zupan, zaposlena na OŠ Braslovče, Jože Kavtičnik, zaposlen na OŠ Anton Aškerc v Velenju, in Brigita Krajnik Mavec, zaposlena na OŠ Gorica v Velenju. Na podlagi temeljitega tehtanja med argumenti, ki sojih v svojih prijavah navedli posamezni kandidati, so se svetniki odločili, da podprejo kandidaturo Jožeta Kavtičnika, ki že ima večletne ravnateljske izkušnje. Iz njegove prijave je bilo mogoče razbrati, da si namerava v primeru imenovanja za ravnatelja prizadevati tako za profesionalno pedagoško delo na šoli kot za uspešno sodelovanje z lokalno skupnostjo, prav slednje pa je za majhno občino, kot je nazorska, po mnenju svetnikov izjemnega pomena. O imenovan- ju novega ravnatelja OŠ Nazarje bo skladno z zakonodajo odločal svet šole. Na predlog Osnovne šole Nazarje so člani občinskega sveta v nadaljevanju seje sprejeli sklep o povišanju ekonomske cene vrtca v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti. Le-ta sedaj znaša za jasli 79.312 tolarjev, kar predstavlja 10-odstotno povišanje, za pro- gram od 3 do 5 let pa 68.727 tolarjev, kar predstavlja petodstotno podražitev. V primerjavi s cenami tovrstnih storitev v občinah Mozirje, Gornji Grad in Ljubno imata sedaj nazorski in šmarčki vrtec skoraj najnižjo ceno za prvo starostno skupino otrok, za drugo starostno skupino otrok pa skoraj najvišjo. Franci Kotnik MUZEJ VRBOVEC NAZARJE Barbaru Šoster Rutar se pet let direktorica muzeja Občinski svet občine Nazarje je na zadnji seji znova imenoval Barbaro Šoster Rutar za direktorico javnega zavoda Muzej Vrbovec. Šoster Rutarjeva seje edina prijavila na javni razpis za omenjeno funkcijo, občinski svet pa je glede na njeno dosedanje zelo uspešno delo odločitev o imenovanju za nadaljnjih pet let sprejel soglasno. KF Barbara Šoster Rutar (foto: EMS) Borut Jerše (foto: EMS) Predsednik krovne organizacije slovenskih ribičev vidi svoje poslanstvo v nenehnem prizadevanju, da bi slovensko sladkovodno ribištvo tudi v prihodnje nadaljevalo svojo uspešno, več kot stoletno tradicijo. Savinjo in Zgornjo Savinjsko dolino tertukajšnje ljudi pozna skoraj kot lasten žep, saj je bil in je ponovno član ljubenske ribiške družine. Umirjen diplomat in zaprisežen okoljevarstvenik ima nemalo zaslug, da so uporabniki Savinje dosegli načelen dogovor o sožitju različnih interesov, kar je edina garancija, da bo Savinja tudi prihodnjim rodovom služila vsijaju evropske lepotice med primerljivimi rekami. - Koliko je Ribiška zveza Slovenije vključena v pripravo nove zakonodaje o sladkovodnem ribištvu in kaj spremembe sploh prinašajo? Še vedno je v veljavi zakon iz leta 1976. Ugotovimo lahko, da je kljub »starosti« dober v svojih izhodiščih in karje bistveno, naravnanje naravovarstveno. Osnovno izhodišče Ribiške zveze Slovenije je, da je potrebno nadgraditi pozitivne elemente obstoječega zakona. Aktivnosti okoli sprejema novega zakona so stekle okoli leta 1994, v času ministrovanja dr. Jožeta Osterca smo bili priča prvemu osnutku. Od samega izhodišča smo predlog pripravljali skupaj, se pravi, vlada in krovna ribiška organizacija. Zadeve so bile tako daleč, da bi bil lahko POGOVOR S PREDSEDNIKOM RIBIŠKE ZVEZE SLOVENIJE BORUTOM JERŠETOM Drobljenje ribiških okolišev je škodljivo na vladi sprejet, vendar je z zamenjavo politične garniture vsa stvar nekoliko zastala. Sedaj smo priča drugemu osnutku, kije nastajal v času kmetijskega ministra mag. Francija Buta inje osnova zadnjemu predlogu, kije prišel na svetlo v maju lanskega leta. Ob tem moram ugotoviti dvoje: prvič, da, žal, nismo sodelovali pri pripravi izhodišča, in drugič, da smo vključeni v proceduro okrog razprave o zakonu. Ne glede na to, tudi zadnji osnutek zakona je v veliki meri upošteval pripombe ribičev. Kot mi je znano, je vlada na seji 9. marca sprejela predlog zakona in ga posredovala v državni zbor. - Lahko predstavite glavne izboljšave oziroma nadgradnje zakona iz leta 1976? Kot prvo in bistveno izhodišče je potrebno omeniti koncesijo kot neko nadomestilo za uporabo dobrine. Ribiška zveza Slovenije temu principu ne nasprotuje, vendar želimo, da se za koncesijo opredelijo zelo jasni kriteriji, kar pomeni, daje potrebno kategorizirati vode, daje treba določiti, od česa in kako se koncesija plačuje, in nenazadnje, treba je ovrednotiti tudi delo ribičev, ker smo ves čas brez nadomestila opravljali za državo vso to delo. Na žalost v zadnjem predlogu zakona ni kriterijev, karje ena od osnovnih pripomb. Druga pripomba, ki jo je pripravljavec zakona upošteval, je ta, daje potrebno nadaljevati s tradicijo takšne organiziranosti ribištva v Sloveniji, ki se je v preteklosti izkazala za absolutno pozitivno. To pomeni, da z ribjim življem še naprej upravljajo ribiške družine vjavnem interesu na račun države. Ribiške družine so resda organizacije civilne družbe, enako velja za njihove zveze in Ribiško zvezo Slovenije, vendar v primerjavi z Evropo rezultati kažejo, da je ta način upravljanja dal v zadnjih 50 letih v primerjavi z drugimi modeli nadpovprečne rezultate. V zakonskem osnutku je ohranjena prednostna pravica ribiških družin oziroma dosedanjih upravljavcev pri pridobitvi prve koncesije, seveda pod pogojem, da izpolnjujejo z zakonom predpisane zahteve. Ribiške družine morajo vse svoje obveznosti izpolnjevati na zahtevanem strokovnem nivoju, kar deloma opravijo s profesionalnimi delavci, to je redno zaposlenimi, delno pa z ustreznimi strokovnjaki, ki delajo za družine prostovoljno, vendar po svoji izobrazbi ne zaostajajo za redno zaposlenimi. Marsikdaj so celo bolj izobraženi. Gre za to, da v sladkovodnem ribištvu danes v Sloveniji ni odločilen kapital, ampak ljubezen do narave in življenja v vodah, karje bistvena prednost civilne družbe. - Torej ni bojazni, da bi se, podobno kot je težnja pri lovstvu, tudi v ribištvu skozi mala vrata uveljavila določena oblika zakupnega sistema? Zagotovo lahko rečemo, da je bojazen upravičeno prisotna. Ne smemo si zatiskati oči in se sprenevedati, da v času, ko se spreminja zakon, niso planile na površje vse zatrte strasti glede lastništva, zakupništva in še česa. Ribiči pričakujemo, da bo država pokazala modrost in ohranila sistem, ki seje izkazal za dobrega. Ljubiteljsko upravljanje z ribami oziroma vodami je treba pravilno razumeti, saj so ribiške družine dolžne izpolnjevati vse z zakonom predpisane strokovne obveznosti. Da ne omenjam celotne nadgradnje, ki jo je razvila Ribiška zveza Slovenije glede strokovnega usposabljanja, varstva narave, mednarodnih dejavnosti in še bi lahko našteval. - Kako komentirate pobude po ustanavljanju novih ribiških družin, kar bo, v kolikor bo na to pristala tudi država, s podelitvijo koncesij za upravljanje z vodami, precej spremenilo sedanji zemljevid ribiških okolišev in posledično število ribiških družin? Ribiška zveza Slovenije stoji na stališču stroke in čim večje učinkovitosti gospodarjenja. To pomeni, da obstoječe ribiške družine ohranijo upravljanje z dosedanjimi ribiškimi okoliši, za katere se je izkazalo, da so dobro postavljeni. Ta zadeva se pelje iz časov Marije Terezije, vendar govorimo o zaokroženih celotah, ki omogočajo precej dobro gospodarjenje. Ribiške družine gospodarijo znotraj svojega okoliša, se medsebojno povezujejo, kar se tiče porečij, istočasno pa je pomembno, da se to gospodarjenje usklajuje tudi na širšem prostoru. Nesporno je, da se z ustanavljanjem novih občin pojavlja vse več zahtev po drobljenju obstoječih ribiških okolišev v nekakšne majhne, ki naj bi bili na nek način zaokroženi z občinskimi mejami. Po našem mnenju ni prav, da povezujemo strokovne kriterije delitve okolišev z upravno administrativnimi okoliši. To povezovanje je brez strokovne utemeljitve in je samo po sebi škodljivo. Na zadeve je treba gledati z vidika učinkovitega gospodarjenja in mislim, da v okolišu, ki obsega dve do tri občine, ni nobene objektivne ovire za skupno gospodarjenje. Imamo precej primerov uspešnega sodelovanja Intervju, Iz občin županov in ribičev, kar se odraža skozi dobre rezultate. Dejstvo je, da se pojavljajo številne zahteve in verjetno bo nov zakon moral upoštevati predvsem strokovna izhodišča ter se do tega opredeliti. Zakonodajalec ima v rokah škarje in platno, zato lahko sivari ohrani, čeprav se zavedamo, da lahko uzakoni tudi drugačne rešitve. Ribiška zveza Slovenije bo vsekakor dosledno zagovarjala nedeljivosti okolišev. - Pobudniki delitve okolišev imajo v precejšnji meri podporo lokalnih oblasti, se pravi politike in prav politika bo v končni fazi odločala in odločila. Ste z župani, kjer so težnje po samostojnih ribiških okoliših najbolj izrazite, sploh izmenjali stališča oziroma ste jim skušali dopovedati, da je delitev škodljiva? Krovna organizacija slovenskih ribičev zagovarja stališče, da je potrebno v vseh lokalnih okoljih vzpostaviti dialog in poskušati s pomočjo strokovnih argumentov doseči ustrezen konsenz. Slovenija je majhna, vendar prepletena z množico različnih interesov. Marsikje v resnici »škriplje« in pred tem si ne kaže zatiskati oči. Po eni strani poskušamo pomagati ribiškim družinam, po drugi strani pa si prizadevamo preko lokalnih zvez županom predstaviti naša stališča. Dialog je v tem trenutku edina produktivna možnost, ostalo je stvar zakonske ureditve. - Kdor vas pozna nekoliko bolje, ve, da izkoristite vsako priložnost za slavospev lepotam slovenske krajine, vendar je očitno, da ima Savinja v vaših očeh posebno žlahten blesk... Poskušal bom odgovoriti z argumenti, čeprav nisem povsem neodvisen, kar se tiče čustev do Savinje. Ob praznovanju 115-letnice Ribiške zveze Slovenije v Mozirju smo pripravili posvet na temo Savinja, včeraj, danes in na tem srečanju smo poskušali soočiti različna strokovna mnenja najodličnejših poznavalcev različnih elementov vode in življenja v njej. Nesporna ugotovitev je bila, daje bil na tem področju narejen ogromen korak naprej in da so ribiči z vsemi drugimi, ki skrbijo za vodo, po zadnji katastrofalni poplavi uspeli to vodo v izredno kratkem času dvigniti nazaj vsaj na tak, če ne celo višji nivo, kot je bil pred letom 1990. Ob vsemu upoštevanju degradacije, kije tukaj izrazito prisotna vsaj pri regulacijah in neupoštevanju naravnih danosti, so se na tem območju obnašali izredno mačehovsko. Obnove jezov in mlinov ni bilo, skratka Savinja je hudourniška reka do Celja. Druga resnica je, da je bilo ob tej realnosti ogromno narejenega, kar pomeni, da so vse ribiške družine na Savinji dosegle velik uspeh in dobro gospodarijo. - Na tej lepotici se izkazujejo sila različni interesi. Eden večjih je gotovo izgradnja malih hidroelektrarn, kar predstavlja precejšen poseg v prostor. Ribiči poskušamo biti objektivni. Voda je naravna dobrina, ki ni ne last ribičev, ne električarjev, ne kajakašev ali koga četrtega, ampak je naravna dobrina, s katero je potrebno pametno upravljati. To je osnovno izhodišče. Ta voda ima neke osnovne zakonitosti, kijih moramo vsi spoštovati. Glede malih hidroelektrarn je lahko z gotovostjo ugotoviti, daje elektrika potrebna, ampak ob tem je potrebno upoštevati zakonitosti, ki zagotavljajo preživetje vodnega življa. Napačno razume, kdor misli, da smo ribiči nastrojeni proti investitorjem. Preprosto pričakujemo, da bo ta država postavila neka pravila igre, znotraj katerih bo prostora za vse. Nenazadnje naj bi te vode služile tudi prihodnjim rodovom. Dialog je včasih težak, posebno kadar je denar v igri, kadar so v ozadju drugi interesi. Civilna družba bi morala biti vtem dialogu enakovreden in spoštovan partner. Evropi je to že zdavnaj jasno, nam pa gre včasih ta zadeva še nekoliko trdo od rok. - Vsi omenjeni se zaklinjate, da ste naravovarstveniki in da spoštujete zakone, vendar v praksi zadeve ne funkcionirajo najbolje. Treba je upoštevati objektivne kriterije in argumente. Bom zelo konkreten. Če določen potok prenese, ne da bi ga uničili, male hidroelektrarne moči petih kilovatov ali nekaj podobnega, potem je to meja in nikakor ni dopustno, da postanejo zadeve desetkrat večje. Tu je vzrok, da ribiči ne marajo investitorja. Ni problema, če se nekdo vozi s kajakom ali kanujem pri vodostaju, ki to omogoča, ne more pa se voziti, kadar so izredno nizke vode in se uničujejo drstišča. Te objektivne kriterije je seveda potrebno določiti. Od občin pričakujemo, da določijo plovni režim, ki bo določal obveznosti tako ribičev, kajakašev in vseh ostalih. Igra mora biti poštena in kriteriji spoštovani. Parole so premalo, zato je potrebno naravovarstveno usmeritev dokazati z dejanji. - Ali na Ribiški zvezi Slovenije podpirate idejo ponovne izgradnje jezov in pragov na Savinji, ki je nekako povezana z načrtovano izgradnjo nekaj deset malih hidroelektrarn? Revitalizacija Savinje se mi zdi v tem trenutku najbolj pomembna, glede tega smo že imeli uradne razgovore na ministrstvu za okolje in prostor. Mislim, da obstajajo dobri zgledi, da bi se skupaj z lokalnimi skupnostmi lotili revitalizacije zgornjega dela Savinje. To bi bilo enkratno dejanje in znotraj tega projekta se lahko vsi najdemo. Ribiči računamo, da nas bo država povabila, da s svojim strokovnim znanjem sodelujemo pri upravljanju z ribami. Vsi, ki želijo vtem kontekstu najti prostor za male hidroelektrarne, bodo seveda tudi dobili priložnost, vendar mora ta projekt postaviti povsem jasna pravila igre. Moram reči, da v Avstriji, ki ima nekaj več izkušenj na tem področju, niso več tako brezpogojno naklonjeni izgradnji malih hidroelektrarn. Nasprotno, ugotavljajo, da obstaja veliko argumentov proti. Ne glede na to, je potrebno upoštevati stroko in zagotoviti soočenje strokovnih pogledov. Kot prvo pa bi morali bolj upoštevati naravne danosti. To bi moralo biti v slovenski državi bolj pomembno in spoštovano vodilo, kot v resnici je. Narava je začetek vsega, zato bi se morali ljudje prilagajati, ne pa da živimo, kot da se bo narava prilagajala malim hidroelektrarnam ali vsem drugim. Denar, ki ga na pravilen način vložimo v naravo, se bo mogoče žejutri bolj obrestoval kot tistih nekaj kilovatnih ur električne energije. Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan KRAJEVNA SKUPNOST MOZIRJE Pred praznikom Že dolga leta v dnevih okoli godu sv. Jurija krajani mozirske krajevne skupnosti praznujejo svoj praznik. Zaznamujejo ga številne tradicionalne prireditve, organizatorji, svet skupnosti in predsednik Roman Čretnik, pa v sodelovanju z društvi poskrbijo, da je med ponudbo vsako leto kakšna nova dejavnost. Praznično vzdušje bo v kraju in njegovi okolici vladalo med 21. in 26. aprilom. Prvi dan se bodo tradicionalni razstavi likovnih del v prostorih galerije Mozirje pridružili ljudski pisci Zgornje Savinjske doline. Predstavili bodo že sedmi del knjige Slap. Sobotno dopoldne bo v znamenju skavtov in njihove skrbi za čistejše okolje. Poleg tega, da bo za motorni promet zaprto trško jedro, bodo na njem uredili ulično razstavo. Med prodajnim centrom Tuš in občinsko stavbo bo vozil konjski taksi. Na ta dan bo po tradicionalni trasi organizirano kolesarjenje. Popoldan bo na sejmišču blagoslov konj in plezanje na mlaj. V Mozirskem gaju bo v dopoldanskih urah likovna kolonija za predšolske otroke, v farni cerkvi pa zvečer koncert pevske skupine Glorija. V nedeljo dopoldan bo slovesna maša, po njej pa druženje krajanov in koncert godbe na pihala, Nedeljsko popoldne bo tudi letos v znamenju pevskih družin. Pod okriljem Kulturnega društva Jurij se bodo srečale že deseto leto zapored. V torek zvečer bo v galeriji predstavitev knjige spominov generala Ivana Dolničarja. Kot zadnja v nizu prireditev bo v sredo, 26. aprila, popoldan v Mozirskem gaju družabna rez lani posajene potomke najstarejše trte. Benjamin Kanjir TURISTIČNI CENTER GOLTE »S poslovanjem smo zelo zadovoljni« V ponedeljek, 10. aprila, je uprava družbe Golte d.o.o. na skupščini predstavila rezultate poslovanja za leto 2005. Poletna sezona še ni popolnoma rentabilna, zato pa je bila toliko boljša zimska, del katere bo vplival še na letošnje rezultate. Lani so ustvarili 5.000.000 tolarjev čistega dobička, ki ga bodo porabili za pokrivanje izgube iz prejšnjih let. »S poslovanjem smo zelo zadovoljni. V zimski sezoni bomo imeli skupaj okoli 130 dni obratovanja. Število obiskovalcev bo okoli 80.000. Zgodnja zima je omogočila da smo naprave pognali že 3. decembra in bi glede na snežne razmere lahko »potegnili« vse do prvomajskih praznikov, če bi bilo zanimanje,« je razložil direktor Ernest Kovač. Uspešna je bila tudi poteza, da so za goste, ki so se do Starih stan pripeljali, ponudili popust pri nakupu kart in tako razbremenili gondolsko žičnico. To možnostje čez zimo izkoristilo okrog 1.500 obiskovalcev mesečno. Obilna snežna odeja pa bo najbrž ovira za pričetek letne sezone, saj so nameravali Alpski vrt odpreti in ponuditi že prvim obiskovalcem Mozirskega gaja. Tudi sicer imajo z alpinetumom letos velike načrte. Urediti nameravajo poti, stopnice in ograje, da bo dostopen tako starejšim kot otrokom. Pri vhodu bodo zasadili grede z večjimi skupinami alpskega cvetja. Poletno sezono želijo dvigniti na višji nivo, zato bodo na novo uredili tako poti iz doline kot tudi pot po Golteh. Skozi vse poletne mesece bodo organizirali prireditve in dogodke kot sta planšarski in lovski praznik, pozabili pa ne bodo niti na športne prireditve. Prenovili in prepleskali bodo hotel in obnovili fasado. Letos bo to tretja poletna sezona. V prvi so beležili obisk 2.500 obiskovalcev, lani jih je bilo že 5.000, zato predvidevajo, da bi jih z dobrimi poslovnimi prijemi letos lahko gostili 10.000. V ta namen si Ernest Kovač: »Z uspešnim trženjem turizma bomo lahko odpirali nova delovna mesta.« (foto: Marija Lebar) želijo povezovanja s turističnimi ponudniki vZgornji Savinjski dolini, pri čemer računajo zlasti na Log- arsko dolino in Mozirski gaj. Pogrešajo povezavo z gostinci in tistimi, ki v dolini nudijo nastanilvene kapacitete, saj sami nimajo dovolj možnosti za nočitve. Tukaj vidijo priložnost za individualne ponudnike nastanitev. Še bolj želijo popestriti ponudbo na Starih stanah, kjer bi radi gostom ponudili zlasti specialitete in dobrote zgornjesavinjskega porekla, kot so borovničevo žganje, jabolčnik, sir, želodec pa tudi čisto navadne žgance. »Prepričani smo, da ima naša okolica velik turistični potencial, ki ga bomo lahko tržili le povezani, da bomo na velikih trgih prepoznavni. Treba se bo ozreti k novim tržiščem, kot je Madžarska. Svojo ponudbo bomo predstavili tudi na spletnih straneh, Z uspešnim trženjem turizma bomo lahko odpirali nova delovna mesta in bo od tega imela koristi tudi širša skupnost,« je še povedal Ernest Kovač. Marija Lebar ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Omejki in kmetijske subvencije V zadnjem letu smo priča številnim »čiščenjem« kmetijskih površin, ki imajo svoj vzrok v sistemu kmetijskih subvencij. Z začetkom uporabe letalskih posnetkovtudi pri kmetijskih subvencijah so mnogi kmetje namreč ugotovili, da so v preteklih letih uveljavljali subvencije tudi za delno zarasle parcele, od lani pa to ni več mogoče. Zato so se mnogi lastniki odločili za »čiščenje« zaraslih površin. Drevje, posebno pa grmovje v kmetijski krajini opravlja številne pomembne vloge. V prvi vrsti je življenjski prostor številnih ptic in drugih manjših živali, ki ob tem, da lepšajo naš vsakdan, uravnavajo tudi nekatere poljske »škodljivce«. Omejki zmanjšujejo moč vetrov, so občasen vir drv in dajejo prijeten videz kmetijski pokrajini. Tudi drevje in grmovje ob vodotokih opravlja številne vloge in intenzivno gospodarjenje ob potokih in rekah zato ni primerno, polivanje gnojnice ob potoku je škodljivo za naravo (in za človeka) in zato z zakonom prepovedano. Na zavodu za gozdove svetujejo zmernost pri »čiščenju« zaraslih površin. Opozarjajo, da sistem GERK omogoča ohranjanje do dva metra širokih z drevjem ali grmovjem zaraslih pasov in otočkov ter da lahko na kmetijskih površinah ostane do 50 gozdnih ali kakšnih drugih dreves po hektaru, brez odbitkov pri subvencijah ali kakršnihkoli drugih negativnih posledic za kmeta. V evropskem (torej našem) sistemu kmetijsko-gozdar-skih subvencij so predvidene celo postavke, ki predvidevajo osnovanje novih omejkov v kmetijski krajini, a se pri nas še ne uporabljajo v praksi. Zaradi subvencij torej ni treba »počistiti« čisto vsega. Damjan Jevšnik OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 Nazarje NAZARJE VPISUJE OTROKE V VRTEC NAZARJE IN ŠMARTNO OB DRETI ZA ŠOLSKO LETO 2006/2007 Prijavo za vpis otroka v vrtec Nazarje in Šmartno ob Dreti pošljite na OSNOVNO ŠOLO NAZARJE, Zadrečka cesta 37, 3331 NAZARJE. Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v tajništvu OŠ NAZARJE - tel. št.: 839-13-60, v vrtcu Nazarje - tel. št.: 5-833-992 in v vrtcu Šmartno ob Dreti -tel. št. 5-845-220. Vpis otrok v vrtec Nazarje in Šmartno ob Dreti bo trajal do 30.5.2006. RAZŠIRJENA SEJA GOSPODARSKE ZBORNICE SA-SA REGIJE Minister Drobni« prisluhnil predstavnikom gospodarstva Sa-Sa regije Na razširjeni seji upravnega odbora Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje prejšnji torek so gospodarstveniki v razgovoru z ministrom za delo, družino in socialne zadeve mag. Janezom Drobničem in generalnim direktorjem direktorata za invalide mag. Cvetom Uršičem podprli reformne usmeritve vlade za večjo fleksibilnost trga dela. V Sa-Ša regiji je število zaposlenih v invalidskih podjetjih karšestkrat večje kot v drugih regijah v Sloveniji, med sedmimi invalidskimi podjetji pa so tri največja tovrstna podjetja v Sloveniji (Blues, HTZ in Gorenje IPC). Upravni odborje sfunkcije razrešil dosedanjo predsednico Marijo Vrtačnik (ker je v minulih dneh spremenila status zaposlene osebe v upokojeno), namesto nje pa so za predsednika izvolili dr. Uroša Rotni-ka, predsednika uprave Termoelektrarne Šoštanj. Med bistvenimi odbora zbornice so predlog in aktivnosti za ustanovitev soglasno podprli. Novi član upravnega odbora območne gospodarske zbornice je postal direktor KLS Ljubno Mirko Strašek (prvi z leve) (foto: Jože Miklavc) dogovori velja umeniti ustanovitev Fakultete za energetiko v občini Krško, ki bi naj imela dislociran oddelek v Velenju. Člani upravnega OSNOVNA SOLA FRANA KOCBEKA G. GRAD Kocbekova cesta 21 3342 GORNJI GRAD Tel.: (03) 839-04-40, 839-04-41 Fax: (03) 584-30-12 E-mail: sola,gornji-grad@guest.arnes.si OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD »ENOTA VRTEC« RAZPISUJE VPIS OTROK V VRTEC GORNJI GRAD IN VRTEC BOČNA za šolsko leto 2006/2007. Vloge za vpis pošljite na naslov: OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad, Kocbekova cesta 21, 3342 Gornji Grad, najkasneje do 31.5.2006. Vpisnice in vse dodatne informacije dobite v tajništvu OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad (tel. št.: 839-04-40 ali 839-04-41), v vrtcu Gornji Grad (tel. št. 584-31-15) in v vrtcu Bočna (tel. št. 584-51-19). Minister Janez Drobnič je v zvezi z nastajajočo delovnopravno zakonodajo s področja zaposlovanja in sprememb statusa invalidskih podjetij zagotovil, da bodo pripravljavci upoštevali tudi predloge delodajalcev in da od gospodarstvenikov pričakujejo odzivno javno razpravo. Med najbolj izpostavljenimi skupinami na trgu dela bo država namenila posebno skrb ukrepom za zaposlovanje mladih, zaradi odgovornega odnosa do ranljivih skupin pa še posebej invalidom. V zvezi s stabilnostjo olajšav in mehanizmov za delovanje invalidskih podjetij sta Uršič in Drobnič zagotovila, da se bo Slovenija v določenem delu obveznega deleža invalidov v teh podjetjih morala prilagoditi direktivam Evropske unije, radikalnih in hitrih sprememb pa na tem področju ni mogoče izvesti. Analize dosedanjih ukrepov kažejo na večji trend zaposlovanja invalidov, posebej po uvedbi kvot-nega sistema. Ker se je izkazalo v dosedanji praksi, da so ponekod zlorabljali ugodnosti in zakonodajo zaposlovanja v invalidskih podjetjih za nelojalno ustvarjanje dobička, bodo v prihodnje vladne službe na to bolj pozorne. Predstavniki gospodarstva in podjetij s statusom invalidskih podjetij pa so v razpravi zanikali takšno izkoriščanje ter da s polno odgovornostjo do invalidov zagotavljajo zanje prilagojena delovna mesta. Seveda pa tudi zanje velja ekonomija, saj gre za podjetja na trgu. Člani upravnega odbora GZS SŠOZ Velenje so imenovali dva nova člana, Mirka Straška (KLS Ljubno) in dr. Cvetko Tinauer (Perspektiva d.o.o. iz Šoštanja), ki sta nadomestila dva dosedanja člana, ki jima je zaradi spremenjenega statusa predčasno potekel mandat. Jože Miklavc BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali pro-INFO CENTRE dajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. htta://eic.mra.si EIC-apr-32: Špansko podjetje, specializirano v montaži, prodaji, distribuciji in vzdrževanju dvigal, žerjavov, viličarjev in vozičkov, išče distributerje za naštete izdelke in podjetja za izvajanje poprodajnih storitev in montaže. EIC-apr-34; Turško podjetje, dejavno v elektro sektorju in sektorju strojegradnje, specializirano na področju razsvetljave, sistemov za pametne hiše in projektni manage- ment, išče poslovne partnerje za komercialno, finančno in proizvodno sodelovanje. EIC-apr-36: Turški proizvajalec pohištva išče komercialne poslovne partnerje. EIC-apr-46: Francosko podjetje, podružnica podjetja iz ZDA, išče dobavitelje veznih elementov oz. sponk za avtomobilsko industrijo. Podjetje išče podizvajalce za tehnično in proizvodno sodelovanje. 32 moje beležnice ... Piše: Aleksander Videčnik ZADNJI TKALSKI VAJENEC V MOZIRJU Prav lepo je obiskati Ivana Goličnika - Gabra na Lepi Njivi. Vedno je pripravljen za razgovor o ustnem oziroma ljudskem izročilu. Pri Gabru pač prijazno sprejmejo obiskovalce. Gaber se je izučil tkalstva in moj namen je predstaviti ga kot zadnjega tkalca-obrtnika. Tkalstva seje učil pri uglednemu tkalskemu mojstru Pavlu Klemenšku - Repelšku v Radegun-di. Kot povsod po kmečkih hišah, so tudi pri Gabru pridno predli, že nekaj rodov nazaj. Oče je želel, da se gre učit tkalstva. Ker je bil namenjen za gospodarja na domači kmetiji, so starši menili, da bo lahko ob kmetovanju tudi tkal in si tako prislužil nekaj dodatnega denarja ki gaje tedaj na kmetijah zelo primanjkovalo. MOJSTER REPELŠEK Gaber ga ima v lepem in častitljivem spominu. Tedaj, koje mladi vajenec prišel k njemu v uk, je bil star okoli 70 let. Bil je zelo znan in odličen tkalec, pri ljudeh je imel ugled kot pošten pri delu in obračunu. Imel je statve (stol) tako za sukno in raševino, posebnega pa za brisače in pozneje za tepihe. Kot se spominja Gaber, je bil mirne narave in do njega dober mojster in učitelj. V času, ko seje Gaber pričel seznanjati s tkalstvom se je pisalo leto 1957. Torej je to bil čas, ko je domačetkalstvo že slabelo oziroma seje umikalo tekstilnemu industrijskemu blagu. Mojster Re-pelšekje marsikdaj potarnal, kako bo kmalu zmanjkalo statev po naših hišah. Rad je pripovedoval, kako so nekdaj tkalci hodili v "štiro", to so po njegovem bili najlepši časi. Koje prišel rokodelec na kmetijo delati, je bil to neke vrste poseben dogodek. KAKO SE JE PRIPRAVLJALA PREJA Ljudje so še vedno cenili neuničljivo raševino. Gaber pripoveduje, kako so tkali to trdo in robato tkanino. Raševina je bila iz lanenega in volnenega prediva. V stalve so namestili laneno predivo kot osnovo (vodilo), volna pa je bila za votek v čolničku, ki se je suval iz ene na drugo stran vodila. Tekel je torej vodoravno, pravi Gaber. Znano je bilo, da so prejo pripravljale predice po kmečkih domovih. Bolj ko so skrbno predle, boljše je bilo predivo in lažje delo za tkalca. Volno so najprej prečesali, z lanom je bilo več dela, končno so ga trli. Nekoč so to delali doma in sicer ročno. Pozneje so nastale strojne česalnice volne, zadnja je bila pri Ružmanu ob Ljubiji. Za ročno česanje so rabili krtače s kovinskimi "iglami". Tako so imeli na stolu za česanje en del krtače, drugega pa so držali v rokah In tako čistili in rahljali volno. S kolovrata seje preja navila na motovilo, nastale so štrene. Laneno predivo so kar s kolovrata navijali na vreteno, nastajali so klančiči. Za tkanje sukna so uporabljali v obe smeri volneno predivo. Ljudje so prinašali ktkalcu predivo in naročali, kaj želijo imeti. Najprej je tkalec stehtal predivo in to na "funtvagi", saj so vse tehtali na funte. Blago pa so merili na palice (okoli 72 cm). Zelo zahtevno opravilo je bilo snovanje prediva za po dolgem na valju, skrbno snovanje je bil pogoj za dobro tkanje. To je bila osnova tako za dolžino, kot širino bodočega izdelka. Statve so imele obešene "obente", ti so se premikali gor in dol, vmes pa je tekel čolniček. Grebeno je bilo namenjeno stiskanju in utrjevanju tkanine. Če so bili tkalci v štiri, to je na kmetiji, so to delo opravljali kar tam. KAJ PA POTEM S TKANINO Suknoje bilo zelo iskano in seje prodajalo izredno dobro pod imenom "Mozirski loden". Najprej so ga dali ferberju (barvarju), tam so ga najprej mangali (mehčali), nato pa še barvali in potem vauhali (stiskali, gladili). Za delovne obleke pa so kmetje še radi nosili neuničljivo raševino. Za tkanje so uporabljali lan in volno "resenco", ki so jo dajale ovce določene pasme. Treba je povedati, da se je zaradi poslovnih vzrokov marsikatero sukno, ki seveda ni bilo tkano v Mozirju, imenovalo "mozirsko", ker je pač kot tako bilo znano na trgu. Ljudje so v času, ko je Gaber delal doma, prinašali predivo za hodno platno in marsikdaj tudi za raševino. Izdeloval je seveda še druge tkanine, kot brisače in podobno. ŠE LEP OBIČAJ Navada je bila, daje novo pečeni tkalec za prvo tkanje prosil svojega mojstra, da mu prejo nas- nuje. Tedaj je prišel Replšek h Gabru in opravil to zahtevno delo. Že od nekdaj je bila navada, daje za to svoje delo dobil mojster hleb domačega kruha. Samo še to, raševino so krojili in šivali posebni krojači, ki so imel za to primerno opremo - ustrezen šivalni stroj. Blago je bilo trdo, šivanje pa zelo naporno. Na domače tkalstvo ostaja žal le še spomin. FRAN KOCBEKO NAŠIH LJUDEH Takole je zapisal: 'Posestnike v hribih nazivajo Gorjance, oni v dolini pa so Polanci. Gorjanci so večinoma bolj vitke rasti in visokega života, nekaj pa je čokatih in okrogloličnih ... Temperamenta so po veliki večini flegmatičnega; zato so v mišljenju, izrazovanju in kretanju počasni, zaprti, malobesedni in proti tujcu nezaupljivi, sicer so pa vljudni, gostoljubni in mož-beseda. Pri delu so vztrajni in natančni, drugače trezni in zadovoljni. Ob nedeljah radi nekateri nekaj časa posedijo v gostilni, samo v adventu in postu ne. Zberejo se tudi "pobi" (včasih z dečlami) in pojejo narodne pesmi, se ve po svoje, konec je strašno nategnjen. Gorjanci ljubijo tudi godbo, mnogo jih igra harmonike, citre in orglice ali podnosnice (zadnje celo nekatere ženske). Tudi radi "rajajo" (plešejo). Gorjanci vstajajo pozimi in poleti s svitom, spat pa gredo kmalu po večerji. Pozimi in ob nedeljah se zabavajo doma z raznimi družabnimi igrami, kot rinčke talat, rešeto sijat, golobe uganjat itd. Moški so navadno gladko obriti, le za malojih nosi polno ali zanemarjeno brado. Ženske imajo lase nazaj počesane in v eno ali dve kiti spletene. Gorjanci so večinoma tobakarji, ki prav radi kade čedre ali fajfe, v lučkih in ljubenskih gorah kade tudi ženske." Bomo nadaljevali. 3ščemo stare fotografije Bočki šolarji leta 1912. Učitelja sta Josipina in Josip Bizjak. Slika je iz Muzejske zbirke v Gornjem Gradu. Blagoslov ognja v Gornjem Gradu (foto: EMS) Z blagoslovljenimi jedmi iz cerkve v Novi Štifti (foto: EMS) GORNJI GRAD, NOVA ŠTIFTA Velikonočni običaji Tudi letošnje velikonočne praznike je zaznamovalo bogato izročilo praznovanja in običajev, ki vsako leto obogatijo doživljanje velike noči. Domala ni nikogar, ki bi ne vedel, da k velikonočnemu »žegnu« spada tudi hren. Večina izmed nas ga zaužije samo v velikonočnem času. No, pri Pajš-njerjevih v Gornjem Gradu so dobro poskrbeli za zalogo hrena. Ne boste verjeli: gospodar Florjan Enei je izkopal skoraj 2 kilograma težko korenino z obsegom 35 centimetrov. Človek se vpraša, če ni Pajšnerjev hren kar rekorder svoje vrste. Med velikonočne običaje sodi tudi blagoslov ognja, s katerim verniki blagoslovijo svoje domove, in jedil, ki imajo v krščanskem izročilu posebno simboliko. Gornji Grad sodi med redke kraje, kjer so še ohranili velikonočno metanje kovancev v »muzo« (klobuk). Gre za družaben dogodek mož in fantov in veselo druženje po obilnem velikonočnem zajtrku. Savinjčan Najbolje ocenjeni pirhi v Zgornji Savinjski dolini (foto: Franjo Atelšek) Velikonočno metanje kovancev v »muzo« (klobuk) (foto: EMS) Florjan Enei je izkopal skoraj dvokilogramski hren (foto: EMS) ZAVOD ZA RAZVOJ PODEŽELJA IN TURIZMA SAVINJA Najlepši pirhi Ljubenska županja Anka Rakun je čestitala Jožici Kumprej za nagrajene pirhe, v izdelavo katerih je bilo vloženega mnogo truda (foto: Franjo Atelšek) Velikonočni ponedeljek, zadnji dan velikonočnih praznikov je kot nalašč za kaj lahkotnega, zanimivega, za kar sta na Ljubnem v Fašu-novi hiši poskrbela Zavod za razvoj podeželja in turizma Savinja iz Ljubnega in zgornjesavinjski tednik Savinjske novice. Organizirala sta ocenjevanje pirhov, verjetno med ljudmi najpogosteje omenjenega simbola minulih praznikov. Prvo tovrstno ocenjevanje v Zgornji Savinjski dolini res ni bilo množično zastopano, kljub temu pa komisija, ki je ocenjevala razstavljene pirhe ni imela lahkega dela. Med desetimi predlogi so bili najbolje ocenjeni pirhi Jožice Kumprej iz Planine, zaselka pod Smrekovcem, ki so bili resnično dopadljivi in v izdelavo katerih je bilo več kot očitno vloženega mnogo truda, predvsem pa izvirnosti. Tudi ostali pirhi, razstavljeni v idiličnem okolju stare kmečke »hiše« (največji prostor v starih kmečkih poslopjih) na Fašunovi domačiji so bili prava paša za oči za sicer maloštevilne obisko-valce skromne in prisrčne prireditve. Različne ideje in tehnike krašenja tega velikonočnega simbola so pokazale na neusahljiv vir idej med ljudmi. To vsekakor predstavlja pravo ljudsko zakladnico v našem okolju tudi na tem področju in dobre obete za podobne prireditve tudi v prihodnje, kar je v priložnostnem nagovoru poudaril tudi glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik, ki je najboljšim podelil priznanja, ljubenska županja Anka Rakun pa praktične nagrade. Franjo Atelšek Trgovina ZAGOZEN Ljubija 121, Mozirje Tel.: 839-48-01 Delovni čas: od pon. do pet. od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 NATIKAČI, ČEVLJI za vse generacije, KOPITARNA P^ll» H I ( A in drugih proizvajalcev. UGODNE CENE! Orjaški mlaj - rekorder nad rekorderji Najtežjeje bilo skozi Trnavče, kjer pa so jim domačini razumevajoče pomagali. Marsikdo je 13. aprila popoldan zmajeval z glavo in sam pri sebi dvomil, da bo mlaj postavljen. Nič čudnega namreč ne bi bilo, če bi se orjak pri vrhu, kjer je tanjši, med dvigovanjem prelomil. Nič čudnega za nepoznavalce, ne pa za »stare mačke«, kakršni so mozirski mlajev-ci. Skrbno načrtovan projekt je predvidel morebitne vsakršne probleme, evropska zastava. V orjaku, ki sega štiri metre v zemljo, je okoli osem kubičnih metrov lesa. Tudi ta podatek nakazuje njegovo veličino in neus-trašnost postavljavcev. Zapletov med postavljanjem ni bilo. Šlo je za usklajeno, domala rutinsko akcijo, saj je vsakdo vedel, kaj je njegovo delo. Mlajevci so znova dokazali, da starejši člani, ki sejim iz leta v leto pridruži več mladih, združujejo pravo mero izkušenj, pomešanih z modrostjo. Tako preu- Za člani etnografskega društva mlajevci, ki se kot postavljavci več kot dvestotih mlajev družijo že okoli 40 let, je nov uspešen projekt. Tokrat so prekosili sami sebe in na travniku pred vhodom v Mozirje postavili najvišji mlaj doslej. Njegove impresivne mere segajo izven, ne le občinskih, ampak tudi slovenskih meja. Orjak, ki se ponosno dviguje v nebo, je namreč visok kar 63 metrov. Marsikdo je 13. aprila popoldan zmajeval z glavo in sam pri sebi rfdvffflffCria bo mlaj postavljen (fptt£ Ctril M^Sem) damo in premišljeno delo zagotavlja še veliko projektov, ki se bodo v prihodnosti pridružili dolgemu seznamu zavidljivih uspehov. Benjamin Kanjir Deblo tolikšne dolžine in teže so s katerimi bi se lahko srečali. Zavoljo pripeljali na prostor postavitve z tega sojih odpravili že v fazi načr-nemalo težavam. Na pomoč so jim tovanja. Vrh so okrepili z železnimi morali priti mnogi vaščani zaselkov, palicami, ozaljšali pa s tremi venci. Tik skozi katere je potekal prevoz. pod vrhom plapolata slovenska in Orjak je visok kar 63 metrov (foto: Ciril M. Sem) Rožam moramo dati del sebe Zadnji marčevski četrtek so nazorski turistični delavci organizirali zanimivo predavanje z diapozitivi za vse ljubitelje cvetja pod vodstvom znane agronomke in vrtnarke Ruth Podgornik Reš, ki si je vrtnarsko znanje nabirala tudi na Nizozemskem in delovne izkušnje v Avstriji, zadnjih nekaj let pa objavlja strokovne članke v reviji Moj mali svet in pripravlja knjige o različnih vrstah rož. Agronomka in vrtnarka Ruth Podgornik Reš (levo) je ob zaključku predavanja odgovarjala na številna vprašanja (foto: Marija Šukalo) V predavanju, ki so ga naslovili naprej na številnih predavanjih po Prava roža na pravem mestu, je Sloveniji. Na njih obiskovalce pouči strokovnjakinja predstavila novosti o ohranjanju in negi cvetja, in zanimive kombinacije za naša- razmnoževanju, vrsti zemlje, ki je ditve okrasnega cvetja ter modne potrebna za rast, in oskrbi različnih trende in ideje. Predstavila pajetudi vrst okrasnih rastlin ter njihovih knjigo Cvetoče nasaditve, kije nas- kombinacij. Po besedah Reševe tajala po letih ukvarjanja z rožicami za lepo rastlino ni dovolj le zdrava kot izpoved svojega življenja. in kvalitetna sadika, ampak ji mo- Reševa pri svojem delu veliko ek- ramo dodati del sebe in jo gojiti z sperimentira in odkriva številne ljubeznijo, novosti, izsledke pa posreduje Marija Šukalo PONUDBA POMLAD - POLETJE GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Požari pogosto zaradi malomarnosti lastnikov V Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline so največ pozornosti v preteklem letu namenjali strokovnemu usposabljanju svojih članov. Opravljali so naloge, ki so jim jih nalagale Gasilska zveza Slovenije in občine. Aktivne so bile komisije, še posebej mladinska. Lani so praznovali zlati jubilej zveze, ki so ga obeležili s slavnostno akademijo. V letošnjem letu jih ponovno čaka veliko dela, so ugotovili na občnem zboru drugo aprilsko soboto na Rečici ob Savinji. Lokalne skupnosti sojim namenile nekaj več kot dva milijona tolarjev. To je, po mnenju predsednika Janka Žuntarja, še vedno premalo za nemoteno delovanje in izobraževanje, ki ga morajo zagotoviti do leta 2009. Posredovali so pri 30 intervencijah, v katerih je sodelovalo vseh 15 prostovoljnih gasilskih društev iz naše doline. Poveljnik Boštjan Cigale pravi, daje bilo največ inter- vencij na stanovanjskih objektih zaradi dimniških požarov. Ob tem je postavil vprašanje, do kdaj bodo morali gasilci posredovati zastonj zaradi očitne malomarnosti neodgovornih lastnikov in nekaterih inšpekcijskih služb? Gasilske enote so dobro sodelovale med seboj in si pomagale tako z gasilsko opremo kot s člani. Najpomembneje pa je po Cigaletovem mnenju, da pri posredovan- Poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Boštjan Cigale (foto: Marija Šukalo) ju ni prihajalo do večjih napak in poškodb operativcev. »Jasno je,« pravi Cigale, »da smo gasilci pristojni predvsem za ukrepanje ob požarih in vsakovrstnih naravnih in drugih nesrečah, vendar je tudi naša naloga na vzgojnem in izobraževalnem področju zelo pomembna ter ostaja tudi v prihodnje ena od prednostnih nalog Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline.« Med izobraževanja sodijo tudi tekmovanja, ki sojih pripravili za tako za člane in članice kot za svoje najmlajše, ki so se udeležili tudi kviza. V mesecu požarne varnosti so izvedli požarne vaje po občinskih poveljstvih. Marija Šukalo KULTURNO DRUŠTVO LJUBNO Krmilo ljubenskih kulturnikov v novih rokah Letošnji občni zbor Kulturnega društva Ljubno je kot običajno postregel z inventuro narejenega in planom dela za prihodnje, predvsem pa je bilo na njem izvoljeno novo vodstvo. Pri predstavitvi dela je bila izpostavljena velika »pevska praznina«, kot se je o tej pereči ljubenski tematiki slikovito izrazila sedaj že nekdanja predsednica Ana Kamplin. Bogato ljubensko pevsko tradicijo v okviru društva drži pokonci samo še pevska zanesenjakinja in pevovodja Lenka Kralj, ki seje lotila dela z najmlajšimi otroki od pet do devet let, še vedno pa je aktiven Nonet Lip-ca. V drušlvu je aktivna tudi gledališka skupina, kije navdušila občinstvo z zadnjo predstavo Partljičeve komedije Gospa poslančeva. Pri načrtih za prihodnje so se vsi prisotni strinjali, da mora biti kulturno društvo nekakšen servis za vse dejavnosti na področju kulture v kraju, pomagati je potrebno ostalim društvom po kulturni plati, ostali bodo vračali vsak po svoji. Le v sodelovanjuzdrugimije lahko zagotovljen obstoj društva v prihodnje. Krmilo ljubenskih kulturnikov je bilo na občnem zboru zaupano novi predsednici Elizabeti Jakop, profesorici razrednega pouka na Osnovni šoli Ljubno. Na zahtevno pot vodenja domačega kulturnega društva jo je pospremila zanimiva misel, izražena na občnem zboru: »V Evropi moramo gojiti ljudsko kulturo, zavedati se moramo svojih korenin, ki smo jih podedovali od svojih dedov«. Franjo Atelšek DRUŠTVO DIABETIKOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Letos praznujejo deseto obletnico delovanja Člani Društva diabetikov Zgornje Savinjske doline so na občni zbor povabili profesorico zdravstvene vzgoje Majdo Mori, ki je spregovorila o sladkorni bolezni in z njo najpogosteje povezanimi težavami in zapleti. Predsednik društva Ivan Zupan je predstavil zgodovino društva, saj letos praznujejo že deseto obletnico delovanja, nato pa se je ozrl na delo v minulem letu. Društvu diabetikov je uspelo pridobiti svoje prostore in sicer v prostorih mozirskega društva upokojencev, kjer so enkrat tedensko organizirali svetovanja za sladkorne bolnike ter meritve sladkorja in holesterola v krvi, krvnega tlaka ter Ivan Zupan bo društvu diabetikov predsedoval še en mandat (foto: NadaTopovšek) teže. Pripravili so različna predavanja, na katerih so bili člani seznanjeni z modernimi metodami zdravljenja sladkorne bolezni, v mesecu maju so organizirali šolo za sladkorne bolnike, imeli pa so tudi učne delavnice, ki so potekale v Mozirju, Nazarjah, na Ljubnem in v Gornjem Gradu. Pripravili so tudi akcijo, s katero so skušali ljudi seznaniti s to boleznijo in poiskati nove še neodkrite bolnike. Poleg izobraževanja pa so poskrbeli tudi za družabna srečanja članov. Poročilo o finančnem poslovanju društva je podala tajnica društva Marija Mutec, ki so seji prisotni za njeno prizadevno delo zahvalili z aplavzom. Na letošnjem volilnem občnem zboru so bili imenovani tudi novi člani v organe društva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Ivan Zupan, podpredsednik je Franjo Cesar, tajnica pa ostaja Marija Mutec. Ivan Zupan je povedal, da se vsako leto trudijo pripraviti boljši program in izvajati čim več aktivnosti, seveda pa so pri tem omejeni predvsem s finančnimi sredstvi. Dodal je še, da bi v letošnjem letu radi organizirali tudi tri- ali štiridnevno okrevanje za bolnike v enem izmed slovenskih zdravilišč, vokviru katerega bi potekala tudi šola sladkorne bolezni. Načrtujejo pa tudi meritve sladkorja in holesterola za delavce podjetij, ki sponzorirajo njihovo društvo. Nada Topovšek MOZIRJE V tednu med 1. in 8. aprilom je na območju mozirske krajevne skupnosti potekala očiščevalna akcija. Pod okriljem občine in turističnega društva je mozirsko komunalno podjetje izdalo okoli 400 vreč, ki so jih polne odpadkov tudi zbrali in odpeljali. Udeleženci očiščevalne akcije so očistili tudi kanal ob regionalni cesti poleg meje med mozirsko in nazarsko občino (foto: Benjamin Kanjir) Levji delež so prispevali ribiči in lovci, ki so se akcije lotili najbolj organizirano in množično. Vodotoki so bili tudi letos najbolj onesnaženi, porečja obložena s polivinilom in ostalimi odpadki, ki onesnažujejo in uničujejo prizadevanja okoljevarstvenikov. Mednje gotovo sodijo tudi lovci, ki se na svojih poteh vse prevečkrat srečujejo z divjimi odlagališči. Slednja nikakor niso v čast prizadevanjem po dvigu tovrstne kulture. Po besedah prostovoljcev, ki se tovrstnih akcij udeležujejo vsako leto, pa se stanje vendarle izboljšuje. Kupi navlake se iz dneva v dan nabirajo tudi ob cestah in poteh. Odslej so čistejše tudi te. Delavci Komunale so odpeljali okoli 12 ton zbranih odpadkov, kar vsekakor ni majhna številka. Benjamin Kanjir NARAVOVARSTVENA ZVEZA SMREKOVEC Neusklajen razvoj preobremenjuje okolje Naravovarstvena zveza Smrekovec je v okviru projekta Vpliv okoljskih sprememb na gozd Smrekovškega pogorja, ki seje izvajal sfinančno podporo Britanskega veleposlaništva, organizirala delovno srečanje za lokalno samoupravo in gospodarstvenike ter izdala novo zloženko. Srečanja so se udeležili župan občine Šoštanj Milan Kopušar, podžupan občine Mozirje Jože Grudnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik, Iztok Hras-tel iz podjetja Esotech, vodja Zavoda za gozdove Slovenije Območne enote Nazarje Anton Breznik in člani Naravovarstvene zveze Sm- rekovec. Poročili o stanju gozda glede na večletna raziskovanja in merjenja raziskovalnih ustanov sta predstavila mag. Samar Petkovšek iz ERICa Velenje in mag. Miran Čas iz Gozdarskega inštituta Slovenije. Stanje gozda se je v zadnjih dveh desetletjih izredno izboljšalo. Pretekle škodljive vplive onesnaženega zraka, ki so se pričeli zmanjševati zaradi čistilnih naprav na Termoelektrarni Šoštanj inTalilnici Žerjav, pa danes nadomeščajo novi vplivi človekovega delovanja. Neusklajen razvoj preobremenjuje občutljivo naravno okolje, kije po mnenju naravoslovnih raziskovalcev edinstveno v mednarodnem merilu. Udeleženci srečanja so se strinjali, da naj se zberejo podatki o opravljenih analizah in znanstvenih raziskavah na območju Smrekovškega pogorja. Potrebno je spodbujati sodelovanje občin Šoštanj, Črna, Ljubno in Mozirje na področju ohranjanja narave. Domačinom naj se omogoči in nudi spodbude za trajnostni vir preživetja, kot je sonaravni turizem. Omejiti pa je potrebno nenadzorovan promet štirikolesnikov in motorjev v poletnem času ter motornih sani v zimskem času. Ob srečanju so izdali novo zloženko, ki na zanimiv način ponazarja vplive na gozd Smrekovškega pogorja, hkrati pa vabi prebivalce okrog Smrekovca k bolj odgovornemu ravnanju z okoljem. 4.700 izvodov zloženke so prejela vsa gospodinjstva občin Šoštanj, Črna, Ljubno in del občine Mozirje. IS OBVESTILO Vse občane Občine Gornji Grad obveščamo, da v času od 24. do 28. aprila 2006, občinska uprava ne bo delovala zaradi vzdrževalnih del v prostorih občinske uprave. Hvala za razumevanje! Župan Toni RIFELJ ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Izjemna drevesa za dan Zemlje Ob dnevu Zemlje bo Zavod za gozdove Slovenije izvedel številne aktivnosti. Med najbolj zanimivimi bodo predstavitve dreves z izjemnimi lastnostmi, ki bodo v dneh ob dnevu Zemlje potekale na vseh območnih enotah. Še posebno zanimiva bo prireditev prav na dan zemlje, 22. aprila, ob 10 uri na kmetiji Sgerm, Zgornja Orlica pri Ribnici na Pohorju, na kateri bodo predstavljeni rezultati nove izmere najvišje smreke v Srednji Evropi. V programu je tudi ogled tega izjemnega drevesa. Poleg predstavitev dreves z izjemnimi lastnostmi bodo tekle še druge akcije, kot so zasaditve dreves ob šolah in vrtcih, organizacija čistilnih akcij, predavanja na šolah, pris- pevki o izjemnih drevesih v medijih, ureditve okolice šol, evidentiranje črnih odlagališč odpadkov v gozdovih in še kaj. V Zgornji Savinjski in Šaleški dolini bodo gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije s tablami označili okrog dvajset posebnih dreves od Velenja pa vse do Solčave. Za šole, vrtce in organizirane skupine bodo pripravili vodene oglede, vabljeni! Damjan Jevšnik OSNOVNA SOLA MOZIRJE Za vse očke in mame Mozirski osnovnošolci so z izdatno pomočjo svojih učiteljic 7. aprila v dvorani mozirskega kulturnega doma pripravili prireditevz naslovom Zato je vsak praznikza očka in mamo, obema poklanjam belo ciklamo. Na odru se je predstavilo okoli 60 nadebudnežev, ki so obiskovalcem zapeli, zaplesali, deklamirali in odigrali urico toplega programa. Mozirski osnovnošolci so staršem, babicam in dedkom ter vsem ostalim obiskovalcem pokazali, koliko jim pomenijo urice skupnega Časa (foto: Benjamin Kanjir) Otroci vedo, dajih imajo starši radi, čeprav jim vselej tega ne znajo ali nimajo časa pokazati. Zavoljo tega izkoristijo vse priložnosti, da jim delček tega vrnejo, seveda na svo-jslven, igriv in ljubezniv način. Otroci so staršem, babicam in dedkom ter vsem ostalim obiskovalcem pokazali, koliko jim pomenijo urice skupnega časa. S pomočjo dobre voije so marsikomu izvabili kakšno solzico v oči. Pa ne tisto žalostno, ampak solzico ponosa in veselja. Urica všečnega programa je kar prehitro minila. Benjamin Kanjir KULTURNO DRUŠTVO NAGE Bolni? Ni problema! Med redkimi, ki se tradicije gledališkega igranja trdno oprijemajo, so še vedno tudi mladi iz Lepe Njive. Igralski ansambel se iz leta v leto spreminja, pomlajuje, starejši kolegi pa skrbijo za ostale »podrobnosti«, kot so režija in podobno. Letos so se lotili še ene komedije. Kliniko Tivoli. Potomec Novakovih sredi Ljubljane ustanovi zasebno kliniko. V njej zaposli zdravnico in dva zdravnika. Pacientov ne manjka, žal pa osebje za njih ne premore preveč posluha. Preveč imajo osebnih problemov, ki jih je potrebno rešiti med delovnim časom. Oba zdravnika sta se zaljubila v svojo kolegico, slednji pa ni odveč pogled na nobenega od njiju. Leponjivčani ostajajo zvesti svojemu narečju. To daje igram dodaten naboj, ki ga je občinstvo željno. Vsekakor gre pri Kliniki Tivoli za komedijo, ki si jo je vredno ogledati in nagraditi tako igralski ansambel kot režiserja Aleša Podrižnika z aplavzom. Benjamin Kanjir V Kliniki Tivoli zdravstveno osebje zaradi svojih problemov nima kaj dosti Časa za paciente (foto: Benjamin Kanjir) MEDOBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Zaplesali tudi zgornjesavinjski osnovnošolci V Šoštanju je sredi aprila potekalo medobmočno srečanje otroških folklornih skupin. Na njem je nastopilo devet plesnih skupin s koroškega in celjskega območja. Med nastopajočimi so bili tudi mali plesalci iz Luč in Gornjega Grada, ki so na ob- močnem srečanju v Lučah prepričali strokovno spremljevalko Nežko Lubej o svoji nadarjenosti. Lučki otroci prvega razreda devetletke so pod vodstvom mentorice Saše Vrabič pripravili zanimiv splet otroških iger, izštevank 24. aprila praznuje 6. rojstni dan Jaka, 25. aprila pa svoj 14. rojstni dan Aljaž» Naj bo sreča vama stalna spremljevalka in naj vama sije veselje is oči! To so želje dedija in babice. Gornjegrajski osnovnošolci so z igrami in plesi posegli v čas, ko so naše babice pekle kruh v krušni peči (foto: Marija Šukalo) in pesmi ter jih strnili v celoto pod naslovom Greva plesat. Plesalci skupine Navihanci iz Luč so kljub temu, da so se prvih plesnih korakov začeli učiti šele to šolsko leto, navdušili s svojo otroško prisrčnostjo. Gornjegrajski osnovnošolci so z igrami in plesi posegli v čas, ko so naše babice pekle kruh v krušni peči. Te vragolije so ob mentorici Mariji Vincek povezali v šopek plesov in iger in tako gledalce skozi ples pod naslovom Mi pa kruh pečemo popeljali v preteklost. Marija Šukalo ©novem a n« »M IMF UM Bmi' StBS.--: ampak ga Prodaja vozil 03/425-45-14 Rabljena vozila 03/425-45-24 Servis 03/425-45-52 Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Savinjsko-Šaleška MIAMI SPUSTITE STREHO IN PRIVZDIGNITE KOTIČKE SVOJIH USTNICI NOVA MICRA C+C. ŽE OD 3.490.000 SIT SH I FT_expectations Terene«, enoprostore«. karavan ali limuzina... Vozniki se dandanes bolj kot kdajkoli prej ukvarjajo z vprašanjem, kateri avtomobil je pravzaprav najbolj primeren za njihovo družino. Limuzine so nekako iz mode, ker jih »tepe« majhna potniška celica in še manjši prtljažni prostor. Če so ta problem še nekaj let nazaj reševale karavanske različice, se udobje bivanja in notranja prostornost vse bolj izraža pri enopros-torcih, ki s povišano potniško kabino in velikim prtljažnim prostorom nudijo več. Iz tega razloga so nastali VW touran, opel zatira, mazda 5 in ostali, ki se med sabo borijo za čim večji tržni delež. Komur tak- ljubljanska banka šna prostornost ni dovolj, se lahko odloči za nakup vozila iz kategorije SUV, v katero uvršamo modele, ki so nekakšni cestni terenci. Pri izbiri avtomobila se seveda vse začne in konča pri denarju, stroških vzdrževanja in varnosti v vožnji, končno zmago pa bi po primerjavi verjetno slavile klasične limuzine, kajti tudi karavani v praksi svoj velik prtljažni prostor izkoriščajo le redko. Ampak avtomobilska industrija ustvarja navidezne potrebe, potrošniki pa smo jih pripravljeni sprejeti in, kar je še huje, nesramno drago plačati. Naj živi tržno gospodarstvo! AvtoKredit RlLB po izjemno ugodni obrestni meri. Do konca aprila brez stroškov odobritve! Pomlad je , SESTAVIL PEPS PORUŠEN- JE, UNIČENJE (KNJIŽ.) IZDELOVA- LEC ORODJA OSEBA IZ JURČIČ.-LEVSTIKOV. ROMANA TUGOMER SAD OUKE MESTO V MAKEDONI- JI SLOVENSKA FILMSKA IGRALKA (RINA) PARNI IZRASTEK NA GLAVI ROGARJEV SREDNJE- VEŠKO KRAUEST. BURGUNDIJA PROGASTI JUŽNO- AFRIŠKI DIHUR ŽENA, KI JI JE UMRL MoŽ VEUK KUP LESA ZA SEŽIG SREBRNO BELA, TRDA KOVINA (Ti) STAR SLOVAN DOGOVORJEN, ŠIFRIRAN ZNAK & Z?fr PLIN, KI SE UPORABLJA V GOSPODINJSTVU MATEMA- TIČARKA (EKSPR.) BRITANSKA GLASBENA ZALOŽBA MRTVAK (REDKO) DRAGO IBLER OTOK V KORNATIH GRŠ.-RIMSKI BOG PLODNOSTI RAZPOKA V ZEMELJSKI POVRŠINI KRAVAL, HRUŠČ KAR JE NASPROTNO OD MORALE MUSLIMANS. POSTNI MESEC LES ZA KURJAVO CUNJA (NAR.) PRIČA, NAVADNO KAKEGA DOGODKA DELEC Z ELEKTRIČNIM NABOJEM LOKAL, KJER VLADA NERED PRIMOŽ ULAGA ZMANJŠAN UGLED, ŠKANDAL PRIPRAVA ZA TKANJE GLAVNO MESTO GRČIJE MESTO V SRBIJI NOGOMETNI STADION PORTA KDOR OTEPA SNOPE ZAREZA PRI SODU TIBETANS- KO GOVEDO GIB NOGE PRI HOJI THOMAS ADDISON KONJSKI TEK PODZEMNI ŽUŽKOJED J? J?fr «b^P VRBOV GRM VESELO DRAMSKO DELO PIJAČA STARIH SLOVANOV JOSIP MAL CEPINOV OKEL OBRAT ZA PRIDELAVO OLJA AZIJSKA DRŽAVA GOVEJI LEDVENI ZREZEK, HITRO POPEČEN swiOTljmmflni (Smifmv MINI SLOVARČEK: ARELAT- srednjeveško kraljestvo Burgundija PRIAP- Grško- Rimski Bog plodnosti ANTAS- nogometni stadion Porta LAVSA- otok v Kornatih VALANDOVO- mesto v Makedoniji TEKSAS- lokal, kjer vlada nered Portal Savinjska doliae Darilo, ki nikoli ne izgubi vrednosti. Čudovit nakit je več kot primerno darilo za BIRMO, prvo obhajilo, MATURO, ROJSTNI DAN, RAZNE OBLETNICE,... V mesecu maju vam nudimo 5% popust! Velika izbira srebra in perl. NOVO: nakit iz oplemenitenega jekla 19". sobota: 8"’-12” Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic! Napovednik • Petek (21. april), ob 16.00. Galerija knjižnice Mozirje Predstavitev zbirke Slap 7__________________________________ • Petek (21. april), ob 19.00. Galerija Mozirje Otvoritev razstave ustvarjalcev Krajevne skupnosti Možine • Sobota (22. april), ob 9.00. Mozirski trg Akcija ob dnevu zemlje: Ohranimo mozirsko lipo čisto! • Sobota (22. april), 14.00. Mozirski gaj Blagoslov konj in plezanje na mlaj__________________________ • Sobota (22. april), ob 19.00. Kulturni dom Ljubno Srečanje ljudskih godcev in pevcev _________________________ • Sobota (22. april), ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Območna in medobčinska revija odraslih pevskih zborov • Sobota (22. april), ob 20.00. Farna cerkev v Mozirju Nastop pevske skupine Glorija_______________________________ • Sobota (22. april), ob 20.00. Župnijska cerkev Luče Velikonočni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline • Sobota (22. april), ob 20.00. Kulturni dom Mozirje Komedija Klinika Tivoli_____________________________________ • Sobota (22. april), ob 20.00. Kulturni dom Gornji Grad Komedija: Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega • Nedelja (23. april), ob 15.00. Parkirišče za cerkvijo v Mozirju 10. družinsko petje_________________________________________ • Nedelja (23. april), ob 16.00. Farna cerkev Nova Štifta Velikonočni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline • Torek (25. april), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Franček odpusti___________________ • Torek (25. april), ob 18.00. Dom kulture Nazarje Predavanje o srčno-žilnih obolenjih__________________ • Torek (25. april), ob 19.00. Knjižnica Mozirje Predstavitev knjige Generalov let________ ____________ • Sreda (od 26. aprila dalje), od 8.00 do 20.00. Mozirski gaj Razstava vrtca Mozirje_______________________________ • Sreda (26. april), ob 17.00. Mozirje Prva družabna rez potomke mariborske stare trte_____________ ŽIVALI - PRODAM Prodam telico simentalko, brejo 9 mesecev; tel. 583-22-50. Prodam kravo simentalko, 6 mesecev breja pri 3. teletu; tel. 584-34-85. Prodam burske kozice - redovniške za nadaljnjo rejo - ugodno; tet 584-46-36, gsm 031/560066. Prodam bikca simentalca; tet 583-51-15. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, bika, telico, teličko za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745. Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme po 1.000 sit/kg in 300 - 400 kg. bika; gsm 031/676833. DRUGO - PRODAM Prodam fantovsko obleko in srajco za ob- hajilo - 5.000 sit; tel. 584-17-10. Prodam preklje za fižol; gsm 041/533-658. Prodam odjemalec silaže za ležeči silos, priključek na traktor in puhalnik za seno; gsm 031/348-641. Prodam ovalno mizo - jesen, 60 x 150 cm -ugodno; gsm 031/387-164. Prodam letne gume 'debica', 165 x 65 x 14 ", za elio, rabljene 3 mesece (kot nove), cena 2.500 sit/kom. Nujno!; gsm 031/307-945. Prodam seno; gsm 031/443-411. Okrogle silažne bole in senene kocke 1. košnje ugodno prodam; tel. 838-50-21, gsm 041/987-662. Prodam toplotno črpalko, katera se prigra-di na obstoječ bojler; gsm 031/432-180. Prodam tračno žogo; gsm 040/344-515. Ugodno prodam fantovsko obleko za prvo obhajilo s čevlji; gsm 031/535443 - popoldan. Prodam seno v kockah in retuzi; gsm 041 / 9sm 031/751-703._____________ 793-742. Prodam nissan mikra, letnik 93; tel. 583-11- 27. Ugodno prodam hyundai poni, letnik 94; MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV In knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad, KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Eveiux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/584-51-94. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elettro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tei. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGIAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/584-51-84. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11, 3341 Šmartno ob Dreti. ŠKRŽAT d.o.o. Obnova in klesanje črk na pokopališču, obnova starih obstoječih nagrobnih spomenikov. Gsm 031/814-157 in 041/841-561. Škržat d.o.o., Dobrovlje 31,3314 Braslovče. KERAMIČARSTVO Iščete ustrezno rešitev in kvalitetnega izvajalca? Pokličite 041/ 483-692, tel. 03/838-81-33. A. Artus, Alojz Fužir s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji. ŠIVILJSTVO MONROE Šivanje po meri - birme, obhajila, poroke... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571. Nataša Forštner s.p. Prešernova 7,3330 Mozirje. MIZARSTVO ČASL Izdelujemo kvalitetna masivna notranja in zunanja vrata po naročilu. Tel. 03/839-46-09, gsm 070/711-146. Rajko Časi, s.p., Prihova 46, 3331 Nazarje. NUDIMO DOBRO PLAČANO DELO natakarice v pizzeriji, lahko je tudi študentka. 041/724-522 - Ag-ica. Panateam d.o.o., Šmartno ob Dreti 70,3341 Šmartno ob Dreti. GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradnja, rekonstrukcije, adaptacije, fasade - toplotno izolacijske, ureditev okolice... Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob S., gsm 041/573-971. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. NEPREMIČNINE V Gornjem Gradu kupim hišo; gsm 041 /281-368. VOZILA - PRODAM Prodam peogeot 206, 1,4, srebrn, letnik 2004 - ugodno; gsm 041/369-679. Oglasi Öbi*efre*5Rr^ postregli s okun ij® è® po^ssja® Tžbo pfesaffimElsSfit WrSrì^ j@^Sj§ Ökrepe^aTn ieè Böhäc vai rfSSÌSVr 89,1 MHz »CO »O D) W o _2? O O D_ Q_ Q_ Q_ »CO m Savlw^Li v^L-^ tn ■SI Poslušajte nas vsak dan od 5,30 do 10,00 in 14,00 do 19,00 co co co CO in T3 o Sdiva Gl O ~a o o Q. o co Ci- co Stanovanjski kredit, da! I| banka celje www.banka-fllt.il Stroški odobritve Ay 3 đmign Pvc okna, vrata, zimski vrtovi, senčila AKCIJA: brezplačna vgradnja oken in vrat! Akcija velja za PVC stavbno pohištvo. Velja do preklica. SIMER d.o.o.. Ipavčeva 22, 3000 Celje, tel 03/42 55 800, e-mail:info@simer.si Celje - skladišče D-Per 7/2006 5000018337,16 COBISS © Kjerkoli in kadarkoli. Mixxo S paličnim mešalnikom Mixxo lahko delate kjerkoli, tudi tam, kjer ni vtičnice - brez najmanjše izgube zmogljivosti. Litij-ionske baterije zagotavljajo 100% moč do zadnje sekunde ter so po kratkem polnjenju zopet popolnoma pripravljene. BOSCH Invented for life OSREDNJP KNJ. CELJE