Slovenski List:
Neodvisno slovensko kršeanskosoeijalno glasilo.
Štev. 6.	V	Ljubljani,	v	soboto	10.	februvarja	1900.	Letnik	V.
,,SlovenBkl Ust11 izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Vsaka Številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista11 — Nefr&nkovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaoije in oznanila se pošiljajo npravniStvu „Slov Lista“. Uredništvo in
upravniStvo sta v Ljubljani, Oradliče itev. 15. Uradne ure od 9—12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Ljubljanski ulični napisi.
i.
Kako izvrstne »voditelje" ima slovenski narod, nam nobena stvar ne kaže jasneje, kakor zgodovina ljubljanskih uličnih napisov. Ta zgodovina nam kaže, kam so zavozili naši »narodnjaki".
Dne 24. junija 1892 je sklenil ljubljanski občinski svet, spremeniti nekatera imena ulic in trgov ter dotične napise napraviti izključno v slovenskem jeziku. C. kr. deželna vlada je razveljavila dne 24. julija 1892 št. 2033 ta sklep na temelju § 84. občinskega reda. V seji občinskega sveta dne 5. avgusta 1892 se je sklenila pritožba na c. kr. ministerstvo za notranje stvari. Ministerstvo je z odlokom z dne 3. novembra 1892 št. 19537 zavrnilo pritožbo občine ljubljanske. Občinski svet je nato sklenil v seji dne 15. novembra 1892, pritožiti se na c. kr. upravno sodišče. Upravno sodišče je dne 13. decembra 1893 razveljavilo odlok ministerstva in seveda tudi ukaz deželne vlade, češ da se z napravo samoslovenskih uličnih napisov pri novoimenovanih ulicah in trgih ni kršil noben obstoječi zakon. Ljubljanski občinski svet je potem v seji dne 5. junija 1894. sklenil, da ze napravijo vsi ulični napisi brez izjeme v slovenskem jeziku. Proti temu sklepu je vložilo 15 Nemcev ugovor na kranjski deželni odbor. Ta je ustregel Nemcem in z ozirom na § 84. občinskega reda, ki določuje, da razsoja v prizivih zoper sklepe občinskega sveta v stvareh samosvojega področja deželni odbor, brez razločka, ali se gre pri tem za dozdevne nezakonitosti ali za samosvoje področje občine, z odlokom dne 15. avgusta 1894 št. 7419 razveljavil sklep občinskega sveta.
Dr. Tavčar takrat še ni bil deželni odbornik in tudi zvezan še ni bil z baronom Schwegelnom. V občinskem svetu je tačas še z veliko gorečnostjo branil predlog za sam osi o-venske ulične napise v Ljubljani.
V	seji dne 23. decembra 1896 je pa občinski svetnik dr. Vinko Gregorič v mestnem zastopu zopet predlagal samoslovenske ulične napise, češ da bode tak predlog v deželnem odboru gotovo podpiral nekdanji referent o predlogu za samoslovenske napise v mestnem zboru, namreč dr. Tavčar. Vstal je precej dr. Ivan Tavčar in branil — dvojezične napise. Gregoričev predlog je padel. Mestni odborniki so klicali »dobro!“ — dr. Tavčarju.
In kaj je tako prepričevalnega povedal dr. Tavčar, da je zaslužil dobro-klice ? Predlog o samoslovenskih napisih, je rekel, pomeni »vodo kaliti in narodni stranki metati polena pod noge". Nemška stranka je priskočila mestu na pomoč ob potresu, tu imamo »Kranjsko hranilnico", ki je v nemških rokah in na čije pomoč bode treba apelovati. Če bi se porušilo složno delovanje, bil bi to hud udarec za naše meščanstvo. Narodna stranka ne more jemati nase odgovornosti, da ona ruši ta položaj, s katerim so se spoprijaznili meščani nemške narodnosti. To so bili argumenti dr. Tavčarja za dvojezične napise, katere mu je porodila gorka fantazija v Schwegelnovem naročju. Fantazija pravimo, kajti danes vedo Ljubljančani dobro, koliko jim je
pomagala »Kranjska hranilnica" po potresu — ne fantazija, nemčurija pravimo, kajti danes ni »klerikalni nagajivec" dr. Gregorič predlagatelj za samoslovenske ulične napise, kakor ga je tačas krstil »Slov. Narod", ampak danes ista polena meče pod noge „narodni“ stranki velika večina občinskega sveta z županom Hribarjem vred in dr. Tavčar je — contra.
Pripomnimo naj še, da sta tačas proti dr. Tavčarju jako odločno pisala lista »Soča" in »Edinost" in da je v »Slovenskem Narodu" dr. Tavčar pogumno odgovoril, da »narodne* stranke prav nič ne moti grmenje in bliskanje ob Jadranskem morju. Dunajska akademiška mladina je pa pisala »Slovenskemu Listu", ki je branil samoslovenske napise; »Do srca nam je segla izjava Vašega cenjenega lista, ker je tudi nam izšla iz srca. Bog vas živi! Ne strašite se boja! Dozdaj samo „v Trstu grmi", če Bog da, »grmelo" bo skoraj tudi v Ljubljani. Na zdar!"
II.
»Edinost" je ostala zvesta načelom, katera je glede ljubljanskih uličnih napisov zastopala z boljšim delom slovenskega časopisja pred štirimi leti. Zadnjič smo že povedali, kaj je pisala pred znamenito sejo ljubljanskega občinskega sveta. Prejela je kot plačilo za članek od »Sl. Naroda" kopo najostudnejih psovk. Ta ponedeljek je pa »Edinost" dala z izvrstnim člankom na reščeto govor jurista in narodnjaka dr. Tavčarja v zadnji občinski seji. S podpisom »Tržačan" piše člankar »Edinosti";
»Qui s’ excuse, s’ accuse. G. dr. Tavčar je čutil potrebo, da brani sebe in deželni odbor kranjski v stvari samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani, a način, kakor je storil to in zlasti ton, v katerem »Slovenski Narod" radi te afere napada list »Edinost", dokazujeta jasno, kako jurist Tavčar sam prav dobro čuti, da se postopanje deželnega odbora kranjskega nikakor ne d& opravičiti, niti s pravnega niti z narodnega stališča.
To spoznanje je g. dr. Tavčarja in njegovega papirnatega hlapca takč razkačilo, da mahata v svoji obnemogli jezi kakor besna po »Edinosti", potrjujč vnovič staro resnico: »čim manj argumentov, tem več psovk".
Vi, gosp. urednik, ste prav storili, da niste na one besne napade reagirali na isti način; in tega tudi storiti niste mogli, kajti, kakor se neotesan gorjanec nikakor ne more otresti svoje naravne robatosti, tudi če mu oblečete frak in tudi.če se kreta vedno v društvu finih ljudij, in bodisi tudi samih nemških baronov, takč tudi omikanemu človeku ni dano, da bi z neotesancem tekmoval v psovanju.
Dovolite pa meni, da si nekoliko ogledam razloge, ki jih je navedel deželni odbornik dr. Tavčar v obrambo modrega postopanja najviše avtonomne oblasti na Kranjskem. Dr. Tavčar pravi sicer, da so ti razlogi lahko umljivi za vsakega, kdor noče navlašč slep biti, no občinski svetovalci ljubljanski, ki menda tudi niso še popolnoma oslepljeni, da-si se dr. Tavčar mnogo trudi v tem oziru, niso mogli umeti globoke pravniške modrosti obrambenega govora njegovega, In jaz se temu nikakor ne čudim.
Ako je namreč res, kakor trdi dr. Tavčar, da je imel deželni odbor interes na tem, da prej ko prej vdobi razsodbo tiste instancije, ki
ima konečno v vsej tej stvari zadnjo besedo, potem bi bil deželni odbor to najhitreje in najlepše dosegel s tem, da je takoj sam razsodil v stvari, kajti on je zadnja avtonomna instancija in eventuvalna pritožba proti njegovi razsodbi bi bila šla naravnost ali na upravno sodišče (v slučaju, da pritožba trdi protizakonitost) ali na državno sodišče (v slučaju, da trdi kršenje enakopravnosti).
Deželni odbor pa je stvar očividno š e zavlekel s tem, da se je vtekel še k mini-sterstvu, t. j. tretji instanciji, katere sploh ni treba bilo.
Najbolj čudno pa je, da se deželni odbor v taki stvari brani lastne kompetencije, ko mu isto cel5 deželna vlada ponuja in skoraj vsiljuje. Tu bi mu zaklicali, naj se pride sem v Trst in Istro učit, kako si avtonomne oblasti prisvajajo »sans gone" kompetencijo celč tam, kjer jim ista ne pristoja. V našem slučaju trdi pa dr. Tavčar sam, da je stvar dvomljiva. Ali je tore deželni odbor odklonil kompetencijo le iz radovednosti, kako sodijo druge oblasti o tej stvari? Tak6 naiven pa menda deželni odbor vender ni in je veliko verojetneje, da, kakor si ni hotel baron Hein opeči svojih prstov, takč se tudi dr. Tavčar & C. niso hoteli zameriti svojim nemškim zaveznikom. To je sicer z ozirom na zveze dr. Tavčarja jako umevno, opravičiti pa se ne dajo niti s pravnega niti z narodnega stališča in je dr. Tavčar s svojim razlaganjem le dokazal, da je on ne samo slab narodnjak, temveč tudi slab jurist.
Tako je in nič drugače!
Le s tega stališča je umeti, zakaj je deželni odbor odpahnil od sebe to lepo priložnost in zakaj ni potrdil sklepa mestnega sveta ljubljanskega. Kaj bi bil deželni odbor sicer riskiral? Ako bi se bili Nemci pritožili na državno sodišče, ni dvoma, da bi isto razsodilo ravno tako, kakor je sodilo leta 1898. v ulični aferi praški; ako bi se pa obrnili na upravno sodišče, bi bilo vprašanje prišlo že takrat v tisti stadij, v katerega je dospelo še le danes po neugodni odločbi ministerstva, le s tem razločkom, da bi se bili morali tistikrat pritožiti Nemci, mej tem ko mora to sedaj storiti občina ljubljanska. Dr. Tavčar kakor advokat pa bi moral znati, da je v pravnih stvareh vedno bolje biti napadan, nego napadati, vedno laglje se braniti, nego tožiti.
Ali še neki drugi nevarnosti je deželni odbor kranjski s svojim modrim sklepom izpostavil samoslovenske ulične napise v Ljubljani in na to menda jurist dr. Tavčar niti mislil ni, nevarnosti namreč, da upravno sodišče »ustreže" deželnemu odboru kranjskemu ter da izreče, da je pri vprašanju uličnih napisov kompetentna državna in ne avtonomna oblast ter da dosledno razsodi, kakor je upravno sodišče razsodilo že večkrat; da v prenešenem delokrogu nima občina aktivne legitimacije, z drugimi besedami: pravice za pritožbo proti odločbi više oblasti, kateri je podrejena. Kaj pa potem? No, potem ostanejo dvojezični napisi v Ljubljani v večni spomin popustljivosti in neodločnosti »slovenskega* deželnega odbora kranjskega.
Zgodi se pa tudi lahko, da upravno sodišče kasira (uniči) vse dosedanje postopanje ter razsodi, da je kompetenten deželni odbor kranjski.
V tem slučaju bo moral storiti deželni odbor kranjski vender to, česar se sedaj ni upal, to je: odločiti se za samoslovenske ulične napise ali pa za dvojezične.
Tako sta jo zagazila deželni odbor kranjski in njegov Jurist" dr. Tavčar!
Izgovor, da deželni odbor oziroma na „res judicata" („razsojeno stvar") ni mogel drugače postopati, je torej uprav smešen ter vreden Junaškega" čina istega odbora, ne gledč na to, da, ko gre za pravice naroda, ni smeti se ozirati na „ formalnosti" ter istim žrtvovati bistvo stvari. Sklicevanje na „res judicata" je opravičeno tem manje, ko gre za odločbo o novem slučaju in ko vidimo vender vsaki dan, da najviše sodne in upravne oblasti menjavajo svoje pravne nazore ter izdajajo danes odločbe, ki so naravnost nasprotne onim, katere so izdale še včeraj.
Dr. Tavčarjev zagovor odnosno izgovor v mestnem svetu ljubljanskem nas torej ni naj-manje prepričal o modrosti sklepa deželnega odbora ter nima naše grajanje tega sklepa nič opraviti z liberalizmom in s klerikalizmom. „Slovenski Narod" pa je le dokazal nedvomno malam fidem, ko je s strašilom klerikalizma hotel tudi to vprašanje zasukati sebi v prilog."
Iu kaj je odgovoril dr. Tavčar v „Slov. Narodu" ? — ^Edinost" je svojo nedolžnost in sramožljivost že davno izgubila. Zapoditi bi jo morali v staro mesto, kjer bi bila umestna!" Ali bo glavni delničar „Narodne tiskarne Ivan Hribar vesel, ko bo prihodnjič svoje prijatelje, ko pride v Trst, našel v starem mestu! Tako daleč smo!
Izvirni dopisi.
Iz Tržiča, 5. svečana. Ste jih li čuli naše junaške, neodvisne gospode? Opirali so se že v „Narodu", pa so le še bolj črni! — Nekateri naši kratkovidni Tržičani bodo kmalu pozabili na zaušnico, ki jo nam je zadala ta ominozna uradniška brezbrižnost; a tako brez sledu ne bo ostalo to žalostno dejstvo za one, ki čutijo dobro, kako težko coklo je vrgla narodna mlačnost najodličnejših volilcev v toli usodnem trenutku pod občinski naš voz! Da, takega vedenja v tako resni zadevi si razsoden človek kar ne more razlagati, pač pa je prisiljen, da odslovi prav vse zaupanje v nje, ki v posebnih prilikah prodajajo svojo slovensko zavest, prisegajo na narodni prapor, pri slavnostnih besedah napijajo teptani materi Slavi, v odločilnem slučaju jim pa upade pogum ter zbeže kot dolgouha divjačina! Da, žalostna nam majka! „Kdaj pač se nam bodo vremena zjasnila, zvezde lepše, kot doslej sijale", če bodo lastni sinovi I tako teptali rodno mater v prah?! Zares, v takih okoliščinah ni čudo, da človeku klone pogum ter se mu tolažilni izraz ..prihodnost slavjanska" dozdeva le prazna fraza.
Tako mi sili pero v roko, da Vam moram k zadnjemu poročilu o naših volitvah pristaviti j še par opazk v pustno zabavo. — Culi ste uže, kako se je agitovalo v nasprotnem nam taboru, in kako razposajeni so bili pred par tedni oni ljudje, katerim je toli pri srcu blagor našega trga. Omenil sem Vam le mimogrede Zvirčevega Matevža, Tonijevega Andreja in — „šlosarja“. A ta zadnji junak si je stekel v poslednjem času toliko zaslug za našo občino, toliko se potil za naš „blagor“, da mu kaže, posvetiti posebej vsaj par vrstic. Polno ime tega našega občana je bilo vpisano v volilno listo takole: „Vinzenz Theuerschuh, Schlosser".
Naši osrečevalci so znali to osebo ceniti, zato so napeli vse sile — a mnogo jih ni bilo treba — da so pretrgali vez, ki ga je vezala z našo Vincencijevo družbo. Na prigovarjanje in rotenje nadležnežev se je moral spreti z lastnim patronom — svetnikom, da se je mogel posvetiti popolnoma prefriganim našim „prijateljem". Bog ve, kaj vse so mu obetali, da je bil tako goreč, neumoren pri agitaciji. Kakor brez glave je revež tekal od hiše do hiše ter odvračal na vse kriplje naše ljudi od volitve. Toliko časa se je mož pehal, da je naposled sam zamudil priliko, oddati svoj glas ter ž njim izraziti popolno
vdanost in neomajno zaupanje Gassnerju in njegovim pristašem.
Iz Istre, dne 2. februvarja. Te dni dobili smo siučajno v roke ono številko „ Učiteljskega Tovariša", v kateri neki dopisnik — učitelj napada svečenstvo s surovim načinom, kakeršen ni običajen med olikanimi ljudmi. Ne bi odgovarjali radi dopisi samega, ampak odgovarjamo le radi nam prijaznih časopisov, ki so to stvar omenili. Dopis sam kaže, kako nizko pade človek, kateremu ni do resnica, temveč so mu glavno orožje židovske fraze: klerikalizem, na-zadnjaštvo itd.; kako smeši dopisnik samega sebe, če si izbere za svojo nalogo — grditi brata. In to je dosegel v popolni meri dotični dopisnik v „U. T“! Toži namreč o preganjanju učiteljev v dobi pred sedanjim šolskim zakonom. Sirota še ne ve, da v tistem času v Istri, kjer stanujejo Hrvatje, rednih šol sploh ni bilo. Le v večjih mestih bile so laške šole — in še tukaj so bili svetovni učitelji — bele vrane. Kjer je bila šola, podučeval je kapelan ali župnik, kolikor so mu dopuščale dolžnosti njegovega stanu. Še le od leta 1880. naprej počelo se je ustanavljati redne šole — in to povsod vsled inicijative svečenikov. To seveda mladi dopisnik ne ve — in noče vedeti, ker mu manjka resnicoljubivosti in volje, da bi proučil najnovejšo kulturno zgodovino svoje rodne zemlje.
Temeljitost svojega znanja pokazuje tudi v izrazu „krščansko - liberalni". Dopisnik kot učitelj se morda pripravlja tudi za skušnjo iz I krščanskega nauka, a mu ni znano, da s svojim »krščanskim liberalizmom" prodaja samo moderno framasonstvo. Katekizem v roke, dopisniče! In še toži, da svečenici ne poučujejo krščanskega nauka! Mogel bi biti kak posamezni slučaj tudi resničen, a treba pomisliti, da je vsled pomanjkanja duhovnih pastirjev v Istri svečenik pogosto zadržan priti v šolo, kar pa navadno nadomesti drugi dan v sporazumljenju dotičnih učiteljev. Priznati moramo, da se večina učiteljev v Istri drži načela: cerkev in šola naj delujeta složno za izobrazbo naroda! Za to pot se je dopisnik in ž njim »U. T.“ pošteno vrezal, kar mu je morda kompetentno društvo učiteljev isterskih dalo že na znanje. Istra ni zemlja, da bi se moglo v njej kultivirati plitkost židovske liberalne frazeologije. Zato proč roko! Tukaj je Se sloga doma! Dober vspeh bi pa le zamogli imeti taki dopisi, da bo namreč naše učiteljstvo pretrgalo zveze z modernimi širitelji nemškega lažiliberalizma ter postavilo se na svoje noge. Bog daj srečo!	G-
Politiški pregled.
Spravne konference so se pričele. Vsekakor bodo brez vspeha, ker Nemci hočejo po svoje spravo samo za češko in Moravsko, ne pa za Šlezijo ali kako drugo pokrajino ter nočejo o češkem drž. pravu niti slišati. Nemščino hočejo nemški zastopniki imeti za splošni posredovalni jezik. Vlada je predložila spravni konferenci mej drugim tudi načrt razdelitve okrajev in okrožij po jeziku, da ugodi Nemcem, ki hočejo zaprto nemško ozemlje v kraljevini češki.
Koerberjeva broa tržaškim Slovencem. Pred vsakimi občinskimi volitvami se izpusti iz volilnega imenika toliko Slovencev, da slovenske reklamacije brojijo stotine. Za prihodnje obč. volitve so se tržaški Slovenci že pričeli pripravljati, a kakor strela z jasnega jih je zadel odlok vlade, da o reklamacijskem postopanju ne bo odločalo namestništvo, nego — mestni svet. Kaj bode s slovenskimi reklamacijami storil tisti mestni svet, katerega nasilstvo proti Iv. Nabergoju je obče znano, si lahko mislimo. Tako hoče j delati vlada na jugu spravo. Nabasati hoče laški in nemški koš!
Državni zbor se bode sešel 19. t. m. Zboroval bode okolu 6 tednov. Meseca marca se prično zasedanja dež. zborov. Po veliki noči se nadaljuje zasedanje drž. zbora. Drž. zbornici bode vlada v prvi vrsti predložila načrt zakona o zmanjšanju delavnega časa premogarjev, zahtevala bode podaljšanje vojnega zakona, povišanje ' kontingenta novincev, volitve v delegacijo, do-
voljenja investicijskega posojila, poskus novih kvotnih pogajanj.
Nove drž. volitve. Razni poljski listi poročajo, da so dobili deželni predsedniki nalog, vse potrebno pripraviti, da se, ako treba, izvrše nove državnozborske volitve v šestih tednih. To bo pa skoro gotovo raca. Ako se ne doseže sprava mej narodi, ne bo miru v prihodnjem zasedanju, a z novimi volitvami na podlagi sedanjega volilnega reda si vlada le položaj poslabša. Skoro gotovo bode po razbiti spravi naložila iz posameznih kurij voliti poslance deželnim zborom.
Pomnožena vojska. Deželno brambovski ogerski minister Fejervary se je mudil na Dunaju pri razpravah, da se kontingent vojaških novincev poviša za 50.000 mož.
Občinske volitve na Dunaju bodo prihodnji mesec. V boj proti krščanskosocijalni večini občinskega sveta bodo šli socijalni demokrati, liberalci in nemški nacijonalci kot bratje.
Praškim županom je bil izvoljen Staročeh dr. Srb. Mladočehi so sklenili pred leti s Staro-čehi kompromis, da bode po preteku županske dobe župana Podlipnega izvoljen na njegovo mesto Staročeh. Sedaj so kompromis utajili in hoteli zopet Podlipnega praškim županom. Ker se jim to ni posrečilo, odložili so vsi mladočeški obč. svetniki, ki so bili izvoljeni na podlagi kompromisa, svoje mandate.
Deželnozborska volitev na Češkem se je vršila 6, t. m. za mestno skupino Sla, Rakyzan, Wehvarn. Izvoljen je Mladočeh dr. Dvorak s 833. glasovi, češki radikalec Stanislav Sokol je dobil samo 292 glasov in kandidat narodnih delavcev 178 glasov. Nismo pričakovali, da bo mladočeški kandidat zmagal s toliko večino.
Domače novice.
Napad dr. Tavčarja na ljubljanski občinski zastop Dr. Tavčarju se smeja svet, ker je proglasil tiste, ki so za samoslovenske ulične napise v Ljubljani, za »klerikalce". A to pot se je vender malo spekel. Marsikomu se je to vedno iskanje „klerikalizma" zdelo sumljivo in marsikdo ;e prišel do prepričanja, da dr. Tavčar bobna po »Narodu" zoper »klerikalizem", da bi s tem »strahom" prikril svojo čedno nemško-slovensko zvezo, Pogum je imel dr. Tavčar, izreči, da je treba trdnejše liberalne večine v ljubljanskem občinskem svetu in da se jo bo že še dobilo. Kdor ni slep, vidi, da je ta njegova trditev v zvezi z društvom hišnih posestnikov, v katerem so dobili Nemci odločilno besedo. S pomočjo tega društva menda namerava dr. Tavčar zagospodovati prvemu razredu in kot tak zvest ostati obljubi, da dobe Nemci nekaj sedežev v ljubljanskem občinskem zastopu. Tak bi bil po njegovem mnenju začetek liberalnejše večine v ljubljanskem občinskem zastopu 1 Pozor!
Iz obrtnih krogov se nam piše: »Zakaj ni prišel Kušar na zadnji obrtni shod? Ali se kot predsednik trgovske in obrtne zbornice ne čuti zmožnega, da bi nam odgovarjal na naša vprašanja? Ali se nas sedaj obrtnik Kušar sramuje, ko so ga trgovci izvolili kot najbolj zmožnega izmej sebevdež. zbor in mu povrh še čestitali? Drž. in dež. poslanec Jožef Kušar, predsednik trgovske in obrtne zbornice, se skriva! Tako, meni, je najbolje. Molčečnost je prinesla v zadnjem času že svoje časti Jožefu Kušarju, sinu Pepetu pa prevelika kričavost še nobene. Ej, stari Kušar vš, da je molčati zlato!"
Komu se že pušča? Medvodski občinski zastop je sklenil, dati za škofovske zavode 10 000 gld., ako bi se zavodi zgradili blizu Medvod. Ko je »Narodov" očanec to zvedel, je začel besneti. Še bolj ga je zbodlo, da je občina medvodska prepovedala v svetem letu ples. V »Narodu" pravi, da bode tem občinskim očancem treba puščati, ker sklepajo budalosti, katerih dr. Tavčar ne bode — dovolil. V Ljubljani smo pa bolj pametni. Samo mestne vožnje bodo stale letos nad 10 000 gld. več, kakor lani; trajala bo pa to »sveto leto" tri leta zapored, ker sta dva občinska očanca napravila proti občini »ring" in si kar za tri leta zagotovila omenjeni »odpustek". Za plesove pa Ljubljana žrtvuje vsako leto mnogo nad 10 000 gld. Zato
so Ljubljančani od sile pametni, saj se jim že temeljito pušča po receptih ..Narodovih" modrijanov.
Ljubljanske kože. Piše se nam: „Od ljubljanskih mesarjev so zadnja leta jemali kože gg Janesch, oba Malija in Pollak v Ljubljani. Prepričani so bili mesarji, da so kože po ceni. Prišel je neki Simončič, „naš čovjek“, z Reke in obetal, da bo kože plačal dražje, kot ljubljanski strojarji, a ni nič opravil. Prišel je Žid Neuwirth, kože podražil in ljubljanski mesarji so ž njim naredili pogodbo. Nato se je pa bajč ustanovil konsorcij Janesch-Malli-Pollak, ki bo po mesarju Počivauniku otvoril v kratkem v Ljubljani. 4 mesnice in tako prišel do iskanih kož, ki so gotovo boljše, kot celjske in graške. Mesarji pa menda hočejo ustanoviti zadružno strojarnico. Ljubljana bo tedaj dobivala po ceni lepo meso in dobro usnje, mesarji so pa trdno prepričani, da jim letos Žid ne bo snel kože in jih tudi ne tako ustrojil, kakor je zdelal že mnogo strcjar jev na kmetih — tedaj vsem prav! Stari Ljub ljančanje so bili tako nemodri, da so se odkupili ž dov, zato smo pa 500 let za Poljsko".
Slovenska zmaga v celjski okolici. Dne
6.	in 7. t. m. so se vršile občinske volitve za okolico celjsko. Izvoljeni so samo Slovenci. Nemci in mokrači so to pot ostali doma. Grozdje jim je bilo preklislo.
V	zadevi cerkvene zvonarne na Kranjskem piše „Zgodnja Danica": „Kot posebnost se mora zabeležiti, da je bilo v 18. stoletju na Kranjskem sedem zvonarjev. Njihova imena so: Gašpar Franchi, Luka Dimic, Josip Samassa z nasledniki, Benedikt Huetterer, Baltazar Schneider, Ivan Kristijan Riser v Kranju in Josip Stadler v Novem Mestu (.Neostadii). Čudno, da so vse tvrdke propale in da se je ohranila do današnjega dne samo ena, ki že nad sto let nima nobene konkurence. Lahko sklepamo iz tega, kake ogromne dohodke mora imeti, ker izvršuje že toliko časa monopol v vsi deželi. Ta obrt se namreč zelo dobro obnaša; potrebe so vedno nove, vsak naročuje že iz navade raje pri bližnjem, kakor pri daljnem podjetniku in da je pri cerkvah gotov in dober zaslužek — tega še omenjati ni treba. Na tako ugodnem stališču, ko kmalu ne bomo imeli nobenega druzega znona več, se ena sama tvrdka lahko popolnoma prosto giblje in narekuje cerkvam pogoje, ki niso najmilejši. Poleg tega sprejemamo zvonove iz livarne brez vsake strokovne ccene Kdo se zmeni, kakšna tvarina se rabi pri vlivanju? Komu je mar, ali sta baker in cin najboljše kakovosti in koliko odstotkov je vsakega? Kdo določuje ceno starim zvonovom, katere jemlje zvonar v račun in so mnogokrat gledč tvarine več vredni kakor novi? Nihče se ne briga za to, ker nihče tega ne razume. Kako izvrstno bi se obrestovalo podjetje, ako bi imeli cerkveno zvonarno v škofiji! Pri toliki množici zvonov bi bilo vedno dovolj dela in zaslužka. Morebiti oživi to idejo mlajši zarod v 20. stoletju!"
Slovensko gibanje na meji. V kozjanski krajni šolski svet, v katerem so imeli doslej večino nemškutarji, so prišli Slovenci. Predsed nikom je izvoljen g. Ant. Vrstovšek. — Živahno gibanje se je pričelo v doslej zaspani Planini. Kmetje so sklenili ustanoviti „ Kmetijsko bralno društvo". Domači zastopnik slovenske inteligence jim je odklonil vsako pomoč, ker se boji zameriti nemškutarskim tržanom. — Šole na Muti družba sv. Cirila in Metoda še ni ustanovila. Kaj oprezuje?
Dr. Krek o spremembi obrtnega reda. Na shodu „Konservativnega obrtnega društva" je dr. Krek pojasnjeval nekaj nameravanih sprememb obrtnega reda. Kritikoval je sedanje vodstvo obrtnih zadev po politični gosposki. Po Korberjevem razglasu naj si ta gospoda trikrat na dan vest izpraša. Uradnik naj bi pomagal in ne čakal, da se išče njegove pomoči. Obrtniki naj imajo obrtno sodnost v svojih rokah. Omenjal je dotične resolucije dež. posl. Kalana v kranjskem dež. zboru. Da je v kancelijah toliko brezbrižnosti za obrtne zahteve, je vzrok ta, da se juristi ne uče dovolj obrtniških zakonov. Treba je premembo učnega reda na univerzah in ločitev obrtnih uradov od drugih uradov.
Obrtni uradi naj bodo v zvezi z izkušenimi obrtniki in tehniki. V postavi naj se določi, ka tere obrti se rokodelski izvršujejo. V te obrti naj se po novem obrtnem redu prištevata tudi trgovec in gostilničar. Tako bc deta konkurenco ta dva stanova sama omejila, ker bodeta morala dati izkaz sposobnosti. Fabrikantje, ki izvršujejo kako rokodelsko obrt, se bodo morali izkazati, da so se obrti izučili. Trgovec ne sme trgovati z izdelki, ki se izvršujejo rokodelski, pač pa smejo to zadruge. Tudi popravljalna dela rokodelskih strok smejo izvrševati samo rokodelci. Trgovec ne sme trgovati z izdelki, katerih proizvajanje je oddeljeno rokodelcem. Branjevstvo in sejmar-stvo je izključeno iz rokodelstva Semnjarjem se dovoli samo jeden „štant“. Državni, deželni in občinski uradniki, redovniki ne smejo izvrše vati obrti. Noben ne sme izvrševati več obrti skupaj. Sedaj so ebno stavbeniki oškodujejo obrtnike, ker stavbeniki prevzemo vsa dela raznih hiš Zadružniki ene obrti naj o svojih točkah samostojno sklepajo in o njihovih sklepih se mora obrtna gosposka v osmih dneh izjaviti. Predsednik zadruge imej pravico, odreči podpis učnega spričevala ali delavske knjižice, ako ni bilo nobenega učnega, oziroma pomočniškega razmerja mej dotičnikom in mojstrom Zadruge se morajo zaslišati, predno se obrt oddaja. Stavbinski mojstri ne smejo imeti pomočnikov drugih obrti. 0 tem, kaj spada v kako obrt, se morajo ozirati gosposke na izreke dotičnih zadrug. Izvrševati se sme samo tisto obrt, ki je v rokodelskem dovoljenju, in samo tista dela, za ka era je izprašan Konkurenca se bode samo omejila, ako se da več pravic zadrugam. Sprememba obrtnega reda je odločno proti takozvanim nSitzgesellom '. V firmi ne sme biti nič, kar ni resničnega, ter mora firma obsegati imena vseh družabnikov. Poslanec je nad dje pojasnil spremembe o krošnjarjih, ki so sosebna nadloga z ogerske strani, ter pohvalno omenjal socijalno-delujočega mestnega policijskega svetnika gosp. Podgorška, ki je za Ljubljano 1.1898 izposloval krošnjarsko prepoved Omenjal pa je, da mora vsaka sprememba krošnjarskega patenta varovati pravice Ribničanom in Kočevcem. Okolu 200 ljubljanskih obrtnikov je govorniku izredno pritrjevalo.
Celjskih Nemcev želja po denarju Veliki, mogočni celjski Nemci a l& Jabornegg, dr. Mrau lagg, Ambrositsch so zbobnali skupaj nekaj ..nemških" purgarjev s slovenskimi imeni, da se posvetujejo, kje dobiti kaj denarja njihovemu vedno bolj bankerotnemu nemštvu Večina re elmh posojilnic je zaprla kase pred poželjivimi žepi celjskih nemških trgovcev. Celjska mestna hranilnica menda nima dosti denarja, zato so sklenili ustanoviti še novi „Cillier Spar- und Vorschussverein". Dr. Tavčar-jevega prijatelja Mraulagga je strašno srbela slovenska celjska posojilnica. Zamaknjeno so gledali zborovalci to kislo grozdje. Mej celjskimi modrijani so začutili željo po denarju najbolj: Julij Rakusch, Aloizij Walland, Jabornegg, Jarmer, Kowa-tschitsch, Rauscher, Pallos, Wehrhan, Wilcher, Stiger, dr. Gregor Jesenko in Langer. To je prvo ..gospodarsko delo" tistih ljudij, s katerih „go spodarskim shodom" v Mariboru simpatizuje dr. Tavčar. Pristnega celjskega nemštva tudi novo društvo ne bo rešilo.
Slovanska zmaga v Istri. Nedavno so Hr vatje pri občinskih volitvah v Žminju zmagali, a vlada je hitela ugoditi rekurzu Lahov ter je občinske volitve razveljavila. Iz Istre se seda, poroča, da rekurz Lahom ni nič pomagal. Hr vatje so sijajno podrli na tla tudi pri ponovni volitvi Lahone.
Slovenska zavednost na Koroškem. V Borjah v Ziljski dolini se je ustanovila podruž nica ..Slovenskega planinskega društva1', ki si je za predsednika izbrala dež poslanca Fr. Gr a fenauerja in za svoj sedež vas Bistrico ob Zilji.
Prešerna hočejo odkopati! „Ljubljanski Zvon" si je nekaj modrega spomnil. Ker ni mamo nobene Prešernove fotografije, pravi, na, se Prešernov grob izkoplje ter se potem po Pre šernovi glavi posname voščeno masko ter zmeri telesno dolžino pesnikovo. Po spakedrani kra-
sotni izdaji njegovih pesmi, naj se Prešernu še to zgodi! Res, ubogi Prešeren!
Naskok Nemcev na Ormož. Štajarski deželni odbor je nedavno izločil Ormož iz dosedanjega šolskega okraja in dovolil ustanovitev nemške dvorazrednice s samostojnim šolskim okrajem. Proti temu so se pritožile slovenske občine, a sodišče je njihovo pritožbo zavrnilo. Sedaj bode dobil Ormož popolnoma nemško šolo.
Ljubljanske novice. V tukajšnji vojašnici 27 pešpolka je bil v ponedeljek dvoboj. Neki častnik je precej krvi puščal nekemu Karnijolcu.
—	Zgradba 8razredne dekliške šole pri sv. Jakobu bo gotova do 1. avgusta 1901. Veljala bode 94 000 gld — V mestni jubilejni ubožnici v Vodmatu bode prostora za 100 ubožcev. —
V vojašnici 27. pešpolka je neznan tat ukral jrostovoljcu Samcu za 100 gld. vrednosti. —
V torek je 27. pešpolk slovesno praznoval spomin na zmagonosno bitko pri Oeversee 6. febr. 1864 1. — Prihodnje porotne obravnave se v Ljubljani prično 5. marca. — Nemški igralci so se v nedeljo pred „Slonom" stepli, a neka nemška igralka se je v torek zvečer vtihotapila v garderobo slovenskega gledališča ter ondi poskušala svoje dolge prste. Zasačili so jo. Pogrešajo več stvarij. — V Ljubljani je 1. 1899. bilo rojenih 1170, umrlih 10G7, poročenih 349 paiov. Od umrlih je bilo 214 starih nad 70 let. Nasilne smrti je umrlo 30 oseb. Koncem leta je štela Ljubljana 37.186 duš. — Dve vreči mesa sta hotela ob prisilni delavnici vtihotapiti dva moža. Mitničar ju je zapodil. Jeden tihotapcev je v strahu spustil vrečo mesa v vodo. — Delavcu Matevžu Oblaku v Rožnih ulicah št. 13 je bil ukraden dežni plašč s kapuco. V farni cerkvi sv. Petra je b lo preteklo nedeljo 31 parov oklicanih in 14 parov poročenih. — „Tugomer“, ka terega je vlada prepovedala predstavljati slovenskemu gledališču, se bo, tudi ako vlada ugodno ne reši rekurza, predstavljal, in sicer pred povabljenim občinstvom. — Na dolenjskem kolodvoru v Ljubljani je v četrtek vlak skočil s tira Dva vagona sta se razbila. Ljudem se ni nič pripetilo. — Prešernov spomenik v Ljubljani bode izvršil kipar Ivan Zajc na Dunaju. Spomenik bode stal pred „Narodnim Domom" ali sredi „Zvezde“.
Tržaški občinski svet je po svoji večini dal županu nezaupnico s tem, da je odklonil njegov predlog, naj izdatke za upravo mestne plinarne izplačuje mestni urad v proračunjenih mejah. „Piccolo“ pravi županu, da ima „babjo trmo", ker noče zaupati pravični denarni manipulaciji pri mestni plinarni. V isti seji je dal občinski svet 6300 K za gradnjo laškega šolskega vrtca v bošketu ter izvolil jednega člana v šolski odsek kamnoseške šole pri sv. Križu, katero bo v svoje potujčevalne namene ustanovila »Lega nazionale". Ljubljanski občinski za-.->top je „Naši straži" dal — figo.
Analfabeti v slovenskih deželah. V preteklem letu je bilo v slovenskih deželah analfabetov : na Štajarskem 10 %, na Koroškem 13 %, Goriškem 21 «/0, Kranjskem 23 °/0, Trstu 18 °/#, Istri 48 %.
Električni tramuraj dobijo že to pomlad v Trstu. V to svrho se delajo priprave že vso zimo; položili so po mestu že ves tir, zdaj pa postavljajo močne in za nadstropja visoke železne drogove ter pritrjajo na hiše žicovodnice, po katerih ima iti električna gonilna moč. Električni tramvvaj bode tekel do pod Skedenj in tudi preko Rocolja pod Katinarski breg.
Iz Istre se nam piše: Kaj Vam je pa v Ljubljani treba še Benetk in Dantejevega pekla, ko imate že Lisabon in Babilon in živ pekel?!
Železnica Kamnik—Velenje. Stef. pl. Dau bachy v Zagrebu je že 1. 1898. dobil dovoljenje za tehnične priprave za normalnotirno železnico od Kamnika čez Šmartin, Motnik, Vransko in Gomilsko do Braslovič ob železnici Celje-Velenje. To dovoljenje je železniško ministerstvo za eno leto podaljšalo, ob enem pa dovolilo tehnične priprave tudi za črto od Domžal čez Krašnjo, Blagovico, Št. Ožbald, Trojano in Vransko do Braslovč.
Na plesu umrla je v Himmelbergu na Koroškem M. Ranter, soproga tamošnjega tovar-
narja. Končala je ravno nek ples, naenkrat ji je postalo slabo in zgrudila se je mrtva na tla.
Drobne novice. V šneperških gozdih je ustrelil lovec Trebeč dva volkova. — Pretečeni teden je zapadel po Krasu tja do Gorice tolik sneg, da je bil celo promet močno oviran. — V Kraljevcu so ubili kmetje 150 kg težkega mrjasca, ki je pribežal iz Štajarske. — Zakonska Knap sta se peljala z otrokom iz Brežic v Išel. Mej potom je otrok pal iz železniškega voza. A varoval ga je angelj varuh. Otrok se ni nič poškodoval. — V Ameriko je odpotovalo iz Kranjskega meseca januvarja 237 oseb. — Obesil se je 361etni Ignacij Lončar na Bregu pri Tržiču.
—	V Polhovem Gradcu so dovršili vodovod. Kolavdacija se vrši danes. — V Sostrem je Janez Alič nekemu svojemu znancu v prepiru radi pravde zasadil nož v vrat. Krvoločni prav-dar se je sam ovadil na Žabjaku. — Modrega urarja so aretovali v Trstu. Urar Jožef Furlan je sprejemal ure v popravo, pa jih nosil v zastavljalnico, da je preplesal predpust. — V Svetem pri Komnu sta praznovala Josip in Marija Kovačič zlato poroko. Skupno imata 145 let. — S tira je skočil v sredo po noči na postaji Langenwang blizu Miirzzuschlaga tovorni vlak. Brzovlak je imel vsled tega dve uri zamude.— Deželna vlada je začasno prepovedala izvoz prešičev iz novomeškega okraja. — Cigan Held v Novem Mestu se svojega dejanja še nič ne kesa. Kapiteljskemu vikarju je te dni dejal: „Naredite z menoj, kar hočete, obesite me, zakoljite ali pa obglavite, le v miru me vsaj pustite11. — V Pulju je v zadnjih dveh mesecih zbolelo 74 oseb za tifusom. — V Marezigah v Istri je pustil nemški učitelj Gross na „Ljudski šoli" naslikati frankfutarske barve. Pravijo, da ga še vedno niso poslali v blaznico. — Godba 17. pešpolka bode v kratkem godla zopet pri predstavi nemškega gledališča v korist „Schul-vereinu". Doslej ji je bilo nekaj časa prepovedano, gosti v ta namen. Koerberjeva „sprava“ ji je dala drug migljaj. — V Novem Mestu na merava upeljati električno razsvetljavo g. Fran Seidl. — V Mošnjah zidajo novo občinsko hišo. Ondi bode imelo svoj dom tudi kmetijsko in gasilno društvo.
Samomor. V sredo zvečer ob 9. uri se je ustrelil z revolverjem Gustav Kavčič, trgovski so-trudnik pri Iv. JebaČinu. Vzrok samomora je odpust iz službe vsled pijančevanja.
Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani. Mestni trg št. 27. Od 27. januvarja do 2. februvarja je dela iskalo: 14 moških delavcev in 57 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno za 15 moških delavcev in 43 ženskih delavk. 96 delavcem se je nakazalo 68 odprtih mest in v 45. slučajih se je posredovanje izvršilo in sicer 5 moških in 40 ženskih delavk. Od 4. januvarja do 2. februvarja je došlo 345 prošenj za delo in 201 deloponudba. OJ naznanjenih odprtih mest so še oddati: 1 mašinist za tovarno, 3 mizarji za tovarno, 1 vrtnar, 2 kočijaža, 3 konjski hlapci, 2 kravarja, 2 fini kuharici, 3 navadne kuharice, 3 sobarice, 1 natakarica na račun, 1 navadna natakarica. Več deklic za domača dela. Več deklic k otrokom, 1 kravarica. Vajenci: 1 za podobarstvo, 1 za knjigoveza in druge obrti ter 4 vajenci za razne trgovine.
Dediči se iščejo. V Brnu je umrla neka Julija Hoffmann in zapustila okoli 100.000 K imetja. Pokojnica je bila hči Antona Hoffmanna in Magdalene Hoffmann, ki je bila hči Simona Martzona (Merčuna?), ljubljanskega meščana. Kot dediči so se doslej oglasili le od očetove strani.
Biskup Strossmayer. V nedeljo je praznoval djakovski biskup, pravi ponos Jugoslovanov svoj 86. imendan. Za sv. očetom je sedaj on najstarejši škof katoliške cerkve. Bog mu daj doživeti še mnogo srečnih let!
Najnovejše vesti.
Doba besnih liberalcev. Vlada je razdelila v vsi državi 100.000 gld. kot podpore v zadružne namene. Od te svote je letos dobila „ Gospodarska zveza" v Ljubljani 3000 gld. Kakor s palico udarjen gad je skočil vsled tega kvišku junak
liberalne misli v „S1. Narodu*. V črni zavisti grize in sika okoli sebe ter očita drž. poslancem katol narodne stranke na Kranjskem, da so s tem denarjem, ki bo koristil kmetu, kupljeni. S tem natolcevanjem je klaverni junak, ki govori v „Narodu“ z „mi", a si ne upa podpisati se z imenom, le opozoril na dve resnici: 1.) da Kušar za Ljubljano še ničesar ni storil, 2) da živimo na Kranjskem v dobi besnih liberalcev, kateri bi radi razdvojili tudi slovenske državne poslance, da bi potem mogli liberalni Mrau laggi še več škodovati narodu
„Boj na Kranjskem" se ne da več poravnati, ampak se mora dobojevati. Konec mu bo šele tedaj, kadar bo jedna stranka zmagala, druga pa poražena. Dotlej pa: „Nichts von Ver-tragen, nichts von Uebergabe!“ — tako piše sinočni „Slov. Narod" in jednako je govoril zadnje dni dr. Tavčar nekemu prvaku, ki je v imenu zmernih liberalcev prišel k njemu in mu povedal, da naj vender „Narod“ nekoliko pri-jenja s svojo surovostjo in pornografijo. Značilno je, da so zadnje besede pri napovedi boja
—	nemške! Dr. Mcaulagg! Mi se nič ne bojimo dobojevanja! Krščanstvo bo še stalo trdno v slovenski zemlji, ko ji bo dr. Tavčar s kostmi svojega rojstva napravil „Uebergabe".
V	Gradcu ustanovi južna železnica obratno ravnateljstvo. Tehnično ravnateljsto se iz Maribora preseli v Gradec.
Vojna v Južni Afriki. Angleški poveljnik Buller je 4. t. ir. res prekoračil Tugelo. Prehod se je izvršil v dveh kolonah. Oddelek generala Wynnesona so Bari pognali nazaj ter so Angleži imeli velike izgube. Drugemu delu Angležev pod poveljstvom generala Lyttletona pa se je posrečilo prodreti do Krantz Kloofa. Dalje niso še mogli prodreti, ampak imajo dovolj posla, d t jih Buri od tu ne preženo. Skoro gotovo bode moral Buller tretjič — nazaj čez Tu gelo. Tudi ko bi prišel Buller v Ladysmith, bi mu dosti ne pomagalo, dokler ne premaga v Natalu Burov v odločilni bitki V Kaplandiji bije general Gatacre pri Sterkstroomu vroč boj z Buri. Maršal Roberts je dal povelje, naj začno Angleži prodirati na vseh bojiščih. Tako misli utruditi Bure, a utrudili se bodo najbrže le — Angleži, katerih vojaki so vzor kilavosti.
Društva.
»Muzejsko društvo" v Ljubljani je na sinočnem občnem zboru izvolilo nov odbor. Izvoljeni so bili gospodje: Ravnatelj Senekovič, predsednikom, odborniki pa: prof. Rutar, prof. Orožen, kanonik Smrekar, dr. Kosler, prof dr. Gratzy, prof Vrhovec, arhivar Koblar in suplent Komatar.
„Sudmarka“ v Ljubljani. Podružnica BSudmarke“ v Ljubljani je imela te dni svoj občni zbor, na katerem se je poročalo, da so ji tukajšnji člani narasli letos od 301 na 338 Pripravljala je letos pridno „Suimarkische Bmk" in delala za ustanovitev nemške ljudske knjižnice na Jesenicah. Mnogim Nemcem je dobila službe na Kranjskem. Kranjska hranilnica ji je iz slovenskega denarja dala podpore 400 kron. „E iinost" upravičeno vprašuje: „Kaj hoče „Siilmarka“ v Ljubljani? Mar ni za tamkajšne Nemce preskrbljeno v vsakem oziru? Nemških ljudskih šol imajo, a te šole bi ostale do polovice prazne, ako bi v Ljubljani ne bilo brezvestnih ali neumnih slovenskih starišev, ki pošiljajo svoje otroke v nemške ljudske šole in nemške vrtce. Gimnazija je nemška in prav tako državna višja realka. Ob nedeljah in praznikih imajo v stolnici nemško propoved in poleg tega imajo še svojo posebno nemško cerkev, poleg protestantske, ki je seveda tudi nemška. Do gledališča uživajo iste pravice, kakor Slovenci, in silno jim naklonjena vlada in deželni odbor ne kratita ni mrvice pravic. Tudi mestni občinski svet je skrupulozno pravičen in lojalen napram njim! — Kaj, za Boga, ima torej opraviti „SuImarka“ v Ljubljani? Sicer pa naj bi postopanje »Siidmarkovcev" spodbudilo vse Slovence, da bi bolj podpirali in se bolj zanimali za „Našo stražo", nego smo to videli do sedaj". Mi pa pravimo še: Kranjski
Nemci postajajo ošabni, ker jim daje potuho dr. Tavčarjeva nemško-slovenska zveza. Tista slovenska inteligenca, ki podpira dr. Tavčarja pri njegovem stremljenju, je kriva, da Nemcem raste greben. Dr. Tavčar tej inteligenci slika strah pred „klerikaIizmom" in inteligenca caplja za njegovimi frazami. Uboga inteligenca! S nklerikalci" se puli v Ljubljani, v Šiški pa „Schulverein“ odpira novo šolo.
GLASNIK.
Gospodarska zmota.
Devetnajsto stoletje je s svojimi iznajdbami in napredkom povzdignilo industrijo na zelo visoko stopinjo. Moderna tehnika je znašla priprave, koje delajo namesto človeka, ki je pri stroju le še v toliko potreben, v kolikor stroj potrebuje postrežbe pri delu. Ni torej čudo, da so se kapitalisti, napojeni z duhom manšester-skega liberalizma, z vso silo vrgli na razne stroke industrije, pri katerih jim stroj na račun dela prinaša ogromne dobičke. Delavcev je vsled dela na strojih čimdalje več brez dela, ker se jih pri istem delavnem času ob stroju veliko manj potrebuje, kakor če bi delali ,na roke". Vsled tega so plače delavcev tako uizke, da nikakor ne dosezajo vsakdanjih potreb Človeka. Kapitalisti, ki nosijo v svojem srcu samo misel na večji dobiček, nočejo ničesar slišati o zboljšanju delavskih plač.
Vkljub temu, da so delav ke plače tako nizke, zapušča kmetsko ljudstvo domače vasi in se podaja v tovarne na delo, ker je tam nekako svobodneje, kot pri poljskem delu. To je pa ravno kvarljivo za kmetsko delo in tu tiči tudi velika gospodarska zmota sedanjega časa. Vsi magacini so polni raznega tovarniškega blaga, ki se ne more prodati. Tu je mnogo stvarij, katere človeku sploh nič ne koristijo marveč imajo samo potreben značaj. Takih stvarij izdeluje na tisoče delavcev, med tem ko zemlje nima kdo obdelovati in je vsled tega ostane toliko prazne in puste. Komu v korist? Nikomur, pač pa v škodo vsem, posebno kmetovalcem. Obdelovanje zemlje, katera edina nam poleg živali daje živež, je moderni čas pozabil. Res se je storilo nekaj malega tudi za kmetijstvo, toda to ni v nobenem sorazmerju z moderno in-
UuMULtj Jr
Naš kmetič dela večinoma še vedno tako, kot je delal njegov praded, mesto da bi umetno prisilil zemljo, da mu rodi več. Prazne pustinje, močvirje itd. nam še vedno pričajo, da se je do sedaj za panogo pridelovanja živeža storilo premalo tudi od merodajnih faktorjev. Kje je sadjarstvo, kje je živino- in perotninoreja, ki bi vrejeni donašali družbi mnogo več dragocenosti, kot marljivi nakiti in moderne obleke industrijske produkcije Kmetijstvo, ako bi se povzdignilo do svoje višine, ne bi gonilo lastnih ljudij z doma, marveč bi pri poljedelstvu in sploh kmetijstvu zajamčilo redno razmerje delavcev. Delavci bi bili bolj zadovoljni, kot v tovarnah, kjer morajo počasi umirati ob slabem vzduhu, slabi hrani in nezdravem delu. Dolžnost države bi bila, storiti v tem oziru energične korake!
Resnica je, da si slabi kmetič sam ne more pomagati, toda pomaga si nekaj lahko v družbi s sosedi. In to naj bi državne oblasti imele v očeh Ker se kmetsko vprašanje ne da vrediti brez škode posameznikov, kakor se je na škodo splošne sti uredila industrija, zato je treba v povzdigo kmetijstva zadružne misli in zadružne organizacije kmetskega stanu. Zadrug naloga bodi pred vsem kmeta poučiti v njeg vi stroki, mu pripomoči do praktičnega orodja in dobrih živalskih plemen, popolnoma kmetu izročiti trgovino s pridelki in živino, kar je mogoče le po zadrugah. Tako bo kmetski stan se osvobodil izkoriščevalcev in vporabil praktično vse, kar koli mu sploh more koristiti. Delavci bodo de lali radi doma, ker bodo imeli boljše ugodnosti kot po tovarnah in mestih, kjer jih na vse načine izžema kapital.
Tako bi se popravila zmota sedanjega gospodarskega razvoja. Ne samo ene strani, marveč
vse panoge produkcije se morajo negovati, pred vsemi one, ki proizvajajo človeku za obstoj in življenje potrebnih stvarij.
Delavske drobtine.
Občni zbor »Slov. kršč. soc. zveze" bode jutri v nedeljo 11. t. m. v veliki dvorani „Kat. Doma“ ob ob polu 10. uri dopoludne. Somišljeniki in somišljenice, pridite v obilnem številu, da se pomenimo o našem delovanju!
Javno predavanje. Prihodnjo sredo ob polu 8. uri zvečer bode v veliki dvorani „Kat. Doma“ predaval drž. poslanec dr. Ig. Žitnik o soci-jalno-de mo kratskem raju. K obilni udeležbi vabi odbor „Slov. kršč. soc. zveze".
Izlet v Zagorje ob Savi priredita 18. t. m. tamburaški klub in dramatični odsek „Slov. kršč. soc. zveze". Odhod iz Ljubljane s popolu-dnevnim vlakom. V Zagorju priredita kluba veselico. Kdor bi se želel pridružiti, naj se oglasi prihodnjo sredo pri javnem predavanju društvenemu tajniku.
Odbor „Slov. kat. delavskega društva v Ljubljani se je tako-le sestavil: Gostinčar, predsednik; Urbar, podpredsednik; Moškerc, zapisnikar; Štucin blagajnik. Odborniki: Ziller, Kos, Trefalt, Šuštar, Avšič, Končan. Nadzorovalni odbor: Mentoni, predsednik; Sedmak, zapisnikar; Zabavnik, odbornik.
Katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču je imelo 28. pr. m. svoj občni zbor. Na dnevnem redu je bilo: 1. Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo blagajnikovo. 3. Odobritev računov.
4.	Volitev odbora. Zaslužni g. društveni predsednik I. Nadrah je naslikal v kratkih potezah zgodovino društva, njega začetek, razvoj in kako je društvo vkljub raznim nasprotstvom napredovalo in dokaj dobrega učinilo. Omenjal je delavskih slavnostij, katerih se je društveno odposlanstvo vdeležilo z zastavo tako v Ljubljani, na Hrvaškem in romanja na Brezje. Priporočal je navzočim udom, naj pridno prebirajo časnike in se poslužujejo knjižnice, ki je preobložena z raznimi dobrimi knjigami. Po poročilu blagajni kovem in odobritvi računov se je volil odbor, ki se je tako sestavil: predsednik gosp. Ignacij Nadrah, podpredsednik g. Jožef Potokar, tajnik g. Fran Ahačič, blagajnik gosp. Anton Mikič, knjižničar g. Ivan Papov; poleg teh še gg. odborniki: Jožef Bahun, Karol Končar, Peter Perko, Miha Papov in Fran Vidic. — Odbor je sklenil, imeti vsak mesec redno sejo — Društvo je napravilo več predstav, ki so bile mnogoštevilno obiskane. Imelo je tudi več predavanj, za katera sta poskrbela domača gg. kapelana. — Prihodnja veselica bode na pustni torek v prostorih gosp.
• Dobrina.
Devica Marija v Polju. Naše »Katoliško slovensko delavsko podporno društvo" vrlo napreduje v zadnjih treh mesecih. Meseca nov., dec. 1899 in januvarja 1900 je pristopilo 37 novih udov. Podpore se je izdalo v treh mesecih 323 K 84 v. Dohodkov je bilo 374 K. Stroškov brez bolniščine pa 1 K 30 v, torej čistega pre ostanka 48 K. S tem napredkom smo vrlo zadovoljni. Topla hvala izreči se mora društvenemu predsedniku g. Fr. Rešku in neutrudlji, vemu blagajniku g. Jos. Čopiču. Vse skrivne spletke nekaterih naših sovražnikov ostale so brez vspeha. Bog živi krščansko-socijalne Poljče!
J.
Sooijalno-demokratski shod v ljubljanski kazini. V nedeljo so imeli socijalni demokratje shod v kazini. Poročal je sodrug Kristan o premogarskem štrajku na Češkem. Govornik se je zaletel parkrat seveda tudi v »klerikalce" in kršč. socijalce, češ, da zagorska duhovščina in škof pravijo delavcem »požeruhi in zapravljivci". To dokazati pa je Kristan — opustil. Kaj bi pač socijalni demokrat, ki je vrhu tega še liberalec in Botrudnik kapitalističnega »Slov. Naroda", hotel z dokazi! Udari po klerikalcih, ne vprašuj pa, ali je res, — tako ravnajo vsi moderni liberalci pod židovsko komando. Končno je Kristan priporočal, da bi se vsestransko podpiral boj delavstva za eksistenco. Za njim je dobil besedo znani »krščan. socijalni mučenec" Jean, ki je kot sedanji sodrug na vsa usta
hvalil liberalce. Pravil je, kako so ti naklonjeni delavstvu. (Zato imamo v Ljubljani volilno pravico v liberalnem papirnem košu.) Dalje je dejal, da se bodo izdale nabiralne pole, s katerimi se bode nabiralo za štrajkujoče delavce. (Bog zna, koliko bode dal Jean.) Gostinčar je odgovoril, da se strinja s poročilom Kristana v toliko, kolikor ne zabavlja krščanskemu socijalizmu in da je v resnici potreba, podpirati štrajkujoče premogarje. Glede Jeana pa izjavi, da ga je sram odgovarjati takemu političnemu značaju. Shod je bil bolj slabo obiskan, znamenit pa radi tega, ker je Kristan zdihoval po § 14., katerega za vse slučaje socijalna demokracija tako sovraži. Kaj hočemo, taki so!
Nečuvena rudeokarska nesramnost. Franc Knapič, mizarski pomočnik pri Doberletu, je bil dne 6, t. m. v delavnici aretovan, ker je več lakote pijanih socijalnih demokratov razbilo znamenje Matere Božje pri Št, Vidu in je Knapič podobo Matere Božje pohodil in se pri tem tudi divjaško cinično izrazil: »Tudi Mati Božja mora crkniti!" To dejstvo nam zopet kaže lopovski značaj in versko nestrpnost mokračev. Delavci, ki pošteno mislite in hočete, da se vam kdaj bolje godi, obrnite hrbet tej druhali!
Zabavni večer krščansko-socijalnih delavk. »Katoliško društvo za delavke", katerega nastopi so priljubljeni v najširših krogih, je v nedeljo priredilo svojim članom in gostom zopet prelep zabavni večer. Čuditi se je bilo zlasti pevskemu zboru, kakeršnega so si ustvarile kr-ščansko-socijalne delavke, s svojo vstrajnostjo in z veščim vodstvom pokojnega L. Belarja ter sedanjega svojega pevovodje č. g. Fr. Ferjančiča. Čista intonacija je občudovanja vredna, o pred-našanju se mora čuditi vsak, da je priprosta delavka zmožna tolike umetnosti. Ponosna je pač vsa krščansko-socijalna organizacija na ta zbor! Zapelje v nedeljo Belarjevo »Rojakom!", Ferjančičevi skladbi:	»Drugi venec narodnih
pesmij“ in »Pustni večer" ter Hajdrihovo poskočno »Petelinčkova ženitev". »O jeziku" je lepo deklamovala gdč. Fiala, a društvenice so spretno igrale veseloigro s petjem „Pri popolu-danski kavi“. Sosebno veliko smeha sta vzbujali z naravnim svojim igranjem krošnjarica in hišina Lizika, pa tudi ostale igralke so častno rešile ne ravno lahke svoje uloge. Pesem Marte pl. Rebule (M. Klepec) o sladkostih in tolažilnih svojstvih »kofka“ je bila vsprejeta z zasluženo pohvalo. Krščansko-socijalne delavke, ponosne ste lahko na svoje delo in častne svoje vspehe!
Osobje o. kr. glavne tobačne tovarne v Ljubljani vabi najuljudneje na plesni venček, ki se vrši v Koslerjevi zimski pivarni dne 17. februvarija 1. 1900. Sodelovala bo godba c in kr. 27. pešpolka kralj Belgijcev. Čisti dobiček je namenjen bolniškemu podpornemu zakladu. Začetek ob 8. uri. — Vstopnina 60 vinarjev.
Boj premogarjev. Kot električna iskra razširil se je med avstrijskimi premogarji štrajk v svrho njihovega zboljšanja. Štrajk na zgorenjem Štajarskem je bil v kratkem končan. Pri nas v Zagorju in Trbovljah pa niti do štrajka ni prišlo, ker so se delavci in delodajalci pogodili med seboj. Drugače pa je na Češkem in Moravskem. V teh premogovnikih stoji v štrajku do 70.000 delavcev, ki vstrajno zahtevajo znižanja delavnega časa na osem ur in 15—20% zboljšanja plače. Da so razmere rudarjev izmed vseh delavcev najslabše, se mora pač razvideti iz njihovega dela samega. Globoko pod zemljo v večni temi, blatu, prahu, nevarnosti podsipa in eksplozije moral je do sedaj rudokop delati vsak dan 10—12 ur. Nezdravi zrak in težko delo vplivata na rudokope grozno. Malo jih včaka večjo starost. Za vse to težko delo dobi pa rudokop v dobrem slučaju plače en goldinar na dan. Ogromna večina rudokopov pa niti toliko ne zasluži. Zato ni čudo, ako tudi tem modernim sužnjem zavre kri, ko vidijo, da morajo ob trudu in težkem delu stradati in trpeti splošno pomanjkanje, pri tem pa bogati posestniki rudnikov bogate ob njihovih žuljih. Koliko srca imajo ti podjetniki za delavce, kaže v tem štrajku najbolj to, da se podjetniki niso hoteli vdeležiti pogajanj pred kladenskim razsodiščem. Kolika odgovornost v tem kritičnem
položaju! Toda, kaj mar milijonarju postavna sredstva in lačni delavci, on hoče imeti sužnje, ki mu brezpogojno delajo in molče. Država je pokazala pri tem štrajku dobro voljo. Vlada je odposlala v razne revirje komisarjev, ki vodijo spravno akcijo. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo za svoje rudnike Mosta v Mostkem revirju 8 urni delavnik in po možnosti tedensko plačo. Vlada je s tem dala drugim podjetnikom vzgled. Vsied štrajka primanjkuje premoga in so morala nekatera podjetja, ki niso bila preskrbljena s premogom, prenehati z delom. Toda, da je temu tako, niso krivi delavci, marveč skopost podjetnikov, ki menijo, da mora ves svet plesati po njihovem taktu in jim polniti denarne Žaklje. Značilno pri tem štrajku je tudi to, da se brez razlike politične barve vsi delavci složno bore za življenje. Socijalni demokratje se seveda hočejo vsiljevati na čelo gibanja, toda, kakor se iz nekaterih revirjev kaže, jim delavci kažejo hrbet in hočejo sami izvojevati zmago. Mi delavcem želimo najboljega vspeha, somišljenike pa opozarjamo, da se pokažejo solidarnimi in po možnosti podpirajo za svoj obstoj se boreče sobrate.
Kršč. sooijalna zveza tobačnih delavcev
se je ustanovila v Geldernu. Kakor hitro se priklopijo razni okraji, se bode raztegnila na vso Nemčijo, tedenjski prispevek je 10 pfenigov za odrasle moške delavce in 5 pfenigov za mladostne delavce. Kaj pa pri nas? Kdaj bodo naši delavci uvideli potrebo strokovnih društev ?
Poslano.")
Gospodu Ivanu Hribarju, mestnemu županu ljubljanskemu.
Na Radeckega cesti štev. 12. sem imel v najemu hlev in skladišče, last mestne občine ljubljanske. Plačeval sem najemščino redno. Dne
1.	t. m. ste mi odpovedali hlev in skladišče, katera sem na svoje stroške dal še-le nedavno popraviti. Po Ljubljani se govori, da Vas je do tega plemenitega koraka pripravil Jožef Turk. Dovoljujem se Vas vprašati:
Zakaj mi hočete na tak način škodovati pri obrtu?
Ali je liberalno, v strankarski strasti tako postopati proti očetu osmerih otrok?
Zakaj sta se hlev in skladišče pod roko oddala obč. svetniku Jožefu Turku?
August Erzin,
prodajalec premoga. — Radeckega cesta štev. 12.
*) Za to >Poslano< je uredništvo odgovorno le v toliko, kolikor določa zakon.
Vabilo
na
II. redni občni zbor
„S1oy. delavskega stavbenega društva,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil
y nedeljo dne 25. februvarja 1900 ob 10. url dopoldne v dvorani ^Katoliškega doma“.
Ys p o r e d:
1. Nagovor načelnikov.
2. Poročilo tajnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo.
4. Odobritev računskega sklepa za leto 1899.
5. Volitev dveh odbornikov ravnateljstva, dveh kontrolorjev, treh pregledovalcev računov in v petih udov razsodišča.
6. Prememba pravil.
7. Slučajni nasveti in morebitni predlogi.
Opomba. Kdor želi staviti na občnem zboru kak predlog, ga mora 14 dnij pred zborovanjem ravnateljstvu v pregled predlož.ti.
Letos izstopita iz ravnateljstva sledeča člana: gg. Artur Jean in Jos. Gostnčar; oba kontrolorja gg. dr. Ign. Žitnik in Jos. Sedmak ter vsi trije pregledovalci računov gg. Ivan Komar, Ivan Poderžaj in Anton Avšič. — Vsakteri izmej teh sme zopet voljen biti.
5 (i-i)	Ravnateljstvo.
»Slovenski List“ se prodaja v Brusovi (Šte-fetovi) prodajalnici pred Škofijo. Posamezna šte vilka po 14 h.
•ooooooooooooooooo«
Gabr. Piccoli,
lekarnar „pri angelu“, dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII. v Ljubljani,
Dunajska cesta.
Brezje na Sp. Štajerskem, 14. nov. 1898.
Vaše blagorodje!
Ker smo se že velikokrat prepričali, da je ta Vaša tinktura za želodec, katero je rabila že cela moja hiša z najboljšim uspehom, res najboljše sredstvo zoper želodčne in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen.
To potrjujem s tem, da Vam izrečem svojo najiskrenejšo zahvalo v imenu cele moje družine ter Vas njjudno prosim, da mi pošljete zopet jedno škatljico tinkture za želodec z 12terimi stekleničicami in jeden lonček Glicerin Crčme.
S spoštovanjem	Tomaž Dobek,
T	Pošljite	mi s poštnim povzetjem pod »podaj sto-
V ječim napisom 24 stekleničk izvrstr —“ Q ki se rabi z najboljšim vspehom.
0
o
o
o
o
o
o
20 (46)
Jožef Černko, župnik, Vuhred. — Štajarsko.
Pošljite mi s poštnim povzetjem 12 steklenic Vaše želodčne tinkture. Naš g. župnik Belec jo vsakemu bolehnemu prav gorko priporačajo in Bkoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi.
S spoštovanjem	Ivana	Vidaa
pri Sv. Martinu, p. Sv. Nedelja,
S. Domenica d’ Albona, Istria. ^
•ooooooooooooooooo*
Zahvaljujem se prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom najtopleje za doslej mi izkazano naklonjenost ter priporočam tudi še za nadalje svoje izdelke:
monštrance, kelihe, ciborije, svetilke, svečnike, kadilnice, lestence i. t, d.
Prizadeval se bom, da kar najvest-neje in nsjtočneje izvršim vsa naročila.
Z odličnim spoštovanjem
4 (1)
Ivan Kpegap,
pasar in srebrar.
»Zbirka ljudskih iger“.
Izdaja „SIov. kršč. zveza v Ljubljani". —
I. snopič obsega tri igre. — Cena 80 h, po pošti 90 h.	98 (2—2)
Dobiva se pri „ Zvezi" in v »Katoliški bukvami" v Ljubljani.
Tinktura zoper kurja očesa
  gotovo najboljše sredstvo
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v	60	(31)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj“
M. Leustk-a v Ljubljani.
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
*	Pravo	X
|plzensko pivojj
* iz zadružne pivovarne |
H vedno popolnoma sveže *
* v sodih in steklenicah se 8 K dobiva v zalogi K X	8
x Ivana Gorjupa *
Ljubljani	X
Telefon: št. 20.	97	(10-	8)	J
XXXXXXXXXXX xxxxxxx
21
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu in p n. trgovcem vljudno naznanjam, da sem ustanovil in ostvoril čisto na novo veliko tvorniško podjetje pod firmo
I. slovenska mehanično-avtomatična tvornica tkanin in pletenin
—= Dragotin Hribar s—
Ljubljana	Tržažka	cesta	št.	57	1B0F"	Ljubljana
Ta tvornica opremljena je z najnovejšimi stroji na roko in gonilno električno silo, tako, da mi je moč že letos izdelati najmanj 15.000 do 20.000 tuoatov vsakojaklh nogovio od priproBtlh do najflnejdih za gospe In gospode, otroke itd.
Izdelujem pa tudi vse druge izdelke iz volne in bombaževlne in sicer: jopiče, obleke za otroke, rute za na glavo ln za ogrinjati, rokavloe, štucke, telovnike za gospode kakor tudi vse potrebščine za gospode bioikliste.
Tvornica postavljena je na stališče, da lahko konkurira z vsemi češkimi kakor tudi saksonskimi tvornicami bodi glede izdelka kakor tudi cene.
Priporočam se gospodom trgovcem za obila naročila in zagotavljam, da bodo postreženi v vsakem oziru najpošteneje.
3 (3-2)
Dpagotin Hribar.
NB. Gospode trgovce prosim, da pri letošnjem naročevanju jemljejo ozir na gorenje obvest lo in ker potovalec z vzorci ne more biti hkrati povsod, počakajo, da jih obišče. Ako kedo želi kak poseben vzorec, prosi se, da ga vpošlje, napravi se takoj proti vzorec s ceno; naročiti pa se mora najmanj 10 tucatov.
Kathreiner
je samo pravi v znanih
Kathreinerjevich zavojih!
Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za preva-ranje računajočih ponarejenih zavojih.
Kathreiner Kneippova sladna kava
?je najukusnejsa, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi.
Kathreiner Kneippova sladna kava
bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoč družinah použita.
Kathreiner Kneippova sladna kava
je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljši nadomestek.
Odgovorni mednih: Svitoslav Breskvar Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Lista“. Tisek J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.