„Mali kruhek" v Škofji Loki in okolici.
Rajko Ložar — Ljubljana.
Med poglavitne lastnosti ljudske umetnosti in obrtnosti sodi gotovo
ta, da ga ni predmeta, ki ga fantazija preprostega umetnika ne bi skušala
čim bolj olepšati in oblikovno poplemenititi. Dvojno je poreklo tega dej-
stva. Na eni strani skuša preprosti človek, kakor vsak človek sploh, na-
praviti predmet s tem, da mu da lepšo obliko in ga okrasi, vrednejši in
ga nekako dvigniti iz navadnosti in banalnosti; bil bi to izraz onega
prastarega nagona, ki tiči v človeštvu in ki se uveljavlja zlasti v estet-
skem okraševanju predmetov. Po drugi strani pa velika- večina teh ple-
menitejših oblik in okrasov temelji na prastarih prvinah. Nekoč, pred
stoletji in tisočletji, ko je bilo še razvito magično kultno mišljenje, so
te posebne umetniške oblike imele jako važno verstvenoi vlogo in pomen.
V teku zgodovinskega razvoja človeštva so se ti pomeni bolj ali manj
izgubili in se danes skoro nikjer, razen v znanstvenem obravnavanju,
ne zavedamo več, da so tedaj razne umetne oblike, živalske figure, razne
barve, recimo rdeča itd., imele prav poseben, lahko rečemo kultno - ver-
ski pomen. Kljub temu pa je ostala tu in tam stara izredna oblika in v
današnjem narodoslovju imamo vse polno primerov za to.
Med gradivo, ki se ga ta okraševalni estetski nagon preprostega
ljudstva prav tako dotika in polašča, ki pa je zadržalo tudi še mnogo
onih prastarih pomenskih elementov, sodi tudi pecivo najrazličnejših
oblik in to ne na zadnjem, temveč skoro na prvem mestu. Radi tega je
razumljivo, da je študij form, ki jih kaže pecivo, pri raznih narodih in
v raznih deželah zelo važna panoga narodoslovnega raziskavanja. Na
slovenskih tleh poznamo tako blago zlasti pod imenom »mali kruhek«,
ki ga peko še danes v Škofji Loki in njeni okolici. Nekoč so ga pa tudi
v drugih krajih naše domovine (n. pr. v Železnikih, v Kamniku itd.).
Vendar je ta oblika peciva samo en del one ogromne množice peciva
v obliki raznih figur, imenujemo ga podobnjaki, ki še danes živijo v
našem narodu in ki temelje v prastarih običajih dotičnega predela.
Namen našega spisa ni bil obdelati to zanimivo gradivo v celoti, ker
bi bilo to v kratkem času in na tesnem prostoru popolnoma nemogoče.
Med študijem se je namreč izkazalo, da je tudi naš »mali kruhek«,
čeprav je izmed vseh naših folklorno važnih peciv sorazmerno še naj-
bolj znan, doslej še popolnoma neobdelan. Ker pa je še obstoječih delav-
nic »malega kruhka« vedno manj in ta obrt sama od leta do leta bolj
izumira, je bila glavna dolžnost, da se ozremo zlasti na one delavnice,
kjer se pecivo še danes izdeluje. Poleg teh smo, naravno, morali navesti
tudi starejše nam znane zbirke modelov in peciva, ker so se pokazale
za študij gradiva zelo važne. Metodično bi bilo k spisu pripomniti, da
170 Dr. R. Ložar — Ljubljana:
se v njem loči ornamentalna in dekorativno - umetniška stran peciva
od mitološko - pomenoslovne in da za vsako izmed njiju odgovarja
poseben avtor.^
I. Splošno o „malern kruhku".
»Mali kruhek« je lep, gorenjsko-škofjeloški izraz za vrsto peciva,
ki se pripravlja iz moke, medu, primesi popra in podobnih začimb.
Vendar ta izraz nikakor še ne pomeni, da imamo tudi v resnici eno samo
obliko »malega kruhka«. Dejanski obstoji še danes v Škofji Loki in
povsod, kjer se to pecivo izdeluje, toliko receptov, kolikor je gospodinj,
ki se s tem bavijo, kar je popolnoma razumljivo, ker konec koncev je
m. k. zadeva individualne kuharske in slaščičarske umetnosti. Obliki
»malega kruhka« se na ta način še nekako najbolj pribUžuje pecivo, ki
ga izdelujeta Kobal in Sink v Škofji Loki, Grošelj v Selcih ter Železniki
in Dražgoše. Nasprotno pa so recepti, po katerih pečejo »mali kruhek«
v uršulinskem samostanu v Škofji Loki in v Ljubljani, dokaj različni od
imenovanih in se izdelek po mnenju dotičnih gospodinj ne more več
prištevati k vrsti »malega kruhka«. Zlasti pecivo iz uršulinskega samo-
stana v Ljubljani je tako različno od prej imenovanih, da nosi bolj
upravičeno ime poprovec (der Pfefferkuchen). Kuharska, odnosno sla-
ščičarska stran peciva pa nas v pričujočem članku ne zanima toliko in
jo prepuščamo tozadevnim strokovnjakom.^
^ Kot poglavje narodopisnega študija »mali kruhek« doslej pri nas še ni
bil obdelan. Pok. Stanko Vurnik pa je med drugim zbiral tudi gradivo za
študijo o njem in je dal v ta namen odliti v mavcu več modelov iz Etnograf-
skega muzeja. Vendar ga je prehitela smrt, da namena ni mogel izvršiti. »Mali
kruhek« se mimogrede omenja v novi knjigi J. Karlovška, Slovenski ornament,
Ljubljana 1937, str. 19. Reprodukcije št. 33—35 so narejene po modelih iz Sadni-
karjeve zbirke v Kamniku. V »Zeitschrift für österreichische Volkskunde«,
Wien, Jg. XII, 1906, str. 159, piše o modelih »malega kruhka« na Slovenskem
Otto Jauker, objavljajoč nekaj primerov v risbi (mož s košem, v katerega je
nagrabil otroke, ptica (gl. str. 181) ter srce z IHS in dvema goloboma). Spisa Wal-
terja Schmida, ki ga Jauker istotam navaja, ni bilo mogoče dobiti, ni pa izklju-
čeno, da misli Jauker poročilo W. Schmida o prirastku etnografskih zbirk našega
muzeja 1. 1906., Landesmuseum Rudolfinum in Laibach, Bericht für das Jahr
1906, Str. 16, kjer so reproducirane risbe istih modelov kot v Jaukerjevem
članku.
^ Naziv »mali kruhek« v pomenu der Pfefferkuchen velja po povedanem
za izdelke obeh samostanskih kuhinj. Uršulinke v Ljubljani rabijo n. pr. za svoje
pecivo izraz poprovec. Med pecivom samostanskih in svetnih hiš vlada velika
razlika ravno v pripravljanju testa; ker samostani recepte skrbno čuvajo, ni
mogoče ugotoviti, v čem ta razlika obstoji, vendar pa igra važno vlogo primes
medu in drugih začimb. Tudi se v samostanih porablja menda zmleta in že v
pecivu predelana moka, dočim se v svetnih hišah naravna. Zato se izdelki
svetnih hiš imenujejo »mali kruhek« v pomenu »der Lebkuchen« ali »Lebzelt«
in ni popolnoma pravilno, če ponekod imenujejo to pecivo »Pfefferkuchen«.
Na samostansko pecivo gledajo Ločani kot na blago, ki sploh nima nič opra-
viti z »malim kruhkom« svetnih hiš in ga tudi imenujejo »nunski lect«. Iz raznih
drugih izjav, ne samo v Loki, pa je bilo mogoče razvideti, da ni več nikake
jasnosti o tem, kaj je »mali kruhek«, kaj lect in podobno. Med posameznimi
vrstami in njih imeni danes ni več točnih meja.
»Mali kruhek« v Škofji Loki in okolici. 171:
»Mali kruhek« je tedaj izraz za ogromno zvrst peciva, ki prihaja
na mizo preprostega in meščanskega človeka posebno v zvezi s prazniki
cerkvenega leta. Toda tudi ob drugih prilikah ima pecivo važno vlogo,
tako zlasti ob svatbah, zarokah, obletnicah, jubilejih in podobno. Nekoč
je to in tako pecivo na mizi gospodinjstev brez dvoma imelo še večji
pomen, zlasti razni izdelki marcipana. Omenjamo, da pri naštevanju
jedi, ki morajo priti na mizo ob slavnostni pojedini, izgubljeni sin v
Drabosnjakovi igri istega naslova imenuje tudi hleb marcipana, iz česar
sledi, da je bila slaščica tedaj v navadi. Za enak pomen »malega kruhka«
bi imeli še danes mnogo dokazov iz raznih šeg in običajev našega
ljudstva.
Glede na tehniko oblikovanja testa ločimo dve veliki vrsti: 1. »mali
kruhek«, ki se napravlja, oz. odtiskuje po izrezljanih modelih in 2. »mali
kruhek«, ki se napravlja s prosto roko, na roko. Pri prvi skupini ima
glavno vlogo forma ali model, v katerem se nahaja izrezljana ali izmo-
delirana figura (pod. 8). Gospodinja s pestmi natlači testo v izrezljano
in izdolbeno figuro, da se na ta način zapolnijo vse zareze in izdolbine,
ponekod pa se poslužujejo tudi manjših desak. To se godi še danes v
delavnicah, kjer nimajo stiskalnic, pri Plehanu v Ljubljani pa še hranijo
stiskalnico, s katero so svoj čas modele pritiskali na testo. Tako izobli-
kovana testena masa se nato dene v peč in se potem v posebnih okol-
nostih peče, oz. suši; izgotovljeno pecivo lahko traja mnogo časa, ne da
bi se pokvarilo.
Pri drugi skupini nastajajo vse oblike in figure brez modelov; gospo-
dinja izdeluje razna srca, hlebčke, živalske figure itd. le po fantaziji
in s spretnostjo svojih rok. Za posebne figure, recimo razne zvezde,
ubode in podobno, se rabi specialno orodje, spiralni in drugi linearni
okrasi na pecivu pa nastajajo navadno na ta način, da se silno tenko po-
valjane dolge testene niti pokladajo na kos, čigar površina se z njimi na
različne načine preplete. Kruh, napravljen s prosto roko, zahteva večjo
fantazijo in spretnost v oblikovanju in je radi tega pecivo neredko izpo-
stavljeno nihanju kvalitete, ne samo od strani recepta, temveč tudi glede
ornamentalnega okrasja. Kruh, napravljen iz modelov kaže v nasprotju
s tem večjo konservativnost form in kvalitete.
II. „Mali kruhek" iz modelov.
V sledečem pregledu omenjamo najprej one delavnice, ki še danes
peko kruh po modelih, nato pa nekatere zbirke form, ki so že dolgo časa
izven prometa. Da bi svoja izvajanja čim bolj ponazorili, smo mnogo
pozitivnih odtisov form reproducirali v fotografskem posnetku. Važno
je pri tem pripomniti, da se zlasti za obstoječe delavnice nismo poslu-
ževali mavčnih odlitkov, temveč originalnega peciva, ki nam pokaže
formo in okras v popolnoma drugi luči, nego mavčni pozitiv. Eksaktna
študija o pecivu bi nujno morala tudi one modele, ki jih hranijo razne
muzejske in privatne zbirke, obravnavati samo na podlagi resničnih, v
testu izvršenih pozitivnih oblik.
172 Dr. R. Ložar — Ljubljana:
Delavnice. 1. Prva skupina izvira iz Škofje Loke. Javnosti je
morda radi tega bolj znana, ker se blago iz te delavnice okrog božiča in
velike noči prodaja na ljubljanskem trgu. Pri hiši, po domače »pri Roko-
vem Tinetu« (Novo predmestje št. 5), peče »mali kruhek« Marija Kobal,
vdova po Tinetu Kobalu. Na njenem domu slaščic niso pekli, temveč
poteka ta navada od moževe strani. Domačija pokojnega Kobala je stala
do 1. 1929. na Puštalu, kjer je Tine Kobal (rojen 1863, umrl 1933) pomagal
peči kruh že kot 7 leten deček svoji materi (rojeni 1834). Mati pa je
prevzela navado od svojih prednikov. Pri možu se je naučila peke žena
in z večjo ali manjšo upravičenostjo lahko trdimo, da se pri tej hiši peče
mali kruhek že od začetka 19. stoletja do danes.
Pri hiši hranijo še danes okoli 30 lesenih modelov, prvotno pa jih
je bilo več, ker jih je nekaj šlo na Ogrsko, nekaj pa v Ljubljano.' Modeli
so iz lesa medične češplje in hruške salcburgerice ter so v glavnem še
dobro ohranjeni. Pretežni del ima izrezljano formo samo na eni strani,
nekateri pa na obeh. Kdo je forme izrezljal? Marija Kobal pravi, da je
večino danes pri hiši še nahajajočih se modelov napravil pokojni mož
sam, ki je bil sicer po poklicu sobni slikar, a se je mnogo bavil z orna-
mentiko, delal med drugim tudi načrte za hiše ter je bil sploh podo-
barsko aktiven. Še danes so v rodovini trije moški potomci dobri risarji.
Motivov si ni izmišljal sam, nego je hodil ponje v cerkev, kjer se je zlasti
inspiriral pri ornamentiki oltarnih prtov in cerkvenih posod. Okoli
1. 1883., ko je bil star 20 let, je napravil Tine zadnji model. Med prvimi
pa je izrezljal tri forme in sicer: velik hlebček z monstranco (pecivo
hranijo, model izgubljen), srce s kelihom (model je še tu) ter zvezdo
(pecivo hranijo, model izgubljen).-
Nekateri modeli pa so pri hiši tujega izvora, čeprav se nikdo več ne
spominja tega, od kod so prišli. Le to vedo, da je nekoč Tine pripove-
doval, da je več modelov kupil od nekega tujca. Tujega izvora so sledeči
modeli: 1. sv. Miklavž v obeh oblikah, 2. jelen (pod. 1 zgoraj levo), 3.
jelen (pod. 1 zgoraj desno), 4. zvezda (pod. 2). Kruh so pekli in ga
še peko največ okrog dneva sv. Miklavža (za to priliko posebno živali,
n. pr. jelena), dalje za božič in sv. tri kralje. V poštev je prihajalo
pecivo tudi ob raznih svatbah, pogoste odjemalke pa so dekleta, ki
kupujejo srca, katera poklanjajo fantom. Blago se je razpečavalo po-
sebno po Poljanski dolini ter po Gradaškem, t. j. okolici Polhovega
gradca.
Tipologični inventar te delavnice obsega sledeče podobe: 1. člo-
veško figuro, 2. živalsko figuro, 3. razne abstraktne oblike in predmete.
1. Človeška figura. Sv. Miklavž v dveh variantah, večji 21 cm visok,
manjši 16'5 cm. Manjša figura brez škofovske palice. Dekle v narodni
noši, 16'5 cm vis. Dve ženski figuri skupaj, 11 cm vis. Pokrivalo imata
v obliki avbe. Otrok, punčka v povojih, 26 cm vis. 2. Živalske figure.
Jelen v dveh variantah, večji (pod. 1 zg. L), 18'5 cm vis., manjši (pod. 1
3 Izmed modelov, poslanih sestri na Ogrsko, omenjam jezdeca na konju
in vojaka s puško ter napoleonsko čako. V Ljubljani je Kobalove modele hranil
pok. profesor Jesenko.
»Mali kruhek« v Škofji Loki in okolici.
173
zg. d.), 10'5 cm vis. Večji stoji na travniku, ki je poln cvetic. Zajec (pod.
1), 5'5 cm vis., konj (pod. 1), 9'5 cm vis., petelin (pod. 1), 10'5 cm vis. in
golob. 3. Med ostalimi figurami ločimo take, ki posnemajo resnične
predmete in take, ki so čisto geometrične. V prvo vrsto sodijo n. pr.
Pod. 1. Mali kruhek pri Kobalu. (Jelena, zajec, konj, petelin.)
monstranca, 15'5 cm vis. z monogramom IHS, dalje naj raznovrstne j še
oblike src, ura (pod. 2) in podobno. Izvor teh motivov je jasen. Med
geometričnimi figurami pa je na prvem mestu omeniti okroglo ploščo,
kise imenuje hlebček, in za katerega nudi zelo lep primer podoba
174 j
Dr. R. Ložar — Ljubljana:
2 zgor., premer znaša 15 cm. V notranjem krogu se nahaja monogram
IHS, na prečki črke H sedi kraljujoči Jezušček z velikonočnimi simboli.
Črke se končujejo v obliki odprtih cvetnih čaš, telesa črk so pa po
večkrat prepasana in izgledajo kot nekake mehurjasto-cevkaste tvorbe.
Predlogo za ta tip črk bi bilo zanimivo ugotoviti. Dalje nahajamo šeste-
roogelno zvezdo (pod. 2) ter kolobar (pod. 2) ali svitek. Končno je
zastopan romb (pod. 2), motiv, za katerim tiči prastar erotičen simbol.
Pod. 2. Mali kruhek pri Kobalu. (Romba, hlebček, ura, zvezda, kolobar.)
Pecivo te delavnice se odlikuje po bogastvu drobnih dekorativnih
motivov, ki popolnoma zakrivajo vse prazne površine. Motivi so ali
okvirni ali polnilni. Med okvirnimi motivi je najbolj pogosta vzbokla
reliefna črta, sama ali pa flankirana s pravokotnimi ali poševnimi izrast-
ki. V zadnjem primeru se črta približuje motivu palmove vejice. Črta
je često razkroj ena v niz samih točk in jagod. Priljubljena je cik-cak
črta, bodisi enojna, bodisi dvojna, linearna ali plastična. Navadno je
vrhnji sloj peciva na robovih izoblikovan v tako plastično cik-cak bor-
duro, ki ima značaj prastarega »volčjega zoba« (Wolfszahnornament).
»Mali kruhek« v Škofji Loki in okolici.
175!
Pod. 3. Mali kruhek pri Sinku v Stari Loki. (Riba, ovca, mali jelen, severni jelen,^
petelin, golobček z oljkovo vejico, kozel s signaturo F. K, kozel, rak.)
Posebno lep tak primer nudi veliko srce. Na zunanjem obodu spodnje
plasti peciva nahajamo navadno vertikalne vzporedne kanelure, žlebove.
Med polnilnimi motivi so posebno pogosti liturgični, bodisi predmetni,
bodisi črkovni vzorci, iz katerih je razvidna odvisnost ornamentike od
dekorja cerkvenih paramentov, istočasno pa  tudi  navezanost   tega
176 Dr. R. Ložar — Ljubljana:
peciva na navade cerkvenega leta. Tudi rastlinski in živalski motiv sta
zdaj večji del le še liturgično simbolična (trta, golobček). Točke, trnje,
vejice in podobno, zlasti zvezdice vseh vrst, polnijo prazne ploskve. Med
motivi pa nahajamo tudi vz'orec vrtečega se kolesa ali turbine.
2. Druga izdelovalnica malega kruhka se nahaja v Stari Loki. Pri
hiši št. 25, po domače pri Hudorevniku, katere lastnik je Jože Sink, peče
kruh njegova žena Helena Sink, pomaga ji pa njegova sestra Ivana.
Šinkovi hranijo veliko število modelov, gotovo jih je blizu 100. Zanimivo
pa je, da z izjemo enega samega ni bil noben model napravljen pri hiši,
temveč so jih Šinkovi nabrali v raznih krajih ter tako ustvarili doma
kar majhno zbirko. Po pripovedovanju Ivane Sink izvirajo modeli iz
sledečih krajev:
Največjo skupino tvorijo forme, ki jih je napravil neki Franc Kos
iz Škofje Loke, čigar signaturo imamo na figuri kozla (pod. 3). Izmed
reproduciranih form so Kosove naslednje: obe figuri kozla (pod. 3),
model šopka v vazi (pod. 4 levo), roža (pod. 4 zgor.), ki je zelo star
model in so ga kupili pred 4 leti pri Sv. Duhu in jelen z dolgim rogov-
jem (pod. 3 desno). Poslednjega imenujejo severni jelen. Na podlagi
stilne primerjave pa bi smeli Francu Kosu pripisati še nekaj drugih
modelov, brez dvoma tudi sijajno stiliziranega raka (pod. 3 spod.).
Drugo skupino predstavljajo modeli, ki so jih Šinkovi nabrali pri
Sv. Duhu pri Stari Loki na Gorenjskem (gl. str. 184). Za primer navajamo
model cvetja v košarici (pod. 4), izmed neobjavljenih pa figuro Marije s
sklenjenimi rokami ter več modelov rož. Za natančno analizo bi bilo
treba seveda po vseh ohranjenih formah napraviti novo originalno
pecivo.
Tretja skupina modelov izvira od strica Šinkovega očeta, pri kate-
rem se je reklo »pri finfarčku«. Tam je pekla kruhek stričeva žena, in
bi po starostnem računu bilo to blizu okrog 1. 1800. Modelov pa ni na-
pravil stric, temveč jih je kupovala žena večjidel pri že omenjenem
Kosu. Natančno se Šinkovi ne spominjajo več, kateri modeli so od tu.
Pri hiši hranijo končno še lesen model s petimi figurami na eni deski,
ki ga je izrezljal 1. 1892. Janez Sink, brat Jožeta Sinka; Janez se je učil
medičarskega obrta pri svečarju Dolencu v Ljubljani in je bil na ta način
medičar in modelorezec v eni osebi. Ta pojav je v preteklih stoletjih
za obrt značilen.' L. 1911. je poklonil Janez Sink veliko zbirko lesenih
form muzeju v Ljubljani, katere je prevzel ob svoji ustanovitvi Etno-
grafski muzej istotam.
Recept »malega kruhka« pri Šinkovih se v precejšnji meri razlikuje
od Kobalovega, pred vsem močno prevladuje med, za vzhajanje se rabi
pepelika; težko je doseči ostre in precizne oblike, kadar gre za fotogra-
firanje peciva, ne da bi pri tem trpela njegova kvaliteta. Če pa napravijo
* Prim. »Zeitschrift f. österr. Volkskunde«, V., 1899, str. 1, Adolf Kettner:
Schlesische Lebzeltformen. Tudi pri nas se še mnogokje pravi pri hišah »pri
lectarju«. Zato bi bilo treba tudi iz naših krajev nabrati primere, kjer in ali je
bil modelorezec in lectar ena in ista oseba. O napisni tabli takega lectarja iz
Kamnika glej str. 184.
177;
»Mali kruhek« v Škofji Loki in okolici.
Pod. 4. Mali kruhek pri Sinku v Stari Loki. (Medaljon s sv. Katarino,
hlebček z GMB, roža, šopek v košarici, hlebček z monstranco v angelski slavi,
sadje v vazi, postiljon, sv. Jost, robidnice, ukrivljeno srce, Jezus v zibelki.)
178 Dr. R. Ložar — Ljubljana:
pecivo užitno po vseh predpisih, so forme okrasa popolnoma nejasne.
Največ se peciva proda o Miklavžu, ko so glavni interesent zanj otroci.
Peče pa se tudi o božiču, o sv. treh kraljih in za veliko noč; vendar tudi
sicer ni nedelje, da ne bi imeli Šinkovi nekaj »malega kruhka« na raz-
polago. O veliki noči kupujejo ljudje mali kruhek v večjih množinah
zato, da ga zmeljejo in dajejo namesto medu v potice. Mnogo ga pro-
dajo v Ameriko in Švico, razen po modelih ga delajo tudi iz proste roke.
Tipi. 1. Izmed človeških figur imamo zopet najrazličnejše otroške
podobe, izmed svetniških so pa novi sv. Jost (pod. 4), Marija s sklenje-
nimi rokami, Jezušček v zibelki (pod. 4) in sv. Katarina v medaljonu
(pod. 4). Izmed ostalih figur je zanimiv postiljon (pod. 4). 2. Med žival-
skimi figurami je na prvem mestu tkzv. severni jelen (pod. 3), model
Franca Kosa. Na reverzu tega modela se nahaja podoba ukrivljenega
srca (pod. 4), motiv, ki ga bomo kesneje še pogosto srečali. Nova je
riba (pod. 3), ovčka (pod. 3), golobček z oljkovo vejico v kljunu (pod. 3),
kozel, koštrun ter rak (pod. 3). Konja in zajčka niti ne omenjamo. 3.
Novo skupino predstavljajo pri Šinkovih samostojni rastlinski motivi.
Zastopani so hruška, sončna roža, robidnica (pod. 4 sp.) in roža (pod. 4
zg.). Sem spada šopek v košarici ter roža s sadjem v vazi, model od
Sv. Duha (pod. 4). Imamo pa še lilijo, vrtnico in šmarnico. 4. Čistih
geometričnih oblik pri Šinkovih ni. V modelih vlada nekakšen realizem.
Pač pa je zastopan splošni hlebček, za kar navajamo posebno lep
primer hlebčka z monstranco v angelski slavi (pod. 4). Izmed mono-
gramov nastopajo: AM (Ave Marija), IHS, GMB (sv. trije kralji) in
drugi. Med predmetnimi motivi nastopajo srce, zvezda, ura, nov je pa
enajsterorogelni medaljon z doprsno podobo sv. Katarine (pod. 4).
Za natančno analizo form in okraskov peciva pri Šinkovih bi bile
treba napraviti mnogo pozitivnih oblik. Treba bi bilo ločiti posamezne
modelorezce, vendar pa je že iz navedenega jasno razvidna vloga rez-
barjev. Stilistično so ti modeli sila samostojni in značilni. Zelo malo
je ornamentalno - dekorativnih vzorcev, samostojnih sploh nič, kjer pa
nastopajo, so podrejeni. Glavni poudarek modelov leži v figuri, oz.
točneje povedano, v figuralnem pojmovanju vsega. Roža nastopa prav
tako v obliki samostojne figure, kakor sv. Jost, in žival enako, kakor
košarica. Lastna je vsemu pecivu izrazito velikopotezna, skoro k monu-
mentalnosti nagibajoča se razdelitev form, podajanje glavnih značilnosti
in skrbna kompozicija, predvsem pa stilizacija, ki ji ni para. Če pogle-
damo figuro raka (pod. 3), bo težko odreči temu ljudsko-umetniškemu
izdelku glede na njegovo stilizacijo visoko umetniško vrednost.
3. V bližnji okolici Škofje Loke ne obstoji več prida delavnic »ma-
lega kruhka« po modelih, dasi ni izključeno, da je raztresenih po hišah
še mnogo form. Ugotoviti smo mogli le naslednje. V Selcih nad Škof j o
Loko ga od časa do časa peče po modelu Marija Grošelj (hiš. št. 61,
p. d. pri Piltaverju = Bildhauer), sicer pa ga izdeluje večjidel iz proste
roke. Grošljeva hrani 6 modelov iz mavca, ki jih je napravil 1. 1934.
njen mož Jože Grošelj, podobar, in ki predstavljajo: velikega parklja
(pod. 5), malega parklja, sv. Miklavža, jelena v dveh inačicah ter konja.
»Mali kruhek« v Škofji Loki in okolici.
179 i
Velikega parklja je napravil Jože
Grošelj po naročilu neke Ljubljan-
čanke. Kruh peče Grošljeva za
božič, veliko noč in Miklavža, si-
cer pa zlasti za godove. Baje peko
kruhek tudi v sosednji Cešnjici,
vendar nam ni o tem nič natanč-
nejšega znanega. Več podatkov ie
na razpolago za Železnike.
V tem kraju, ki je moral biti
svoj čas za »mali kruhek« jako
važen, izdeluje danes pecivo ena
sama gospodinja, Elizabeta Vid-
mar, Železniki št. 30. Pa tudi ona
ga ne peče več po modelih, temveč
ga izdeluje le še prostoročno. To
delo je pričela nekako pred 13 leti
(rojena je bila 1873. v Železnikih),
naučila se ga je pa pri Agati Lo-
trič, ki je bila doma iz Dražgoš
in ki se je preselila v Železnike.
Agata Lotrič je navado izdelova-
nja peciva prevzela od svoje ma-
tere, izročila pa jo je dalje svoji
hčeri Frančiški Globočnik, ki sta-
nuje danes v Poženku pri Cerk-
ljah na Gorenjskem (glej o tem
niže doli).
Vidmar jeva hrani še 5 lesenih
modelov in ti so: 1. enostranski
model s figuro konja, ki ga je na-
pravil pred 2 letoma neki izučen
podobar z Martinjvrha  (rekli  so
mu »pildhauer«, imena njegovega se ne spominjajo več); 2. model s
6 figurami, ki ga je napravil podobar - samouk Anton Klemenčič (umrl
pred kakimi 20 leti v Železnikih); figure predstavljajo konja, dedca s
kučmo na glavi in z mačkom v roki, žensko z jerbasom, ptiča, navadno
in uvito srce. 3. Model s tremi figurami od istega Klemenčiča s figuro
petelina ter ženske z jerbasom na glavi. 4. Sv. Miklavž. 5. Druga vari-
anta sv. Miklavža, oba delo Klemenčiča.
Pred več leti sta bili v Železnikih vsaj še dve, če ne tri pekarije
»malega kruhka«. Ana Benedičič (p. d. Štrajnerjeva, Železniki št. 20)
se spominja, da je svoj čas pekla »mali kruhek« tudi neka Jera Šmid,
doma v Železnikih, ki je pri njej Benedičičeva to- gledala. Enako ga je
pekla tudi neka Fajfarjeva Katra, ki se je tega naučila pri Agati Lotrič.
Po vsej priliki ga je pekel pred časom tudi neki mož, vulgo Lukač, toda
od nekdanje delavnosti živi danes tradicija samo še pri Vidmarjevih,
dočim jo je Globočnikova prenesla s seboj v Poženk.
Pod. 5. Veliki parkelj s Selc.
180
Dr. R. Ložar — Ljubljana:
Na svojem domu (Poženk št. 38, p. d. pri Flegarju; omenjamo da
se v Poženku pravi še pri neki drugi hiši »pri Flegarju«) hrani Globočni-
kova lepo vrsto lesenih modelov, ki pa se že dolgo ne rabijo več, ker
dela podobnjake večjidel prostoročno. Ti modeli predstavljajo v ciklu
svetniških figur: sv. Miklavža, Kristusa na križu (pod. 6) in angela. V
ciklu svetnih figur: moško figuro v krilu (pod. 6), žensko figuro v dolgi,
zelo nagubani halji, moža z gorjačo v roki in s čopom nad čelom, ki ga
potem razrežejo, da napravijo iz njega rogove, tedaj parklja, ter punčko
v povojih. Rastlinskih motivov ni. V živalskem ciklu imamo ribo, konja
z odejo, ki mu med prednjima nogama raste grm, jelena, psa ter konja
v diru, prašiča, lisico, zajčka, puto ter konja s komatom. Na ostalih
figurah so zastopani hlebček s kelihom in dvema angelskima glavicama,
dvostranski model z monstranco in srcem, nad figuro monstrance letnica
3839, pod njo signatura VORBAN, in srce.
Po stilu rezbarij je mogoče lo-
čiti četvero rok: 1. 5 modelov, med
njimi oni s signaturo VORBAN, je
delo tega Vorbana, ki se je pisal
KOSHININA, kot nam povedo
modeli iz Etnografskega muzeja (gl.
str. 182): 2. 4 modeli so delo neznane
roke, med njimi model križanja in
moške figure v krilu; 3. nadaljnji 4
modeli so zelo slabo delo tretje roke.
Sem spadajo forme ženske s koša-
ro, jelen v diru, riba in moški z gor-
jačo; 4. modele Miklavža, angela z
vejico, plavajočega angela in ženske
figure je napravil Anton Klemen-
čič, p. d. Pelnadarjev Tone iz Želez-
nikov, od čigar roke hrani nekatere
modele Vidmarjeva v Železnikih.
16 modelov je dobila Frančiška Globočnik pri svoji materi Agati Lotrič,
se pa ne spominja več natančno, kdaj, niti od koga bi bili. Med njimi
se nahaja tudi model ribe, ki je točna analogija podobnega modela pri
Sinku ter v Etnografskem muzeju v Ljubljani ter brez dvoma izdelek
iste roke. Morda ga je napravil Primož Žontar (gl. str. 184), morda kaka
druga roka, ki bi jo bilo treba ugotoviti.
V javnosti je končno po zaslugi Badiurovih vodnikov' znana zlasti
gorska vas Dražgoše nad Selci kot še delujoča pekarija »malega kruhka«.
Dejanski pecivo tu res pri celi vrsti hiš izdelujejo, toda le na roko.
Modele smo zasledili pri eni sami hiši, v Dražgošah pri cerkvi št. 8, kjer
hrani Frančiška Šolar en model jelena in en model Miklavža. Oba mo-
dela je pred kakimi 40 leti izrezal neki lovec. Iz Dražgoš je bila doma
Agata Lotrič, ki je boljšo tradicijo vzela s seboj v dolino.
Pod. 6. Modeli „malega kruhka«
iz Poženka.
' R. Badjura, Sto izletov po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem,
Ljubljana. 1933, str. 144.
»Mali kruhek« v Škofji Loki in okolici.
181 !
Razne zbirke
modelov za »m a 1 i
kruhek«. 1. Razen
obstoječih in še vedno
rabljenih modelov, po-
znamo v Sloveniji tudi
več zbirk form, ki pa
so že dolgo izven pro-
meta. Kot prvo je ime-
novati zbirko Etnograf-
skega muzeja v Ljub-
ljani. Po svojem izvoru
pripada večina modelov
istemu loškemu okro-
žju, kajti iz inventarja
je razvidno, da jih je
muzej nabavil ali od
Ante Gabra iz Škofje
Loke, ali od že omenje-
nega Janka Sinka v
Kranju. Majhno pred-
stavo o zbirki nam nu-
dita naši dve repro-
dukciji form in odlit-
kov. Izmed novih figu-
ralnih motivov imamo
na prvem mestu damo
s košarico, damo s pah-
ljačo (pod. 7) in friz
dvojčkov, harlekina in
jezdeca na konju v
dveh izdajah. Nov reli-
giozni motiv je Mati božja z detetom v naročju (pod. 7), ki je zanesljivo
kaka božjepotna podoba, v zbirki pa so zastopani tudi Miklavž, angel-
ček, parkelj in podobno.
Inventar živalskih figur prinaša kot nove motive prešiča, ptiča s
kremplji, jelena, ki je nekoliko drugačne oblike nego doslej navedeni
ter motiv odetega konja. Med predmetnimi motivi je vsekakor naj-
zanimivejši model zibelke, zelo pogost je model za košarico, ki kaže
posebej razvit plašč in posebej dno. Ravno pri tem modelu pa ni iz-
ključeno, da se je rabil za vlivanje voščenih predmetov, kakor hrani
Etnografski muzej sploh več kalupov za vlivanje voščenih figur. Popol-
noma nova je oblika bodala z živalsko izoblikovanim ročajem (pod. 7).
V zbirki imamo tudi rastlinske modele.
Skupina hlebčkov ne kaže novih inačic in form (pod. 7 in 8), prav
tako je med srci najpogostejši oni tip, ki ga že poznamo (pod. 8). Novo
pa je tkzv. zaročno srce, ki kaže v sredini sklenjene roke, kar naj po-
Pod. 7. Mavčni odlitki po modelih
iz Etnografskega muzeja.
182
Dr. R. Ložar — Ljubljana:
meni obljubo zvestobe (pod. 7). Nekateri primeri originalnega peciva
so razstavljeni v pultni omari Etnografskega oddelka.
Posebna važnost modelov Etnografskega muzeja tiči v tem, da jih
je cela vrsta signiranih in datiranih. Izpisanih imen ni mnogo, omenjamo
samo ime Koshinina Vorban na dveh modelih. Model inv. št. 3090 ima
na licu hlebček s signaturo KOSHININA VORBAN, na hrbtu pa letnico
1835 (pod. 8), inv. št. 3287 ima na licu hlebček z HIS ter isto signaturo,
na hrbtu pa srce z 1. 1831 (pod. 8). Ta Koshinina (= Košenina) je brez
dvoma istoveten z Vorbanom na modelu iz Poženka. Med nadaljnjimi
signaturami je HA zastopana na petih kosih: na velikem hlebčku z let-
nico 1857 (izročil A.
Gaber 1912), na ma-
lem hlebčku iz 1.1856.
(jzročil isti, zadnji
model je dvostran-
ski), ter še na treh
drugih hlebčkih. Sig-
natura KC se nahaja
na modelu velikega
jezdeca, katerega je
izročil J. Sink. Na mo-
delu srca s kelihom
imamo letnico 1833.
na hlebčku z IHS let-
nico 1842, na podob-
nem letnico 1844. Na
podlagi teh signiranin
in datiranih modelov
bi se dali napraviti
tudi glede ostalega
gradiva kaki zaključki.
2. Naslednjo ljubljansko zbirko starih modelov hrani Narodni mu-
zej v tkzv. Grebenčevi zbirki narodnih in ljudskih starožitnosti. Zbirka
ni obsežna. Izmed človeških figur bi bilo omeniti moža s košem na rami,
ki predstavlja morda parklja, dalje moža s pokrivalom, ki odnaša v
naročju otroka (ta motiv spominja zelo močno na motiv desetega brata),
moža s krivci, žensko figuro, Miklavža itd. Živalske motive poznamo
vse že od drugod. Z letnico 1850 je datiran hlebček z veliko monstranco,
dočim nosi manjši v sredini letnico 1844. Izmed geometričnih oblik na-
stopa romb.
¦ 3. Zelo veliko zbirko starih modelov hrani ljubljanska medičarska
tvrdka Plehan na Sv. 'Petra cesti. Sedanji lastnik tvrdke, Jakob Krbav-
čič, od časa do časa peče »mali kruhek« na roko, hrani pa v modelih
zanimive primere. Tu se nahaja tudi že omenjena stiskalnica ali preša
z letnico 1880 (1/12). Tipski inventar modelov je naslednji: punčka v
povojih, pas, sestoječ iz punčk, ženske figure, klovn ali harlekin, bider-
majerski gospod, jezdec na konju v več inačicah, sv. Miklavž, parkelj
Pod. 8. Dva signirana modela iz Etnografskega
muzeja.
»Mali kruhek« v Škofji Loki in okolici. 183
z otroki, angelji, korpus križanega Kristusa brez križa itd. Živalske
figure: golobi, konji, petelini, jerebica in razne druge živali. Predmetne
figure: hlebčki, srce, krona, zvezda, podkev, kelih, košarica, grad itd.
Med geometričnimi figurami romb. Izmed rastlinskih oblik neke vrste
grah in želod. Na posebni formi nahajamo podobo dveh sklenjenih rok,
nad njima napis LIBE (= ljubezen); vendar ta model ni mogel služiti
za izdelavo »malega kruhka«, temveč kvečjemu za odtiskavanje teh dveh
motivov na kako mehko slaščičarsko tvarino. V zbirki se nahaja tudi
mnogo modelov iz gipsa, ki so služili za vlivanje voščenih figur.
Po pripovedovanju g. Krbavčiča so hranili do nedavnega tudi pri
medičarju Dolencu veliko zbirko form, ki pa so jih vse sežgali. Pri tem
Dolencu se je izučil rezljanja podob že večkrat omenjeni Janko Sink.
4. Izmed izvenljubljanskih zbirk modelov za »mali kruhek« je po-
sebno znana zbirka J. N. Sadnikarja v Kamniku. Po svojem značaju
predstavlja ta zbirka z muzealnim interesom ustvarjeno kolekcijo mo-
delov, kar popolnoma ustreza zbiralskim tendencam njenega lastnika.
Zanimiva je zbirka tudi radi tega, ker hrani modele iz Kamnika in No-
vega mesta, s čimer se naš seznam krajev, v katerih se je to pecivo
izdelovalo, pomnoži. Tudi tipologično predstavlja zbirka obogatitev do-
slej navedenega inventarja, kar bo razvidno iz sledečega. Še prav po-
sebej pa je omeniti tudi to, da se v zbirki nahajata datirana modela z
letnicama 1746 in 1749, s čimer bi imeli tudi najstarejše signature na
nam znanih kosih.
Motivično imamo v Sadnikarjevi zbirki sledeče vrste. 1. V človeških
figurah: dvojčke, friz punčk (gl. podobo v Karlovškovi knjigi, št. 33),
moža s košem (pod. 9), kmeta in kmetico v narodni noši iz ok. 1800,
(pod. 9; modela sta iz Škofje Loke), dva muzikanta (pod. 9; model iz
Novega mesta), jezdeca na konju (večkrat, gl. sliko pri Karlovšku št. 35)
m podobno. Izmed svetniških figur imamo Marijo z Jezusom (Kamnik),- ki
je brez dvoma šmarnogorska božjepotna podoba Marije, dalje, sv. Mi-
klavža (pod. 9) v treh variantah (vse iz Kamnika, glej k temu opombo!)''
tri device v dveh variantah, ena izmed njih nosi na stranici letnico
1746 (les je razmeroma dokaj črviv, model izvira iz Kamnika), model 3
devic z letnico 1749, in končno Kristusa na križu, ob križu sv. Janez in
Marija, zelo lep model iz Novega mesta (pod. 9).
2. Izmed živalskih figur stoji na prvem mestu medved z basom, ki
se nahaja na hrbtu modela obeh muzikantov (pod. 9). Ta model je iz
1. 1775., kot nam pove letnica na velikem basu muzikanta na lični strani
(izvira iz Novega mesta). Dalje je zastopan v zbirki kozel, jelen (slika
št. 35 pri Karlovšku), večkrat, rak, dva golobčka, konj, ptič in riba. Med
predmetnimi motivi imamo zlasti zelo lep model kočije s konji (pod. 9),
" Na dan sv. Barbare (4. decembra) je v Kamniku letni semenj. Med ljud-
stvom je razširjeno izročilo, da hodi sv. Miklavž kupovat v Kamnik na semenj
sv. Barbare. Ta podatek dolgujem g. Sadnikarju. Ko smo že pri tem, naj omenimo,
da se nam čudno zdi, da nimamo iz Kamnika nobenega signiranega modela,
čeprav se pri Steletovih pravi »pri lectarju«. Tudi ni več jasno, kateri modeli
hi bili iz te hiše.
184)
Dr. R. Ložar — Ljubljana:
Pod. 9. Modeli iz zbirke Sadnikar v Kamniku. (Muzikanta, medved z basom,
kočija, križanje, kmetica, kmet v narodni noši, mož s košem, sv. Miklavž.)
verjetno iz časa okrog 1780. Model, ki izvira iz Novega mesta, nosi
signaturo 1. L. Dalje nastopa uvito srce (Loka), košarica s heraldično
postavljenima golobčkoma (Novo mesto), ura v dveh variantah (Loka),
kratka sablja in zvezda (oboje iz Loke). Sablja ima držaj v obliki žival-
skega vratu. V geometričnih motivih imamo romb in hlebček. Izmed
rastlinskih motivov zelo lep model grozda.
Časovno imamo v Sadnikar j evi zbirki vsaj dve skupini, eno starejšo,
ki sega nekako od srede 18. stol. dalje proti koncu, in eno mlajšo, ki
sega od 18. stol. do konca prve tretjine 19. stol. V starejšo skupino
spadajo predvsem že omenjene tri device z letnico, dalje model muzi-
kantov in medveda z basom, Kristus na križu, kočija s konjsko vprego,
jelenji lov in mož s košem. Iz druge skupine zadošča, da omenimo samo
model kmeta in kmetice v narodni noši, ki sta za čas posebno karak-
teristična. Morda ni nezanimivo dostaviti, da hrani g. Sadnikar tudi
napisno tablo lectarja, ki je te modele izvršil. Izmed signatur smo že
omenili I. L. na modelu kočije iz Novega mesta in N. P. na modelu
raka iz Škofje Loke.
5. Drugo zelo pomembno izvenljubljansko zbirko modelov, ki se nič
več ne rabijo, hrani posestnik Janez Žontar v Sv. Duhu pri Stari Loki
št. 38 (p. d. pri Matičku). Modele je izrezljal njegov stric Primož
Žontar, oče profesorja Žontarja v Kranju. Slednji mi piše, da je Primož
Žontar videl rezati modele doma. Pri kom, tega ni pripovedoval. Vse-
kakor se je naučil te umetnosti že zelo mlad, kar nam dokazuje model
1851
»Mali kruhek« v Škofji Loki in okolici.
filebčka s signaturo »Jäger iP. Ž. 19. F. 1879«, ki ga je Primož izrezal
kot lovec o priliki okupacije Bosne in Hercegovine. »Mali kruhek« sta
pri Žontarjevih pekli Primoževi sestri, Marjeta in Micka. Marija je
umrla 1. 1929. v starosti 80 let. Pekla pa ga je nato tudi mati Janeza
Žontarja, ki se je tega naučila pri njegovih tetah. Danes ga ne več.
Pokojni Primož je delal modele tudi po naročilu; nekateri od njih so
šli v Selško in Poljansko dolino, nekateri pa so prišli tudi v Šinkovo
zbirko v Stari Loki. Po cenitvi prof. Žontarja je napravil njegov oče
ok. 300 lesenih form, je pa stvar opustil, ko se je preselil radi sinovega
študija v Kranj in je ob. tej priliki začel izdelovati rezljane skrinjice in
slično leseno robo.
Pri Sv. Duhu kažejo modeli naslednji inventar: 1. Svetniške in svetne
figure: sv. Jurij s čako na konju se bori z zmajem. Model nosi signaturo
Primož Žontar 1880. Dvostranski model, na licu sv. Miklavž, na hrbtu
figura orožnika z letnico 1879. Razkoračen možak v narodni noši, pokrit
na glavi s tkzv. smrtnico. Jezdec na konju, brez dvoma sv. Martin, ki
daje plašč beraču pod konjem, letnica 1880. Dalje več tipov punčk.
2. Živalske figure: konj, jelen, pes in zajec, prašič, divji zajec, lev,
medved itd. 3. Rastlinski ciklus: hruška s cvetjem, jabolko s cvetjem,
razno listje, robidnica, jagoda itd. 4. Predmetni in omamentalni ciklus:
srce v številnih inačicah, izmed katerih je posebno značilna ona s
signaturo P. Žontar, na licu, ter letnico 1878 na hrbtu (pod. 10). Na
robovih je srce izdelano v obliki vzporedno ter gosto nazobčanih ar-
kadnih lokov. Dalje hlebček v najrazličnejših inačicah, omenimo naj
samo onega, ki kaže enako borduro, sestoječo iz polkrožnih lokov ali
arkad (podoba 10). Romb nastopa z ovitimi robovi ter kaže značilen
kitasti ornament kot bordurni vzorec, ki ga doslej še nismo nikjer
opazili (podoba 10). Ostalih motivov kot ura, puška, sablja, grb nekega
papeža itd., niti ne omenjamo.
Modeli vsebujejo tedaj naslednje datirane signature: P. Žontar 1877,
Jäger P. Ž. 19. F. 1879, Primož Žontar 1880. Nadalje imamo na njih
sledeče letnice: 1874.
1876, 1879, 1880 (dva
kosa), 1881 ter 1902
(na poslednjem se na-
haja stenografsko be-
sedilo). Iz tega je raz-
vidno, kdaj približno
je nastal večji del mo-
delov. Natančna ana-
liza form bi kesneje
lahko podrobneje ugo-
tovila, kaj je delo Pri-
moževe roke v zbir-
kah, ki smo jih doslej
navedli, tako zlasti pri
Šinkovih v Stari Loki.
Pod. 10. Modeli P. Žontarja iz Sv. Duha.
186 î
Dr. R. Ložar — Ljubljana:
Ekskurz: Pecivo iz uršulinskih samostanov.
že spredaj st. 170, smo omenili, da pečejo »mali kruhek« tudi uršu-
linke v Loki in da se samostansko pecivo bistveno razlikuje od peciva
svetnih hiš, radi česar se tudi imenuje običajno »nunski lect«. Temeljna
razlika obstoji brez dvoma v pripravljanju testa, ki je ostalo kljub
poizvedovanju skrivnost samostanov. V uršulinskem samostanu v Škofji
Loki se nahaja preko 200 modelov ali form, po katerih napravljajo
pecivo naj raznovrstne j ših oblik. Značilno zanj je prevladovanje rast-
linskega motiva, ki obsega vse vrste rastlin, od najpreprostejše jagode
do velike rože. Poleg njega bi bilo imenovati še živalski motiv, v katerem
imamo zastopanega raka, ribo, kozoroga, zajčka itd. Med modeli se
nahaja le malo figuralnih motivov, omenjamo pa: nuno, angela in moško
figuro. Nekaj modelov nosi napise strogo liturgičnega značaja. Splošno
je za »uršulinski lect« liturgično-religiozna smer značilna.
Pod. 11. Pecivo iz Uršulinskega samostana v Ljubljani.
Poleg uršulinskega samostana v Loki je imenovati sestrski uršulinski
samostan v Ljubljani. Tudi ta hrani celo vrsto modelov; po nekaterih
izmed njih je napravljena reprodukcija (pod. 11). Ljubljanske uršulinke
peciva ne pečejo redno, niti za prodajo, temveč le ob slavnostnih prilikah
in za različna poklonila. Tako je treba razumeti modele, na katerih se
nahajajo številke, ki pomenijo leta ali razne jubileje, recimo 25 in 80
(=: 25, oz. 80 letnico). Še bolj nego modeli samostana v Škofji Loki, so
ljubljanski strogo liturgične vsebine, zlasti mnogo je na njih napisov
(n. pr. MARIA, IHS, GLORIA IN EXCELSIS DEO, ALELUJA in
»Mali kruhek« v Škofji Loki in okolici.
187
podobno). Sicer pa imamo naslednji tipološki inventar. 1. Živali (rak,
riba, krokar, zajček, golobček, velikonočno jagnje); 2. rože (hrastov list,
lovorjev venec, šesterolist, jagoda, planika, grozd itd.); 3. ostale oblike
(hlebček, četverokot, romb, oval, Jezusovo srce itd.). Srca v navadni
obliki, ki jo poznamo iz Škofje Loke, tu ni. Popolnoma manjka v tem
samostanu figuralni motiv. Večje število modelov je izrezala uršulinka
M. Florijana.
Dejstvo, da imamo tako v Kamniku kakor v Škofji Loki in v Ljub-
ljani, končno pa tudi v Novem mestu lectarske obrti, in da se v teh
krajih ali vsaj v njihovi bližini nahajajo redovni samostani, bi govorilo
za to, da se je tradicija peciva razširila iz njih med posvetno ljudstvo.
Toda to zaenkrat ne more biti več nego domneva, kajti zlasti v loški
okolici še danes prevladuje ustno izročilo, da je navada izdelovati pecivo
take vrste prišla iz Železnikov in to je pač treba upoštevati. Deloma bi
mogla na to vprašanje dati pojasnilo danes natančna študija starih
zapiskov, kronik in podobnega, ako se v njih sploh nahaja kaka omemba
peciva. Če pa upoštevamo možnost, da so samostani tudi nekoč tako
skrbno hranili svoje recepte kakor jih danes, in da je v Selški in Po-
ljanski dolini razširjenega obilo podobarskega talenta, bo prej verjetno,
da imamo pred seboj dve popolnoma samostojni tradiciji izdelovanja
»malega kruhka«, za kar bi govorila tudi bistvena različnost peciva
svetnih in samostanskih hiš. Ni namreč verjetno, da bi »mali kruhek«
svetnih hiš predstavljal le pokvarjeni ali slabo ponarejeni, to je vulga-
rizirani recept uršulink.
III. Prostoročno izdelani „mali kruhek".
Sorazmerno mnogo obsežnejša in bolj razširjena nego prva skupina
peciva je druga, ki obsega na roko izdelano blago. Dočim ima pri prvi
obliki glavno vlogo leseni, mavčni ali glinasti model, ki enkrat narejen
lahko dolgo služi gospodinji pri peki, je pecivo druge skupine po svoji
Pod. 12. Zaročno (dvojno) srce
iz Železnikov.
Pod. 13. Zvezda iz Železnikov.^
188
Dr. R. Ložar — Ljubljana:
Pod. 14. Pecivo iz Železnikov (svatbeno)
v Etnografskem muzeju.
obliki in okrasu od modela po-
polnoma neodvisno in navezano
zgolj na fantazijo ter spretnost
dotične gospodinje. To pecivo
nastaja tako rekoč po improvi-
zaciji. Prav radi tega se lahko
zgodi, da je pecivo zelo lepo in
posrečeno, lahko pa tudi zelo
manjvredno, ker sta izvežbanost
in okus v mnogo večji meri za-
deva individualnega znanja go-
spodinje. V zvezi z našim gori
obravnavanim predmetom nas to
pecivo ne zanima v takšni meri.
ker je, kar se forme in okrasa
tiče, tako rekoč neizčrpno in
brezmejno; ravno radi tega pri-
pada temu pecivu velika pomeno-
slovna važnost, kar bo razvidno
iz spisa B. Orla. V svojih končnih
oblikah je s tem pecivom zvezana
današnja slaščičarska obrt, to pa
že daleč presega namen in mejo
našega spisa.
Zadošča nam zato, da ome-
nimo samo one delavnice »ma-
lega kruhka« na roko, ki smo jih
mimogrede spoznali. Še najbolj
razširjeno je to pecivo danes v
Dražgošah, kjer se peče kar v
štirih ali petih hišah. Ze ome-
njena Frančiška Šolar (Dražgoše
pri cerkvi, št. 8) izdeluje pecivo,
kakor nam ga kaže pod. 1, str. 213.
Improvizacija form in okrasa
je razvidna iz peciva takoj.
Popolnoma manjka človeški fi-
guralni motiv, živalski je pa
zastopan le v primitivni obliki, ki jo kažejo naše slike, kar je razum-
ljivo, kajti oblikovanje figure ni stvar vsakogar. Prevladuje ornamentalni
okras. Glede form je omeniti ukrivljeno srce, ki je nekaka specialiteta
dražgoških delavnic. Ta motiv smo srečali tudi na velikem hlebčku od
Kobalovih v Škofji Loki. Razen pri omenjenih hišah peko »maU kruhek«
te vrste še Marija Šolar, Dražgoše - Jelenšče št. 77, M. Pestot, Dražgoše
na Pečeh št. 55, ter še dve gospodinji.
V najožji zvezi z dražgoškim pecivom stoji, kakor smo videli že
pri kruhku po modelih, pecivo Frančiške Globočnikove v Poženku in
»Mali kruhek« v Škofji Loki in okolici. 189
Elizabete Vidmarjeve v Železnikih. Kakor vse kaže, je mati Frančiške
Globočnikove, Agata Lotrič, ki je bila v Dražgošah doma, vzela s seboj
boljšo tradicijo izdelovanja peciva, kajti tako pri njej, kakor pri njeni
daljni učenki Vidmarjevi, stojita kvaliteta izvedbe ter formalni okus
na zelo visoki stopnji. Tipologično prevladujejo v obeh hišah srca,
dvojna ali zaročna, kakor nam ga kaže pod. 12, zvezde (pod. 13), nasto-
pajo pa tudi pipe, pirhi in podobni motivi. V ornamentu prevladujejo
linearni vzorci, ki kažejo sila značilen spiralni in pentljasti okras. Zani-
mivo je, da je ta pri obeh hišah skoro enak, in da se v sličnih oblikah
pojavlja tudi na prostoročno izdelovanem pecivu pri Šinkovih. Sicer pa
zavije fantazija gospodinj kjer le more v rastlinski in sadni motiv, ki ga
upodablja z neverjetnim smislom za njegovo naravno obliko in občutje.
Zato sta posebno značilna dva primera iz Etnografskega muzeja v Ljub-
ljani, ki sigurno izvirata iz Železnikov (pod. 14), ker kaže njun stil iste
elemente, kakor zvezda od Vidmarjeve. Gotovo jih je izvršila kaka
njena prednica, morda sama Agata Lotrič.
Pod. 15. Pecivo z imeni iz Železnikov.
Na pecivo se stavljajo često razna dekliška in fantovska imena,
pogosteje seveda fantovska. Tak kruh prinaša včasih o božiču na ljub-
ljanski trg neka žena iz Železnikov (pod. 15). Zdi se pa, da so imena
posebno običajna pri tkzv. »krajčkih«, ki so razpolovljeni hlebčki in ki
imajo poseben erotičen pomen. Naše primere (pod. 2, str. 213) je napra-
vila Grošljeva v Selcih. »Krajčki« so poznani od Stare Loke do Sorice,
kjer jih peče menda Neža Kejžar v Zgornji SoricL
S prosto roko izdeluje »mali kruhek« v Poljanski dolini neka L Ra-
movševa, p. d. pri Mihevku v Gorenji vasi pri Poljanah. Prevladujejo
podobni spiralno-pentljasti motivi. Sicer nam iz Poljanske doline ni
znana nobena druga gospodinja, ki bi podobnjake izdelovala. V Ljub-
ljani skuša pecivo poživiti sedanji lastnik Plehanove medičarije na
Sv. Petra cesti.
IV. Zaključno o „malern kruhku".
»M ali kruhek« in ljudsko podobarstvo. Ako pove-
dano povzamemo, naj še enkrat poudarimo, da je prvi del naše študije
predvsem študija o umetniški in zgodovinski strani peciva oziroma
modelov, po katerih se peče. Mitološko in kultno stran obravnava drugi
190 Dr. R. Ložar — Ljubljana:
deL Ločimo dvoje vrst podobnjakov: pecivo po modelu in pecivo, na-
pravljeno prostoročno. Izmed teh dveh skupin nas posebno zanima
pecivo po modelu.
Dejstvo, da imamo ohranjenih toliko lesenih form in nekaj mavčnih
oziroma glinastih, nas opravičuje, da smatramo to skupino važno tudi za
spoznavanje ljudskega podobarstva, zlasti rezbarstva.' Morda ni ta študij
nič manj važen nego obravnavanje izgotovljenega peciva, da pa se ga
poslužujemo, k temu nas upravičuje prav dejstvo, da je pri nastanku
peciva izrezljana lesena forma tako zelo važna. Zanimivo .je, da naha-
jamo največ delavnic »malega kruhka« po modelu v Škofji Loki in njeni
okolici, kjer imamo tudi sicer mnogo ljudskih podobarskih talentov;
Poljanska dolina je domovina Šubicev, Selška domovina Groharja in
drugih naših bolj ali manj znanih umetnikov. Vsaj v treh primerih
imamo zanesljive podatke, da je modele napravila podobarska roka:
pokojni Kobal je bil brez dvoma podobarsko nadahnjen, Grošelj v
Selcih je bil podobar po poklicu, Klemenčič iz Železnikov pa je bil
podobar - samouk, ki je napravil (po ustnem izročilu domačinov) tudi
mnogo kipov za znamenja in celo za cerkve. Podobarsko nadahnjena
sta bila tudi Primož Žontar in Vorban Košinina, žalibog pa ravno o
poslednjem, čigar modeli sodijo glasom Signatur med zelo stare (okrog
1830—1840), ne vem.o mnogo. Največji izmed izdelovalcev modelov je
po našem mnenju vsekakor Franc Kos, čigar signirani model hranijo
Šinkovi v Stari Loki in bilo bi zelo važno, če bi mogli izvedeti še kaj
več podrobnosti o rezbarskem delu tega nadpovprečnega modelorezca.
Obravnavanje po modelih napravljenega »malega kruhka« pri po-
glavju ljudske rezbarske umetnosti tedaj nikakor ni svojevoljno. V
primeri s prostoročno izvedenim pecivom je prva skupina nekako do-
mena moškega talenta in se ta karakter v delih jasno očituje; prevla-
dovanje figuralnega motiva, živalski žanr, monumentalno pojmovani
rastlinski motiv so poteze, ki označujejo moškega umetniškega duha.
Pecivo, napravljeno na roko, je v nasprotju s tem skoro absolutno orna-
mentalno-dekorativno, okrašeno navadno z rožami, sadnimi motivi, raz-
nimi črtami, vejicami, pentljami in podobnim, ti elementi pa so, če
smemo tako reči, značilni za ženski estetski čut. To pecivo je v mnogo
manjši meri vezano na konservativni stvarni čut, temveč je izraz tre-
nutnih čustev in domislekov.
Po signaturah, ki smo jih navedli in izmed katerih smo nekatere
skušali razrešiti, se ti na videz anonimni izdelki ljudske umetnosti vežejo
z resničnimi umetniškimi talenti, ki so se udejstvovali kot modelorezci.
Teh sicer ni mnogo. Na prvem mestu stoji Franc Kos. Ker imamo na
razpolago njegov signiran model, bi ob primernih stroških lahko dali
napraviti pecivo še po ostalih nesigniranih modelih ter dognali, kateri
so stilno produkt njegove roke in kateri ne. Signirane modele imamo
' Ta vidik se v dosedanjih obravnavah modelov za »mali kruhek« in sploh
izrezljanih modelov, kolikor jih je, ni upošteval. Tudi M. Haberlandt v svojem
delu »Oesterreichische Volkskunst«, Wien, 1911, o njih ne piše v zvezi z rez-
^barstViOni.;.,__________________.________________.....____________________........,
»Mali kruhek« v Škofji Loki in okolici. 191
tudi od Vorbana Košinine, tako da poznamo njegov stil. Več signatur
je na razpolago za Primoža Žontarja. Sledili bi Kobal, Klemenčič, po-
dobar Grošelj, dalje manj pomembni; prezreti pa seveda ne smemo
samostanskih rezbaric (M. Floriana). Ostale signature (I. L., N. P., H. A.,
K. C., K. S. T.) bo težko razvozlati, ker nimamo na razpolago nikakih
podatkov. Z onimi, ki jih ugotavljamo, smo pa vsekakor odpravili vsaj
deloma anonimnost, ki tako rada vlada nad objekti ljudsko-umetniškega
in ljudsko-obrtnega značaja.
Vprašanje avtohtonosti in izvirnosti. S tem smo se
dotaknili nadaljnjega zelo važnega vprašanja. Spričo starejšega narodo-
pisnega gradiva, ki nam je na razpolago in ki nam zanj niso naši predniki
zapustili nikakih zanesljivih podatkov, le preradi mislimo, da je vse
neke vrste import in posnetek tujega, od naših sosedov izposojena
zadeva. Zlasti »mali kruhek« je za to klasičen primer. Ker se v večini
publikacij, kjer se mimogrede omenja,^ označuje kot vzhodno-alpsko
blago, se ta oznaka kaj rada istoveti z vzhodno-alpsko-nemškim in
končno nastane vtis, da smo to stvar kratko in malo prevzeli od Nemcev.
Toda ni vse tako, kot bi se na prvi pogled zdelo. To, da smo razrešili
signature in deloma, n. pr. pri Grošlju v Selcih, dokazali, kako takle
model nastane po naročilu, pomeni že prispevek k rešitvi vprašanja
originalnosti našega »malega kruhka«. Grošelj je svojega parklja na-
pravil leta 1934. in sicer izven sleherne odvisnosti od kakih nemških
ali drugih »vzhodnoalpskih« vzorcev. Enako bi za izdelke Franca Kosa
zaman iskali analogij med vzhodno-alpskimi neslovenskimi podobnjaki.
Za Kobala smo zvedeli, da je hodil po svoje vzorce v cerkev, kar je
zelo konkreten dokaz za nastajanje ornamenta in motiva na naših tleh.
Še enkrat pa poudarimo, da se pecivo po modelih tesno drži ljudskega
podobarstva in samo če je upodabljanje kot tako vzhodnoalpsko-nem-
škega izvora, kar pa je nesmiselno, je tudi mali kruhek iz modelov svo-
jina vzhodnoalpskih Nemcev. Pomisliti moramo pa še sledeče.
»Mali kruhek« je samo del ogromne mase peciva, ki se izdeluje v
raznih podobah. Navada, dajati pecivu obliko živali, človeka, kroga,
osmice itd., gotovo ni edino slovenska in slovanska, temveč ravno tako
germanska, kakor romanska, z eno besedo, splošno človeška in pre-
naravna." O pomenu takega peciva ter o z njim zvezanih običajih bo
izpregovorila v prvi vrsti študija B. Orla. Nesmiselno bi bilo zato trditi.
" Tako zlasti v navedenem Haberlandtovem delu, TaL 85, 86 in str. 137.
Važno pa je, da navaja Haberlandt na tabli 100, 8/9 tudi dva stara modela iz
Dalmacije, ki otvarjata možnost drugačne razlage. Kaj, če je navada napravljati
iz peciva figure po modelih, tudi odsev antičnega, kesneje pa zlasti samostan-
skega in sicer sredozemskega običajstva in navad? Prim. za antične modele iz
Ostie H. Eckstein, »Gebildbrote« v flandwörterbuch des deutschen Aberglaubens,
Berlin 1930, 398/12.
" Obširno obdelava podobnjake najrazličnejših vrst H. Eckstein v pod našo
opombo 8 omenjenem članku velikega nemškega slovarja uver. Na kratko se
poučiš o tem gradivu v priročnem leksikonu Wörterbuch der deutschen Volks-
kunde von Oswald A. Erich und Richard Beitl, Leipzig, Kröner 1936, s. v. Ge-
bildbrote. V obeh navedenih delih se nahaja obilna starejša in novejša literatura.
Za opozorilo in za uporabo teh del dolgujem zahvalo B. Orlu.
192 Dr. R. Ložar — Ljubljana:
da je ta navada prišla k nam od vzhodnoalpskih Nemcev, ko je mnogo
bolj realno misliti, da smo prevzeli od njih kvečjemu kak figuralni
motiv, kar pa za celoto še nič ne pomeni. Tako preseljevanje motivov
med posameznimi ljudskimi kulturami ni nič čudnega in ne dokazuje
še ničesar za avtohtonost kake navade ali običaja kot takega.
Vprašanje originalnosti in izvirnosti peciva ter pecivnih običajev
nima tedaj nič opraviti s potovanjem raznih motivov in podob, s katerim
se hočemo v naslednjem na kratko seznaniti. Pripomniti moramo seveda,
da ta pregled nikakor ne bo popoln, kajti v Ljubljani nimamo na raz-
polago nikakih znanstvenih obdelav po modelih oblikovanega inozem-
skega peciva, zlasti ne ilustriranih; ono, kar nam je prišlo pod roko, je
zgolj slučajno." Vendar za nekatere motive vkljub temu vsaj približno
lahko trdimo, da niso naši, temveč da smo jih nekoč od kjer koli že
prevzeli, najbrž seveda po posredovanju grajske in druge gospode, ki
je bila pretežno nemškega porekla.
Prevzeti motiv L Izmed figuralnega svetnega inventarja bi
bilo v prvi vrsti imenovati motiv punčk, bodisi samostojnih, bodisi
skupinskih, ki verjetno ni nastal na naših tleh; ni izključeno, da je kdaj
kak lectar prinesel tak model k nam.^^ Tudi motiv devic je splošno znan
in zlasti v nemškem narodopisju razširjen." Enako bi bilo sem šteti
razne variante jezdeca na konju. Ta motiv je pogost v nemški ljudski
umetnosti 17. in 18. stol., kjer predstavlja jezdec kakega kavalirja ali
viteza s širokim klobukom in perjanico." Jezdeci pri nas nosijo večjidel
huzarske kape in so nekoliko kesnejši, toda motiv sam brez dvoma ni
slovenski.** Tudi dama je rokokojski importiran motiv in bi si težko
" Na kratko je omenjeno te vrste pecivo v malem Erichovem in Beitlovem
»Wörterbuchu« (gl. op. 9) pod besedo Gebäckmodel. Tam citirane večje Rüti-
meyerjeve razprave v Ljubljani žalibog ni. Bogato ilustriran manjši spis, pod
naslovom »Die Kunst des alten Modelstechers« objavlja Karl Gröber v meseč-
niku »Atlantis« 1936, 754 si. Lepe primere objavlja tudi kratki članek v prilogi
»Die Frau«, Frankfurter Zeitung, 6. Dezember 1936. Zanimiv je star recept, ki
ga objavlja ta članek in ki bi ga bilo dobro preizkusiti.
" Za motiv punčk primerjaj »Atlantis« na navedenem mestu, dalje M. Höfler,
»Gebildbrote der Hochzeit«, Wien 1911, Suppl. Heft 7, der Zeitschrift f. oesterr.
Volkskunde, Fig. 16, S. 32. Prim. tudi K. Hahm, Deutsche Volkskunst, Breslau
1932, Fig. 27. Iz tega pa seveda ne sledi, da je ta motiv germanskega izvora.
Votivne punčke so poznala že provincialna ljudstva antike in so se v nekem
južnofrancoskem svetišču ohranile marmornate figure punčk oz. otrok v povojih,
ki so jako slične modernim. Prim. album »Hellas und Rom«, izdala H. Th. Bossert
in W. Zschietzschmann, Berlin 1936, Taf. 120 zgoraj. Iz grškega verstva nam
zaenkrat taka votiva niso znana, čeprav je tudi tu bila navada posvečati božan-
stvu zaobljubljene podobe, vsesplošna (E. Reisch, Griechische Weihgeschenke,
Wien, 1890).
12 Prim. Atlantis, 755.
" Prim. Atlantis, 756, model iz Emmericha, 17. stol. Dalje prilogo »Die Frau«.
Jezdec kot Turek na modelu iz Salzburga, gl. Hahm, n. n. m. fig. 27.
" Jezdec s huzarsko ali napoleonsko čako je pogost na Ogrskem; gl. L'ART
POPULAIRE HONGROIS, Budapest, 1928, tab. 224 in 225. Za tem pokrivalom
čakaste oblike pa tiči pri nas verjetno kučma, zlasti ker ni povsod čelnice
(Schild).
»Mali kruhek« v Škofji Loki in okolici. 193
mislili, da je nastal med našim ljudstvom. Nastopa v raznih variantah."
Harlekin (ali morda celo Turek) je konec koncev vzorec, ki ga poznamo
izza visoke rokokojske umetnosti. Tudi muzikantje so produkt meščan-
skega žanra poznega 18. stol.^'*
V živalskem ciklu je zelo verjetno tujega izvora konj. Prvotno
najbrž ni nastopal samostojno, temveč je bil del vprege, vozil je kočijo,
kakor nam jo kaže en model pri Sadnikarju (pod. 9). Kesneje pa se je
iz tega konteksta iztrgal in pričel nastopati samostojno, toda njegova
odeja (pod. 1) še vedno razodeva njegovo provenijenco. Nedvomno pa
je konj s komatom (v Poženku) domačega porekla. Tudi jelen je tak
motiv, ki je prvotno tvoril del kake scene. Zelo verjetno je, da se je
iztrgal iz scene lova na jelene, ki je aristokratskog raj ski motiv nemškega
izvora.^' Našemu občutju jelenji lov ne prija, tem bolj pa jelen kot
samostojna figura. Tudi medved kot muzikant je humorističen motiv
18. stol., ki je take živalske aranžmaje ljubilo."
Glede navedenih motivov tedaj približno domnevamo, da niso na-
šega izvora, temveč, da so kakor koli prišli k nam. Pot, po kateri so se
priselili, ni jasna, toda najverjetnejše je, da so last vrhnjega t. j. go-
sposkega sloja, ki je nad našim ljudstvom kraljeval tedaj in je bil večji
del nemške krvi. Model dvojnega tkzv. zaročnega srca iz Etnografskega
muzeja je podaril muzeju neki I. Kummer iz Kranja, ki je ali posnel
sorodni nemški motiv, ali pa nemški model prinesel v Ljubljano
(pod. 7).*° Toda mnogo važnejša nego ta grupa tujih motivov je nasled-
nja, ki obsega upodobitve, katere je modelorezec napravil neposredno
pred naravo, oziroma je to vsaj v veliki meri možno. Skupina je od prve
daleko večja. Delili bi jo v dva pododdelka: v prvega bi sodili motivi,
kateri so morda posneti po kakšnih domačih predlogah, n. pr. bakro-
rezih, podobicah, slikah in podobno, v drugega pa motivi, ki so pobrani
neposredno iz narave. Ni izključeno, da se tako glede prve, kot glede
druge v marsičem motimo, toda to nas ne odvezuje od dolžnosti, da
iščemo pravega odgovora na postavljeno vprašanje.
Motivi po predlogah. K motivom prve skupine, t. j. k
onim, ki jih je modelorezec napravil po kaki domači predlogi, bi iz
svetniškega figuralnega cikla šteli sv. Miklavža (pod. 9), sv. Jošta
(pod. 4), božjepotno podobo Matere božje z Jezusom (pod. 7), Kri-
stusa na križu (pod, 6, 9), odnosno samega brez križa, sv. Katarino v
'¦'^ Za motiv dame gl. Atlantis, 756, dama s kolovratom; Haberlandt n. n. m.
Taf. 86/2, dama s šopkom, model iz 1. 1702. iz Perchtoldsdorfa.
1" Gl. Atlantis, 757, model iz Emmericha ter L'ART POPULAIRE HON-
GROIS, t. 225.
" Lep primer scene jelenjega lova prinaša Atlantis, 755. Muzej Sadnikar v
Kamniku hrani rog za smodnik z gravirano sceno lova na jelene, ki jih gonijo
psi. Na enem izmed modelov tega muzeja se nahaja jelen s psom, kar je gotovo
dokaz, da je ta figura povzeta iz neke predloge jelenjega lova.
Prim. kozla z zastavo ter z otrokom v košu kot zafrkacijo krojačev,
Atlantis 757.
" Natančno analogijo te oblike zaročnega srca gl. M. Höfler, Gebildbrote
der Hochzeit, fig. 7, tekst str. 6.
13
194 Dr. R. Ložar — Ljubljana:
medaljonu (pod. 4), ki je posneta po kaki ovalni sliki in podobno. Ti
motivi so skoro zanesljivo preneseni iz predlog. Glede svetnega figu-
ralnega cikla, dalje glede živalskega in rastlinskega cikla bi bili v zadregi
zastran odgovora, katere figure so nastale po kakih risanih ali slikanih
predlogah. Nedvomno pa je velikonočno jagnje (pod. 11) posneto po
liturgični predlogi.^" Iz cikla predmetov bi bilo tu imenovati zlasti veliki
hlebček z monstranco v angelski slavi (pod. 4), ki nam po svojem stilu
razodeva, da je posnet po kakem vezenem motivu na cerkvenem prtu,
ali po kaki podobni predlogi. Toda točen odgovor na to skoro ni možen.
V bistvu je namreč že prenašanje neke predloge v novo umetniško
tehniko ravno tako oblikovanje neke resničnosti, kakor če bi kdo risal
žival po naravi. In prav iz tega razloga teoretično tu ne moremo potegniti
jasnih mej med eno in drugo skupino, ker bi bilo zanesljivo rešitev
mogoče dobiti samo na podlagi natančnega, za vsak primer posebej
zbranega dokaznega gradiva. Ker pa tega ni več na razpolago, se vse
suče v mejah ugibanja. Ljudske umetnosti so po svoji naravi rade sestav-
Ijalne, t. j. pobirajo motive, ki so že drugje na razpolago, recimo v visoki
umetnosti. Novih motivov danes od ljudske umetnosti ne smemo več
zahtevati, kajti odkar se je izvedla med njo in med visoko umetnostjo
ločitev, je poslednja prevzela nalogo, ki jo je imela v predzgodovini še
ljudska, takrat edina poznana umetnost. Nehote zato prehaja prva
skupina motivov v drugo.
Motivi po naravi. Risano ali slikano predlogo nadomešča v
tej skupini konkretni predmet, ki ga modelorezec posnema in prenaša
v formo, po kateri se bo potem odtisnilo pecivo. V figuralnem svetnem
ciklu je na ta način nastala najbrž figura parklja (pod. 5), kmeta in
kmetice v narodni noši (pod. 9), figura nune, bidermajerski gospod,
moška figura, božični mož s košem ali deseti brat itd. Težko bi si
namreč mislili, da je modelorezec tudi te figure od kje prerisal. V
živalskem ciklu je na ta način nastalo poleg rastlinskega vsekakor
največ figur. Jelen, zajec, petelin, kozel itd. so brez dvoma motivi iz
neposredne narave in jih menda modelorezec ni prerisal iz kake pri-
rodoslovne knjige. Zoper to bi govorila zlasti živa realistika figur. Toda
izključeno ni, da so se figure goloba, petelina, zajčka in morda tudi je-
lena od svoje strani prikradle v inventar iz liturgičnih priprav in tekstov,
saj imajo vse te živali svojo točno označeno vlogo, zlasti v liturgiji
velikega tedna. Jelen, ki ga je izrezal pred 40 leti lovec v Dražgošah, je
seveda gotovo nastal pod neposrednim vtisom in vzorcem v naravi^*
Iz rastlinskega cikla smemo prisoditi tej skupini pač vse, kar nastopa.
Zelo karakteristično je, da je rastlinski motiv razširjen zlasti v obeh
2" Podobno velikonočno jagnje prinaša Atlantis, str. 757 ter Haberlandt
n. n. m. Taf. 85.
21 Jelen predstavlja sploh enega najvažnejših in najzamotanejših živalskih
motivov. Provenienca je lahko trojna: 1. motiv prihaja ali iz scene jelenjega
lova, 2. ali iz inventarja liturgične simbolike, kjer predstavlja jelen simbol po
Kristusu koprneče duše ali 3. neposredno iz narave, za kar govori ravno model
v Dražgošah, ki ga je izrezal lovec. Izčrpneje bo o jelenu in njegovem mitološkem
pomenu spregovoril B. Orel.
»Mali kruhek« v Škofji Loki in okolici. 195
samostanskih hišah ter na podobnjakih iz Železnikov in iz Dražgoš.
Je nekak produkt ženske roke in stila ženske umetnosti in je zanimivo
opazovati razliko med tem, kako upodablja rastlinski motiv neznani
modelorezec pri Šinkovih (Franc Kos), kako učenke Agate Lotričeve
in kako ga uršulinke. V ciklu predmetov in drugih naravnih oblik je
monstranca pri Kobalu nastala brez dvoma po primeru v cerkvi, isto-
tako so bodalo, srce, podkev itd. izšli iz konkretnega predmetnega
sveta. Glede košaric ni izključeno, da se je modelorezec držal kakih
starih podobic, ki kažejo figuro svetnika nad šopkom v košarici. Na-
rodni muzej hrani več primerov takih podobic sv. Valentina.^- Srčni
motivi pri Kobalu so zelo verjetno posneti po vezeninah, ne pa tako srca
in dvojna srca v Železnikih in Dražgošah (pod. 12, str. 213). Tu je v večji
meri sodelovala spontana oblikovalna fantazija, ki se je naslanjala na
približno predstavo tega naravnega organa. Izmed geometričnih oblik
bi bilo za krog, hlebček, krajček in romb težko najti konkretne predloge;
toda ravno na primeru romba zgovorno prihaja v ospredje prastara in
skoro povsod pozabljena magična mitološka miselnost, ki je nekoč za-
snovala romb kot čist erotičen simbol.^''
S tem bi nekako zaključili svojo dovolj nepopolno in pomanjkljivo
analizo izvora posameznih motivov. Preostajajo nam še dve, tri besede
o časovnem nastanku in umetniški vrednosti peciva. V glavnem imamo
opravka s tremi časovnimi skupinami peciva po modelih. Prva, starejša,
sodi še v 18. stol, zlasti v njegov konec in bi vanjo spadale figure
raznih jezdecev, dame (pod. 7), harlekina (Plehan), ptice (istotam),
konja s kočijo (pod. 9), križanja (pod. 9), muzikantov (pod. 9) in
medveda z basom (pod. 9) in podobno. Stilistično se ta skupina, za
katero imamo gradivo zlasti v Etn. muzeju v Ljubljani ter v Sadnikarjevi
zbirki v Kamniku, opredeljuje od ostalega gradiva po minucijoznosti
in igrivosti form, po snovnih tipih, ki nastopajo (vojščak, dama, kočija
itd.) in po nekem nenaturalističnem stiliziranju, ki se opaža zlasti na
linearnih efektih. V drugo grupo, katero bi stavili nekako od začetka
19. stoletja pa tja do srede stoletja, bi spadali predvsem modeli kmeta
in kmetice (pod. 9), nune (Plehan), postiljona (pod. 4), zlasti pa vsi
tako značilni živalski motivi, ki jih pripisujemo Francu Kosu, Vorbanu
Košininu in še drugim avtorjem. Značilno za to skupino je realistično
gledanje, ki se je izrazilo zlasti v nadpovprečnem živalskem stilu mo-
delov pri Sinku, pa tudi pri Vorbanu. Med ohranjenimi formami imamo
končno še tretjo najmlajšo skupino, ki je nastajala od srede 19. stol.
in ki prav za prav še vedno nastaja (Kobal, Žontar). Motivično se ta že
ponavlja, nove brstike kažejo le samostanske hiše.
" Zbornik »Krog«, Ljubljana 1933, str. 36, pa prinaša zelo lepo podobico
sv. Valentina ^ istim motivom šopka iz bogate zbirke podobic Pavla Wintra
v Ljubljani.
Za romb kot erotičen simbol gl. H. Eckstein, n. n. m. str. 374 ter Höfler,
Gebildbrote der Faschings-, Fastnachts- und Fastenzeit, Wien 1908, Supl. Heft V.,
Zeitschrift für österr. Volkskunde, Fig. 23, 15/6. Ravno isto tudi za obliko srca
v njegovih najrazličnejših variantah.
196 Dr. R. Ložar — Ljubljana:
Kar se umetniške vrednosti modelov tiče, stoje daleč pred vsemi
drugimi motivi figure živali in rastlin. Res imamo tudi v modelih, ki so
bolj ali manj verjetno posnetek sekundarnih predlog, mnogo živega
naravnega občutja in resničnosti. Toda kljub temu je v njih tudi mnogo
shematičnega, tipi se ponavljajo, se polnijo z dekoracijo, da so često
preobloženi in učinkujejo maniristično (šablonsko). Vsega tega o žival-
skih in rastlinskih figurah ne moremo trditi. Način, kakor je zlasti Kos
izrezal vrsto živalskih figur, se zdi človeku kot pozni odsev onega dav-
nega živalskega stila evrazijskih ljudstev, izmed katerih smo konec
koncev prišli tudi mi Slovenci in ki našega ljudskega umetnika še danes
usposablja za mnogo uspešnejše in izvirnejše upodabljanje preproste
narave, nego pa za upodabljanje raznih kulturnih predmetov in
predlog.^*
Zusammenfassung.
»Mali kruhek« in .Škofja Loka und Umgebung.
In dem vorliegenden Aufsatz behandelt der Vf. das »mali kruhek« genannte
Gebildbrot Sloveniens. »Mali kruhek« (in wörtlicher Ubersetzung »das kleine
Brot«) ist besonders beliebt in Oberkrain, wo das Gebäck noch heute in ver-
hältnismäßig großen Mengen und in einer Anzahl von »Küchen« gebacken wird.
Der Vf. gibt einleitend einige Bemerkungen über das Bereiten des Teiges als
auch über das Backen des Gebildbrotes; es gibt hinsichtlich des Rezepts ver-
schiedene Arten des »mali kruhek«. (Starke Unterschiede auch zwischen dem
Gebäck der weltlichen Häuser und demjenigen der Klosterhäuser in Skof ja Loka
bzw. Ljubljana.) Sonst können aber zwei große Gruppen desselben unterschie-
den werden. Die 1. Gruppe bildet das aus Holz-, Gips- oder Tonmodeln ge-
preßte Gebildbrot, die 2. das mit freier Hand gemachte, geformte und gezierte
Gebäck.
Der Verf. gibt zunächst eine Übersicht der noch tätigen Werkstätten des
aus den Modeln gepreßten »mali kruhek«, deren Zahl leider von Jahr zu Jahr
abnimmt. Es arbeiten noch je eine Küche (oder Bäckerei) in Skofja Loka, Stara
Loka, Selca, teilweise in Železniki, Poženk und Dražgoše. Ausführlich werden
besprochen die Geschichte der einzelnen Küchen, die Modelstecher, sowie das
Motiv- und Typeninventar des Gebäcks. Anknüpfend daran wird eine Übersicht
dej- verschiedenen Modelnsammlungen gegeben, die im Lande existieren, die
aber schon seit längerer Zeit außer Gebrauch sind (die Sammlungen des Etno-
graphischen Museums, des National-Museums, des Privatmuseums Sadnikar, der
Bäckerei Plehan, des Janez Žontar, der Klosterhäuser in Skofja Loka und Ljub-
ljana usw.). Das Gebäck der zweiten Gruppe wird sowohl in den erwähnten,
außerdem aber noch in einigen anderen Werkstätten verfertigt. Man kann
feststellen, daß die Hausfrauen das Pressen aus den Modeln schon stark ver-
nachlässigen zu Gunsten des aus freier Hand geformten Gebäcks.
Den Vf. interessiert in dem vorliegenden Aufsatz vor allem die erste
Gruppe, und zwar in kunstgeschichtlicher und bildkünstlerischer Hinsicht. Das
aus den Modeln gepreßte Gebäck scheint seinen Nachdruck auf der Seite der
»Form« zu haben, das heißt auf der Seite der Bildschnitzer-, Bildstecher- und
Bildhauerarbeit. Es wird eine Reihe von Namen eruiert, die tatsächlich bild-
künstlerisch tätig waren und die den Hausfrauen die Formen lieferten. An Hand
genauer Angaben wird das Werden einer Model verfolgt, woraus man ersehen
kann, daß unser »mali kruhek« in höchstem Maße einheimischer Herkunft und
Gesinnung ist. Es wird versucht, an Hand der Form- und Stilanalyse einzelne
O živalskem stilu gl. G. v. Merhart, Bronzezeit am Jenissei. Wien 1926.
»Mali kruhek« v Škofji Loki in okolici. 197
Modeln zu Gruppen zusammenzufassen und sie auf Grund der signierten For-
men an bestimmte Künstlernamen zu binden. Es kommen dabei starke Begabun-
gen zum Vorschein (Franc Kos). Das Stechen der Gebäckmodel scheint Angele-
genheit des Mannes gewesen zu sein, weswegen man in dem gepreßten Gebild-
brot konservative und vor allem figurale Kunst wahrnimmt, lîingegen äußert
sich in dem aus freier Hand gemachten Gebäck, besonders in seinem Zierwerk,
echteste Frauenkunst, das heißt Ornamentkunst, derer Ausführung aber be-
trächtlichen Qualitätsschwankungen unterworfen ist.
Motivgeschichtlich unterscheiden wir etwa folgende Gruppen: 1. Zyklus der
Heiligenfiguren. (Starke Anlehnung an das Brauchtum des Kirchenjahres; außer-
dem große Rolle der Wallfahrtsheiligen aus der näheren Umgebung der Werk-
stätte. Die Vorlagen der Formen sind in der übrigen religiösen Volkskunst zu
suchen.) 2. Weltliche Figuren. (Völkisches [Bauer] und herrschaftliches Gut
mischen sich untereinander. Das letztere wahrscheinlich stark von außen, bzw.
von den höheren Schichten beeinflußt. Typenwanderung.) 3. Tierfiguren. (Teil-
weise Anlehnung an die Symbolik der Kirche, sonst größte Freiheit des Erfin-
dens, Realismus in der Auffassung des Gegenstandes; wohl die künstlerisch
wertvollste Gruppe.) 4. Pflanzliche Figuren. (Teilweise dasselbe wie in 3. Über-
wiegen des pflanzlichen Motivs in dem Gebäck der beiden Klosterhäuser.)
5. Abstrakte und geometrische Figuren. (Hervorzuheben der »hlebček« [das
Laibchen], »krajček« und die Rautenform. Näheres darüber bei B. Orel.) 6. Sach-
figuren wie Uhren, Monstranzen usw. (An Vorlagen ist in dieser Gruppe kaum
zu denken.)
Zeitlich unterscheiden wir in dem Gebäck 3 Gruppen: Die älteste stammt
aus der 2. Hälfte des 18. Jhs. (signierte Modeln bei Sadnikar); Die folgende
gehört der 1. Hälfte des 19. Jhs. an (stärkste Begabung Franc Kos). Die jüngste
Gruppe stammt aus der 2. Hälfte des 19. Jhs. und reicht dann in die Gegenwart.
Im Gegensatz zu der üblichen Praxis sind Vorlagen für die Reproduktion
in der Regel nicht nach Gipsabgüssen, sondern nach dem Gebäck selber, bzw.
nach den Formen hergestellt worden. Da in dem vorl. Aufsatz das Gebildbrot
nur vom Standpunkt der Volkskunst (und dies mit gutem Grunde) behandelt
worden ist, wird über andere Fragen und Zusammenhänge dieses wertvollen
Brauches in dem Aufsatz B. Orels ausführlicher die Rede sein.