Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki T3& first Slovenic Daily* In the United States. Issued every* day" except Sundays and Holidays. Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Stev. 116. NEW YORK, 17. maja, 1904. Leto XI, Na Pnertorico. Razmere na otoku niso bas ugodne. Politični boji. Governerjevo mesto. Ran J uan de Puerto Rieo, 16. maja. Na otoku Puerto Rico ni vse tako, kakor ineni vladina gospoda v Washingtonu. Lradoma se namreč o slabih razmerah nikoli ne poroča in uradniki, kteri pridejo tu pa tam od tukaj v Washington, poročajo le dobre in ugodno vesti, o rodovitnosti, o prosperiteti, o razvoju prometa, vzgoji itd. Pri tem naravno nagla--ajo, da Puerto Rico potrebuje denar, mnogo denarja, vedno več denarja in da so posojila neobhodno potrebna, da tako prebivalstvu izpo-sluje delo pri javnih zgradbah. Toda tu pa tam pridejo tudi vesti o tukajšnjej mizeriji v ameriško javnost in potem se tamkaj čudijo, da puertoriški uradniki — lažejo. -N'ovi governor Beehman Winthrop kieri bode te dni prišel v San Juan, bode videl, da tukaj ni vse zlato. On pride ba.Š v času volilne borbe, ktera pa meji pri nas v nemogočih dogodkih. Puliti£ne borbe v Zjed. državah so čestokrat umazane, toda to še ni nič v primeru j tukajšnjimi. Psova-nja, škandali in lažnjiva poročila, so na dnevnem redu. < lovek, kteri mu bode pri prihodu podal desnico in mu želel dobrodošel, , bode že naslednji trenotek za njegovim hrbtom nesramno o njem lagal. Domačini ga bori o sovražili, ker je Američan. Federalist i ga bodo svarili, naj izdajalskim republikancem ne verjame in republikanci bodo proti njem intrigi-rali, ako bode z federalisti prijazen. Na Puerto Rico ni mogoče napredovati tudi z pomočjo najspretnejše diplomaeije. V očigled vsega tega se nam toraj ni čuditi, ako v.-:iki governer nemudoma ostavi tukajšnji otok. Trgovina z Cnbo. Washington, 10. maja. Odkar je sklenila (,'uba s Zjed. državami re<-i-proeitetno pogodbo, je trgovina med obema republikama izdatno napredovala. Pogodba je postala pravomo-čna dne 27. decembra 190.1. Statistično izvestje urada za trgovino in delo naznanja, da znaša vrednost tekom prvih treh mesecev t. 1. v Zjed. države iz Cube importiranega blaga $23,217,180 pro ' $11,948,597 v istem času minolega leta. Iz Zjed. držav se je izvozilo na Cubo v prvih treh mesecih t. I. za $6,495,149 proti $5,211,-063 v istem času minolega leta. Uvoz 'v. Cube se je torej povečal za 95% in izvoz na Cubo za kacih 25%. Najbolj se je pomnočil uvoz sladkorja. Indijski podkralj v Londonn. London, 17. maja. Indijski podkralj, Lord Curzon in njegova soproga (roj. Leiterjeva iz Chicaga), dospela sta včeraj v London, kjer so ju navdušeno sprejeli. Na kolodvoru so ju pozdravili ministerski predsednik Balfour, ameriški poslanik in več druzih dostojanstvenikov. Curzon se je odpeljal direktno v palačo Buckingham, kjer ga je sprejel kralj v avdijenco. Kitajske varalice. .Jacksonville, Fla., 17. maja. Zvezi ne oblasti so pronašle, da je v tukajšnjem mestu tolpa lopovov, ktera trguje z ponarejenimi vladinimi certifikati za Kitajce. Po naročilu so lopovi vsakemu Kitajcu preskrbeli predpisani vladin certifikat, kteri so izvrstno ponarejeni in podpisani od dveh belih. Brczdvomno so s pomočjo teh certifikatov že na tisoče Kitajcev vtihotapiliv Zjed. države. Linčali zamorca. Augusta, Ga., 16. maja. V Applin-gu, 20 milj daleč od tukaj, je množica oprostila zamorskega' jetnika, ]91etnega Chas. Cummingsa, na kar so ga na prvem drevesu obesili. Mladenič je skušal neko mlado damo kri-minelno napasti, radi cesar bo ga zaprli. _____ Iz Avstrije. Minister Goluchovski o političnem položaju. Splošna nevarnost. Macedonski program. Budimpešta, 17. maja. Pri veeraj-šnjej seji proračunske komisije avstrijskih delegacij, je minister ino-stranih del, Golucliowaki, dalj časa govoril o mednarodnem položaju. Najzanimivejši del njegovega govora je bil oni o zamotanem položaju na daljnem Iztoku. "Tam", dejal je Go-luehowski, "pričel se je boj radi koristi dveh držav. Ta boj bode izdatno vpljival na razvoj gospodarstva, kajti slednje bode zaostalo tudi v deželah, ktere se onega boja direktno ne udeležijo. Mi moramo pričakovati daljši prestanek trgovine, z raznim blagom, ktero sta vojujoči državi proglasili kot vojni kontrabande." "Avstrija zavzema nasproti vojni strogo neutraliteto. In ker so tudi vse druge države zavzele to stališče, smemo upati, da bode vojna lokalizi-rana in da ne pride do nevarnihkom-plikacij." Nadalje je Goluchowsky omenil "iskreno razmerje" med Avstrijo in Italijo, zlasti z ozirom na balkansko vprašanje. Sporazum med Anglijo in Francijo smatra Golneliowski jamstvom miru. Tudi je dejal Golueliowski, da makedonske reforme dobro napredujejo ( 0 in upa da Turčija ne bode ovirala popolno izvršitev macedonskih reform. Ako bi pa to storila, potem jej preti velika nevarnost. Dunaj, 17. maja. Ameriški poslanik Bell any Storer dobil je od tukajšnjega ministerstva inostranih del dovoljenje, vsled kterega sme devet ameriških vojnih ladij obiskati Trst in Reko. Po avstro-ogrskih zakonih ne sme nikdar več nego šest inozemskih vojnih ladij obiskati avstrijsko vodovje brez posebnega dovoljenja vlade. Ameriško brodovje pripljuje dne 1. julija v Trst. Budimpešta, 17. maja. Med vspre-jemom dne 15. t. m. je dejal kralj Fran Josip delegacijam: "Sedanja vojna nas sili, da skrlrmo za nabavo potrebščin naše vojske. Poznana vam je sentenca: "Si vis paceni, para bellum"." Obesil se je t zvonikn. Chicago, 111., 16. maja. V zvoniku cerkve sv. Emanuela na Michigan Ave. našli so včeraj truplo nepoznanega moža, kteri se je obesil na vrv zvona. V samomorilČevih žepih so našli bil ježke imenom 'William Johnson, 2233 Webster Ave., Pittsburg, Pa. Johnson je večkrat popravljal električno razsvetljavo na vrhu stolpa in je še minoli petek delal v stolpu. — Najnovejše — trust za metle. Amsterdam, N. Y., 16. maja. Tukaj so vstanovili trust za metle, imenom "National Broom Co." prevzel je vse večje tovarne metel v Chicagu. Trustova glavnica znača $13,000,000. Gorje zamorcu. Mobile, Ala., 16. maja. Ko je pri-šnl zamorec Bil Smith v Lee Station, Ala., v trgovino Reese Princeja povsem pijan, radi česar ga je Prince vrgel na ulico. Smith je odšel domov, se oborožil s puško in se vrnil v Princejevo prodajalno, kjer je Princeja na mestu ustrelil in bežal. V Lee Station je železniški agent edini beli prebivalec. Ko je naprosil zamorce, naj odneso truplo umorjenega, tega niso hoteli storiti. Zamorskega morilca sedaj iščejo s krvnimi psi. T dosmrtno ječo. Ballston, N. T., 17. maja. William I. Patterson iz Watterforda, je bil pred tukajšnjim sodiščem spoznan krivim umora druzega reda, na kar je bil obsojen v dosmrtno ječo. Patterson je dne 5. maja izvabil dečka Elmer I, Robertsa v nek slieden, kjer ga je zlorabil in potem umoril. Lopov je star Se 21 let. Japonci zgubili se jedno krizarko« Port Arthur obkoljen; luka je še vedno odprta. General Linjevič v»di veliko vojsko iz Vladivostoka t Korejo. General Kuropatkin se umakne do Mukdena. London, 17. maja. Iz Petrograda se brzojavlja, da se je general Ku-ropatkiu umaknil iz I ~»yanga v Mukden. Rusi trdijo, da imajo na Iztoku manje vojaštva, nego se do sedaj trdi. (Ako Japonci temu verujejo, odšli bodo še dalje v notranje kraje.) Rusi trdijo, da imajo na Iztoku le 275.000 vojakov in med Liaoyangom ter Mukdenom le 80 tisoč mož. London, 17. maja. Semkaj se poroča, da so Japonci pričeli oblegati Port Arthur. V zalivu Kinchovv je slišati grom en je topov. Japonci so razdejali železnični tir 50 milj daleč od Kinchow. Petrograd, 17. maja. T tikaj se zatrjuje, da general Kuropatkin ne ostane'v Liaoyangu. Kuropatkin brzojavlja, da je s sedanjim položajem in japonskim razvojem popolnoma zadovoljen. Rusi se nikjer ne upirajo in se počasi umikajo. Petrograd, 16. maja. Podkralj Aleksijev brzojavlja, da sta vojni la-diji "Carevič" in "Retvizan" v port-arthurskej luki že skoraj popravljeni.. Na polotoku Liao Tnngu se vrŠe skoraj vedno praske med Rusi in Japonci. Izgul>e so neznatne. Liao Yang, 16. maja. Duhoven Štefan ('erbakovski. kteri je nosil v bojih pri Valu pred polkom križ in kteri je bil dvakrat ranjen, odpotoval je danes v Harbin. Japonski častniki, ktere so tukaj ustrelili kot ogledulie, so ostavili 500 dolarjev ruskej družbi rudečega križa. Petrograd, 16. maja. Včeraj se je poslovila careva rodbina v Carsko-jem Selu od čet, ktere so odšle na vojno v Azijo. Carinja spremljala je čete do paviljona v grajskem parku, kjer se je vršil sprejem častnikov in podčastnikov. Ko so vojaki ugledali '"ara, so navdušeno kričali: "ura!" Car jim je želel dobro ]>otovanje. Takoj na to je odšel car na potovanj«?, ktero bode trajalo devet dni, v Tokio, ker to je že druga vojna la-dija, ktero so Japoncem razdejale ruske mine. Rusi so se umaknili iz Robin Banna in so zgradili severoiztocno od Takuških gor začasno trdnjavo. Razdejana japonska ladija "Mi-kayo" je križarka, ktero so zgradili 1. 1901. Petrograd, 16. maja. Tukajšnji kitajski poslanik je ministers t vu ino-stranih del zagotovil, da Kitajska ne bode kršila neutraliteto i;i da bode po vsem cesarstvu čuvala mir. Poslanik je tudi zatrdil, da se ni bati nemirov na Kitajskem. Kitajska vlada ne bode podpirala niti Ruse, niti Japonce. Liao Yang, 16. maja. Dne 14. maja so Kitajci napadli premogove rove, ktere kontrolira Rusija. Rove so napadli radi tega, ker so delali v njih kitajski kuliji. Kitajci so uničili 20.-000 ton premoga. V vasi Cantaidzy prišlo je do na-daljnega spopada med kozaki in kitajskimi roparji, ktere so vodili štirje japonski častniki. Kozaki so post reljali 25 roparjev. Ostali so všli. Slovenske novosti. — Z brzopamikom "La Savoie" dne 26. maja odpotuje v staro domovino Mrs. Antonija Sakser, soproga g. Fr. Sakserja, da si okrepča zdravje; spremljevalka jej bode tja in nazaj v Ameriko gospodična Frančiška Loušin. Z istim parnikom, toda me-*ec kasneje odpotuje v Evropo obče-znana družina Alojzij Viranta iz Lorain, O., kjer obišče sorodnike in bode pri novi maši zeta. Signalna \»ostaja v Port Arthuru. Semkaj se poroča, da se Japonci nič kaj ne upajo energično slediti Rusom iz Feng Wang-Chenga proti Liaoyangu. Ob obrežju vlada mir. Tudi se javlja, da Japonci vsled slabih poti le počasi napredujejo, in da se morajo skoraj neprestano bojevati z Rusi, tako da na dan prehodijo le po šest milj. New-Chwang, 17. maja. Vest, da je general Liujevič z veliko rusko vojsko na potu iz Vladivostoka v Korejo, se potrjuje. Seoul, 17. maja. Semkaj se brzojavlja, da so se ruske čete pojavile v Wunsunu v severnej Koreji, kjer so Japoncem on vzeli ves provijant. Mnogo Japoncev so tudi vjeli. Kroonstad, 17. maja. Na parniku "Canaoss" so aretirai-dva stewarda in necega mašinista, ker so na sumu, da so japonski ogleduhi. Berolin, 17. maja. Rusija je kupila parnik "Kaiser Friedrick" od severonemškega Lloyda. Petrograd, 17. maja. Jutri odpotuje vojaštvo 10. in 17. kora v Man džur. Med tem vojaštvom je tudi divizija orenburških kozakov. Baltiško brodovje odpljuje tako, da l pride v septembru na Iztok, | * + + kterem času se bode v raznih mestih poslovil od odhajajočih vojakov. Moskva, 16. maja. Car je odpotoval danes v 10 raznih mest v moskov-skej in harkovskej guberniji, da se poslovi od 17. kora na Iztok odhajajoče vojske. Ko se bode vračal v Petrograd, bode ostal nekaj časa v Moskva. Prepotoval bode 2000 milj. Chefoo, 16. maja. Japonci nameravajo med 20. in 23. majem napasti mesto Port Arthur od kopne in morske strani. Mesto Daljni Japonci še niso zasedli, kljub temu, da ni utrjeno. Japonci pričakujejo, da bodo pri napadu na Port Arthur izgubili najmanj 2000 mrtvih. Njihovi častniki trdijo, da to število bi ne bilo nikakor veliko. Iz Port Arthura že tri dni ni brzojavnih poročil. Semkaj se poroča, da je general Linjevič z veliko vojsko na potu iz Vladivostoka v Korejo. New Chwang, 16. maja. Prebivalci tukajšnje okolice trdijo, da so se včeraj vršili v okolici Liao Yanga boji. Danes zjutraj ob o. uri bilo je slišati iztočno od New Chwanga gromenje topov. Rusko-kitajsko banko so premestili v francoski konzulat. Petrograd, 16. maja. Podrobnosti o razdejanju japonske oklopnice pred Port Artburom se ne poročajo, ker je zveza z Port Arthurom razdejana. Tokio, 16. maja. V zalivu Kerr, razletel se je japonski parnik "Miya-ko", kteri je zavozil na ntino. Osem japonskih mornarjev je bilo usmrte-nih. Nesreča se je pripetila v zalivu Talienwan. Parnik se je potopil v 22 minutah. Z gubo ladije obžalujejo v Delavska zadovoljuost. Boston, Mass., 16. maja. Predsednik haevarskega vseučilišča, Elilot, je v društvu American Social Science predaval "o zadovoljstvu pri delu" On trdi, da bi morali biti delavci vedno zadovoljni, ako imajo veselje do dela. Plemenitejša dela vesele delavca. Treba je le še dognati, veseli li tudi umazano delo onega, kteri je izvršuje. Veselje do dela pa dobi vsaki delavec, kteri svoje delo razumi in kteri je spreten. Elliot tudi trdi, da so delavci organizacije izjavili, da delo človeku ne izposluje zado-voljnost, toda to je po Elliotovem nazoru le tedaj neresnično, ako je pri delu duševni napor potreben. Brezžični brzojav. Wilkesbarre, Pa., 16. maja. Rektor neke tukajšnje cerkve, Rev. Josip Murgas, izumel je brezžični brzojavni sistem, kteri je baje bolji, nego Marc-onijev, kajti njegovi aparati so mnogo jednostavneji in delujejo hitreje. Izumitelj je delal na aparatu nad 7 let. V Evropi je obiskoval tehniko na Dunaju. Barbarsko početje. St. Louis, Mo., 16. maja. V hiši št. 3400 Rutgers St. umrla je gospa Tillie Wilbertova. Stoprav pred pogrebom so pa prišli unijski pogrebci, kteri so njeno truplo vzeli iz krste, edino le radi tega, ker pokojnica ni ležala v krsti unijskega pogrebnika. Zajedno so jej preskrbeli "unijsko krsto", na kar se je vršil pogreb. Tako početje nikakor ni žaatno. Meflnaroflno yohnnstYO Novi slučaj "Dreyfus". Senzacija pariškega "Matin". Nek londonski dopi«nik dobil načrte francoskih trdnjav. Paris, 17. maja. Londonski dopisnik tukajšnjega "Matin" dobil jesko-raj sto avtentičnih načrtov trdnjav v Toulonu, kakor tudi več druzih dokumentov. Imenovani list je pričel včeraj objavljati dolge spise o najnovejšem izdajstvu domovine, ktero je še mnogo večje, nego je bilo ono, o kterem je bil obdolžen stotnik Dreyfus. Dne 21. aprila dobil je dopisnik napol italijanski, na pol francoski pisano pismo z podpisom: "Fragola Fietro." Pisalec je naznanjal, da ja vshižben v nekem hotelu in da je služil dvema osobama kot vodja. Omenjeni osobi sta prišli v London, da bi prodali dva zavitka skrajno važnih dokumentov, tičočih se francoskih trdnjav ob obrežju. Oba ptujea sta odpotovala v Bruselj in sta pisaiea imenovunega pisma ostavila brez denarja. Radi tega želi pisalec poduka. kaj mu je storiti. Direktno z vlado neče občevati, radi česar je naprosil pomoči pri listu"Matin." Dopisnik je spočetka mislil, da ja pisalec pisma kak navaden lopov, vendar mu je pa odgovoril in se zmenil ž njim, kedaj in kje se snideta. Na to sta se se.-la. Mož je bil na pol sestradan. Potem, ko mu je dopisnik plačal večerjo, pripovedoval mu ja ptujeo naslednjo dogodbo." V prejšnjih časih je služboval v Rimu pri vojnemu ministerstvu. Ker je pa imel po naključju opraviti z ogleduštvom, obsodili so ga v šestletno ječo. Kasneje je prišel v London, kjer je živel od težkega dela. Nedavno je bil on za vodjo dveh ptujcev, kterili jednega je pozna! še iz Rima, kjer str. bilt skupaj pri vojnem mini-sterstvu. Frasjola je dejal, da sta oba ptujea delala za ptuje vlade iu -sta že večkrat prodala Nemčiji važne tajnosti. Jeden izmed njiju jo Italijan, todt naturaliziran Francoz, imenom Cesare Goliodočim se imenuje drugi Jeremie Mesqui. Slednji je bil dalj časa pogodbenik pri javnih delih v Toulonu. Oba ptujea sta odpotovala pred petimi dnevi v Belgijo in sta njega (Fragolo) ostavil« v Londonu brez vseh sredstev. Ko Bta pa odpotovala, našel je Fragola, da sta ptujea več dokumentov pozabila v svojem stanovanju. Fragola je nato pokazal dopisniku 28 načrtov toulonskih trdnjav. Na-kteri načrti so bili francoski izvirniki, dočim so bili drugi natančni! obrsi, izdelani v italijanskem vojnem ministerstvu. Fragola je imel tudi imenik načrtov mest Cherbourg, Toulon in Brest, kakor tudi in-štrukcijo z ozirom na baterije, kter« je izdelal nemški generalni štab. Med drugim je imel Fragola tudi pismo, ktero poživlja k sestanku v "Thue-ringerhofu" v Berolinu dne 13. no* vembra. Dopisnik je dal Fragoli par shil-lingov, na kar mu je Fragola izročil imenovane spise, ktere je nesel dopisnik v francosko poslaništvo, v katerem ao jih spoznali kot prave. Hodroslovje. New Haven, Conn., 16. maja. Du« ho ven George I. Cordelt je včeraj propovedoval dijakom vseučilišča Yale in je med drugim tudi dejal: "Tekom zadnjih let je mnogo cerkvenih dostojanstvenikov ogoljufalo svet za večje svote denarja. Te vrste možje so brez časti in so mrtvi za "taw svet. Mogoče je na, da bodo za"uni" svet še rešeni. Kritikarji "sveteg* pisma" trdijo, da deset zapovedi Iir raela ni "spisal" Mojzes na gori Sinai in da je to le židovska pravljica. Toda kritikarji vendar-le nekaj n« morejo vničiti, namreč Mojzesov« slike, ktera med ljudstvom se žiri, baš tako, kakor pred 3000 leti." PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo še v zalogi po 10 centov, poštnine prosto. V plačilo spre je« mamo tudi poštne znamke. "GIm Naroda." "SLAS NARODA" List slovenskih delavcev r Ameriki. Urednik: Editor: .GOSLAV VAL.JAVEC. Lastnik: Pnblisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta ............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " " " pol leta.......2.50 " " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "QLA8 NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osohnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narofnikov frosimf* 'a nam tudi prejšnje bivali-£e n-^nani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredit, naslov: "Olas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 3798 Cortland. Turki in Armenci. Poročilo, da ee je vrSilo v sasun-ekem ok. aju v Malej Aziji klanje med Turki in kristjani, ob kterej priliki je bilo par sto ljudi na obeh straneh usmrtenih, bilo je w}k, da naše časopisje na vse mogoče nac napada "dednega sovražnika kršean-atva, kteri še vedno kljubuje križu." Da, brezdvomno, najhujše kar za-moremo Turkom predbacivati, je nji-hovavera. Ako bi se pa pustili kr-Btiti, potem bi jim drage volje odpustili tudi najbolj krvava grozodejstva baš tako, baš tako, kakor jih odpuščamo krščanskim Škipetarom in Armencem. Ljudje niso nikdar tako nepravični, kakor tedaj, ako se o čem prepirajo, česar ne razumejo. Ljudje, kateri znajo jedva moliti očenaš, obsojajo koran kot sredotočje v.sega zlega, dočim propovedujejo o Mohame-daneih kot o "sovražnikih naše vere". Gotovo si bode kdo pri vsem tem mislil; "Primerjajte krščanske dežele z mohameda nekimi, in videli bo-dete, ako zamorete zagovarjati mo-hamedanizeui." Toda vsakomur je znano, da vladajo tudi v krščanskih deželah grozne razmere, ktere pri Mohamedancih - in "malikovalcih" niso poznane. Zadostuje naj, ako navedemo naše tovarne, v kterih se mučijo ženske in otroci za malo plačo do pozne noči; nadalje — kje so vrše linčanja, nego baš v krščanskih deželah? Nikoli pa v mohamedanskih. In potem, ozrimo se nazaj, na nekdaj mohamedansko Španijo z slavnimi vseučilišči, ktera so bila sredi-ftče prosvete in v ktorih se je zbirala mladina vso Evrope. Ulice onih mo-hamedanskih moHt so bile ponoči raz-ivetljene, med tern, ko so bile pnri-fjinnke, londonske in dunajske ulice temne in zavetje roparjev. Ljudi, kteri so takrat v krščanski Evropi easledovnli tajnosti narave, so — sežgali na groma d n h in jim pred am rt jo očitali čarodejstva. Dandanašnji vidimo krščanske narode, kako jedva pričakujejo tre-tiotkfl, v klorom IhhIo zainoffli med seboj deliti dežele Turkov. Z puškami in topovi razširjajo dandanašnji kr-fičnriHtvo med "malikovalei", baš tako, kakor so nekoč nasledniki Mohameda razširjali izlamz hundžarom med kristjani. V trni o/i rti se je uvel malo izpre-menil... — Razne male novice. — Nemški eesar zopet govori. V Mnin-tu »o otvorili neki novi most. Pri tej priliki je imel cesnr Viljem dolg govor o moderni tehniki. — Brzovlak jo zadel ob avtomobil j>ri nekem križanju cente z železnico pri Quezon *er-La-Ferriero jih progi Basel-Pariz, V avtomobilu so bili trije go-apodje, dve dami in en otrok. Vseh sest je obležalo na mestu mrtvih. — Hplošni štrajk jo napočil v TemeSva-m. Delo jo vstavilo nad 6000 osob. — Nearoča na morju. Hlizu Hamburga «€> jn zndol parnik ob parnik 'Credit*. I'rvi parnik se je potopil h lil rnoferii, — Linčanje na Halkatni. V HurgdMtt je neki anatolalu Turek, ki ga je zasledovala policija ubil nekega atražnika. Množica je Turka vlo-▼ila ter un v pravem pomenu beeedo raztrgala na koweo. — Orne koze so ae pojavilo tudi v Poznanju; zanesli ao jih tja rudarji iz We»tfalakega. DoHedaj sta žu umrli 2 osobi. — Japoncem na pomoč je <»d*el iz JSperje-£a neki topničarnki desetnik z dvoma vojakoma. Ako jih vojaška oblast še med potom vlovi, zagrenila jim l>ode t ječo japonska simpatijo, — JVxibin-aVa dromn, V Baftnenru je < Verni-Skl delavce Hpefner ustrelil svojo leno, tafičo in svakinjo, končni pa fio samega subc. Izvirna poročila iz Ljubljane* V Ljubljani, dne 3. maja Najvažnejši dogodek, kteri zanima in veseli vse južne Sla%-jane, vršil se je na našem Balkanu. Ne na bojnem polju, ampak na gospodarskem polju izvršil Se je preobrat, kteri bode imei za našo bodočnost važne posledice. Približala sta se drug drugemu dva bratska naroda. Bolgari in Srbi. Zgodilo se je namreč, kar bi se moralo zgoditi že davno. Sporazumeli so se Bolgari in Srbi, a ta sporazum ima trgovski značaj. Carinska meja meja med obema državama neha in uvede se svoboden promet proizvodov To je v bistvu srbskobolgarski sporazum. Odkar je prišel v Srbijo rod Karagjorgjevičev, vidimo, da se politične in narodno-gospodarske razmere zboljšujejo in da se bolj tako "vlada", kakor je to v korist južnim Slavjanom, a ne v prid našim sovražnikom, v prvi vrsti Nemcem. Ali ne samo to so zdravi in pravi nazori, da se sporazumejo slavjanski narodi, tudi to je prav, da se Slav-jani združujejo z drugimi narodi, kakor n. pr. z Italijani. Mi že dolgo in dobro vemo, da so Nemci naši smrtni sovražniki, zato nas veseli, da to spoznajo tudi Italijani. Rodilo pa se je to spoznanje v mladih srcih, v mladini, ktera je dovzetnejša novim pojavom nego stari ljudje. Zadnji dogodki na dunajskem vseučilišču, na kte-rem smatrajo Nemci vse druge narode za nejednakopravne tujce, odprli so oči italijanski mladini, da je i ona uvidela, da Nemci o njej nimajo nič boljših misli, kakor o nas. Xaši in italijanski dijaki so imeli sestanek, na kterem so se zjedinili za skupno postopanje proti Nemcem, a kar je važno, potegnili so v to strujo tudi italijanske državne poslance, da so se udeležili tega sestanka in da so se takisto vsaj v načelu ogrevali za slovensko-italijanski sporuzum. Toda žal. in stokrat žal, da nimamo v vsem stremljenju istega kažipota. Kar zidamo na jednem prostoru, to podiramo na drugem prostoru. Nič nas ne veseli, kar vidimo, Ha se vrši na drugi strani Sotle, v domovini naših bratov Hrvatov. Omeni! sum že, da se organizujc v Hrvatih nova, to je k 1 e r i k a 1 n a stran-k a. To dejstvo le beležimo kot tako, ker nam je dolžnost, da registrujemo vsak pojav, bodisi političnega ali narodnogospodarskega značaja in pomena. A storimo to le zato, da bi či-t a tel jem podali pravo sliko o splošnem gibanju. Novemu hrvatskemu listu bodo ime "H r v a t s t v o", a urednik mu bode dr. Avgust Haram-bašič. Zanimivo je, kakšno stališče zavzema hrvatsko duhovništvo. Dva odlična Škofa, Josip Juraj Stross-mayer in dr. Angjelko Voršak, sta proti novemu listu. Ta dva škofa s svojimi somišljeniki ostaneta torej pri "Ohzoru", a škof Tosilovič s svojim duliovništvom iz zagrebške škofijo bode glavni steber novi stranki. Tako se bode cepil duhovniški stan v dva tabora. Ni potreba, da izrečemo svoje misli o novi stranki; čujmo, kaj pravi o njej mož, kteremu gre prva beseda. Hrvati imajo v Zagrebu "K a t o l i -č ki lis t", to je časnik, kteri zastopa stanovske koristi hrvatskih duhovnikov. Urednik temu listu je bil dozdaj S t j e p a n K o r e n i č, seveda duhovnik. Nova klerikalna stranka je poslala "Katoličkemu listu" neki "Proglas" (oklic) in je zahtevala, du Koren i c ta oklic priobči v svojem glasilu. Korenie tega ni hotel storiti, raje je odstopil in je povedal v listu, zakaj se ne strinjn z novo stranko, vo Koren i cevi h razlogov brez vsakega pojasnila. Duhovnik Koreni č pravi, da oklic nove »tranke teži za tem, da se v Hrvatih osnuje najnovejši dnevnik, a potem tudi stranka. A pri tem razdvajanju in neslogi, pri tem slabljenju hrvatskega naroda, in ker bo mu znane domače razmere, ne more on urednik, svečenik, po vesti svoji sodelovati, ker v tem gibanju vidi no malo S k o <1 o n e samo z a d o-m o v i n o in konsolidacijo m oči, nego tudi za v o r s k o-<* m r k v ej n O i n jI aj v n i ugled duhovniškega stanu. K oren i 6 je torej mnenja, da nova klerikalna stranka no bodo koristila niti verako-cerkvenim interesom niti javmnuu ugledu duhovnikov, nego da bodo škodovala domovini. Misli, da imajo Hrvati dosti političnih listov in da voro ni m oft a t i s p o 1 it i-ko, Kazlaga pa vso to jako obširno in jednostavno na podlagi zgodovine. Jedro dokazov mu je to, da ugled duhovnika vselej trpi, ako jo duhovnik za t: top ni k politične stranke. Strelo lete v politično stranko, in kadar ranijo ]»olitikot krvavi tudi duhovniško doHtojariMtvo. Le rahlo so Korenič dotika tudi pravoslavnih Srbov in vidi no mu, da ga veseli, da so se zo-p««t združili Srbi in lirvuti. Ne veseli ga, du nova utranka noče o Srbih ničesar sllSati, saj smo videli v Sa-moboru, ko je Retinaki župnik, pristal klerikalne stranke, »aklical ob-iueuimu: Vi ste UrvuLaku Srbom prodali, to je pravoslavnim Srbom, vi ste neprijatelji katoliške vere. Tako so stebri, na kterih bi moral stati naš dom, jako slabi. Tudi v svoji domovini imamo Slovenci bridke politične izkušnje. Narodna borba je huda, sovražnika mnoge, in jako zvitega. Prikrajšali bi nas radi, kjer bi le mogli. To vidimo v Celju. Dne 13., IG. in 17. maja bodo volitve v okrajni zastop celjski. V ta zastop se voli 40 zastopnikov, in sicer: 10 iz veleposestnikov, 10 najvišjih obda-čencev, 10 iz mest in trgov in 10 iz kmetskih občin. Odločuje velepose-stvo. Samo mesto Celje voli 7 zastopnikov. Da bi Nemci zmagali, "izmislili" so si 11 novih veleyjosestnikov. A to so storili tako-le: V velepose-stvu voli, kdor plačuje 120 K davka in sicer dve tretjini direktnega zemljiškega davka in hišnorazrednega davka, a ne hišnonajemninskega davka. N emei so stlačili v veleposestvo nekaj celjskih hišnih posestnikov,kateri imajo tudi v okolici posestva, ali Slovenci so se pritožili, a vlada je morala 7 takih nemških veleposestnikov izbrisati. -Na tak umeten način se delajo nemški volilci povsod v Avstriji, oso-bito v deželah, kjer imajo Slavjani ogromno večino. Kako drugače bi si mogli razlagati, da je n. pr. slovenski Ljutomer popolnoma v nemški oblasti ? Nedavno so bile tam občinske volitve. V I. in II. razredu so zmagali Nemci, le v III. razredu so zmagali Slovenci in še v tein razredu je razmerje glasov značilno. Slovenci so dobili 125 glasov, a Nemci celo 73. V II. razredu volijo uradniki, kteri tvorijo polovico volilcev. Uradnikov pa je 20, izmed te dvajsetorice je samo .ieden volil Slovence, vsi drugi so volil emee. In to sc uradniki, katere pošilja vlada po svojem sistemu v slovenska mesta intrge. Lahko torej rečemo, da se s pomočjo nemškega uradniŠtva vzdržuje nemški značaj spodnještajerskih mest in trgov. V Ljutomer spada 14,000 Slovencev, a trška občina je nemška! Zanimivo je bilo pri ljutomerskih volitvah, kako so se vedli naši kmetje Preveč jih je doma ostalo, a to so tisti, kteri "samotarijo". Najbolj pa so se odlikovali kmetje s Cvena, to je s tistega narodno probujajočega Cvena, kjer imajo naši kmetje dobro orgrr.izovano društveno in zadružno živijenje. Zato je važno in veseli nas, da se v Slovencih razvija društveno življenje. Posebno je koristno, da stopajo v javnost društva, ktera upljivajo sploh na narodno probujo in širijo v narodu ponos. Ljubljanski "Sokol" priredi letos meseca julija (16., 17. in 18.) slovensko v s e s o k o 1 s k o s 1 a v n o s t, ktere se bodo udeležila vsa slavjanska sokolska društva. Zbralo se bode takrat v Ljubljani 2000 sokolov! To je prouzročila četi-ridesetletnica ljubljanskega 'Sokola'. Morala je priti slavnost, da so se začeli zopet gibati stari udje društvenega telesa. Še važneje pa je, da je ta navduševalna doba porodila več bratov "Sokolov", in sicer tam, kjer jih je najbolj potreba. Porodil se je "Sokol" v gorenjskem Tržiču, poraja se v ponemčenih Brežicah in njegovo rojstvo se nam naznanja tudi iz Kamnika. Torej tudi kamnik bode imel svojega "Sokola". Več takih, več narodnih trdnjav. Narodno trdnjavo nam zidajo tudi v Istri, in to v Pulju. A to je šo bolj važno in potrebno. Vedno pravimo: tužna naša Istra, tožno naše Koroško! E, prijatelj, zakaj pa vse "tu-žno". Zakaj zmirom jokati? Z jokom se ne pridobiva svet, ampak z delom. To je vedel vrli narodnjak dr. Lagi-nja, predsednik "Istrske posojilnice v Pulju". Sklical je odbor in predlagal, naj tuda puljska posojilnica to 9tori, kar so storile druge slovenske posojilnice: zida naj "Narodni dom v Pulju." Laginja je govoril Hrvatom iz srcn; oduševljeno so sprejeli njegov govor in tnko dobode Pulj svoj "Narodni dom", središče in ognjišče za Istrske Ilrvate, a ta istrski dom bode podajal roko tržaškemu "Narodnemu dotnu". (Komo prihodnjič.) — Položaj v M a c e d o n i j i. Carigrad. (lovori se, da si sultan pri- j zadeva pridobiti bolgarskega kneza Ferdinanda, da ga obiščo v Carigra- j du. Edino tanamen imu poslansLvo M unir paše. Solun. General De Georgia in pri-deljeni mu adjutantje odpotujejo to dni nadzorovat vse tri vilajeto. In-spiciranje pričnejo v Skoplju. Pred odhodom pa so pregledali vse tukaj-' šnje vojašnice, administracije in postojanko ter dognali vno polno po-manjkljivonti. Carigrad. Turška vlada je naznanila poni an i kom velesil, du je glede Hiiančiiih vprašanj za macedonsko orožništvo že vso preskrbljeno. Tudi piamene pogodi«; med Turčijo in inozemskimi orožniškimi častniki so so žo poslale vrhovnemu nadzorniku, llilmi pasi v podpis. Evropejske in druge vesti. Berolin, 17. maja. Tukaj so prišli na sled groznemu 'zločinu', kajti zvedeli so, da nemške banke — pomagajo poljskim bankam v gospodarskem boju proti nemštvu. Kijev, 17. maja. Tukajšnji generalni gubernator odšel je na inšpekcijsko potovanje po mestih v kterih bivajo Zidovi. Rim, 17. maja. Papež Sarto je sprejel v avdijenco španskega pre-tendenta Don Carlosa, kteri je skušal papežu dokazati, da je opravičen do španskega prestola. Papež mu je pa odgovoril, da bode ostal zvest politiki svojega prednika, pa. peža Peccija. Don Carlos je odpotoval v Benetke. London, 17. maja. Nemški parnik "Eicelsioi" dobil je $20,0<>0 nagrade, ker je rešil parnik "Onta-rian" in ga srečno dovedel v Queen-stown. London, 17. maja. Iz Kameruna se javlja, da so Angleži uničili vstaše ob reki Cross v jtiŽuej Nigeriji. Angleži so zgubili 13 častnikov in podčastnikov. Peru, 17. maja. Novo peruansko ministerstvo je vlada včeraj odobrila. Ministerskim predsednikom je imenovan Alberto Elmore. Kranjsko slovensko katoliško Nova parobrodna družba Austro-Americana. Nova parobrodna družba avstrij-j sko-amerikanska (bratje Kosulič) se je ustanovila in osobni parniki bodo I vozili iz Trsta in Reke v New York, j Cena je zelo nizka in sicer v T r s t j in na R e k o iz New Yorka $30. iz Trsta v New York pa celo $28. Iz Trsta v Ljubljano velja vožnja $1.15, v Zagreb $2, v Karlovec $1.G0, v Maribor $2.30, v Beljak $2,30. Parniki so novi z imeni: "Frieda", "Gerty", "Giulia". Prvi parnik odpljuje iz New Yorka v Trst dne 14. j u n i j a t. 1. Zastopnik te d»žbe je: Fr. Sakser 109 Greenwich St., New York in 1778 St. Clair St., Cleveland O. Karz. Z a 100 Kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temn še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna p« šil j ate v registrirana. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo še v zalopri po 10 centov poštnine prosto. V plačilo sprejemamo tudi poštne znamke. "Glas Naroda." DELO DOI3I SPRETEN SLOVENSKI KROJAČ. Mora biti iz-t vrsten delavec ter dobi delo v prodajalni. Pisma in koliko zahteva ' plaee na teden naj se pošljejo: I "Glas Narodu." (14-17 5) DEKLE, KTERO ZNA OPRAV-ljati kuhinjska dela, sprejmem v službo. Mesečno plačam $25. Ako potreba plačam tudi potne stroške. Pisma nnj se pošiljajo: MartinNc-manič, Box Gl, Sunny Side, Utah. (14-17 5) Dne 24. maja odpljuje iz New Yorka v Trst parnik j CARPATHIA ter velja do Trsta $37.50. Zastopnik te družbe je: Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York, in 1778 St. Clair St., Cleveland Ohio. zaslužene denarje je najbolje sigurno domu poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, New York. Težko syete Bartae v Forest City, Penna* Inkorporirano dn3 31. januarja 1902 t Pennsjlvanyk ODBORNIKI: Pred r-ednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidak, P. O. Box 47S, Forest City, P» L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box G07, Forest City, Pa. IL tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest C;ty, Pa. Blagajnik: Martin Munič, P. O. Box 537, Forest City, Pm GOSFODABSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Btjoiweli star.r P. O. Box 591, Forest City, Pa anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, P» Karol Zalar, T. O. Box 28, Forest City, Pa, Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Mato\, P. O. Box 652, Forest City, Pa Dopisi naj S3 poSwjajo I. tajniku fOKBt City, Pa. John Telban, P. O. B«x 60^ DraStveno glasilo je "Glas Naroda^. NAZNANILO. Glavni odbor je sklenil zaradi konvencije združenih družtev sv. Barbare: 1. Vsaka postaja ima pravico poslati do 50 članov enega delegata, od 50 do 100 članov po 2 delegata in od 100 naprej po 3 delegate in tako naprej. 2. Vsaka postaja pošlje svojega delegata na svoje stroške in to v drugem pomenu, da vsaka postaja, ktera odpošlje delegata, plača sama za istega stroške. 3. Zaradi postaj, ktere ne morejo posanino poslati svojega delegata, se lahko bližne postaje združijo po več skupaj in odpošljejo skupno enega delegata, kteremu dajo pooblastilo za to in pridejo tako z manjšimi stroški za vsako postajo. 4. Vsak delegat mora imeti pooblastilo o Size 7 kamnov $15.00 IG " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za daru3 3 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure %r. najbnljge delo Elgin in Waltham ter jatnčene glede kakovoiti. Za obile naroČbc se priporočam Jacob Stonichj 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. ROJAKOM V JOLIETU, ILL., in okolici priporočamo naletasastop- 120$ •pod ici priporočamo natega saitop- Mr. John Su»tariifta, f™ N. Centre St. Imenovani go* l | i« nai treoreki do»lenjk % Rojaki lar.Mjte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA", \ kteri d«naša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčuje tudi slike. * * •*■ + * Val)a za vse loto e . $3.00 " pol leta . . 1.50 " 3 mesece . 75 ct. JopsMa r* Inkorporirana dnc 34. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. 1 ...... f * ..........i..** 1 h- LTRADNTIHj Predaednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, V*«^ Podpredsednik' JOHN KEKŽI6NTK. P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JUlilJ L. BiiOZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GEIIZIN, 403 Seventh St., Calumel. Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Minm. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 17PB St. Clair St.. Cleveland, Okie. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Brxddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletk. Min«. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 111 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St.. PitUbura, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box ^050, Ely. Minn. Dopiai naj ae blagovolijo pašiljati na I. tajnika: Geo. L. Broeieh, Bly, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat?« naj ae pošljejo blagajniku: Ivan Gov m, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po avojem zastopniku. DruŠtvao* glasilo je: "GLAS NARODA". Drobnosti. Iz C a 1 u m e t a, Mi t h., nam poroča mnogoletni sotrudnik od dne J4. maja: Našo okolieo pokriva sneg na debelo, poletja, ne spomladi še ne poznamo; zelenega Še nič tie vidimo, baš kakor bi bili na severnem tečaju. Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču. Janez Stele, posestnika sin iz Kamniku, pripisuje .-vojemu očetu in bratu krivdo, da je bil zaradi tatvine in goljufije obsojen na 11 meae-eev ječe. Ze drugi dan po prestani kazni s.- je vrnil v svoj rojstni kraj, kjer je pruti več osobam izrazil grožnjo, da bode "tem hudičem" že pokazal, kaj da zna, in da jim bode že poplačal, da je bil zaprt. Dne 14. apr. t. 1. zjutraj se je podal v domačo hišo ter zahteval od očeta 200 kron za vozni list v Ameriko. Ker je oče poznal bina in dobro vedel, da je to le pretveza in da ne misli resno odpotovati, mu je odrekel denar. Janez Stele pa, da bi vendar izsilil denar, je sukal v roki revolver, in pa naposled nastavil na svoje sence rekoč, da se ustreli, končno je pa sprožil na svojega brata, ki ga pa k sreči ni zadel, zakaj predno je vstrelil, mu je zaklieal: "stran pojdi!" Obtoženec je bil hudodelstva javne sile krivim spoznan in obsojen na 18 mesecev težke ječe. — Fantje Anton Ilehberger iz Nove vasi, France Tičar iz Kranja, Jurij Tičar in Anton Selan iz Preddvora, so dne 20 sušca t. 1. zvečer v Preddvoru iz zasede s koli napadli fanta Andreja Zormana in Jerneja Ribni-karja; pri tem napadu je bil prvi na tla pobit in težko ranjen, drugi je pa dobil lahke poškodbe. Povod napadu je bilo že leto dni trajajoče sovraštvo med fanti iz vasi Preddvora in Bele. Anton Selan je bil obsojen na 10 tednov, drugi trije pa vsak na štiri mesece težke ječe poostrene s postom. — Jožef David, iz Darde na Ogrskem doma, delavec pri kamnolomu v Mirci pri Jesenicah, je dne 11. apr. zvečer v baraki ležečemu, 04 let staremu delavcu Jožefu Bedeniku stopil na noge, Ko mu je ta to očital, jel ga je obdolženec biti s pestmi, vrgel ga je tudi s postelje in ga vgriznil v levi mazinec. David se zagovarja s pijanostjo. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. Samomor. Iz Ihana v okraju brdskem se nam poroča: Dne 3. maja zjutraj so našli v Kravjem Brdu na svislih obešenega posestnika Jerneja Raka, po domače Opaškarja, očeta več nepreskrbljenih otrok. Kaj ga je gnalo v obup, ni znano; bil je vedno patentiran in zagrizen klerikalec, kakor vsi drugi. Otrok zgorel. Dne 1. maja so zgorela v Crešnjevcu pri Slov. Bistrici kmetu Pogorelcu vsa poslopja; tudi Dietni otrok je ostal v plamenu. Požar v Spodnji Šiški. Dne 2. maja je bila Šiška v resnici v nevarnosti. Nastal je požar, ki je posestniku Zillerju vpepelil hišo, posestniku Vrhovcu pa kozolec. Ker je pihal močan jug in stoji blizu pogorišča več hiš, se je bilo bati, najhujšega. Na poinoč so prihi+el' ljubljanski gasilci pod vodstvom g. Štricelj-različni oddelki voj^Stva ter mestne -policije. Šišenski in ljubljanski gasilci so dva vodnjaka popolnoma izpraznili in se je vodo moralo zbirati v dveh rezervoarjih. Po jako napornem in požrtvovalnem delu se je posrečilo ogenj ogejiti. Kako je ogenj nastal, se še ne ve, a požar je pokazal, kako nujno je potrebno, da dobi Šiška vodovod. Z vlaka padel. Dne 1. maja se je na progi južne železnice blizu postaje Miramar dogodila nesreča. Sprevodnik Pavel Golob je padel tamkaj z vlaka, odišlega iz Trfcta ob D. uri 55 m. S prvini vlakom, došlim iz Nabrežine, so ponesrečenca prepeljali v Trst na postajo in od tu v bolnico. Siromak je zadobil težke notranje in vnanje poškodbe, da je ni skoro nikake nade, da bi ostal jiri življenj u. Zopet vlom v Trstu. V noči 1. maja so v najživahnejši tržaški cesti vlomili tatje v trgovino zlatarja Mont anarija. Navrtali so železnobla-gnjno ter odnesli dragocenosti za 20,000 K. Obešenega so našli v gozdu pri Litiji 40 let starega delavca Fran Groznika, ki je bil udan žganju. — G rožnik se je obesil že meseca marca 1.1- Nesreča. V bližini Zatičine so žgali apno v apneniei. Ta se je podrla in goreče kamenje je podsulo nekega zidarja (vulgo Krčmarja). Nesrečnež je hudo opečen, prepeljati so ga morali v bolnico. Škode je okrog 2000 kron. Mrtvega so našli 27. aprila v gozdu Rakovnik, okr. Litija, 40 let starega Fr. Groznika. Zidanje prodorov na Bohinjski železnici. Iz Gorice se poroča, da je 455 m dolgi predor pri Plavi ob So<"-i dokončan. — Ker je bil nekaj dni popreje prodrt predor pri Sv. Luciji (385 m) in Majda predor pri Kanalu (172 m) je sedaj dolžina 14 prodrtih manjših predorov pri Bohinjski železnici narasla na 2629 m. V kratkem se izvrši še 8 prodorov v dolžini 3884 m. — Male hrvatske novice. Se jedna nova stranka na Hrvatskem. Več odličnih zagorskih rodoljubov, ki'so bili do sedaj pri "Obzo-rovi" stranki, razpošilja tiskan poziv za ustanovitev nova stranke za edinstveno organizacijo. Novo akcijo vodi baje varaždinski odvetnik dr. Pero Magdič. — Škofijska konferenca. Ta teden se zbero v Zagrebu vsi škofje Hrvatske, Dajmacije, Istre, Trsta in Bosne, da se izrečejo o slovanskem bogoslužju. Ker pa je Rim že izrekel svoj veto, bodo tudi škofv najbrže zlezli pod klop. — Dogodki v Srbiji. Bel-grad. 5000 socijalnih demokratov je z rudečo zastavo na čelu 1. maja demonstriralo po mestu. Policija je preprečila demonstrantom, da bi sprevod šel tudi mimo kraljevega ko-naka. — Poroča se, da bode kralj Peter 11a svet tujih vlastij pustil na dan obletnice umora kralja Aleksandra čitati slovesno mašo zadušnico, da tako pokaže, da ni odvisen od zarotnikov. Carigrad, 2. maja. Po daljših razpravah je kasacijsko sodišče sedaj potrdilo sklep prve sodne inštance, da je bivšega ministra Veljo Todoro-viča zapreti, ker je poneveril državi 93,000 frankov najemnine od državnega posestva na Rumunskem. Sodna obravnava se bode vršila kmalu. — Napad na poštni vlak. Iz Odese se poroča: Na transkavkaški železnici so se splazili štirje oboroženi roparji v neki poštni vlak ter vdrli med vožnjo med postajama Novo Senaki in Abašo, potem kj s«. zamašili sprevodniku usta, v poš«.ni vagon, napadli postnega sprevodnika in njegovega spremljevalca, ju zvezali in ju ranili z bodali. Nato so ukradli iz poštne vreče 100,000 rnb-ljev ter pobegnili brez sledu. — Kako se zdravijo ži vali. Mnoge živali vedo za zdravilne trave. Kadar se je probudil med ved iz zimskega spanja, naje se maha, da 3i počisti želodec in čreva. Ljudje, ki poznajo pre, vedo. da ao pai zdravejhi na deželi nego v mestu. Na deželi ne zaruore pes po svoji volji mnenti raznih trav. Nekega pau je ugrizni, gad; pes je tekel precej do nekega studenca ter ugrizeno nogo držal skozi 24 ur v vodi in ostal živ. O uličnem slučaju je pripovedoval neki lovec. On je zastrupil vrane h fosforovim glicerinom. Nekega dur je opazil, kako so vrane, izv/.entsi krpgljice, odletele do nekega grma ter so začele kakor omamljene zobati iii-ko vrst zdravilne rastline. Lovec je sel tja, ter je zapazil po zemlji množino raztresene zelenkaste tekočine, ktero so vrane izbljuvale. One so torej zpale, da so jagode od omenjene rastline protistrup. — Kralj Alfonz III. v blaznimi, Povodom svojega potovanja po Kataloniji je obiskal španski kralj zn vod za umobolne v San Bandilju pri Barceloni. Razgovarjal se je z uniobolnimi, kakor z drugimi ljudmi "voje vrste ter jih bogato obdaril. Tako veselega in zgovornega še niso kralja videli, odkar ga je obiskal cesar Viljem. Pred odhodom je srečal na dvorišču odlično oblečenega umo-bolnega, ki ga je nekako prezirno pozdravil. Kralj je pristopil k njemu ter ga vprašal: "Kdo pa ste?" Bolnik mu odgovori: "Saj itak veste, jaz sem kralj Španske." — Kralj Alfonz mu je smeje ponudil roko, rekoč:"Če je tako ,pa mi dajte roko, gospod kolega." — Kri e g i p t o v s k i o mumij Nemški učenjak, tajni svetnik Ehr lieh v Frankfurtu, štabni zdravnik dr. Uhlenhuth in prof. Wassermann, so preiskovali, kako se razločuje člo-vesVa kri od krvi raznih živali j. Ta preiskavanja so važna po3ebno za sodno medicino. Prof. Housemmn ie peiskal tudi 5000 let staro egiy.ov-sko in 2000 let staro grško uiunipo. Posrečilo se mu je dobiti iz njiju krvni serum. Dognal je, da kri obeh mumij reagira popolnoma jedneko, kakor kri sedaj živečih ljudij. Iz tega sledi, da so ljudje pred 5000 leti imeli isto kri, kakor današnji. Potem je pa napačna darvinistična teorii i, da človek izvira od opice, kajti če ima človeštvo 5000 let isto kri, vendar ne moremo reči, da se je razvilo \i živalstva. — Japonska požrtvovalno s t.. Neki japonski morilec, ki je bil obsojen na smrt, je imel na predvečer svoje umrtitve še štiri krone denarja. Jetniški paznik mu je svetoval, naj si kupi za to svoto kakih dobrih jedil in pijač, da se še enkrat pogosti. Ko so mu pa sojetniki povedali o vojski, sklenil je na smrt obsojeni, darovati svoiieo za vojni zaklad. Ko so mu to dovolili, šel je smehljaje na morišče. Kretauje parnikov. V New York so dospeli: Bremen Hi, maja iz Bremena. Zeoland 10. maja i/. Antwerpena z i 1410 pot. liyudam IG. maja iz Rotterdama z 855 pot- Dospeti imajo: Astoria iz Glasgowa. Palatia iz Genove. Kaiser Wilheim der Grsaae ix Bremena. Koenig Albert iz Genove. Majestic iz Liverpoola. Belgravia iz Hamburga. Bordeaux iz Havre. Numidian iz Glasgowa. La Savoie iz Havre. Etruria iz Liverpoola. St. Louia iz Southampton*. Bluecher iz Hamburga. Columbia iz Glasgowa. Arabic iz Liverpoola. Kronprinz Wilheim iz Bremena. Friesland iz Antwerpena. Noordam * Rotterdama. Odpljuli so: Kaiser Wilheim II. 17. maja v Bremen. Carpathia 17. maja v Liverpool. Odpljuli bodo: Cedric 18. maja v Liverpool. La Bretagne 19. maja v Havre. Friedrieh 19. maja v Bremen. Patricia 21. maja v Hamburg. Campania 21. maja v Liverpool. Prinz Albert 21. maja v Genovo. Philadelphia 21. maja v Southampton. Zeeland 21. maja v Antwerpen. Ryndam 24. maja v Rotterdam. Kaiser Wilheim der Grosse 21. maja v Bremen. Palatia 25. maja v Hamburg. Majestic 25. maja v Liverpool. La Savoie 20. maja v Havre. Numidian 20. maja v Glasgow. Bremen 20. maja v Bremen. Blueeher 2G. maja v Hamburg. Arabic 27. maja v Liverpool. Arabic 27. maja v Liverpool. Belgravia 28. ma;-1 v Hamburg. Etruria 28. maja v Liverpool. St. Louis 28. maja v Southampton. Finland 28. maja v Antwerpen. Koenigin ouise 28. maja v Genovo. — Naravno milo (žajfa). V Alžiru se dobiva naravno milo od nekega drevesa, ki se v znanosti imenuje "sapindus utilis". Ta rastlina, ki je že znana poznana v Kitajski, Indiji in Japonski, ima sad velik kakor kostanj, okrogel in gladek ter je rumene barve, notranjost je črnikasta in ima z .oljeni napolnjena zrnca. Vsako drevo daje po 25 do 100 kilogramov sadu in se pobira kasno na jesen. Iz sadu se izvlečejo s pomočjo vode ali alkohola milaste snovi. Tro-ški zato niso veliki. To milo je pa boljše nego naše, ker nima alkaličnili snovi. — Japonska lokalna železnica. Znano je, da so Japonc; manjši od Evropejcev. Zategadelj je tudi vse, kar rabijo, manjše nego pri nas. Med Odavaro in Altami pa se nahaja železnica, ki nima para na celem svetu. Mičkana je, sedeži so široki 60 cm., vozovi nizki, tako, da normalno razvit človek ne more stati v njih. Ta železnica pa nima lokomotive, ampak jo gonijo uslužbenci.Kadar gre navzdol, poskačejo na vozove, kadar gre po ravnini, pa vlečejo te človeške lokomotive. — Starost kavarn. Najstarejša javna kavarna, kar jih pozna zgodovina, je bila 1. 1551. odprta v Carigradu. V Italiji se nahajajo v letih 1645, na Angležkem 1652, na Francoskem 1659. Na Dunaju so napravili prvo kavarno leta 1683. Gospodar in ustanovnik te kavarne je bil Poljak Kolšicki. Ta mož je jako pogumen. Za časa obleganja Turkov je šel dvakrat skozi vrste Turkov ter prinesel poročila vojvodi Lotrinške-mu. V plačilo je dobil iz plena vrečo kave in pozneje dovoljenje otvo-riti kavarno. V Lipskem so otvorili prvo kavarno 1. 1685., obstoji še kot restavrant pod imenom 'Kaffeebaum' v Berlinu 1. 1721. Sedaj pa je vse polno kavarn, in vsak količkaj večji trg ima svojo kavarno, po mestih jih je pa kar preobilo — ali pred 200 leti so se nahajale le po jedna v posebno znamenitih mestih. — Hlapec je priznal v spovednici, da je- ukradel svojemu gospodarju dve stari vreči. — Ej, to je slabo, menil je pater. — Da, odgovoril je hlapec, tako je rekla tudi moja mati, da bi bil storil bolje, da sem ukradel kos novega platna. INaznanllt). w Naznanjava rojakom vsepovso- $•(> di, da sva kupila veliki, splošno ti* znani ^ SALOON pod imenom "Narodna dvorana", sedaj "SLOVENSKI DOM". Družtvam priporočava veli-ko plesno dvorano za I« družtvene seje. ' V saloonu imava igralno mizo (pool table) in giaso-vlr; točiva PRISTNO PLZENSKO P1V0 in drugo izborno pijačo. Potniki dobe pri naju prenočišče in vso postrežbo. Vsi dobrodošli! Mladič & Medica, 585—587 South Centre Avenue, na vogalu 18. ulice, Chicago, 111. Telefon: Loomis 493. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo nrejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano s najboljšo postrežbo. V obilen obisk se priporoča: ;31dc> lohp Puhatu NOVA PAROBRODNA ČRTA MED TRSTOM, REKO'HEW YORKOI Cena $28 in $30. "AVSTRO-AMEItIKANNKA PA ROB HO DNA ČRTA" (bratje Kosulič) ima na razpolago Titi NOVE IJHZOPAILM K E "FRIEDA", "GERTY" in "GIULIA", kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM. Vae potrebščine so omislcne po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike. Ta družba dobi še to leto dva nova brzoparnika. Potniki, kteri se vozijo po teli parnikih, nimajo nikake sitnosti glede njih potnih listov, niti se ne pregleduje njih prtljaga. Za vožnje listke obrnite se na zastopnike te družbe, ali C. B. Richards & Co., generalni a gent je, 31 Broadway, New York. ULTONIA CUNARD LINE CARINIKI PUUJEJO MED TRSTOM, REKO IN HEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New Vorka dne 1*4. maja 1004. odpljuje iz New Vorka dne 7. junija 1904. odpljuje iz New Vorka dne 21. junija 1904. ULTONIA, SLAVONIA in PAN NOMA ho parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni [»o najnovejšem kroju iu zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SAL00N 107=109 Greenwich Street, . . INLiW YORK . . v katerem točim v e d n o pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobd.............. stanovanje in hrano proti ni/.ki ceni. Postrežba solidna............... Za obilen poset se priporoča FR1DA V0N KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. IMF*POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri »Triglavu", 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano ,,ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago dO' bro urejeno keglišČe in igraln* miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prve) vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel! Končno priporočam ožjim rojakoi% da me blagovolijo večkrat počastiš s svojim obiskom! Mohor Mladič. 617 80. Center Ay., bllzo 19. nl-CHICAGO, LLUNOia sjastftsrfs* Rojakom v Clevelandiif Ohio, in okolici priporočam svoj SALOON, 1776 St. Clair St., tik bančne podružnice g. Frank Sakserja is New Yorka, kjer točim izvrstno Leysy-jevo pivo, domača m importirana vina, whiskey, liker« in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek. Ob je dnem se priporočam roja. kom za TOLMAČA, aka kedo ponesreči in ie poško-iaje T tovarni, da mu iztirjam •Aikodnine, ker imam v tem že večletne skuinje in postopam z rojaki polteno ter jih. varujem brez-veetnežev. GAŠPER KORČE, 1776 St. Clair St*, Cleveland, Ohio. Math. Grill, 1548 St. Clair St., Cleveland, Otto. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Endeče vino po 50 ct. fal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in IUinoiB plačam prevožne stroške in dam posodo zastonj. "Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Haročitamja priložiti d war. __ .................................................................................................................... ________ -rsir-TC • -»a-TJsyj:-! rr- — 'mar • • Tji FTfco~kr Kmetski triuamrat. Historičen roman. Spisal A. Koder. MB^r ahiM Stresel se je oskrbnik, kakor da bi se bil prestrašil poslednjih znanih, mu imen, pri teb besedah in pristavi: "Bog daj, da bi se motila vaša milost I Neprijetno bi bilo, ko bi se sha-jali v noči tako veljavni in vpljivni možje vsega okraja. To bi bilo znamenje kakor oddaljen grom za gorami, grom, ki rodi strelo." ''Kaj govori on o veljavi, o gromu in strelah prokletih mojih hlapcev?" vzklikne nato grajačak razjarjen ter plane kvišku in meri s širokimi koraki dvorano. Čez nekoliko pa se ustavi pri steni, opazujoč ondi visečo sliko svojih prednikov v pozni rod nazaj. "Ali pozna Črnič te podobe in njih zgodovino?" vpraša zanieljivo potem obrnivši se proti oskrbniku. "Dedje so to vaše milosti, slavni in neumrljivi udje v daželnej zgodovini." "In zakaj so slavni oni f" vpraša Tahv dalje. "Ker so branili domovino pred zunanjimi in notranjimi sovražniki in osla vili svoje mogočno ime", pristavi ponižno oskrbnik. "To je prav razumel. Zapomni naj si tudi, da je Ferene Tahy vreden sin in potomec slavnih dedov. Do zadnje kaplje krvi bode branil on slavno ime Tah^jev in svoje posestvo najprvo notranjih, in če je potreba tudi zunanjih sovražnikov." Z navdušenjem je govoril graščak te besede. Potem stopi bližje k oskrbniku, položi mu desnico na ramo in pristavi mirno, skoro prilizljivo: "Zaradi tega sem si zbral tudi zveste in zanesljive ljudi v varstvo in podporo. Posebno on je bil vselej zmožen in zveden pomočnik. Hvaležen sem mu bil zato. Izročil sem mu ono do sedaj še skrivno opazovanje, ktero je tudi zanj, ako hoče, neizmerne veljave. Če hoče, ter zvestobo, ki mijo je prisegel, ljubi, —" pripomni a pomenljivim naglasom gra-sčak ter sede, kar se še ni bilo nikdar prej zgodilo, poleg svojega oskrbnika in nadaljuje polglasno: "Ali ni opazil on sam, ko je pobiral po zadnjej žetvi desetino na Hi-jevem polju, kako se je vedel oni ponosno proti nam, kako je ugovarjal, ko se mu je letos nekoliko večji vinski davek napovedal ter povišala v jeseni zt nekaj tednov tlaka v mojih gozdih ? — Jaz ne pozabim tega osor-nega, kljubovalnega obraza in neke nenavadne predrznosti, ki ne obeta prida, temveč opominja: Požurimo se, da uničimo hlapčevsko trmo in samovoljo kakor steklino, dokler ne ostrupi ostalih svoje vrste in sploh vsakega, ki pride znjim v dotiko." Molče je prikimaval oskrbnik tem besedam, a ob jednem pomenljivo zmajeval, kakor da bi skoro ne bilo to mogoče, o čemur govori njegov gospod, in sicer nemogoče, ker bi bilo strašno, preveč predrzno, pogubno. "In dalje, čuje naj dalje Črnič!" povzame zopet graščak Tahy. "Ali je naš beg Gubec za las boljši od be raškega Hi je GregoriČa? Po našej milosti in posebni prijaznosti, ki ga je priporočala njegovej gosposki, je obogatel. Dobil je mnogo manjših kmetov v oblast, bil je vabljen celo v naše zbore, užival je ča3t naše posebne ljubezni. — In zdaj? Smatra se že nam jednakim. Čaka skoro, da ga pozdravljamo na cesti, da se oeib ljemo njegovemu vozu. Tako daleč zavede človeka slepa nehvaležnost. Mi vemo dobro, da se dobrika s svojim obnašanjem priprostemu ljudstvu, da je skuša pridobiti s hlimbo v svojo samopašno mrežo. Prikleče-• plazil si je baje že dva glavna postopača in kričača med našimi kmeti, o kterih sem že omenjal, namreč rude-čelasca imovitega Pasanca in istega mladiča, ki po svojej precejšnjej te-lesuerj moči in nekoliko lepšem lici zapeljuje in draži sicer udano ljudstvo. Kazume me Črnič, jaz mislim, istega mladiča Miho Guzetiča. Tako je govoril gražčak Tahy in vprašaj potem posebno prijazno svojega oskrbnika: "Črnič, kako sodi on, ki tudi nekaj ume in je oeivel v svojej službi pri meni in mojih dedih, ali ni resnica, kar sem naznanil tu?" "Težka je sodba, vaša milost, brez pravih dokazov. Zaradi tega prosim, da me oprosti za sedaj odločilno pritrditve, — ali pa mojo sivo glavo po-miloeti od nadaljnega pretežkega naloga v tej zadevi." Čutilo se je, da je oskrbnik modro premislil in s posebnim namenom stavil zadnje svoje besede. Jasno je bilo tudi, da jih ne narekuje telesna slabost ali naravski stud do izdajal-stva sploh, temveč le izboroa premiš-Ijenost, ki ume po svojej ponižnosti postaviti lastno o sobe v toliko lepšo svetlobo nasproti temu, ki je potrebuje. V resnici niso njegove dvo-besede ostale brez poeebMfi* utiša na r?ei$eke. ___-. <__ POZOE BOJAKI I Bratom Slovencem in Hrvatsm naznanim, da sem o tvoril bji "Sramuje se naj stari Črnič takove govorice I Ona pristuje bojaznemu mladiču, a ne možu njegove vrste, ki uživa naše najvišje zaupanje, ki je! prepričan o našej posebnej milosti 285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio, in ki ve dobro, kako moremo mi pla- tretja hiia od vogla St. Clair St., pri čevati pravo zaslugo za nas in domo- Germani a Garden, svoj lepo urejen vino sploh!" 'SALOON, pod imenom Skriven posmeh oblije pri teh be- __ . . ________ sedah sicer bledi oskrbnikov obraz GOSTILNA PRI NOTRANJCU", ter oživi mime, a nelepe, malo zaupljive oči. "Kdo nam naj svetuje in pomaga v tem kritičnem stališči? Najbolje je, da ostane tajno in se skrivaje potepta kakor iskra, ki se zanese v slamo, iz ktere se pa lahko zatrosi neizmeren požar. Le on, naš zvesti prijatelj, ume brez pojasnila, kaj hočemo, kaj ne, kaj nam koristi, kaj škoduje!" Še večja zadovoljnost se je brala pri zadnjem stavku na oskrbnikovem obrazu, a nemirno so mu utripale oči, kakor da bi bojeval hud skriven boj v prsih. Vendar odgovoril je mirno in premišljeno: "Vaša milost, nehvaležno je tako delo. Slabo plačilo obeta navadno. Ne rečem sicer, da bi ne mogel izvršiti jaz v tc-j zadevi ničesar, ali kaj more pričakovati še vaš sluga v življenji?!" Ubral je pravo struno Črnič s tem stavkom. Dobro je opazil grajšeak njegove visokoleteče zahteve. Preveč mu je bil znan častilakomni značaj oskrbnikov, da bi ne bil vedel porabiti te priložnosti v svojo korist, "Zapomni naj si Črnič, da je velika zasluga tudi velikega priznanja vredna, in mi plačujemo po vrednosti I Kdo bi mogel ugovarjati nam, ko bi se vzbudil oskrbnik Ornič, neko jutro kot slaven beg, oskrbnik treh vasij, če hočemo mi tako in bi bil on vreden te časti! O poslednjem ne dvomimo, da bi ne bilo mogoče." Kakor živo srebro, oživel je oskrbnik pri teh besedah. Potne kaplje, redke kaplje nepopisne sreče, nenadne in nepričakovane, lezle so mu po razgorelem lici. Verjel ni skoro samemu sebi, da mu rodi njegova pre-mišljenost že spomladi, predno zori sad njegovega truda", zlato plačilo. V istem trenutku, ko je čutil, da je vzbudil grajščakovo pozornost na svojo osobo in svojo zmožnost, pa je izpre-menil prejšnji ponižni, hlapčevski rekoč: "Veseli me in srečen sem, vaša milost, da sem bil baš jaz prvi, ki je opozoril na to skrivno strupeno zalego, kterej je neki dosedanja svoboda prezlata, kterej ae mora kolikor preje toliko bolje zategnoti nekoliko tesneje dosedanja vez in pokazati, kdo je gospod, kdo njegov hlapec, kdo ukazuje, in kdo naj uboga S ponosom je govoril oskrbnik poslednje besede in priklonivši se globoko graščaku, pristavi polglasno: "Zgoditi se mora nekaj in sicer brzo v svarilen izgled vsem ostalim kmetom, tako sodim jaz, in baš sedaj je ugoden trenotek za takov posel." •'Kaj misli Črnič? Vsaj javne sile ne, hrupa ne ? To bi bilo olje v ogenj, pravim jaz. škodovalo bi več kot koristilo." (Dalje prihodnjič.) kjer imam rarun raznovrstnih iz borni h pijač ter gorkih in mrzlih jedil ob vsakem času tudi na razpolago prostorno prenočišče za rojake potujoče po Amerika ali novodošle iz Evrope. Postrežba vsestransko solidna in točna. Za obilen obisk ae priporoča John Meden, 28S Willfon Av» , O Telefon št. 59. GEORGE L. BROZIGH, slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavaroval- pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. NAPA VALLEY VINO. Dobro črno vino od 45c dalje; dobro belo vino od 50c naprej. — Kdor naroči kot 50 galon. mora priložiti $2.00 za posodo. Prevoznino plača naročnik Naročilom je pridejati donar oziroma Money Ordor. S spoštovanjem M. ROGINA, P. O. Box 64. Crockett, Cel svetovni, prenovljeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper reum atizem, POEOSTUICO, PODAGRO itd. ju razne reumatične neprilike. SAHO; 2 Set, in S Oct. v vseh lekarnah F. Ai Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. "GLAS NARODA" prodaja po 1 ecmt številko: Anton Bobek, poelevodja po-družniee Frank Sakitr, 1778 St. Clair St.. Cleveland. Ohio. John 8 n« t ar i i ž . 1308 N. Outre St., Joliet, ILL Frank Gabrenja. f 1» Power St.. J«kBjrto*rn. Pa. Frank A. Baudek, Milwaukee, Wis. AKO ŽELI KDO ROJAKOV LIST prodajati, naj je oglasi pri uprav-ništvn "Glae Naroda". Sleveacem in Hrvatom t Rock Springs, Wyo., in okelici priporočam v obilen obisk v kterem vedno t« Sim sveže Schlitz, Milwaukee pivo, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter predajam dobre smodke. 8 spoštovanjem JOS. DEM R HAS. M Bvrinc*, Wyu Ako hočeš dobro postreffbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Av., Pfteblo, Colo. Tndi naznanjam, da imam r zalogi vsakovrstno suho meso, namrtč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočim se za obilni obisk. Cenjenim da so rojakom naznanjam HARMONIKE, ktere jaz izdelujem, v Washingto nu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalai zadovoljni Naj topleje se priporoča John Golob. 203 Bridge 8k. Jollrt. UL KNJIGE, ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine proste, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjig«: Spomin na Jezusa 35 ct. Jezus dobri pastir 60 ct. Pre s veto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iskrice 60 et. Ključ nebeških vrat 60 ct-Vrtec nebeški 60 ct. Sveta noč. 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 50 ct. Navedene masne knjige so s zlato obrezo. Druge knjige: Zbirka domačih zdravil 60 ct. Mali ritez, ▼ treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 75 ct. Prešernove poezije, broširane, 50 ct. Skozi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 et. Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za alov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak 90 centov. Prva nemška vadnica 35 et. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. Godčevski katekizem 15 ci. Andrej Hofer 20 ct-Boerska vojska 30 ct. Admiral Tegetthof 30 et. Pavlin, angleški slovarček 40 «t~ Erazem Pred jamski 15 ct . Naselnikova hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 et. May, Ery, 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Poštenjakovič 20 ct. Narodne pripovedke za mladino, L in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 et. Najdenček 20 3t-Grof Radecky 20 cv. Lažnjivi kljukec 20 ct. Repoštev 20 ct. VrtomiroT pr9tan 20 ct. Hubad, pripovedke I., II.. III zvezek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan I., 20 ct. Sv. Genovefa 20 cu Vojska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjeki 20 et. Spominjski listi iz avstrijske igedo- vine 25 ct. Doma in na tujem 20 et. Na Preriji 20 ct. Strelec 25 ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 ct. Srečolovec 20 ct-Avstrijski junaki 90 ct Kako je zgorel gozd 20 ct. j Šaljivi Slovenec 90 ct. Četrto berilo za ljudske šole 50 et. Stoletna pratikj 60 ct. Izidor, pobožni £met 25 ct. Cvetke 20 ct. Hitri računar 40 ct. Sanje v podobah 15 ct. Koledar za leto 1904 25 ct. RABI telefon kadar doapeS na kako postalo v New York in m« veš kako priti k Fr. Sakser j tj. Pokliči številko 3796 Cortland in govori slovensko. Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba direktna črta do havre-paris-svico-inksbruk ljubljana, poštni parniki so i ,,L* Lorraine", na dva vijaka------------------------12.000 ton, 3*,La Savoie", ,, „ ,, ----------------------12.000 ,, prLa Touraine1', ,, ,, „ ..................................10.000 ,, |,L'Aquitaine", „ „ „ ..................................io.ooo ,, „La Bretagne".......-..................................................8.000 Champagne",...............................8.000 , ,,La Gaicogne",..................................S.oca „ ff* Parniki odpljuiejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob to. ari dopoludne. Parniki odpljujejc l« priitaniiGa itv 42 North River, ob Mcrtou Street: 15.000 konjakih oeoil, 25.00a ,, „ 12.000 „ „ 16.000 ,, „ 9.000 „ „ 9.000 „ „ g.000 ,, n La Bretagne *La Savoie *La Touraine *La Lorraine La Gascogne 19. maja 1904. 26. maja 1904 2. junija 1904. 9. junija 1904 16. junija 1904 •La Savoie La Champagne *La Lorraine La Gascogne *La Touraine 23. junija 1904. 30. junija 1904. 7. julija 1904. 14. julija 1904. 21. julija 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Ultra* ageaeiji; 3i BR0AJ)WAV, NEW YORK., Holland-America Line (H 0 LL A M>- A E HI r K A i'lJTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošlo Zj» imre^n držav med NEW YORKOM in R0TTEUDAM0M preko Boulogne sur-Mer. .it SToji lc svojim! Marta Muhič, N00RDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. RYNDAM parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,£00 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.; ] DUNAJ, I. Kolowratring 10.IINOMOST, 3 Rudolfstrafese. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. Parniki o dp 1 ju j e j o: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz XFAY YORK A vsako sredo .„,—J-U--J . - ob 10. uri zjmraj. ; —-t- .. - -'■ ^ HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW TORE. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. REB STAR LINE (Prekomorska, parobrodna družba .,Ru«loea zvezda") posreduje redno vežnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * + + * > ****** Philadelphia in Antwerpenoftu Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: -ADERLANDdva v ja k a 0273« ton.j KR00NLAND.......... 12760ton. EEL AN S............11900 ton.j FINNLANO............127G0toiL Pri cenah za rnedkrovje so vj>o.štete vse potrebščine, dobra Irana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših i a naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na lvianjsk», Štajerske«, Koroško, Primorje, Hrvratsko, Dalmacijo in urnge dele Avstrije. Iz NEW YORlvA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. nri iopoludne otl pomola š^ev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPH1JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se ^e obrniti na: Office, 9 Broadway, New Yotk City, 90—96 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUIS, 21 Poet Street, SAN FRANCISCO, — ali ne njene zastopnike. t ... ■:.. . 1JL1 l-tesn . mršite rt*-