PoStnlna platana v gotovini.
Posamezna Številka velja 2 K.
Izhaja
vsak mesec enkrat.
Uredništvo In uprav-niStvo Je v Šelenbur-govi ulici S|l.
■_______________________
Oglase se raiuna po posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni uredniki Ivan Petkoviek.
€!asieo Pokmlšnske zveze draife^ hššnšk posestnikov za Slovenilo v Ljubljani.
- -niMii 11 ii ii i v .m,—irnn-nnnTBiinnii.— »     ■n rinira n--------------M»vm»mmouM '»vT..-uv-»r^- uxrTOMii'iuniaMU'»•»■mimm.miai«■■■aimiiiHinaiim HHmm ■iin.nivBBiiii-wu«iimisa.»iijpu»mum*«
Štev. 6.	LjubBfana, 23. junija 1923.	Leto III.
Izprmmbe sim Pravilnika.
Pogoj dobre drž. uprave so jasni, pravični in za vse državljane enaki zakoni in predpisi in če ni teh v državi, ne moremo pričakovati, da bi bili državljani zadovoljni in bi država vživala zadosten ugled od zunaj! Pri nas se v tem pogledu mnogo, mnogo greši na veliko škodo nas vseh. Komaj je izšla ena naredba, takoj za njo pride druga, ki prvo spreminja, pobija ali odpravlja. Dosti je slučajev, ki oblasti niti same ne vedo, kateri predpisi so v veljavi. Uradniki pa se trudijo, študirajo in s tem zapravljajo dragi čas, mesto, da bi z vso naglico reševali tekoče posle. Take neprave razmere vladajo v stanovanjskem vprašanju in komaj je začel aparat po novem stanovanjskem pravilniku funkcijoni-rati, že je prišel referent pri ministrstvu za socijalno politiko dr. Stojadinovič na idejo, da je treba komaj izišli stanovanjski pravilnik v mnogih točkah spremeniti, s tem zmešnjave povečati in po možnosti udariti zopet našega hišnega posestnika. Ni pa imel pri tem toliko takta in uvidevnosti, da bi bil pred izdajo teh famoznih sprememb za mnenje vprašal organizacije hišnih posestnikov. Dasiravno so hišni posestniki dobili s temi spremembami par ugodnostij, so na drugi strani zopet močno krivično oškodovani, se je v seji delegatov enogla-.no sklenilo, proti tem spre-membam vložiti energičen protest. Z ozirom' na to je Pokrajinska Zveza društev hišnih posestnikov v Ljubljani poslala pod št, 599/23 sledečo spomenico:
Št. 599'23
Gospod dr. Ninko Perič, minister za socijalno politiko
Beograd.
GlaKom čl. 10 zakona o stanovanjih je Imel minister za socijalno politiko izdelati pravilnik z natančnimi določali za izvrševanje tega zakona in se je pravilnik v ministrstvu izgotavljal skoro celo leto dni, a končno je bil po mnenju g. ministra tako pcmankljiv, da je bilo treba že tekom dobrih dveh mesecev izdelati spremembe k stanovanjskemu pravilniku. Ker so s temi spremembami hišnim posestnikom prizadete zopet nove krivke in se nam opravičeno dozdeva, da se je ravno radi tega tako mudilo z izdajo sprememb, da se hišne posestnike zopet na novo oškoduje, Gagamo glede teh sprememb naslednic
spomenica.
Najprvo se odločno zavarujemo proti postopanju gospoda ministra da se o nameravanih izpremembah ni poprej obvestilo poklicanih organizacij hišnih posestnikov, da bi bili [zamogli podati k posameznim točkam nameravanih sprememb -voje pomisleke, kar se je do sedaj običajno vedno zgodilo.
Čl. 8. Vsled noveliranja in 'izpustitve odstavka o hišnem redu, bo sploh nemogoče kakemu najemniku odpovedati stanovanje. Pri nas veljavni § 1118 obč. drž. zak., na katerega se sklicuje inplicite zale. o stanovanjih, pravi, da ima najempdaja-jalec pravico najemninsko pogodbo razrušiti, če najemnik stanovanje izredno izrablja.
Pravilnik pa je celo to odločbo odpravil ter položaj za hišne posestnike poslabšal, ker pravi, da se najemniku lahko odpove (ne pa razruši pogodbe, kar je ostrejše kot odpoved), če najemnik uporablja na očitno škodo lastnikovo.
Po novem besedilu pravilnika najemnik lahko celo izpremeni namen vporabe, pa še ne bo očitna( kedaj pa je očitna?) škoda. To je popolna eksproprijacija hiš. lastnika, ki sploh nima več nobene ingerence na najemnika.
Naj se takoj zopet vstavi hišni red in dostavi, da je vsak prestopek hiš. reda favno tako žalitev lastnika in soprebival-tta, vzrok ;odpovedi, opetovani prestopek hiš reda. (ki se mora pa zelo strogo formulirati) pa je vzrok takojšnje deložacije.
Po sedanji stilizaciji čl. 18 more najemnik n. pr. cele noči delati nemir, ima lahko koncerte noč in dan, zbira pri sebi največje lopove, napravi lahko bordel, izpremeni stanov, v poslovni lokal — in gospodar bo brez moči, če ne bo najemnik očitno poškodoval stanovanje t. j. če ne bo stan. ali peči podiral. Vse drugo ni očitna škoda. Če najemniki čl. 8 prav študirajo, bo nastala anarhija, da sploh ne bo mogoče prebivati v hišah.
Zakon o stan. ni več zakon o zaščiti najemniko\f. Za to je čl. 8 v protislovju s smislom stan. zakona.
Čl. 13. Novelacija je šikana hiš. lastnika. Lastnik bo samo poizvedoval, kedaj se misli kdo izseliti, če mu bo kdo dokazal, da je mogel slutiti, da se bo kaka stranka preselila, bo kaznovan, ker se ni takoj peljal k stan. uradu naznanjevat. To je Šikana hiš. lastnikov, ki nimajo sploh nič več lastninskih pravic in |e le ra to narejeno, da bi plačevali lastniki kazni.
Novela, da mora lastnik obvestiti stan. oblast, če se izseli iz svoje hiše ali celo iz delov svojega stanovanja, je degradacija lastnika pod najemniki. Določi naj se. da ravno lastnik ni dolžan javiti stan. oblasti, če odda dele svojega stanovanja, ker le če bo lastnik dele svojega 'stanovanja lahko prosto oddajal, bo nekaj več prostorov na razpolago.
Tudi odstavek 4 novele naj se izpusti oz. izrečno določi, da dele stanovanj, ki tvorijo celoto in kjer polagajo zašč. podnajemniki najenvi. neposredno lastniku — ni treba naznanjati stan. oblasti. Ti deli so bili svoj čas rekvirirani za gotove osebe, ki so jih nujno rabile. Če se te osebe izselijo, je ravno dokaz, da potrebe po rekvizacji ne obstoje več in zato naj bodo ti prostori na prosto razpolago lastniku. Gre vendar za likvidacijo stan zaščite in nekje se mora to začeti.
Čl. 14. Predpredzadnji odstavek (novela!): Naj se določi, da sme dve stanovanji imeti lastnik, ako dokaže, da jih rabi. Lastnik mora imeti vendar nekaj več pravic kot najemnik in v svoji hiši vsaj vse tisto, kar rabi zase in za svojce, ker sicer se neha zasebna last!
Predzadnji in zadnji odstavek; Pasus glede zamene je naravnost nezmisel. Zamena naj se izvrši vedno in povsod le z dovoljenjem hiš. lastnkov. Stan. oblasti zamen ni treba n oznanjevati. Če se bo stan. oblasti moralo tudi samo naznanje-vati, se bodo že pričele šikane. Z menjavami bo ugodeno tudi najemnikom, kate-rim so bila od kazana svoj čas stanovanja kot so bila slučajno na razpolago ter bodo dobili primernejša stanovanja in tisti, ki lahko več plačajo večja, oni, ki ne morejo plačati, manjša stanovanja.
Da bi se stanovanja menjavalo proti volji lastnika ne gre, ker je to proti stan. zakonu, po katerem sme dodeljevati stan. oblast le prazna stanovanja. Če bo stan. oblast smela menjavati tanovanja, bo udarjen lastnik, ker bo dobil stranice, ki jih ne mara. To je zopet nezaslišana omejitev lastninskih pravic, ki kuje naravnost sovraštvo zoper lastnike in popolno ekspro-prizacijo lastnikov.
Čl. 17. odst 2 nov.: Če bi smel deponirati novi najemnik te najemnine, ki jo on ponujai, bi lastnik ne prejel začasno t. j. dokler se ne določi najemnina po razsodišču, — ničesar. Najemnik bo ponudil vedno premalo. Razsodišče se ne drži zak. terminov’ pri določevanju najemnine. — V Ljubljani še niso določene najemnine,
ki so bile predložene v odmero mesena jan. 1923. Poleni pride še II. instanca! — Najemnik naj založi najemnino, ki jo je plačal njegov prednik.
Čl. 19. dodatek. Ta dodatek naj izostane, ker je neopravičeno dodan. Prostori, ki so bili rekvirirani, se imajo izprazniti, če se glavni najemnik, k čegar stanovanju spadajo ti prostori, izseli. Tudi pri rekviriranih delili stanovanja je podnajemnik še vedno podnajemnik. Če obvelja dostavek k čl. 19, se kar naenkrat začno deliti stanovanja in bosta iz enega stanovanja nastala po dva stanovanja. Delitve stanovanj pa ne pozna stan. zakon.
Če podnajemniki sploh niso zaščiteni po slan. zakonu, ne more pravilnik zašči-tevati nobenega podnajema in omenjevati principa eskordacija i-tan. zaščite.
Čl. 21. Kauen od Din 3000.— zvišati na Din 4000.— ni pravilno. Ni vzroka za to. Pravaii princip kazni mora vedno biti, da je primerna vrednosti oškodovanega prašnega doblra. Zadeva je le policijskega značaja. Ostale policijske 'kazni v podobnih stvareh n. pr. vsled opustitve pol. zgladitve, pa so minimalne. Naj se določi kazen na največ Din 100.—, ker je itak že preveč. Upoštevati je, da lastnik v smislu splošnih ,pravnih pojmov razpolaga prosto s svojo lastnino ter da je -tvar stan. oblasti, da preskrbuje stanovanja ne lastnika, ki mora smatrati vpa ta naznanila za — šikane.	■•■w n "“MidKü?
Čl. 23. zadnja alinea četrtega odstavka, ki se glasi:	Če se zahteva znižba na-
jemnine, se pobene taksa po višini najemnine ob času, ko se vloži tožba, če pa se zahteva zvisba najemnine po višini one najemnine, ki se zahteva s tožbo, se naj izpusti, ako se zahteva povišanje najemnine, je takso plačati od dosedanje mesečne najemnine. A vsakdo, ki zahteva povišanje stanarine, jo mora zahtevati v višjem znesku, da dobi toliko, kolikor je primemo sedanjim razmeram. Krivično je torej plačati 20% takso od onega zneska, ki ga nikoli ne dobil plačanega. V najslabšem »lučaju bi se smelo plačati takso od svote, ki jo razsodišče določi za najemnika.
Čl. 39. nagrada po 100 Din. Nagrad stanovanjski zakon ne pozna. So protizakonite. Je več kot nečuveno, da bii lastnik za to da pride do svoje itak minimalne najemnine še nagrade plačeval, ki presegajo najemnino. Če se določijo nagrade, naj jih plača vedno najemnik, ne pa lastnik, kajti najemnik se ne bo nikoli pritožil radi najemnine.
Kdo pa bo lastniku, ki mora danes sam vzdrževati hiše, da tuji ljudje stanujejo v njih, povrnil škodo, ki jo ima, ko razsodišča ne rešujejo pravočasno pritožb za najemnino in čaka na določene najemnine po pol leta. Čl. 9. zak. o stanovanjih «rečno določa, da se za intervencijo pristojnih oblasti plača 20% enomesečne stanarine, za to je nagrada Din 100 popolnoma protizakonita in jo je takoj ukiniti, kar odločnp zahtevamo.
Vse spremembe pravilnika so naravnost napirjene proti hišnim lastnikom. Kuje »e očitno sovraštvo zoper zasebno last. Ministrstvo nima v mislih rešitev stano-
vanjskega vprašanja iz javnih interesov, ampak uničevanje lastnikov, kar je zoper javne interese, da bi stanovanjsko vprašanje premakniila iz mrtve točke in prebivalstvu kaj koristila.
Gospoda ministra prosimo, da upošteva naše upravičene razloge, izdano no-velacijo takoj ukine in izdela nofp spremembe, kii naj se jih podpisanim organizacijam izroči v pretres ali pa se hišne posestnike povabi na konferenco, da zamo-rejo podati svoje mnenje in predloge.
ODtnl zbor note Zveze.
Redni občni zbor delegatov Pokrajinske Zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani se je vršil dne 10. maja 1923 ob pol 3. uri popoldne v restavracijskih pirostorih hotela Union v Ljubljani ob lepi udeležbi odposlancev včlanjenih društev. Udeležili so se ie Zagreba: predsednik pl. I. čačkovič in direktor Vali; Maribora: podpreds. V. Murko; Studenci: perds. A. Ullrich, odb. Polič; Celja: I. Rebek; Trbovelj: tajnik K. Omerza; Jesenic: tajnik D. Tancov, Rabič; Novega mesta: odb. M. Malovič; Ljubljane: preds. Frelih, podpreds. Stare, dr. V. Krisper, dr. I. Regali, A. K. Kregar, Urbanič, A. Gjud, Poljšak, Seme, Mauser in še drugi. Predsednik dr. I. Stojanovič v Beogradu je poslal brzojaven pozdrav. Predsednik Frelih pozdravi navzoče, posebno pa gg. zastopnika iz Zagreba, konstatira sklepčnost ter preide takoj na dnevni red. Poda kratko poročilo o poslovnem delovanju Zveze v preteklem letu, odnosno od časa ustanovitve naše Zveze. Zveza je od ustanovitve septembra 1920 imela 5 sej delegatov, društvo samo pa v preteklem letu 5 sestankov. 0 delovanju Zveze je navzočim itak znano in bi bilo preobširno o tem poročati. Važne so bile razne ankete in intervencije pri pristojnih oblastih in smo marsikaj dosegli za hišne posestnike, ali pa vsaj preprečili, da se razmere vsaj niso poslabšale. Uspeh bi bil še mnogo večji, če bit hišni posestniki imeli več smisla za svojo organizacijo in če bi se bida društva ustanovila vže prav v vseh mestih in večjih krajih. 'Poda manjka delavnih mož, ki bi hoteli v takih krajih organizacijo v roke vzeti in pri tem vsaj nekaj žrtvovati za skupno stvar. Predsednik je imel shode po večkrat v Mariboru, Jesenicah, Celju, Ptuju, Trbovljah, Novem mestu, Kranju, Vrhniki, Brežicah, Ormožu, Slov. Bistrici) ter na Bledu. Mnogo posla ima Zveza z društveno pisarno, kjer smo rešili skupaj 592 vlog, največ raznih pojasnil glede odpovedi stanovanj in povišanja najemnin. Veliko opravila in stroškov povzroča Zvezi društveno glasilo Moj Dom , v katerega društvo in posamezni člani veliko premalo poročajo in dopisujejo. Treba več sotrudnikov za ;-Moj Dom . da bode list raznovrstnejši in zanimivejši.
Predsednik nadalje natanko poroča o pred kratkim izdanimi spremembami k stanovanjskemu pravilniku, ki hičnih posestnikov niso zadovoljile, so se izvršile brez vednosti naših organizacij ter so v nekaterih točkah protizakonite in narav-
ost krivične za hišne posestnike. Obširneje poročilo o teh spremembah se nahaja v poročilu o občnem zboru društva hišnih posestnikov v Ljubljani. Poroča tudii o tabeli za proračunevanje poprečnih najemnin v Sloveniji, ki so mnogo prenizke in nepravilno izdelane. Predlaga, da se proti' tej tabeli napravi nadzorstvena pritožba na ministra za socijalno politiko s prošnjo, da se za one slučaje dovoli novo postopanje pri: razsodišču. To je naša najmanjša zahteva, da te tabele preobrnemo.
Rebek iz Celja zahteva, da mora hiša nesti najmanj 8 odstotkov in sicer: 5 odstotkov obresti, 2 odstotka amortizacije in 1 odstotek za druge stroške, sicer pridejo posestniki popolnoma ob svojo lastnino. Vlada tira sedaj vse hišne posestnike v popolen proletarijat. Če to ne moremo zahtevati, pa naj se vse skupaj komunizira.
G. dr. V. Krisper: Po njegovem mnenju te tabele niso merodajne za razsodišča. Senat je te tabele izvršili nepravilno in prenagleno. Povprečna najemnina je, če se ozirajo na vse razmere in na tisto imetje, ki so si ga pridobilii, to spada v tabele in ne to kar je bilo pred leti. Napravi naj se pritožba, da se je senat s to najemnino prenaglili, ter naj se mu naroči, da tabelo za najemnike na novo določi.
G. dr. Regali predlaga naj se zaračunavajo tudi vzdrževalni stroški.	^ *
Predsednik predlaga k 5 točki, naj se napravi brzojavni protest na mimistra N. Periča, da se odreka ministrstvu pravico, ker so takse za najemnine zvišale za vsak
slučaj za 100 Din, kar revni hišni posestniki v Sloveniji niti plačati ne bodo zamo-gli.	«• *	I.	" I i' ^
Dr. Regalii zahteva, da se ta paragraf suspendira. Ugovarja, da so bile kazni zvišane in ves ta denar hočejo spraviti v Beograd za stanovanjski fond. Zahtevati bi morali, da se kaznit odpravijo.
Glede taks govorita še dr. V. Krisper in Ullrich in zahtevata protest proti temu, kar se soglasno sklene.
Nato sledi volitev novega odbora iii se izvolijo: za predsednika: Iv. Frelih; podpredsednika: Stare in M. Bruner i« Jesiei-nic; za tajnika: Pirc; namestnik tajnika: Kregar; blagajnik: Poljšak; namesti)., blagajnika: dr. Regali; odborniki) za Trbovlje: Omerza; Celje: Rebek; Jesenice: Rabič in Tancer; Novomesto; Kalčič; Maribor: Murko in Stanko Pallaš; Studenci: Ullrich; za Ljubljano: A. Gjud, Adamič, kanonik Sušnik, Hrovatin; za revizorje: gdč. Kadivc, Vodnik, Šeme..
Predsednik poroča o davčni reformi: Biti moramo zelo čujeei, če bomo videli, da nam ta davčna reforma zopet preti, moramo jo ovreči, sicer bi bili močno udarjeni za mnogo let. Odbor bo moral o tem skupno delati s hišnimi posestniki v Zagrebu in Beogradu.
Zvezni blagajnik g. Urbanič poda obširno poročilo o blagajniškem poslovanju Zveze od ustanovitve do dne občnega zbora. Poročilo se odobri in g. blagajniku izreče zahvalo za vestno delovanje.
G. predsednik pl. čačkovič iz Zagreba pozdravlja slovenske delegate in poziva,
da napravita Ljubljana in Zagreb primerne skupne korake glede vseh težkoč hišniih posestnikov v Beogradu, kar bode gotovo velike važnosti. Tudi se je odposlala min. predsedniku g. N. Pašiču brzojavka kot prednaznanilo k spomenici, ki se odpošlje o nepravilnostih in nezakonitostih, kit jih vsebujejo spremembe stanovanjskega pravilnika. Enaka brzojavka se je odposlala na g. ministra za socijalno politiko dr. Periča.
V debatah se je povdarjalo, da stoji Zveza strogo na socijalnem stališču in varuje v svojem delokrogu tudi najemnika, ko se upošteva prii plačilu in določitvi najemnin tudi njegovo plačilomožnost, vendar mora organizacija varovati» domove svojili članov. Komunizirati hiše znači splošen razpad.
a Glede lista Moj Dom je priporočal g. Urbanič, da bi pošiljali tovariši primerno gradivo, posebno zanimive slučaje iz svojih krajev. G. Šeme predlaga, da bi člane in naročnike za Moj Dom« nabirali od hiše do hiše in bi se jih s tem mnogo pridobilo. G. Stare govori o potrebi» nabiranja denarnih sredstev, da lahko plačamo in vzdrčujemo posebnega človeka, ki bode delal na razširjenju društvene organizacije in pisal tudi» članke za Moj Donv. — Na predsednikov- predlog se sklene, da znese letni donesek za vsakega zvezinega člana za leto 1923 po Din 2.50 in to morajo zve-zina društva te nizke članarine redno pobirati» in Zvezi odpošiljati, ker drugače je nemogoče ozdrževati pisarno in celo organizacijo. Društveno glasilo >Moj Dom stane posebej za tekoče leto po Din 10.—, ki ga plača vsak naročnik sam, veendar se priporoča društvom, da nabirajo naročnike in po možnosti skupaj plačujejo za nje tudi naročnine. S tem bi bilo delo zelo olajšano. Vsekakor pa je nujno potreba, da se list vzdržuje in redno izdaja, s čemur bodemo največ dosegli do dobre organizacije. G. Habič iz Jesenic dobro opisuje razmere malih hišnih posestnikov na deželi, posebno v industrijskih krajih kakor so Jesenice, ko preti popolna propast teh malih domov, mesto, da bi država in veleindustrija same pomagale te hiše vzdrževati. Priporoča delu v tem pogledu, da ne bode pozneje prepozno. Predsednik predlaga, da bi se prihodnji občni zbor vršil v Celeju, a sklene se, da se vrši v Ljubljani radi pripravnejsih železniških zvez, pač pa se vrši v Celju odborova seja.
G. direktor Vali iz Zagreba predava o gospodarski zadrugi hišnih posestnikov v Zagrebu in priporoča, da bi se enaka ustanovila tudi v Ljubljani za Slovesnijo. Predsednik Frelih idejo pozdravlja in obljublja, da poskusi zadrugo napraviti v Ljubljani, pri tem povdarja g. Malovič, da moramo povsod zastopati samo gospodarski interes, prirejati treba povsod shode, na katerih se poroča o našem splošnem delovanju, se pridobiva s tem člane in naročnike ter o poroča pokrajinski Zvezii, da potem priobči o lakih shodih poročila v >Mojemu Domu*. List treba širiti med narod.
Ko so govorili o potrebi» organizacije ter drugih važnih stanovskih zadevah še
razni zastopniki, je predsednik ob %6. uro zaključil ta vsestransko dobro uspeli» občni zbor z zahvalo za udeležbo in s ponovnim apelom na nadaljno združeno delo.
lUiaMl stanovanjskih oblasti.
Če človek trezno premišljuje današnje postopanje raznih oblasti nap ra m hišnim pos., mora priti do žalostnega zaključka, kakor bi uradniki v naši državi ne biti za drugega na svetu, kakor da vsako novo naredbo toliko časa študirajo, sem iu tja razlagajo, da si osvoje svoje .-pravo mnenje in razlago niai ta način, da napravijo očitno krivifco hiš. pos. Naloga naše organizacije pa je, da zasleduje taka pravna tolmačenja naših uradnikov in da potem jnštančnim potom ali na drugih mestih izvojuje pravice, ki so bile jasne že same na sebi za navadnega državljana, 'ki se ne more oponašati z akademsko izobrazbo. Vkljub jasnemu določilu čl. 59 novih sprememb stan. pravilnika, da veljajo te izpre-membe od dneva razglasitve v Službenih Novinah , to je dne» 3. maja t. 1. so pričeli kar naenkrat stanovanjski uradi v Ljubljani. Celju, Osijeku in najbrže še kje drugod naknadno izterjevati od hiš. pos. po 100 dinarjev in menda Uidi 203, diferenco med prejšnjo in zahtevano enpmesečno najemniino za vse one «lučaje najemnin, ki se obravnavajo pri stan. sodišču šele po objavi izprememb. Torej zato, ker posamezni predsedniki največkrat zaradi komoditete še niso dokončali dotičnega slučaja, naj bode kaznova hiš. posestnik in naj plača ogromno povišano takso. Ko je naše društvo zaznalo zato nepravilno postopanje, obrnili smo se takoj na stan. sodišče pri oddelku za «oe. skrb Pokrajinske uprave v Ljubljani s sledečo vlogo:
V čl. 39 sprememb in dopolnitvi pravilnika, ki so bile objavljene v Uradnem listu 12. maja št. 45 pod št. 186 se poleg takse iz člena 23 stan. pravilnika zahteva še nagrada v znesku Din 100.— Dasiravno člen 59 naređenih izprememb jasno določa, da te spremembe stopijo v veljavo šele z dnem objavljenja v Službenih Novinah t. j. dne 3. maja 1923, vendar že razsodišče pri stanovanjskem oblastvu za mesto Ljubljana odnosno razsodišče zateva, da se naknadno plača Din 100.— za vse čare ^lučaje, ki se sedaj obravnavajo. Ker je to postopanje navedenega oblastva nekorektno in nepostavno, prosimo, da se nemudoma stanovanjskemu uradu v Ljulb-Ijani da nalog, da je navedeno postopanje nepravilno, in da ima takoj vrniti v~ie one zneske, ki so jih hišni posestniki vsled napačnega tomačenja izpremenjenega pra-vilnika doplačali. V smislu čl. 30 točka 7 je stanovanjsko sodišče do rešitve tega vprašanja kompetentno, ako bi ne izreklo v zadevi izdati odločbo kot nekompetentno prosimo prav nujne rešitve, da takoj interveniramo pri gospodu ministra za socijalno politiko v Beogradu, ker hišni posestniki nikakor nismo voljni še nadalje prenašati vsestranskih ovir, 'ki se nam: delajo.
Stanovanjsko sodišče je v skupni seji odločilo, da je naši» pritožba upravičena in je potom okrožnico obvestilo vsa pod-
rejena stan. oblastva I. stopnje (stanov, urade), da je navedeno tolmačenje nepravilno in da je takse vrniti onim posestnikom, ki so jo naknadno plačali vsled napačne razlage sprememb 'stan. pravilnika.
Z zadovoljstvom priobčujemo ta lepi uspeh našega odločnega nastopa in vsestranske pozornosti. Marsikateremu hiš. pos. smo s tem mašim korakom prihranili večkrat po 100 Din, ko bode pa treba plačati malo članarino, bode pa godrnjal, da dtinštvo ničesar ne doseže in ne, dela, seveda bode pa pozabil pristaviti, da tudi on ne prihaja na naša zborovanja. Z delom nekaterih pa se okoristijo vsi.
I) odpravo stanovanjske Dede,
Vsakomur mora biti jasno, da se bode stanovanjska beda odpravila samo z zidanjem novih hiš in stanovanj. Da se nazi-dajo nova stanovanja, nam je gosp. ljubljanski župan dr. L. Perič poslal nastopno pismo:
Št. 11.251.
Novi občinski svet ljubljanski izbral si je poseben stanovanjsko-gradbeni odsek, ki si je nadel nalogo, da po vseh močeh skuša odpomoči še vedno naraščajočemu občutnemu pomanjkanju stanovanj v Ljubljani ter v najbližji okolici. Skušal bode najti potrebna sredstva in pota, da osobito za gospodarsko šibkeje sloje preskrbi primerna bivališča.
V eni zadnjih sej sprožilo se je v tem odseku tudi mnenje, da bi se dalo z nazi-danjem prvega ali dragega nadstropja na pritlične ali eno nadstropne hiše na primeroma najceneji in najbitreji način pridobiti znatno število novih stanovanj.
Dovoljujem si cenjeno društvo opozoriti na to misel s prošnjo, da blagovoli z vso vnemo propagirati to zadevo pri svojih članih, ki so posestniki za tako nazi-davo primernih hiš, ter jim prigovarjati, da so čimpreje odločijo za take nazidke. Stroški takih zgradb bi bili, kakor izkušnja kaže, primeroma majhni ter bi se dala pri prevdarnem ekonomskem postopanju tudi najti primerna rentabiliteta, ne glede na to, da bi se tudi znatno zvišala vrednost dotičnih objektov.
Mestna občina, ki ji je zelo mnogo na tem, da se v doglednem času olajša huda stanovanjska beda ter da se preskrbi čim večje število novih stanovanj, šla bi hišnim gospodarjem v vsakem takem slučaju v vsakem oziru drage volje na roke. Na zahtevo bi bila pripravljena po svojih organih izdelati dotične stavbne načrte, prevzeti brezplačno stavbno nadzorstvo, dajati brezplačno event. zahtevana tehnična pojasnila in nasvete itd. ter — kar bi bilo glavno — preskrbeti hišnim gospodarjem za take nazidave potrebni stavbni kredit kar najceneje.
Tozadevno stopil sem že v dogovor z Mestno hranilnico, ki bode nedvomno v tej za mestno občino tako važni zadevi podpirala občinski svet v tem njegovem
stremljenju ter dovoljevala najkulautnejše kredite.
Uverjen sem, da cenjeno društvo drage volje vet reže moji prošnji, da se kar najintenzivneje zavzame za to stvar ter mi eimprej o uspehih poroča.
Z odličnim spoštovanjem udani
Perič, župan.
Na to pismo je Prvo društvo hišnih posestnikov pod št. 551/23 poslalo mestnemu magistratu sledeči odgovor:
Na pismo gospoda župana z dne 23. aprila 1923 št. 11.251 Vam sporočamo, da Je naše društvo z veseljem pozdravilo akcijo glede zidanja novih hiš odnosno napravo nazidkov na sedaj obstoječe hiše v kolikor je to seveda po stavbnem redu in regulacijskem načrtu dopuščeno. Društveni odbor se je o tej akciji posvetoval ter 'sklenil akcijo mestnega magistrata vsestransko podpirati. Dopis g. župana bomo priobčili v prihodnji številki Mojega Doma s pozivom, da se hišni posestniki vabilu odzovejo in skušajo pri svojih hišah napraviti nazidke. Seveda bo treba vsestranske podpore mestnega magistrata in se bo treba izogniti marsikaterim predpisom, ki so do sedaj stavbeno zidanje ovirali. Če se bo pri mestnem magistratu izvolil kak ožji odbor glede pospeševanja te akcije prosimo, da pokličete v ta odbor tudi našega zastopnika.
Da je naše društvo pripravljeno vsestransko akcijo za zidanje novih stanovanj
podpirati, dokazuje, da je bila na občnem zboru Prvega društva hišnih posestnikov kot enoglasno sprejeta resolucija, katero prilagamo v blagohotno uvaževanje. Mestni magistrat pa prosimo, da za akcijo zidanja novih hiš zaileresira tudi najemnike, ki so sedaj stali skoro brezbrižno in skušali svoje stanovanje dobiti pri sedanjih posestnikih, kar je pa popolnoma nemogoče. Najemniki oziroma tudi oni. ki nimajo stanovanj bi s skupno akcijo bili že lahko marsikaj doprinesli za odpravo stanovanjske bede. V teni oziru nismo do sedaj čuli še nikakih predlogov.
ROZfiO.
Č lanarine za 1. 1923 dosedaj ni plačalo čalo niti polovica ljubljanskih hišnih posestnikov, dasiravno smo jih že neštetokrat pozvali k plačilu Še enkrat jih vabimo, da to takoj store in nam prihranijo delo, sebi pa stroške. Položnice smo vsem poslali, kdor jo nima več, jo dobi v društveni pisarni, kjer tudi lahko poravna svoj zastanek. Čas je še do konca tega meseca, potem pričnemo s pobiranjem po posebni osebi po hišah, za kar smo primorani priračunati za stroške pobiranja 10 odstotkov letne članarine.
Naročnikom Mojega Doma« izven Ljubljane smo poslali ponovno položnice,
da plačajo zaostalo naročnino za 1. 1921 in 1922 v znesku 6 Din oziroma 9 Din za obe leti. To je bil že tretji opomin, a jih je dosedaj plačalo komaj ena četrtina zamudnikov, t. j. okrog 60 naročnikov, drugi se ne zmenijo nič. Treba je res obupati nad malomarnostjo hišnih posestnikov, ki ne zaslužijo, da bi se trudili za njih organizacijo. Bodite vsaj toliko stanovsko zavedni, da pošljete zaostanek 6—9 Din ali pa poveste vzrok neodziva. Morda vas zganejo te trde, a resnične besede in storite svojo dolžnost. Ne tarnati, temveč delati je treba in naše razmere se bodo kmalu zboljšale. Odbor je sklenil, da bodemo priobčevali imena onih, ki izstopajo iz naših organizacij, vračajo list ter ne plačajo naročnine. Torej le malo več reda in stanovske discipline.
Prošnje na stanovanjsko oblast za določitev najemnin je založila Zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani in se dobe v društveni pisarni proli plačilu stroškov. Vsak hišni posestnik naj si v slučaju potrebe preskrbi teh praktičnih tiskovin, ker si obenem prihrani mnogo stroškov in potov. Društva hišnih posestnikov naj te tiskovine naroče skupno, da se s tem prihranijo poštni stroški. Izšel je tudi stanovanjski zakon in pravilnik v posebni mali knjižici, ki se dobi istotam.
Trgovska banka
Ljubljana, Še!@nlb^rgova ySica št. 1.
Podružnica v Novem mestu.
Kapital K 20,000.000. — Rezerve okrog K 6,000.000.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantnije.
[tare vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — eskompt menic, terjatev, iaklur — akreditivi — borza.
Tehn. Ing. MiiM i	R.zno železnino, potrebščine zn »Uv-be, pohištvo, orodjn za obrtnike, poljedelce, štedilnike, peCI, Ituhlnjgko posodo, vodovodne cevi, sesalke, portland-cement, strešna lepenka, su-be barve CopICe, flrnež, karbollnej, strojno olje, prlporoC»
oblastveno poverjeni stavbeni inžener in mestni stavbenik.	Al. Sušnik, železnina ; Ljubljana, Zaloška cesta.
Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za visoke stavbe, arhitekturo, vodne, betonske in železobetonske zgradbe. Ljubljana, Na Mirju. Projektlran|e ter izvršitev vseh stavb po ndtkulantnejših pogojih.	i Fran Ravnikar Ljubljana, Linhartova ni 25. Stavbeno In umetno tesarstvo, stavbno mizarstvo, parna žaga In lesna Industrija. Telefon it. 415. Pošt. ček. zav. it. 11.428. Prevzemanje sgradb,hlš, vil, stolpnih streh, balkonov, vrtnih utic, vsrand, stopnic, vrat, oken Itd.
Prodaja na primerna odplačila !
Amerlkanska tvrdka
m*
ILIl dl
I
Doume & Co.k New York
je razširila svoje podjetje v državi SHS ter prevzema vse v to stroko spadajoče posle, kakor: urejevanje tvornlc a specijalnim! «Singer« ilvelnlml stroji vseh vrst z električnim pogonom; poleg tega ima v zalogi vse vrste strojev za obrt in irdaetrijo kakor tudi za rodbinsko porabo. V zalogi vedno tudi prvovrstne olje, igle in nadomestni deli.
JIDGEH" šivalni stroji, Bonn» h Co. Nev. Tort. Ljubljana, šelenburgova ul. 3 Maribor, Dravska ul. 10.
Mehanična delavnica povečana I
Generalni zastop
j vzajemne zavarovalne banke
* sprejema zavarovanja proti požaru, vlomu in zavarovanja na doživetje In smrt.
Rezervni fondi: K 125,000 000, Letna vplačana premija K. 55.000.0CO.
* Vsa pojasnila daje generalni zastop banke „Siavlje“ v Ljubljani, Gosposka ul. 12,
v lastni hiši.
Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani.
Ustanovljena 1900
Delniška glavnica in rezervni zakladi «ca K 150,000.00®*—
Čekovni račun št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 In 413.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vioge najugodneje. — Prodaja
srečke razredne loterije.
*	Podružnice: Brežice, Celje, Gorico, Kranj, Marmor, Metković, Novisad, Ptai, Sarajewo, Split, Trst.
Ixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxi