SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
LETO XLVI. — VOL. XLVI,
Potopili so Japoncem še 4 druge ladje, poškodovali pa štiri.
RAZBILI SO TUDI DO 80 LETAL
Kdo neki bo novi ambas&dor?
Zdaj, ko so jugoslovanski partizani ustanovili novo vlado in ker Mr. Louis Adamič trdi, da so4a korak odobrile vse velike države, bo nova■ vlada gotovo poslala svoje poslanik? in ambasadorje v glavna mesta raznih držav, da nadomestijo poslanike uradne, jugoslovanske vlade, ki po mnenju partizanov, nima nobene pravice zastopati več Jugoslavije. Torej zdaj bo odprto mesto za novega ambasadorja tudi v Washingtonu. Kdo neki bo? Za g. Adamiča bi bilo to nufrt'o prenizko, zato bo morcla imenovan g. Kristan, ki ima kot bivši kraljevi komisar gotovo velike izkušnje v diplomatskih poslih. Mi že. naprej čestitamo !
Washington.—Najmanj štirje ameriški nosilci letal so prinesli bombnike v bližino Mar-shallskega otočja, nakar so se bombniki dvignili in začeli deževati bombe na ladje v pristaniščih, na hangarje in naprave na otokih. Napad se je izvršil 4. decembra.
Amerikanci so potopili šest japonskih ladij, med temi dve križarki ter poškodovali štiri druge ladje. Uničili so Japoncem najmanj 80 letal. Ta letala so sklatili Japoncem v boju v zraku, dočim so na tleh uničili večje število japonskih bombnikov. '
Ena izmed ameriških ladij je bila nekoliko poškodovana, dočim so imeli letalci zelo malo izgub.
Ta napad na Marshallsko otočje priča, da ga nameravajo ameriške čete v kratkem zasesti.


AMERICAN HOME
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING,*DECEMBER 9, 1943
Amerikanci so potopiliJvejaponski križarki
Kratke vojne in druge vesti
V	___
v	________________
WASHINGTON — Predsednik Roosevelt je ukazal mornariškemu tajniku Knoxu, naj prevzame ladjedelnico Los Angeles Shipbuilding & Drydock Co. Podjetje ni sodelovalo in ni delalo
po zahtevah mornariškega oddelka.
« * *
SYRACUSE, N. Y. — L. C. Smith & Corona Co., ki je zdaj izdelovala vojaške puške, bo začela zopet izdelovati pisalne stroje, kot pred vojno.
i=	S
WASHINGTON — Mornarica je naročila 80,000 velikih m malih "bark, kakor se jih armada poslužuje pri invaziji na .kako
obrežje.	*
« * »
LONDON — Sinoči je govoril papež Pij XII. na vatikanskem radiu ter vnovič apeliral na svetovne narode, naj že nehajo z vojno.
* * *
FORT WORTH — George Lewis, direktor tržnega oddelka, je izjavil napram texaškim rejcem ovac, da bo leta 1944 toliko mesa na razpolago za civilno prebivalstvo v Ameriki kot letos, če ne več.
» » »
LONDON — Radio iz Tokia je poročal, da je premier Tojo
povabil japonske voditelje k izredni seji za 22. decembra.
* * *
BARCELONA — Francosko časopisje poroča, da so nemške oblasti v Rimu izgnale 10,000 Židov. Poslali so jih v nemško koncentracijo in na Poljsko. Za odhod iz Rima so jim dali časa samo 12 ur.	_
Kairo, 8. dec. — Tukaj smatrajo konferenco med predsednikom Rooseveltom, premierjem Churchillom in predsednikom Turčije, Ismet lnonu, kot predigro velikih dohodkov, ki se bodo vršili v Sredozemlju in Osrednjem vzhodu.
Glede izida posvetovanj je bilo dano toliko v javnost, da so ti trije državniki razmotrivali splošno politično situacijo, preiskali natančno smer, v kateri morajo iti ter prišl do zaključka, da veže vse tri narode najožja vez.
Konperenca se je vršila v Kairu 4., 5. in 6. decembra. Nekateri smatrajo, da je ta izjava državnikov zelo važna in da bo Turija prenehala z nevtralnostjo.
Splošno mnenje prevladuje . tukaj, da so državniki tudi ta-! koj napravili načrte za invazijo
■	Balkana ? zagotovilom od strani i Turčije, da bo pomagala v tem
■	ali onem oziru odpreti vrata na, , Balkan, skozi katera bodo za-i
vezniki vdrli v Hitlerjevo Evro-j
-	pi. Z invazijo bodo pričeli takoj,!
-	ko bodo za to pripravljeni. j : Nekateri poznavalci razmer j
-	trdijo, da Turčija še par rnese-j > cev ne bo stopila aktivno v voj-,
-	no. Značilno je tudi, da je bil: navzoč pri teh posvetovanjih tu-j di ruski poslanik za Turčijo,; Sergej Vinogradov.	|
Glede te konference je je; splošno mnenje ta: Rposevdt in j Churchill ne bi šla na to posvetovanje, če ne bi imela nekaj de-finitivnega v mislih in predsednik Turčije ne bi prišel v Kairo na posvetovanje, če ne bi imel ^ gotovih vprašanj in predlogov. ^ I Neka Reuterjeva depeša poroča, da se je angleški zunanji mi- , nister Eden sestal z grškim kra- , ljem Jurijem in jugoslovanskim ; kraljem Petrom, ičie sta pa kra- ' lja videla Roosevelta in Church- ' ilia, pa uradno ni poročano. Ko se je predsednik lnonu vr-I nil domov v Ankaro, glavno mesto Turčije, ga je narod burno pozdravljal. To je znamenje, da je narod vesel zveze z zavezniki.
Glede invazije na Balkan prevladuje tukaj mnenje, da je pred spomladjo ne bo.
i
-o—-
Bolgarija bo kmalu sledila Italiji
Stockholm. — Švedsko časopisje trdi, da ima zanesljiva poročila, da bo Bolgarija kmalu sledila zgledu Italije in se umaknila iz osišča. V Sofiji so zelo nervozni. Doma so bolgarski poslaniki za Turčijo, Nemčijo in Moskvo radi važnih posvetovanj. V Sofiji se točasnc nahaja tudi ruska vojaška mi-siia.
Zavezniki bodo gotovo zdaj udarili na Balkan, ko so si gotovi naklonjenosti Turčije
p* ^===
J j tobro je, že Yesle
a," briške t varne zgrade ^ deset letal na uro.
' ^^a armada, mornarica loš % marinov so v zadnjih treh in poslale domov k 'V1 tseni več kot 6,000 patrioti-^ gladine, ki se je vpisala v 0 silo in pri naboru zamol-
je še mladoletna.
*
rj državah imamo tovarno, pucira v 23 urah 416,000 Pih čevljev helija, kolikor v potrebuje, da napolni in H-v zrak vojaški balon. Kak r flek ameriške industrije je W služi naslednji dokaz. V L je plinski vrelec, ki pro-
Ita ln ki ^ največ-ii vre" T svetu. Ta vrelec bi. vzelo
V ' bi produciral dovolj
atf^ r 611 amer'ški vojaški ba-
k Clm ga naša tovarna pro-
"* 1 fa v 23 orah.
|^eriški Uniji je dozdaj sa-» L vpeljalo prodajni |l leti 1929 in 1937. Oc
||t P°bira samo še 23 držav j |.,jetni tudi država Ohio, šti-
iave pobirajo 3% prodajn:
|J(med temi Ohio), drug«
L?Va in pol in dva. Mesti
li k pobira 1
prodajn
|tln New Orleans dva od
£4!a Utah je edina v Uni-|L na smrt obsojenemu
pMf kbirp, ga m
L obesijo. No, dosti si pere.
L ' ki ima posluh, lahko Slas' Toda' ako pa SV0J
Wrdira na plošči in po"
IKj6^ posluša, pa le
I sP°zna svoj glas. *
| ima 250 zobozdravni. • j'^torjev. V teh bodo
IP0(|tOS naPravili nič manj hi- Umet»ih čeljusti, po-pC Pa Samo delnih, za na-
k	j'-^ v
Is ^na svetu-ki ''e
'mm) I >°iVana za ambasadori-gr [Hal a Aleksandra Ke-\\S*t0 Stalin imenoval P h V,katerem zastopa Ru-1' Krškem. prej je imela I K 'Ce in na švedskem je I li 4 1927. * i
i r.i.i *
^/J žj.^i ameriški ple-^^^	je bil Sun Briar,
't, jjno poginil v starosti <2 Hčerne<1 njegovih 297 si-0'	Jih je 34 zaslužilo
r5	Več kot $2,345,000.
Nka	•
j® \0 Prekupčevalca s £Jj } Vgj,' pierre in .Francois }slMvl*> sta bila prva ? \m ^^Sta Prišla v našo
S)Ki • Krstila sta jo
O ^ l7'ešfiečih gora." To je
m \. *
Ji»li J" edino bitje, ki lah-
8me'ie- Nobena
JH	f; . tega ne more.
'to, * h	> d'
razdraži rdeča
barve in ga
S\ o/ ki »red razdraži, pa naj
. Le' bele, črne ali kali	ai>ve.
(J 11 !(> ' prašiča gre pov-jP ^ ^ (J stotkov za mast v(it&' I ruge mesne izdelke
\ « Ameriki, kupujti in znamke.
J/adUfl IB'..
Oblasti skušajo streti črno borzo s žganjem v (levelandu
Cleveland, O.—Urad za kontrolo cen je na tem, da stre črno borzo s žganjem v Cleve-landu. Že več tednov vladni agent je vodijo preiskavo v New Yorku, New Jersey, Illinois, ! Michigan in Ohio. | Več clevelandskih gostilničarjev je dalo zapriseženo izjavo, da morajo plačevati velike vsote podkupnine, če hočejo do-' biti žganje. Plačajo vse od $25 'do $30 od zaboja žganja povrhu kupne cene.
Baje so v Clevelandu štirje odvetniki, ki posredujejo med gostilničarji in založniki žga-I nja. Oblasti .trdijo, da dela čr-Ina borza s to kupčijo milijone j dolarjev. Založniki žganja no-jčejo prodajati državi, ker do-i; bij o na črni borzi več zanj in radi tega pa žganja manjka v - državnih prodajalnah. !	-O-
Prevoznih sredstev bo . dovolj, pa olja ne bo
3 Washington. — Da je morala ■i vlada vpeljati racioniranje gazo-" lina, je bil največ vzrok po-" manjkanje prevoznih sredstev. Tajnik notranjih zadev, Harold Ickes, pa zdaj trdi, da bo9 problem transportacije do spowladi rešen, da bo pa domačega olja primanjkovalo.
Mr. Ickes pravi, da domače zaloge olja niso dovolj, da bi krile vse zahteve in da ga bo treba I več uvažati iz drugih dežel, kot se ga je doslej.
Do spomladi bodo izgotovljene cevi, po katerih bo teklo olje na vzhodno obal in sicer v kapaciteti 1,625,000 sodov na dan.
—-—o-
»	Peta obletnica
V nedeljo ob 11 bo darovana v cenkvi sv. Kristine maša zs 4i pokojnega Lovrenca Klun a J spomin pete obletnice njegovi
ŠE POSEBNO MORATE VOZITI PREVIDNO, KADAR SE VOZITE IZMUČENI Z DELA
Policijski načelnik v Clevelan- Tudi če človek samo za hip za-du Geo. J. Matowitz, opozarja tisne oči, je treba pomniti, da voznike, naj bodo posebno paz- napravi avto v tistem hipu« 40 ljivi pri vozarenju, kadar so iz- čevljev daljave, ako gre 30 m.l mučeni, ali Pa zaspani. To zlasti na uro. Zato se tudi dostikrat v teh časih povzroča več nezgod pripeti, da se tak voznik nezbu- ] na cesti, kot še kdaj poprej. Le- di več iz spanja, ker ga dohiti tos je bilo v Clevelandu že 635 prej smrt.
avtnih nezgod, dočim jih je bilo Policija svetuje de avcem ki
do tega časa lansko leto le 293. se vozijo na delo in z dela, naj
Zato je postala policija alar- se vedno dobro sedajo da vo-\ v	,. „ ,,•„ z in avto in da morajo biti vsak
S^S* na pažnji. Ako človek
?t™ ^«^ - \t P L j a ip nrineti- som, naj ne gre v avto, dokler mo v časopisih, da se je pnpcu »"">> j «=•
rt ali ona avtna nezgoda in se ne spočije. Vsakdo naj se za« . - avta -
' pri kolesu.
Devet armadnih letalcev ubitih z letalom
Elverson, Pa. — V nedeljo ve. čer je treščil v drevje na neki farmi v bližini tega mesta ar-madni bombnik, ki je eksplodiral in začel goreti. Vseh devet mož posadke je bilo ubitih. Zopet doma Mr. in Mrs. John Rožanc sta 'se zopet vrnila domov z obiska
1 pri sinovih-vojakih.
-o-
Amerikanci bodo zopet lahko rabili tanke na laski fronti
Alžir, 8. dec.—Peta ameriška armada je po hudem boju okupirala vznožje gore Camino in je zdaj samo še nekaj milj Qd-daljena od m<&ta„ Cassino v nižini. Tukaj skozi vodi glavna cesta v Rim in ko bodo Amerikanci enkrat v nižini, bodo zopet lahko poslali v boj tanke, katerih se niso mogli posluževati več tednov, ker so bili boji v gorovju.
Nemci srdito branijo svojo linijo in se umaknejo le po velikih izgubah. Osma angleška armada ob Jadranski obali je še vedno v bojih pri reki Moro. Feldmaršal Kesserling je poslal tukaj v boj novo divizijo granadirjev, ki je nadomestila 65. pehotno divizijo, ki je skrajno izmaličena.
I0VI GROBOVI
Fran/c Svete Kot smo že poročali, je umrl Frank Svete, ki je bil rojen v fari Preserje in je dospel v Ameriko, ko je bil star 13 let. Oče mu je umrl leta 1918. Tukaj zapušča sestro Ano, poročeno Eršte, brata Johna, po pol brata, Joseph in Louis, ter po pol sestre Jeane, Frances in Mary, v Lorainu zapušča strica Joseph Sveteta, v Euclidu teto "VIrs. Frances Smith, na Park-rrove pa strica Mateja Bran-;el, pri katerem je stanoval. Po poklicu je bil barvar, toda zadnjih par let ni delal radi rahlega zdravja. V zadnji svetovni vojni je služil kot prostovoljec v jugoslovanski armadi in se je boril na solunski fronti. Truplo bo položeno danes popoldne ob eni na mrtvaški oder v Grdinovem - pogrebnem zavodu. Pogreb bo v soboto ob 10:30 v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Ignac Hrestak Po daljši bolezni je umrl na domu sina, 6529 Juniatta Ave. i Ignac Hrestak, star 68 let. Tukaj zapušča sina Štefana, v Steelton, Pa., kjer je prej živel, pa zapušča sinove: Johna, Antona in Franka, ki je pri vojakih nekje v Afriki in hčere: Rose, omož. Kohčevič in Kath-erine, omož. Biličič ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v selu Vojšak pri Pregradu, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bival 40 let. Pogreb I bo v soboto zjutraj ob 8:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda, 1 6502 'St. Clair Ave. v cerkev sv. 1 Vida in na Kalvarijo.
2,000 nemških tankov ^ j je udarilo na Ruse pred Kijevom
London, 8. dec. — V ovinku
reke Dnjeper so Rusi obšli krilo nemške armade ter presekali železniško zvezo z Nikolajevim. Toda armada zapadno od Kijeva se je že drugič v dveh dneh j umaknila pred nemškim pritiskom. Na tej fronti so zagnali - Nemci v boj do 2,000 tankov.
' Rusko poročilo pravi, da jel ruska armada izpraznila več naselij severnovzhodno od Čer-| nijakova, ki leži ob progi Žito-mir-Korosten. V sredo so Rusi razbili Nemcem 84 tankov. Kljub temu, da se Rusi tukaj 'umičejo, pa Nemci še niso presekali njih linije. Rusi čakajo, da bodo Nemci izčrpali vse rezerve, nakar bodo udarili zopet e nazaj.
Standard Oil Company ima nov urad za najemanje delavcev
Cleveland, O. — Standard Oil Company je odprla na 738 Pros, pect Ave. v Clevelandu nov posredovalni urad za delo. Tukaj bodo najemali delavce in druge uslužbence za clevelandsko refi-nerijo in za izdelovalnico gazo-lina za-letala, ki bo šla v obrat zgodaj drugo leto.
Najemanje delavcev za refi-nerijo se bo začelo takoj, da se jim bo dalo dovolj časa za treniranje, kot izjavlja ravnatelj Carl H. Metz.
Burt Nichols je načelnik ura da za najemanje. Urad je odpri vsak dan v tednu od devetih zju trai do 6 popoldne.
Naši
vojaki
Od nekje iz Nove Gvineje se John A. Melle, 35304065, 400th je oglasil S/Sgt. John A. Melle, Bomb. Sqdn. APO 929, c/o V in piše da dobro poka za japon- Postmaster San Francisco, Cal. skimi ''Zero's." Trdi tudi, da so —' Pvt. Vic Melle, 35028109 Co. komarji mncfeo (manjši, odlkar D, 175th Into. APO 29, c/o Post-so tam ameriški fantje.	master New York, N. Y.
Od nekje iz Anglije se je pa	* » »
oglasil njegov mlajši brat Pvt. Poročnik Albert F Intihar iz Vic Melle, ki naroča najlepše po- 1180 E. 61. St. je bil doma za zdrave vsem prijateljem in par dni, ko je bil na potu na znaticem	zapadno obrežje. Njegov novi
' Oba sta sinova družine Mr. in naslov je: Lt. Albert F. Inti-
Mrs John Melle iz 6806 Bonna har, Casual Off. Bn. P. K- U., Ave Njuna naslova sta: S/Sgt. Pittsburgh, Cal.
V iUčt lil na ivuivoiijv -—O--
Nemci enostavno pobijajo blazne osebe
Bern, Švica. — Nek potnik, ki je prišel iz Berlina po pondelj-kovem zračnem napadu, pravi, da je Gestapo aretiral do 3,000 oseb, med temi 2,000 žensk in otrok, ki so vsled strahu znoreli. One blazneže, za katere ni bilo več pomoči in težko ranjene, je Gestapo postrelil.
ajno izmaličena. t -o-'
Drugo leto bo nekaj več jekla za civilne potrebe
Washington. — V prvih mesecih prihodnjega leta bo dobila civilna industrija nekako 10 več jelvhi, tako sodijo jeklarne, ki bazirajo svoje trditve na manjših naročilih od strani armade. V poznejših mesecih drugega leta bo morda celo še več jekla na razpolago za civilne potrebščine. To zlasti tedaj, če bodo ladjedelnice nekoliko ponehale z delom, kot se pričakuje.
Toda jeklarne za to ne bode izdelovale nič manj jekla, kot trdi urad za vojno produkcijo. Ga bodo pa toliko več dobile civilne industrije in rabilo se ga bo tudi za pozidavo zasedenih, razbitih dežel.
Jeklo, ki ga bodo dobile civil-t ne industrije, bo šlo najprej za ) izdelavo električnih likalnikov, j ledenic in pralnikov, po katerih t je zahteva največja.
traj do 6 popoldne.
-o--|
Preiskava radi smrti vojaka pri begu iz stražnice
Vojaške o b 1 a s t i so uvedle preiskavo radi smrti Pvt. Ralph Radela, 1145 Norwood Rd., Cleveland, O., katerega je ustrelila straža, ko je hotel ute-či iz stražnega zapora v Fort Hayes pri Columbusu v torek. Radel je prišel domov brez dovoljenja iz taborišča Reynolds, Pa. V soboto so ga vzeli in odpeljali v Fort Hayes. Dopust si je bil vzel za šest dni._
P"	-o-
Vesela vest
Tetica štorklja se je oglasila pri družini Mr. in Mrs. Frank Primožič, 12009 Ablewhite Ave, in pustila za spomin zalo hčerke prvorojenko. Mati in dete st prav dobro počutita v St. Lukes , bolnišnici. Materino dekliške ime je bilo Hegler. Naš poklon
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published daily axcept Sundays and Holidays
NAFOČNINA: Za Ameriko !n Kanado na leto »6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto »7.50 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta »4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland po poiti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: celo leto »«.50, bol leta »3.50,
četrt leta »2.00 Posamezna Številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada W.GG Ptr rear. Cleveland by mall $7JM) p*r year D. S. and Canada MSG tor 6 mouth«. Cleveland by mall »4.00 for S month* U. S. and Canada »2.00 for S month«. Cleveland by mail $2.25 for S months Cleveland and Kuclld by carrier »6.50 per y**r. KM tot 8 months, li.Ofl for I esontha Single copies, 3c"
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1873.

83
No. 289 Thur., Dec. 9, 1943
Koliko bo stala ta vojna?
Sedanja vojna bo stala Zedinjene države, računano v naših pristnih dolarjih, okroglo $300,000,000,000, ali z drugimi besedami — tri sto bilijonov dolarjev. Morda nas bo stala nekaj bilijonov več, ali nekaj bilijonov manj. Na vsak način pa borno plačali zanjo nekako desetkrat več, kot smo plačali za prvo svetovno vojno.
Z vojno smo tukaj pričeli prav za prav že 1. julija 1941, ko smo začeli z vso resnostjo nabirati denar za vojsko in ga tudi z vso resnostjo trositi, čeprav se je vojska faktično pričela šele 7. decembra tistega leta. V prvem letu smo potrošili o'ekaj čez 28 bilijonov, eno četrtino tega smo potrošili že leto prej za pripravo obrambe.
V	letu, ki ga štejemo od 1. julija 1942 do 30. junija 1943, je hitel naš vojni napor rapidno proti vrhuncu. Tisto leto smo zdali za vojno $75,087,000,000.
V	tretjem letu vojne, ki smo ga pričeli 1. julija letos, so izdatki za vojno v polnem razmahu. V novembru smo izdali 8 bilijonov, kar znači, da bomo v tem letu potrošili za vojno nekako 92 bilijonov.
Koliko bomo pa potrosili ali izdali v četrtem letu vojne? Splošno se smatra, da bo vojna drugo leto ob tem času že končana z Nemčijo, to se pravi, še prej, predno bomo začeli četrto leto vojne 1. julija 1944. Še vedno pa bomo v vojni z Japonsko, kar nas bo stalo nekako 75 bilijonov.
Tako nas bodo veljala ta štiri leta vojne okroglo 277 bilijonov in ako bo ostala japonska še v vojni po 1. juliju 1945, bo treba dodati dodatne bilijone vsak mesec tako, da prav lahko računamo za $300,000,000,000 za to vojno.
Za prvo svetovno vojno smo izdali okroglo 27 bilijonov, za to vojno računamo, da bomo izdali 277 bilijonov, torej desetkrat več. Ti izdatki so preračunani na bazi, da bo vojna z Nemčijo končana še pre dpoletjem in vojna z Japonsko eno leto kasneje. Ako se bo pa zasukalo drugače, bo treba poseči kongresu, ki preskrbi ves denar za vojno, še globlje v žep. P:ačal bo pa tisti, ki bo "za nami prišel," kot pravimo v naših vsakdanjih razgovorih.
Vsega priznanja vredno
Naše mladinske organizacije pri fari sv. Vida vrše poleg svojega društvenega In družabnega dela tudi drugo plemenito delo, za katero zaslužijo vse priznanje. To je naša mlada generacija, ki je včlanjena pri sledečih društvih in klubih: društvo"-Najsvetejšega Imena, dekliška Marijina družba, Baragov dekliški zbor, društvo Orel in dramski klub sv. Vida.'
Fantje in dekleta in mladi možje v teh organizacijah so se nekega večera zbrali na skupni seji in sklenili, da bodo na svoj način lajšali naporni vojaški stan fantom, dekletom in možem, ki so se odzvali ukazu Strica Sama in šli na krvave poljane za demokracijo in za boljši svet.
Začeli so prirejati razne prireditve in z nabranim denarjem so začeli pošiljati našim borcem v zavojih razna darila. Nad 400 zavitkov so že poslali v razna taborišča v deželi in nad 100 so jih že poslali onim, ki siužijo preko morja. Ta teden bodo zopet na delu, ker imajo zbranega zopet nekaj denarja in poslali bodo darila še drugim, katerim jih do-zdaj niso. mogli. Namenili so se, da bodo poslali vsakemu vijaku iz fare sv. Vida vsaj en zavitek.
To je na vsak način plemenito delo naše mlade generacije, ker lahko si predstavljamo, kako so fantje in dekleta veseli, kadar dobijo v roke zavitek od doma. Saj ni morda toliko vsebina pošiljke, ki šteje, kot je dobra volja, ki jo taka pošiljka ustvarja. Številna pisma hvaležnih vojakov pričajo, kako jih je prejeti zavojček razveselil. Čutili so, da daleč tam od doma še niso pozabljeni in ne bodo pozabljeni. S tem plemenitom delom vzdržujejo naši fantje in dekleta trajno vez med domom in onimi, ki so morali v boj.
Vaše delo, fantje in dekleta, ne bo pozabljeno. Nadaljujte in vršite še naprej ž njim, hvaležnost naših borcev vam je zagotovljena. Vi sami pa boste imeli slad ko zavest v srcu, da ste doprinesli svoj lep delež na domači fronti in več kot svojo dolžnost in to v času, ko drugi zbirajo in trosijo denar za razne politične mahinacije, ki ne bodo nikomur hasnile.
bogata izdelovalca makaronov. Brata imata to "dobro" srce, da imata rada ves svet. Ko je Nepelj padel zaveznikom v roke, je bil Renato Guggenheim med onimi odličnimi meščani, ki so pozdravljali zaveznike ob prihodu v mestu. Toda še par minut prej so ga videli, kako je na drugem koncu roke stiskal roko nemškemu poveijniku, polkovniku Sehol-lu. Tako gorko prijateljstvo je vladalo med bratoma in na-ciji, da so naciji pri slovesu v znak hvaležnosti popolnoma razdejali tovarno in skladišče njih tekmeca.
Te dične tičke imajo zdaj zavezniki spravljene na varnem.
Prva žrtev vojne iz Newburgha
Vso faro, posebno pa starše, je pretresla žalostna vest, da je bil ubit na bojnih poljanah v Italiji Frank J. Stopar, sin Mrs. Alojzije Stopar. Oče Frank pa mu je umrl 4. novembra in smo ga pokopali 8. novembra, a na 9. novembra pa je sin žrtvoval svoje mlado življenje na bojnem Polju.
Res težka preiskušnja za mater, sinove in hčere oziroma bra-t<# in sestre. Mladi Frankie je bil star 27 Tet in med nrvimi poklican v vojaško službo. Za pokojnim Frankom bo brana sveta maša v soboto ob pol devetih •v cerkvi sv. Lovrenca. Vsi, ki vam čas dopušča, ste vabljeni, da se udeležite te sv. maše. Posebno pa ste vabljeni fantje in dekleta, da se udeležite zadušni-ca za pokojnim vašim sovrstnikom — mladim fantom. Vabljeni pa so tudi starši, kateri imate svoje sinove pri vojakih s željo, ,da bi bila to prva in tudi zadnja žrtev vojne. Sv. maša je naročena od skupnih društev fare sv. Lovrenca.
Vsem preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. Vemo, da vam je hudo nad izgubo očeta in sina, toda volji našega Stvarnika ss moramo ukloniti. Tebi mladi m dragi prijatelj Frank, pa že-1 m — počivaj mimo daleč proč od svoje rojstne domovine in naj Ti sveti večna luč.
J. Resnik.
sto dolarjev smrtnine in-pet dolarjev tedenske bolniške podpore. Za priskavo novih članih so vsi slovenski zdravniki.
Pozdrav,
Mary Otoničar, tajnica.
Važna seja
maj čakajo, da si malo odpočije-jo, zato pa se jim mora to izostajanje od sej odpustiti.
Toda v mesecu decembru je pa dolžnost sleherne sestre, da se vsaj glavne seje udeleži, kajti to je najvažnejša seja v letu. Na tej seji je tudi volitev odbora in tudi še več drugih važnih točk pride na dnevni red, kakor tudi važni sklepi za prihodnje leto.
Torej, drage sestre, vidite, da le z vašo pomočjo in sodelovanjem je mogoče, da naše društvo napreduje. Naj tukaj omenim, da se je tudi sklenilo, da bo po seji tudi malo zabave in v ta namen naj vsaka sestra prinese] na sejo malo darilce za 25 centov, potem pa kar j« že. Katera izmed sester bo pa še posebno srečna, pa bo dobila volnen jopič, katerega je podarila sestra G. Bališ. Prepričana, sem, da katera bo dobila ta jopič, bo gotovo tudi zadovoljna, ker ji bo prav prišel v zimskem času.
Začetek seje bo ob sedmih zvečer v navadnih prostorih. Torej, na svidenje v pondeljek 13. decembra. S sesterskim pozdravom,
Tajnica.
—:-o-
Društvo Kras št. 8 SDZ. vljudno vabi, da se članstvo udeleži letne društvene seje, ki se vrši v petek ob 7:30 uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Ker je letna seja važna, na kateri se napravijo sklepi za prihodnje poslovno leto in se v ta namen tudi izvoli društveni odbor, se prosi članstvo, da kdor lahko pride in ni po delu zadržan, da se važne seje udeleži.
Po seji, katera bo kratka se bo postreglo s prostim pivom.
Ponovno apeliram v imenu društva na članstvo naj bo gotovo navzoče.
Lojze Jerkič, predsednik.
Collinwood Hive št. 283 TM
Malokdaj se kaj oglasimo v javnosti od našega društva, a enkrat na leto pa se menda že smemo oglasiti. Mesec december je tu, ki je jako važen za vsa različna društva in to seveda zato, ker se v tem mesecu vrše glavne letne seje. Kakor pri vseh drugih društvih, tako so bile tudi pri nas čez leto seje jako slabo obiskane.
Seveda se razume, da je mnogo naših sestra zaposlenih v teh kritičnih časih v tovarnah in drugod. Po celodnevnem delu pa ko se vrnejo domov, gotovo ko-
Dr. Srca Marije (staro)
članice društva Srca Marije (staro) ste vabljene na glavno letno sejo v nedeljo 12. decembra ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Pridite v velikem številu, da se toliko bolje lahko kaj dobrega in koristnega za napredek našega društva ter da si na tej seji napravimo načrt za poslovanje v bodočem letu. Izvolite si tudi odbor za prihodnje leto, da vam bo vsem povo-lji.
Naše društvo je eno najstarejših tukaj v Clevelandu in je že dosti dobrega storilo za svoje članice. Imamo tudi lepo premoženje in če katera izmed članic želi posojila, ga tudi lahko dobi na prvo vknjižbo. V zadevi posojil se obrnite do uradnic društva, ki vam bodo z veseljem raztolmačile vse potrebno.
V društvo pa tudi sprejemamo nove članice od 16 do 40 let starosti, članarina je samo en dolar mesečno, za kar dobite tri
Prvi zaslužek
Ko je bilo Franceljnu komaj petnajst let, mu je umrl oče. Ko se je pozimi vračal domov, je bil tako vinjen, da ni mogel storiti v sobi niti enega pravega koraka. Še manj pa je mogel hoditi po snegu in je zato sredi poti zmrznil. . Od tistih dob je pri Lečniko-vih trda predla. Dasi je bil oče pijanec, igralec in zapravi j i-vec, je vendar še nekaj ostajalo za sol in za davke, ki «a jih plačevali od tiste krpe peščene zemlje in od razdrapane bajte. Toda sedaj je bil oče umrl. Mati pa bi bila komaj zmožna počediti hišo in skuhati otrokom jed. Torej je ostal kot najstarejši samo še Fran-celj. Bilje že toliko možat, da se je zavedal, kaj mu je storili. Pri Brednikovih, kjer je bil Francelj za pastirja, so imeli sina Andreja, ki je delal v mestu. S tem se je Francelj domenil, naj mu preskrbi službo, pa bodi si kakršna koli. Andrej je bil dober fant in mu je v kratkem času dobil mesto po-magača pri zidarjih.
V nedeljo zvečer sta sedela za mizo mati in Francelj. Uvela materina roka je vbadala šivanko v sinove nogavice, medtem ko je bil Francelj zatopljen v misli. V izbi je bila tišina, le kdaj pa kdaj jo je prekinil težak vzdih matere ali sina. Uboga mati je ves čas premišljevala, kako bo poslej, zlasti pa jo je skrbelo, da ne bi Francelj zašel tako kakor oče. Sosedje, namesto da bi jo tolažili, so ji vedno trobili na ušesa, da Francelj ne bo nič boljši od očeta in da ji bo samo za pokoro. Vse to je čul tudi fant in prav zaradi tega ni maral, da bi imeli hudobni jeziki oprav-
Fašistični plutokrati
Zavezniki so oni dan potegniti mrežo preko Neaplja in "v mreži so se ujele naslednje fašistične ribice:
AhPe Lauro, najbogatejši mož v Italiji. Pred vojno je: imel v rokah kakih 216,000 tonaže trgovskih ladij in imel je i 50'( delnic v treh neapeljskih dnevnikih, ki pa danes ne iz-j hajajo več.
Drugi je bil Giuseppe Frignani, ravnatelj največje ban ! ke v Neaplju, izrazit fašist že v oni zloglasni dobi ricinovega j olja. Bi! je glavni denarni steber fašja. Ko je Neapelj paaels zaveznikom v roke, se je skril. Ko je oni dan pogledal1 iz1 svoje luknje, so ga prijeli.
Tretji plen sta bila brata Carlo in Renato Guggenheim,
ka z njim. Sedaj ima delo in vztrajal bo, dokler ne bodo vsi Lečniki preskrbljeni in samostojni. Mater pa je hotel presenetiti in ji zato ni, o službi nič omenil.
*
Prvi teden Francelj nove službe je hitro mineval. Čeprav je bilo delo težko in naporno, je vendar z železno voljo vztrajal in venomer mislil na to, da mora rešiti domačijo propada in zamašiti usta hudobnim sosedom. Prenašal je potrpežljivo vse psovke in zbadljivke delavcev in srce mu je prekipevalo ob misli na dan ko prinese materi svoj prvi skromni zaslužek. Ker je bilo od mesta do doma predaleč, je ves teden prenočeval v nedograjeni stavbi in jo obenem čuval. Zato je dobival še posebno plačilo in hrano pri moj stru.
Ko je mati v pondeljek zjutraj opazila, da Franceljna ni doma, je tekala in spraševala ljudi kakor brez uma. Kar za-popasti ni 'mogla, da bi bil njen sin na katerega je stavila vse upanje zmožen pobegniti in zapustiti domače. loj, joj; ljudje so imeli torej prav, ko so prerokovali, da bo ravno tak kakor oče? Kakršen konec je storil oče, podobnega utegne storiti sin! Vsa obupana je že bila in se ni dotaknila ne dela ne jela. Ljudje so jo srečavali bledo kakor zid in objokano. Po vse dni je begala brez cilja, klicala Franceljna in se zvečer zopet vsa potrta vračala domov. Tako je minilo šest ini brez vsakega znamenja Francel j nove vrnitve.
V soboto zvečer je mati zgodaj položila otroke v posteljo, sama pa je šla v kamro. Prižgala je svečo pred Križanim, ponižno je pokleknila in suhe ustnice so se ji pregibale: "Oče naš, Zdrava Marija! Mati nebeška vrni mi sina!" Besede je izgovarjala iz navade, toda mislila je le na sinovo vrnitev. Zmolila je očenaš zmolila dva potem pa se je zamislila. Tedaj je nenadoma potrkalo na vežne Juri. In še enkrat in še enkrat. Mati se je stresla, kakor bi se zbudila iz sanj, vstaja je in šla odpirat. Kar drhtela je od razburjenja in pričakovanja, da bo zagledala Franceljna. Ali ko' je odprla vrata, je presenečena odskočila. in kriknila. Zun&j je stal raztrgan in umazan človek. Ko je videl početje prestrašene starke, jo je ogovoril: "Oh, mati, nikar se ne te; saj sem jaz, Francelj, vaš sin!" Mati si je globoko oddahnila in za trenutek ni vedela kaj bi. Mahoma se je spomnila, koliko je bila prejokala in pretrpela, in vse to se ji je zazdelo neumno. Francelj pa je moško stopil za materjo skozi vežo v kuhinjo, ji podal roko in slovesno dejal: "Mati! Tu vam prinašam svoj prvi zaslužek, sad dela svojih rok. Bil sem opraskan, krvav in umazan, toda vztrajal sem. Vem, da ste mi vi nad vse, in vem, da rfem dolžan popraviti, kar je oče zagrešil. Teh nov-cet, ki sem jih varn prinesel, je sicer malo, toda dobri so in pošteno pridobljeni, kupite, kar je potreba-in veselite se!" Mati je bila kar vzhičena nad takim junaštvom svojega sina. Potok solza se ji je vlil po licih, sklonila se je k Franceljnu in ga objela: :"0, ti moj sin!" In kakor v odgovor je šepnil Francelj: "0„ moja mati!" .	(P.)
__	sinusnim"""
K	+0 št 20
Na vogalu deželne ceste s, in Hubbard Rd. smo torej ^ li v avtu in razvijali svoj ^
načrte. Ta konferenca »c
bila tako zelo važna, k0 ,/elilcih
konferenca v Teheranu
treh," vendar pa dovolj v ' i- i mi meu se sporazumemo tucn	^
boj, ki sicer ni^on^ i^
da smo "veliki trije, lan	v
rekli "debeli trije" m
nič ne zlagali.	, nami
Najprej se je vnela i	^
zelo vroča debata, ka	p0
zapeli, ko se bomo peU«	^
Hsubbard ulici. Zediniii	^
koVčno na tem, da mow	^
ka, ki se lahko potegne	^
teri pride do prave ve« P, ki poje počez in oni z v ^ skušali smo jih vec, P< ni šla prav od rok, da-,ares odprl svoje reP« &]eie
:d sebeštimo, da n^ jj »
Končno smo se sporazu . tisti: Ko so fantje pr^ . pri "Kot ribniške orgle, J znal France, ki se na F
"ki
stopi.	, „„1 Jim,
bomo zavili na Les*	če I rišče, boš pa znaš, kot se bahas. ^ ; p
prej dvomil, da se Ki	^
ljajo, 'ga bo potem
minil."	• prePus.
"Tisto pa kar f I jpr*v
ta," je bil France W ^ ljen, da prevzame t° ^ "Pa še nekaj,	J
pripomnil France, sem vzel en cel kup ^ Domovin od dane * ^ bom zdaj prodaj J ^ Ljudje bodo Ust rad ,ta ker drugače bodo ^orejV# nanj do pondeUkP- ije, ne bosta kvaril«\ šel denar v skupno U1 :
"F-nce/'sern^Pn ^
vidim, da imaš ^ inlel. ' i koncu; ti boš	i]0. ,
se pa priprav«^ ^
prita ustain^keglaSo ^
laodsebepravdansii>	>
gane bomo polom ^ > šim potomcem v	tl . s,
Obrnil sem d°n. J ^ po Hubbard Bdp začel, najprej	se * ,
milim glasom, * da se 4 *
zelo premagova l o fl0Su; ^ ,
vdrle grenke so	šli. . • pj t
so fantje Pro	fr* > J
on zapodil ^sf ^ menda še	\uo.
ljcnju nest^ od - ^ !
l oj "/a njim po^u, d»
Sicer ne smem	i
bogve kaj P^ ZaJJ, usta malo na ^ iz ^ , jtmljem štimo ° J že /a skrajno ^ nl0i_ i,
^Poba^j. smo jo dobro ■ ^ w ,
zvedavih ob«^ „»* , „»«
Ldili
vdahneW	tri" ^ j yo •!
*......
cem vasi oi	. i
derejo, zmi-
The Standard pil Co. v Ohio, ki ima svoje čistilnice olja tudi v Clevelandu, sedaj gradi novo čistilnico na prostorih, kjer je bila zgrajena prva čistilnica te kompanije v letu 1870. V tej čistilnici bodo producirali tako zvani "100 octane," gazolin, kakršnega porabljajo veliki vojaški bombniki. S produkcijo bodo pričeli na spomlad in pravijo, da bodo dnevno producirali toliko tega gazoliua, da bo zastovalo za več kot sto 4 motornih bombnikov za pot iz Anglije v Berlin in nazaj vsak dan.
Fotografski posnetek o pravem čas«
V neki«neapeljski cerkvi se je \ ršila poroka mladega para. Po končanih ccrkvonih obredih pa je prihitel nevestin oče ves žalosten na policijo naznanit, da mu je med poročnimi obredi izginila denarnica iz žepa. Neki policaj je slučajno videl, kako je blizu cerkve neki fotograf slikal spri vod. Naročil je naj fotograf slike takoj razvije in jih prine-
se na policijo. Glej čudo, ta poskus se je sijajno obnesel. *V sliki se je lepo videlo, kako poleg okradenega stal neki gospod, se naslonil z eno roko nanj, z drugo pa tičal v njegovem žepu. še več. Ta gospod je P
liciji dobro znan kot pnjate tujih čepov. BiUe neki -n zepar po imenu V era. j-
ga je takoj Zaprla, nevestoJ
pa je dobil še svežo denarm nazaj.
Ko je^jllWmi.f^: jako redko in drago kovino, ga nazivali tudi "srebro iz s
če
verjamete
al' pa ne
....■iiillllll'
BESEDA IZ NARODA
Spisal Janko Mlakar
IZ SLOVENIJE
onesvestila, a mož pa je strmel ves prepaden v prišleca.
Žena, ki je bila po rodu Bra-ziljanka, se je bila v Kaliforniji poročila z bogatim Italijanom, ki je imel skupno z nekim drugim rojakom veliko tovarno. Pri nekem potresu, sta žena in poslovni tovariš našla pod razvalinami telo moža, ki ni kazalo nobenega znaka življenja. Mož je bil v zadnjih časih bolan na srcu. Žena in tovariš sta utegnila rešiti samo svoje vrednostne papirje. Prodala sta jih in z izkupičkom sta zapustiia Kalifornijo. Odšla sta v Italijo, kjer sta se kmalu potem tudi poročila.
Ženin prvi mož pa nikakor ni bil mrtev. Po potresu so ga spravili v bolnišnico, kjer" se je osvetil. Ali šele po dolgem času je ozdravel in se spomnil svojega prejšnjega .življenja ter žene.- Uspelo mu je, da si je ustvaril novo eksistenco. Nekega dne je zvedel, kje živi njegov nekdanji poslovni tovariš. Odpeljal se je v Milan, da bi pri njem poizvedel za svojo ženo. Veliko je bilo njegovo presenečenje, ko jo je našel kot ženo svojega prijatelja. Končno besedo pa je imelo pri tem sodišče.
V najem stanovanje
Odda se 4 velike sobe, kopalnica in furnez. V prijaznem kraju v Collinwoodu. Samo za odrasle osebe. Naslov izveste v uradu tega lista.	(289)
DELO DOBIJO
DELAVCI
, i
za
SPREJEMANJE ODPOŠILJANJE •MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU
DELO V SKLADIŠČU Velika plača od ure in overtime
The Cleveland Tractor Co.
DELO DOBIJO
DEKLETA
za
lahko asemblersko delo čisto delo Delo podnevi Plača od ure in overtime
Ohio Chemical (o.
1177 Marquette blizu E. 55. St. in St. Clair Ave.
(291)
TEŽAKI
Plača od ure povrhu overtime. Morajo biti državljani.
The American Stove Co. Aircraft Division 1825 E. 40. St.
(291)
Ugoden nakup
Tukaj je okolica in dom, na katerega boste ponosni. Nahaja se v Shore Acres, blizu jezera, severno od bulevarda in v bližini cerkve sv. Jeronima. Moderna 6 sob hiša za eno družino. Cena $9,000. Lastnik bo moral k vojakom ter proda hišo ta teden za $7,800. Prinesite nekaj gotovine s sdboj.
George Sttfainic
15607 Waterloo Rd. poleg North American banke
IV 6561 KE 4120.
(291)
Proda ali zamenja
Proda se ali zamenja hiša za 2 družini pri 140. St. ulični železnici blizu Eaton Axle. 5 sob zgorej je praznih in se lahko takoj vselite, 5 sob spodaj pa do-naša redno $62.50; 2 garaži; cena $5,900. Se vzame vaš lot v Euclidu na račun.
F. J. Turk
1112 E. 174. St. IV 3153.
(294)
1
RE-NU AVTO BODY CO. 1
982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderj«. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC _G Len vlile 3830._
FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott 9359
G% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za oblak.
Odprto do 2:30 zjutraj
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. -61st St.
HEnderson 9231
Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo totao 'n dobro._-1*-1
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOV
Stanovanje se odda
V najem se odda stanovanje 5 sob, klet, furnez, kopalnica, garaža. Odda se odraslim ljudem. Stanovanje je na 7303 Hecker Ave. Vprašajte na 1303 E. 55. St.	(289)
OSKRBNICE
Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu.
V mestu—
750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden.
Delni čas—
1588 Wayne Rd.. Rocky River.
Tri ure na dan. 6 dni v tednu.
Plača $9.90 na teden.
Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu.
še ne priglasite.
Employment Office odprt
od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, |
razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu.
The Ohio Bell Telephone Co I
700 prospect Ave., Soba 901
(291)
19300 Euclid Ave.
(292)
Mrtvec se je vrnil . . .
Nenavadna, zgodba se je primerila pred leti v Milanu. Dva ne več mlada zakonca sta sedela v svoji vili pri obedu, ko je ^služabnik naznanil prihod gospoda, ki je trdil, da je intimen prijatelj hišnega gospodarja. Ko je vstopil se je žena
Rough brusači Pomočniki na kladivu Razpečevalci Packers Shear pomočniki Die Polishers
Plača od ure poleg "overtime"
STEEL IMPROVEMENT & FORGE (0.
970 E. 64. St.
(290)
MOŠKI Z VOZIČKI
delo znotraj
Razdeljevanje hrane delavcem Plača od ure in overtime Podnevi ali ponoči
The American Stove Co.
AIRCRAFT DIVISION 1825 E. 40. St.
(291)
Za razmotrivaoje na letnih sejah
čas društvenih letnih sej je prišel. Dolžnost članstva je, da se vsaj letnih sej udeleži, da vidi, kako društvo napreduje, da razmotriva o važnih problemih društva za prihodnje leto ter da izvoli dober društveni odbor.
Na letni seji tudi sklenite, da bo dalo društvo letni oglas v Ameriško Domovino. Tak oglas stane za celo leto samo $5.00 in je priobčen vsaj enkrat na mesec. V oglasu so imena in naslovi društvenih odbrnikov, zlasti pa tajnika, ki je najbolj važen urad pri društvu. V tem oglasu društvo lahko priobči tudi čas in kraj sej, da se ve članstvo ravnati.
Društva se skozi vse leto poslužujejo Ameriške Domovine ža oglaševanje sej, pobiranje asesmenta, prireditev in dru-. gega, kar zahtevajo navadno brezplačno. Nekoliko lahko povrnejo s tem, ako dajo tudi letni oglas v ta list za tistih borih $5.00.
Moške in ženske splošna tovarniška dela
se potrebuje zq
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 7714c na uro
Ženske 62Vfcc na uro
Morate imeti izkazilo držav-1 lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni] opravljati delo, ki ga nudimo.
ZglasitP so n«
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
j____(293)]
i	ŽENSKE
za
I splošna dela v kafeteriji
podnevi ali ponoči Plača od ure povrhu overtime i	Morajo biti državljanke
I	Lahko in prijetno delo
The American Stove Co.
AIRCRAFT DIVISION 1825 E. 40. St.
(291)
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim in globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in»nam odvzela preljubi j enega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
Frank Milharčič
ki je previden s svetimi zakramenti po dolgi bolezni zatisnil svoje trudne oči in mirno v Bogu za vedno zaspal dne 8. novembra, 1943, v starosti 65 let. Doma je bil iz Matenje vasi, fara Slavini.
Po opravljeni pogrebni sveti maši zadušnici v cerkvi sv. Vida je bil položen k večnemu počitku dne 11. novembra, 1943 na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Rev. Max Sod j i za podeljene svete zakramente, za spremstvo iz Josip Žele in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in ganljive cerkvene pogrebne obrede.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so se ga spomnili in ga obiskovali v bolezni ter vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na eri način ali drugi v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih. Ravno tako tudi prisrčna hvala vsem, ki so v zadnji pozdrav ga prišli pokropit, vsem, ki so z nami čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba.
V globoki hvaležnosti želimo izreči našo naj prisrčne j šo zahvalo vsem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci, enako tudi vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše ter vsem, ki so darovali v gotovini, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Nadalje naj sprejmejo našo prisrčno zahvalo člani društvs Glas clevelandskih delavcev, št. 9 SDZ in Samostojno društvo Kranj za udeležbo pri zadnjem sprevodu, posebno pa članom, ki so nosili krsto ter ga spremili dO groba in ga položili k večnemu počitku.
Prisrčno se želimo zahvaliti pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba.
Prelj ubij eni in nikdar pozabljeni soprog in oče, težko nam je pri srcu, ker Te ni več med nami in tolaži nas le misel, da se je končalo Tvoje trpljenje in odšel si k zasluženem večnem počitku. Ostal nam boš vedno v sladkem spominu in v globoki žalosti nad Tvojo bridko izgubo pošiljamo prošnjo k Bogu, da naj Ti bo dober plačnik in naj Ti sedaj podeli miren počitek v ameriški zemlji in nebeška luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali:
HELEN MILHARCIC, soproga. HELEN, poročena Martinich in AUGUSTA, hčeri. CORPORAL FRANK, sin. JOHN, zet; ANTHONY in JOHN, vnuka.
Cleveland, O., 9. decembra, 1943.
''M, pravim," seže mu mit se je vnel, in pa*dla je zadružnik v besedo, "to se nja stena. Gospoda je zopet 10 zdi čudno, da so v isti sedla na vozove m se med vese-)revrtali hrib, kakor so limi klici odpeljala na Goriško, kovali na vrhu. Še jaz Toda smo že tu v Hudi juži-r° zavijem kam v stran, ni. Sedaj pa moram izstopiti. 1111 v temni noči brez lu- Srečno pot, stric Trebušnik, in ov-"	nikar se ne prepirajte preveč
!a je pa takoj porabila z gospodično Ivanko!" °> da ga je malo podra- "Pravim, (pravim, lepo zahvalim za družbo, pa brez za-!®a zavijete v stran, ko mere!"
aKo naberete, da ne ve- Vlak zažvižga, in odpeljemo 8te li v Žirovnico ali v se dalje proti Grahovemu. la&Protno smer na Brez- Proga od Podbrda do Gorice
je silno zanimiva, ker vodi sko-Se je vnel hud prepir, raj vso pot skozi daljše in a je hitro zadušil inže- krajše predore, ob strmih ste-da je začel kar dalje nah, črez visoke mostove in skozi globoke preseke. Vožnja
0	ravnajo pod zemljo, v mnogoštevilnih predorih ti &'eše prave smeri, vam že slednjič malo preseda, a za-
1	težko tako razložiti, da to te bogato odškoduje pogled razumeli. No, povem na slikovito okolico, ki menja ar bolj preprosto. In- pri vsakem ovinku svoje lice. 'stavi pred vhod v pre- Divja Bača je delala gradite-1 bilo pripravo za mer- ljem železnice še večje zapreke
je nekako stojalo z kakor Sava v Štengah. Že med ,edorn, v katerem je Podbrdom in Hudo južino so aavPiči|a nit. V predor morali zgraditi dva mostova, . 1 Potem luč tako da- 8ve galeriji in en predor. 0inženir še vidi. Svetil- Še večje težkoče so pa mora-. črni valjec, v katerem li premagati, preden so prišli ena zareza, tako da luč z železnico do naslednje posta-
0	tu skozi. Sedaj po- je Grahovo. Takoj onstran Hu-Zenir skozi daljnogled de južine jim je zaprl pot na-> premika svetilnico gajiv hrib. Ker se jim ni hotel ;oSa' da zagleda skozi umakniti, odrezali so ga kar
Hit luč. Tako je našel kakih 500 m na dolgo. Ta ope-Tam, kjer je stala racija ga je pa menda tako raz-' se vzida velik ka- jezila, da se je hotel končati.
In res se je začel nekega lepe-r°v zopet nekoliko po- ga dne posipati. Inženirji so pa Postavi inženir svojo spoznali svojo krivdo ter ga | a dotični kamen, po- potolažili s tem, da so ga pod-2Zl daljnogled najprej prli z močnim zidom. Vrhu te-n ki kaže zunaj ga so ga pa še navrtali na več j ,.av° smer; potem pa mestih, da se mu je skozi te ro-
pogled in išče zopet ve hitreje izkadila jeza. j^0 sedaj postavili na- Tudi Bača jim je prestrigla r v rov, dokler je ne pot sedaj na eni, sedaj zopet na , ^Pično nit. Seveda drugi strani. Zato mora vlak ^°Pet vzidati kamen na kar neprenehoma menjavati er Je stala svetilnica, bregove. Nekaj časa se vozi-rj,neje inženir postavi- mo po levem bregu, potem zdr-j ^ ed na pravi kraj. dramo črez visok most na družic	prave smeri go stran, menda samo zato, da L e in Podbrda proti se takoj potem zopet vrnemo vh ?! delavci so potem nazaj črez vodo. Kratki predore Predor obeh ri med mostovi pa store, da ni \ ■ fat brez skrbi, da vožnja preveč' enakomerna. F«Uli zgrešiti."	Bečkovemu Grogi se je zdelo
Pravim," meni na to silno neumno. ti| "nekaj sem že "Cemu toliko predorov, pa [UeeVeda • • • "	tako kratkih," menil je. "Mar
\ ' stric," prekine ga bi naredili samo enega, ki bi [^ae ste pa dobro segal kar tja do Trsta. Bilo bi ^Seftl vam pravila, ka- potom vsaj vredno zadremati. ^°tegnil vrvico skozi Tako se pa komaj naredi noč 1 12 Hrušice v Podro- in malo zatisnem oči, smo že iz tij^	predora. No, že lezemo zopet
''toPravim, seveda sem noter!"
Vt>el; Saj si pove- Vožnja skozi ta predor — bil \ 7 veliko neumnost." je Bukovski — je pa trajala Vj,0 ric>" brani se Ivan- nekoliko dalje. Dolg je namreč i tiJ°rim> kakor je člo- 939 m. Zaradi strupenih plinov \ me,tnim pametno, z je bilo v njem delo jako nevar-y U neumno. Da sem no. Tudi je hrib tako močno ^ste g0Voirila prav, kaže pritiskal navzdol, da je več->žj'letle razumeli, go- krat zmečkal oporno lesovje. ^ lrJa tu pa ne."	Ko sem Trebušniku to ome-
'<lsl j^avim, kdo se bo nil, postal je naenkrat radove-\\	Toda kaj sem den, kako se "take luknje vrta-
>	p ; Aha, že vem. jo."
Si^111' kaJ ne>	Seveda mu je Ivanka urno
AlaVi'.to je bilo veselje, postregla s svojo razlago: fi'!» sredi gore zadeli i "Stric, to je pra vhitro nare-
i jeno. Ko so delali Bohinjski Se Še kakšno! Vsa predor, postavili so pred hrib
1	it 0,bila v zastavah, in velik top in ustrelili. Krogla je \ v«eh strani silno priletela v Podbrdu ven, in luk- i
ceiltne £°spode; med nja je bila gotova. Potem so jo j
V	Nadvojvoda Leo- še malo razširili, položili tir,]
Zjutraj je bila poslali skozi en stroj, ki jej Hqj lclJašč zato prireje- pred seboj porinil ven prst, in
V	ljudstvo je stalo predor je bil narejen."
trn; za povabljeno Trebušnik pa ni bil s to raz-1
V	Pa postavili lepo lago nič kaj zadovoljen, tem-j
Po sveti maši so več je začel Ivanko oštevati, j \ ."a Pripravljene vo- j Toda, ta se ni dala ugnati. X j^ali v predor. To- j "Razložila sem vam stvar l^Vo ^ llstavila tenka j bolj po domače," začne zopet; So delavci še pu- "ako pa ravno hočete, povem
>	^ to slavnost. Na- vam tudi natančneje, seveda Jjih'1 V{*njo precej lu- bolj učeno. Potem pa pripišite
z dinamitom. sami sebi, ako me ne bodete ra-Pritisnil na nek zumeli. v'jen gumb, dina-	(Dalje prihodnjič)
Nečloveško postopanje z našimi ujetniki. — Britanski mornarji, ki so jih pred kratkim zamenjali z mornarji Nemčije in Italije, pripovedujejo o strašnem trpljenju naših vojnih ujetnikov v Italiji. Lahi tem našim ljudem ne priznavajo nobene mednarodne zaščite. Pakete, ki so jim bili poslani, so Lahki enostavno zaplenili. Postopanje z Jugoslovani je naravnost nečloveško. Včasih se je angleškim ujetnikom posrečilo utihotapiti med naše ujetnike po nekaj živil.
Predpisi glede poslušanja radija v Sloveniji. — Člen 1. Za nabavo in posest sprejemnih radijskih aparatov, izvzemši za trgovinske tvrdke in njih rabo bodisi komer koli, je potreba dovolitev.
Člen -2. Na vseh radijskih aparatih, ki se uporabljajo v Ljubljanski pokrajini, se mora namestiti priprava, s katero se more omejiti sprejemanje na oddaje ljubljanske radijske oddajne postaje.
Dalje je prepovedano, imeti zunaj radijske antene. Priprava za sprejemanje se zapečati z zalivko (plombo), da ostane zalivka nedotaknjena, kar bodo ugotovljali občasno posebni uslužbenci, so odgovorni posestniki aparatov.
Preveliko uživanje mesa je škodljivo
Nekatere vere prepovedujejo uživanje mesa. Prav tako ne jedo mesa vegeterijanci, kakor se s tujo besedo imenujejo tisti, ki uživajo le rastlinsko hrano.
Toda v prvi svetovni vojni, ko^ je bila raba mesa zmanjšana in so bili' ljudje prisiljeni živeti skoro izključno ob rastlinski hrani, tedaj so zagovorniki teh nazorov doživeli popolen polom. Dobro kuhano ali pečeno meso je okusno, hitreje pripravljeno kakor druge jedi in že manjša količina zadošča, da se človek lahko nasiti za dalj časa. Razen tega pa je meso lažje prebavljivo in več Vredno kakor marsikatera druga hrana.
Pomisliti je tudi treba, da je poraba mesa tudi važen činitelj v narodnem gospodarstvu, saj je eden izmed glavnih virov kmetovega zaslužka. Kaj bi drugače kmet napravil s senom, deteljo in drugo živalsko krmo, ki se šele v živalskem telesu spremeni v beljakovine? Te pa so človeku neobhodno potrebne.
Pri vseh teh dobrotah mesa pa moramo ven,dar paziti, dr ga uživamo v zmernih količinah. Ker je okusno in sočno, ga človek dostikrat zaužije preveč Preobilno zauživanje mesa j( tudi vzrok številnim boleznim Najboljše je živeti po zlati sredi med rastlinsko in živalske hrano.
MALI OGLASI
Kako se je Tre= ušnik vozil v Trst
#
MISTER1JA
ROMAN
* Hnnimt2h'HiMiMii;nhUihiii[2!iiiiiiiiiiouiniiimuiiMnmniniiii!iiiin^
P
jTa soba je bila zelo čista, stene so bile opažene s temnim lesom in v kotu je stala kredenca, okrašena s koralami, čudnimi školjkami in velikimi bar-vanimi vrči.
Kapetan Bazil je sedel 2a okroglo mizo. Bil je ravno po-večerjal, kadil pipo ter od časa do časa napravil požirek belega vina.
Bazil Velsham je bil klasično čist tip ameriškega morskega medveda. Pod dolgim, zakrivljenim nosom je imel usta z ozkimi ustnicami. Brke si je čisto bril, rdečo brado pa je pustil rasti. Polt mu je bila zagorela od solnca in alkohola. Splošno je bil pošten in dobrodušen možak, ki je Lionelu ugajal na prvi pogled.
—Ali želite z menoj govoriti? je vprašal kapetan in radovedno pogledal Lionela.
(—Da.
—Pred vsem, kdo ste?
—Imenujem se John Bartel, je odgovoril mladi mož, ki nikakor ni hotel izdati svoje osebnosti. Imam prav zanimiv predlog za vas.
Kapetan je gledal nezaupljivo, v njegovih malih, rumenih očeh se je zabliskalo. Lionel je spoznal, da ga mora takoj pomiriti.
— Prihajam od kapetana Rattlesnaka,' je dejal. On mi je zagotovil, da se lahko čisto zaupno obrnem do vas.
Obraz Bazila Velshama se je pomiril, skušal se je celo prijazno nasmehi jati.
—Če vas je on poslal, mislim, da se sporazumeva. Za kaj gre?
Lionel je sedel tik kapetana in mu šepetaje pravil, kaj hoče od njega.
CLEVELAND ORCHESTRA
ERICH LEINSDORP, dirigent SEVERANCE DVORANA: Četrtek 9. decembra 8:30 zvečer Sobota 11. decembra. 8:30 zvečer
Orkestralni program V SEVERANCE HALL. CE 73«0.
, Kapetan pa v začetku ni ho-i tel ničesar čuti o njegovem
-	predlogu.
—Ne morem, je dejal. Imam
-	-pogodbo z drugo osebo in sem že prejel novce.
i —Vem, toda nikakor ne zah-
-	tevam od vas,' da ostopite od
-	svoje pogodbe. Vraga, kaj ni-
-	mate pravice, vzeti seboj svojo prtljago?
Deset minut sta se živahno
-	pogovarjala in pridno segala , po vinu in naposled je kapetan
1	Bazil začel odnehavati.
2	—Ne bodite vendar slabe vo-i Ije, mu je dejal Lionel, plačam i vas z zlatom.
Pri pogovoru je potegnil iz
-	žepa svojo mošnjo in ponudil
-	kapetanu šop bankovcev. Ta jih je skrbno preštel, potem pa
-	spravil. Bil je naenkrat židane
-	volje.
,—Hočem storiti vse, kar vam |je drago; toda sporazumeti se morate še z mojim pomorskim , agentom. Brez njega ne more-
-	va ničesar storiti.
—Kako mu je ime? 7 —Harry Becker.
—Cul sem že o njem. Zdi se . mi, da ni preveč rahločuten, i —Več je vreden, kot njegov > sloves. Kdo bi pač poslušal vse, . kar govorijo hudobni jeziki! . ..
— Dobro; pojdem k Mr. t Becker ju.
j Lionel se je že odpravljal, ^ ko ga je Bazil poklical nazaj.
—Še nekaj, je dejal. Ker po-j znate dobro tega starega gusarja Rattlesnaka, mu ni treba 1 črhniti besedice o najini zadevi, drugače bi šd morda zahte-l val odstotkov od mene.
—Bodite brez skrbi, je odvrnil Lionel in se nasmejal, ; Rattlesnake je pa zadnji človek, ki bi mu to zaupal. Na svidenje, kapetan; hitim k Mr. i Becker j u.
Kakor je dejal Lionel, je bil ta pomorski agent na zelo slabem glasu.Večkrat je že imel heprilike s carinarnicami, ker je blago napačno deklariral, j Sploh so tovori, ki jih je on pošiljal, baje redko prihajali nepoškodovani na pre jemn ika V&čikrat je bil v družbi s kape-tanom Rattlesnakom in zaenkrat je kupčeval z Bazilom Velshamom in bil tretjinski posestnik ladje, ki ji je ta nače-loval.
Ko je stopil Lionel v Becker-jev urad in se obrniln anj, je takoj opazil nemirni in zahrbtr ni pogled agentov: ker je bil vedno v sporu s kakšnim zakonom ali kakšno odredbo, mu je Lionel takoj razložil svojo zadevo.
—Vem, je dejal, da vaša ladja,"Morska Lastovka," odhaja jutri zvečer v Južno Ameriko.
—To je istina; toda če ste prišli z namenom, da se na njej ukrcate, vam povem kar vnaprej, da je to nemogoče, ker so vse kabine na njej že zasedene.
—Ne prihajam, da bi se na njej ukrcal, temveč radi čisto druge stvari. Ali bi hoteli prepeljati v Južno Ameriko velik zaboj, poln tajnih listin?
—To je odvisno od okolno-sti. Ali je ta zaboj velik?
—Zelo velik in zelo soliden. Zapečaten ih plombiran bo in zagotoviti mi morate, da ga ukrcate in izkrcate, ne da bi ga kdo odprl.
—Hm, je dejal Mr. Becker in se popraskal za ušesom, k
stvar ni lahka, kajti carinski pregled ...
—Saj ste že večkrat nato-vorili zaboje, ne da bi se zmenili za carino.
—	Včasih že. Saj pravim, težko je, kar zahtevate od mene, a nemogoče ni. Vse je odvisno od nagrade, ki jo plačate.
—Oseba, ki me je pooblastila, da se pogajam z vami in ki j želi ostati neznana, ne gleda na denar. Sicer pa ravnokar prihajam od kapetana Bazila, s katerim sem se že vse potrebno dogovoril.
—Povejte ceno!
—Oseba, čije last so one listine, polaga nanje toliko važnost, da bi dala do 30,000 dolarjev, če pridejo srečno na naslovnika.
Mr. Becker se je bil dvignil in si je navdušeno mel roke.
—	Sprejmem! je zakričal. Lahko računate name.
—Naravno, je nadaljeval Lionel, da vam dam del svote na račun, toda ostanek vam šele izplačam, ko dospe zaboj na določeni kraj, ne da bi ga kdo odprl in ne da bi kdo odstranil kako plombe.
—Dobro je. Izvršimo vse, kakor je naročeno.
—Kdaj lahko pripeljem zaboj?
Becker je trenutek pomiš-1 j al.
—	"Morska Lastovka" odjadra jutri zvečer, ko se znoči. Pošljite zaboj eno uro pred odhodom, to se pravi o solnčnem zahodu. To je čas, ki mi najbolj ugaja, kajti nočem, da bi potniki "Morske lastovke" vedeli, da je zaboj take vrste na krovu.
Stvar je bila na ta način urejena. Lionel je dal pomorskemu agentu tretjino dogovorjene vsote in ločila sta se zelo zadovoljna drug z drugim.
Naslednji dan, točno ob določeni uri, je mogočen tovorni avto pripeljal na pomol velikanski štirioglat zaboj iz debelih hrastovih desk. Bil je ves obit z železjem.
Uklenili so zaboj, ki je bil kake tri metre dolg, širok in visok, v verige, in parni žerjav ga je dvignil in spustil v spodnji del ladje, kjer so ga le s težavo porinili v kot.
Mornarji, ki so pomagali pri ukrcavanju, so se spraševali, kaj bi moglo biti v tem misteri-joznem zaboju.
—Duhan, je dejal eden izmed njih.
—Orožje in naboji! —Opij!
—Zlato!
—Ali pa ponarejen denar . . .
Kapetan Bazil je čul konec tega pogovora.
—Če vas kdo vpraša, kaj je s tem zabojem, je dejal svojim mornarjem, recite, da ničesar ne veste. Zaboj je moja last in kar je notri, se tiče le mene. Delajte raje, mesto da bi klepetali! '
Mornarji so umolknili in šli na delo.
Ko je nastala noč, so odvezali vrvi, s katerimi je bila ladja privezana na breg, in potegnili so del jader kvišku. "Morsko lastovko" je začel lahen jugo-vzhodnik potiskati polagoma proti izhodu iz pristanišča. Ko je prišla na odprto morje, je zavel močnejši veter, valovje se je začelo dvigati in drugi la-djin oficir je vprašal kapetana, ali naj pomnoži jadra, da se okoristi z vetrom.
—Kadar vam rečem, je osor-no odvrnil kapetan Bazil, ki je stal naslonjen na ograjo in pozorno gledal v temo s svojim nočnim kukalom. Končno je zapazil rdečo lučko, ki je v razdalji kake pol milje plesala po valovju.
Takoj je vzel krmilno kolo iz 1 rmarjevih rok in krmaril v
smeri proti rdeči lučki.
Nekaj trenutkov pozneje so mornarji z a č u 1 i udarjanje dveh parov vesel in iz noči se je izluščil velik čoln, v katerem je sedelo osem oseb. Pristal je ob ladji. Vrgli so jim s krova ladje vrveno lestvico in drug za drugim so zlezli gor. Zadnja je prišla neka ženska, kateri se je kapetan Bazil spoštljivo priklonil.
—Mylady, je dejal, na svo-
ji ladji ste. "Morska lastovka," njen kapetan in njeno moštvo čakajo vaših povelj.
Sam je vedel Misterijo v kabino, ki je bila za njo določena, med tem ko so mornarji potegnili na krov čoln, ki je bil pri-jpeljal Mygale in njih povelj-jiiico. Nato so razpeli vsa ja-| clra, in "Morska lastovka" je j naglo odjadrala na visoko morije v temno noč.
PETO POGLAVJE Duh na ladji.
Že ves teden je jadrala "Morska lastovka" proti jugu. Ves čas je bilo krasno vreme in niti najmanjša neprilika se ni dogodila na vsej vožnji.
Vsak dan je prihajala Mi-sterija na krov in se sprehajala po njem z možakom, ki je bil napol indijskega tipa.
Imenoval se je Nathan Ma-hel, in ostali člani udruženja
Mygalov so imeli pred njim v -liko spoštovanje. Na predve^ Misterijinega odhoda je ta » ' than, o katerem ni bil p^J če ničesar čul, prišel v _ Francisko, baje v važni misu-
Vsak dan se je cele ure Pogovarjal z mlado ženo. lzae vala sta načrt za ogromno re-volucijonarno organizacijo, naj bi preprezala ves ran svet.
(Dalje prihodnjič)
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA MOŽA IN OČETA
Antona Slaka
ki je v Bogu zaspal večno spanje dne 9. decembra, 1938.
Pet let je že poteklo, kar srce zlato našlo ,1e pokoj, ki vedno za nas skrbelo, ves čas do zadnjega je dne.
Z Bogom! Ti sedaj želimo, na Tvoj grob spomini hite, počivaj mirno, blaga duša in prosi ljubega Boga za nas.
Žalujoči ostali:
ŽENA. HČERE in ZET.
Cleveland. O., 9. decembra, 1943.
Vabilo na društveno sejo
Niso mogli verjetijsvojim očem!
NI čuda, da so bili presenečeni. . . ker niso še videli luči tako briljan-tno svetle, kot ta, ki je prihajala od vsake izmed 12 cestnih svetilk, ki so razsvetljavale clevelandski Public Square z "dnevno svetlobo" v noči 29. aprila 1879.
To je bilo v noči, ko je clevelandski izumitelj-znanstvenik, Charles Francis Brush, porinil stik, ki je poslal v obrat prve praktične električne luči na vsem svetu.
V teku dveh let je elektrarna — ki jo je organiziral Brush s svojimi kolegi — dajala električno postrežbo v Clevelandu v downtownu.
Zdaj je več kot pol stoletja, odkar je postala prvotna družba začetnica The Illuminating Company. Tekom tega časa je površje, kateremu streže ta družba, naraslo od nekaj mestnih blokov na 132 naselij, v katerih mi zalagamo več kot 1,300,000 oseb z elektriko za številne svrhe.
Ta ogromen napredek je bil mogoč vsled svobode trgovine — svobode delati načrte, graditi in producirati—kar je omogočilo The Illuminating Company, da je bija pripravljena, ko je udarila vojna, s silo za zmago. Kadar ba zmaga dobljena — ko se bo Amerika zopet vrnila k produci-ranju za mir — bo svoboda kupčije zopet odprla vrata k novemu in čudovitejšemu ozračju. Vaše življenje bo polnejše in boljše — vaše delo lažje in bolj produktivno — za lep nov razvoj, ki bo pomnožil silo elektrike, vam služeče . . . THE CLEVELAND ELECTRIC ILLUMINATING COMPANY.
DRUŠTVA KRAS ŠT. 8 S. D. Z. ki se vrši v petek, 10. decembra ob 7:30 zvečer
ob 7:30 zvečer	g
V SLOVENSKEM DOMU NA H°Lltl" »de%
Vabi se vse članstvo, da se letne seje gjjov pIy0»l PO SEJI SE BO POSTREGLO S PRO®-1
Več tednov je bil Public Square nekako gledišče ... ko se je na tisoče ljudi zbiralo vsako noč, ki so občudoval) ta čudež.

^a darker^ tonight means a brighter
tomorrow^
TU JE DELO, LAHKO IZVRŠENO DOMA
Pomagajte varčevati elektriko!	Ako to storite, Priw
te kritičen premog, M J ^
treben za proizvodnjo
Prihranite tudi prevoz, <« no silo in mnogo d™* materiala, ki Je tako potre za druga važna vojna de ^
Zato—tudi če je The nating Company zeiu ^ svoie pripomočke, aa ____ gte zahteve vojnega časa z naprošeni, da ne tre* v elektriko. Vaši Pr V denarju bodo * p«,-elektrika je v Otevgg«^ V ceni. Toda vaši prinj* ^do materialu in delovni M pomagali pospešiti zmaB
nota, P
Tukaj so štiri Rlavttf Vktri-katerih lahko hranite
ko:	,uči in
1.	Odvite takoj v^	jin
pripomočke, ko ku
raba.	^10
2.	Rabite senčniM „ ice, podlogo—imejte ^ čisto,
svetilke in oprem ^ da ne boste trosiu
, m tako- da
3.	Naravnajte luči	ra-
dve ali več oseb lan bi isto luč.	.
4.	Zaprite radio, *«dar ne poslušate.
Rabite elektriko, ki Jo p°aico bu lete—toda rajate, edinico, ki Jo P°"	.