VI' 7\ J> M 975/76 i'K Í A 10012639 2 4. oktober 1945 Dan, ko je začela valjati ustanovna listina združenih narodov« Petdeset miljonov ljudi, ki ho padli na .fronti, gnili po koncentracijskih, taboriščih, bili partizanski boj» bili žrtve bombandi ran j a, 33 bilo potrebnih, da so ljudje priznali jair za najvišjo vrednoto* Hlastali so po njem bolj kot po kmhUg ljubili so gabclj kot sabo» Preveč drag je bilf. preveč je zahteval zase, preveč ljudi rte. je bilo darovanih, rialogo obrambe miru in varnosti so s podpisom ustanovne listine sprejele članice 02N* Ljudje bo bili se vedno otopeli od vojno? ko se je začela spuščati mednje železna zavesa» Pred mr so predstavniki velesil ponovno narisali vprašajo Pred svetom je zijala se globlja praznina, grozilo še strahotnejža uničenje» Človeštvo jo začelo iskati novo pot» pot trdnejšega miru« Osvobajali so se narodi Afrike, Azije, latinske Ameriko» Jugoslavija jim je pokazala, kako se je treba boriti za mxr> neodvisnost in svobodo» V svetu nasprotij blokovske politike, v času hladne vojne je tekla sibelka državam tretjega svata» Njihovo volanjenje v 03N je pomenilo konec glasovnega stroja velesil in uspostavitev pravičneje aih mednarodnih odnosov, idje so morali iskati mir« Zaradi petdeset- milijonov ljudi, zaradi ras in spominov, zaradi gorja, zaradi pri-» hodnosil« Iskali so .¿a med vojno in po njej« Ker sta ta— jenjo in teptanje človekovih pravio pripeljala do takšnih barbarskih dejanj, ki se jim upira vest človeštva» je v ljudeh rasla vera v Dolino miru» V svet, kjer bi Mli Ijuijo resnično enaki, kjer 'bi prosto govorili in verovali brez strahu in revščine, kjer bi bili mcSski in ženske resnično enakopravni 5 kjer ne bi bilo razlik med rasami in narodi. To hi bila dolina brca topov in atomskih bomb;. dežela družbenega napredka in ustvarjanja boljših življenjskih posestjo v v 'zmeraj večji svobodi« Irjudje hi bili prijatelji^ bratje, nihče ne bi sanjal o krvi in dim« Ne bi nam grozilo uničenje zaradi lastne sebičnosti» 2 4. oktober 19 7 5 Iijudje bi marali upanje v dolino miru spremeniti v življenje miru Zaradi žrtev na Bližnjem vzhodu, Cipru, Vietnamu, Čilu, Španiji*.B POROČILO O DELU OOZSMS GVPA jjne 26, septembra 1975 ob 15« uri je bila v kinodvoraui v Ajdovščini mladinska konferenca gimnazijcev gimnazije Vefeo Pilan" Udeležilo se le jo okrog 24o dijakov* Kon-feronca je ,-otekala po ustaljenem vrstnem reduc Najprej je delavno predsedstvo razrešilo staro predsedstvo 002SM? nato pa et bile volitve v novega, Ms.&tcr. ko je volilna komisija preštevala .glasove, je pred-sečnik'starega predsedstva Darko Bavčar podal naslednje poročilo: « v predlenskem šolskem le> i je dalo MO na naši gimnaziji za-živelo v lanskem ps smo se potrudili» da bi aktivnost še izboljšali. Že v saoetku smo obdelovali novi statut ZSMS« Po kongrss^ smo'se seznanili s akti sprejetimi na njem ter sc vključili v reorganizacijo OOKZSM3 Ajdovščina» . .. jesen?, smo sklicali mladinsko konferenco našega ŠC$ s katero smo želeli pritegniti eimvečje število mladincev k del . naSe organizacija« Ka njej smo mladinci pokazali, da z o o .ooati o naših problemih, vendar pa želimo pomoč starejši ih bolj Izkušenih. Sklepi mladinske konference so • »ostali tesf.lj progrem naše mladinske organizacijas V&)Rto prosim«, Sa slabo informiranje pa ni krivo le pred« seastvo«. o&j se mladinci kljub vabilom nismo preveč zanitea- 11 za dela predsedstva« JS£tc& V» Vir informacij bi l^Iiko bile tudi mlauinske ure, vendar VRČi::a 'iah ur propade ravne saradi neresnosti in prsm&jhno samodiscipline večine dsjakov* Najprej smo 903« ijii.Sa: •« 3 ai&iinskinii urami, ki so j in vodili učenci sami, vendar- smo morali kmalu ponovno povabiti k sodelovanju raz« re da je sodelovanje med mladimi delavci in dijaki s pomočjo gimnazijskih organov (1A in DS) zelo težko« Sodelovanje je praktično možno le v interesnih skupnostih, Gimnazijski krožek, naj to kakrnekoli vrednosti na bo pritegnil mladega delavca k sodelovanju« V njem je namreč zakoreninjeno, da smo gimnazijci umsko sposobnejši od njih, čeprav tega javno noše jo priznati« Sami pa se smatrajo in nam skušajo tudi dokssati, da so fizično razvitejši in močnejši od nas. Prepričujejo se, da je fizična moč za življenje potrebnejša. 'fc smo občutili dijaki na praksi, ker smo jih imeli priložnost spoznavati na njihovem delovnem mestu«, Ostaja nam se em možnost? sodelovanje na športnem področju« To pa je premalo« Šport je v bistva borba« Prišli bi, se borili za zmago in odšli? mogoče kot zmagovalci, moče kot poraženci• Kaše poti bi se zopet razhajale, ;; nam ostaja edina možnosti sodelovanje v druStvihc Za to pa smo dijaki ne zainteresirani«. SODELOVANJE MKD "KAŠ" IN GIMNAZIJO "VENO PILON" AJDOVŠČINA To pihanje c "sodelovanju" med Klubom ajdovskih študentov iu Gimnazijo "Veno Pilon" v Ajdovščini bo skušalo predvsem na kratko opisati kar smo doslej storili. Jasno je, da bo enostranske*in kar se preteklosti tiče mogoče nepopolno» kajti govorim lahko le o času, ko sem s delom študentskega kluba seznanjen* Ko sem bil še dijak, sem nekajkrat slišal o nekakšnem študentovskem klubu3 ki zajema samo ajdovske študente v Ljubljani, in sicer na vsakoletnem seminarju v Ajdovščini». informativnem dnevu, z gimnazijci {IV. letnik) ter na plesa» Pred Štirimi leti pa se je aktivnost ajdovskega kluba zelo povečala, obenem pa potreba po širšem in globljem sodelovanju z- gimnazijcif ki v vse večjem številu zapolnjujejo naše vrste c Žal jfe ostale le pri potrebi. Sodelovanje je ostalo naistarem nivojut informativni dnevi, eno športno srečanje in s tem je bilo našega korit akti ran j a konec. Pričakovali smo vsaj malo iniciative s strani gimna- sijoev, vendar smo še vedno pri «i 13 eni eanii odločati o tem. kaj dijaki od nas pričakujejo in zahtevajo a Tudi letaš smo si predstavljali, da bo. program sodelovanja naštel med gimnasijci C to sem v imenu kluba raslo— žil na konferenci 00 2SKS gimnazije "Veno Pilon" v Ajdovščini) i mi bi sestavili svoji program; oba bi potem na skupnem sestanku uskladili» Na tak način bi nastal enoten načrt dala sa l^to 1975/76, ki bi zajemal težnje študentov in dijakov ajdovske gimnazije* In še kaj bi letos po našem mnenju počeli: 1, INFOHKA TIYTT0 SREČANJE Vsekakor je najpomembnejše informativno srečanje z dijaki 17c letnika, vendar kaže, da z informacijami z naše strani selo slabo prodremo»kajti v Ljubljani se novope« ceni bruci največ ukvarjajo s tistimi problemi, o katetrih so prvenstveno (lahko trdimo likalno) obveščeni« To se .je jasno pokazalo prav letos, ko je večina ostala brez stanovanj v ŠN, čeprav smo se dvakrat srečali in o tem največ govorili. To velja tudi za informacije na posameznih fakultetah in višjih šolah, ker ni vidnih ressul-tatov» Mislim pa, da so informacije o tem pomembne (kljub nekaterim mnenjem, da je dijak ob vstopu na fakulteto zasičen z informacijami), ker jih posredujejo študenti? ki neko določeno smer Študirajo, torej je to draga plat medalje, ki jc dijaki "ugledajo" ob informativnem dnevu na fakulteti» Sestanek med Študenti in dijaki bi moral biti po informativnem dnevu na fakulteti, in si-car čimprej o Obenem bomo dosegli, da boddjaaše besede Se šivtf (ali rja ne), ko bodo dijaki izbirali s^ojo smer Sta« öija, iskali stanovanje« 2 ŠPOE3? Na športnem področju nas klub predvideva v letošnjem letu turnir v rokometu in košarki v Ajdovščini0 Najverjetneje novembra meseca* Na njem naj bi sodelovali» KAŠ, Klub štu~ dentov občine Trbovlje, Klub žalskih študentov in Gimna« sija "Veno Pilon* Ajdovščina. Organizacija turnirja naj bi bila skrb študentov in gim~» lasijoevp Iti bi posodili žoge in pa prostor za slačilnico«. Svečer bi imeli ples v Domu JNA« 3® KULiUlMO PODROČJE Glede sodelovanja na področju kultur® so naše možnosti msaijšo predvsem zaradi oddaljenosti. Vseeno pa bi skušali narediti čimveč* Mogoče bi organizirali literarni večer s kakim slovenskih, pesnikom, pisateljem (mogoče kaj okup- a» i) « nega) ali kaj podobnega* Ta bi upoštevali predvsem želeje dijakov. Predlagamo da bi izdali skupno številko vašega solskega glasila IZVIRo Prosimo vas da nam od Tsaks številk© pošljete vsaj nekaj iavodov (če je icoino)« 4. RAZNO Pod razno mislimo vse ostalo: dobrodošel bi bil en družaben večer nekje v Ajdovščinit obojestransko informiranje o delu in akcijah, ki jih pripravljate vi na gimnaziji ali mi v Ljubljani• Pomembna bi bila izmenjava stališč v zvezi s problematiko v občini9 splošnim političnim stanjem « svetu ipd. Za 10 XA3 Mermolja Ivan SAMA S SEBOJ Ssrn res le nekdo, nekdos ki živi, nekdo, za kogf^ se nilice ne smeni? Sem res le nekdo, nekdot ki trpi, ne^do, ki Ijuld, & tega ne mer.? nikomur povedati ? Sem res le nekdo«, nekdo, ki heoe nekaj* nekdo, ki si želi biti Nekaj, a elu to ne uspe?! POKONČNI TOPOL jas sem topol eamaoč, ki ne seje in ne žanje* Toliko oba«" strahu in žalosti je v tem verzu, kako veliko mora biti razočaranje človeka,ki ga j» življenje prisililo,da je sklo nil glavo, da se 30 po neštetih neuspelih poskusih dviga- —T03» nja, iskanja smisla in srsče onemogel zgrudil na ti« i» si obljubil* da ne bo nikoli več poskusil, da se bo vdal v usodo in da w čez tebe ve5 ne bo, sovražna sreča, ie nojih ust prišla beseda žala". In tako strašna je savestt da ne živiš več, da ni3i nikomur potreben, da ne mereŠ več ustvarjati in verovati, da je vsega konec« Ampak,konca nif ne sme ga biti« Živeti je dolžnost, sato, ker živimo, zaradi ljudi okrog sebe in zaradi nas samih« In nimaš pravice reci, da te nihče nima rad in da nisi ni~ ko5sur potreben, Se nikomur ne daješ ljuba sni, če mirno stojiš ob strani in pustiš, da življenje teSe mino tebe, ker si paoMtopol, P:i ne seje in ne zanje*1, Ysak ima pravico živeti in biti svoboden, vendar ima vsak tudi dolžnost in to dolžnost moraš čutiti v sebi, moraš dajati ljudem in tudi oni bodo dajali tebi«, Kajti Življenje te nikoli tako ne ra~ sočara^ da ti ne bi ničesar ostalo* Samo poiskati je treba in spet začeti graditi» Nihče ti ne bo podaril sreče? "do vsega lepega vodijo strme stopnice* In ti hodiš, hodiš po %&h stopnicah., včasih se ti zazdi, da si prišel že na vrh, pa se stopnice nenadoma podaljšajo in naenkrat na tej dolgi počis so ti utea košček sreče in prav ta ti da moč, da ho-diS naprej.»," Živeti za tisti košček sreče, za trenutka, ki so tako veliki in ki ti jih ne sme zagreniti misel na jutri, ko boš spet sam hodil po stopnicah življenja. In vor;)eJi, verjeti v ljudi, v življenje, v sonce, ki vsak dan vzhaja in zahaja* verjet? v jutranjo zarjo, s katero bo po-saoljena vsaka dolga noč, s katero se bo rodil nov človek in začelo novo življenje«, Moraš najti smi.ee! in če ga iščeš, če so boriš sanj s ga bog našel«, Samo močan moraš biti in ljubiti moraš» "Nekega. moraš imeti rad, pa čeprav travo, reko, drevo sSM^fenfe/ tfekoHTO moraš, moraš, tc o* kot kruh, kot pcZi-ro^vf&e, moraš dati svoje oblake, svoje drzne ptica sanj, piahe ptice nemoči* In vedi, da so jih ljudje potrebni. 'bol'j kot trave5 reka* drevo in kamen« Le obstati ne smeš ril kol i, na smaš obležati kot drobna ptica brinjevka, neiz-pet-In neisrabljen* kajti če to narediš, si kriv pred ljudmi in pred samim seboj« r'Ne, ¿az nočem še umreti, sa,j še siji* slato sonce* saj mladost me drzna soreolja, sa,i sc cilji še"pred mane« n*t ¿az nečem še umreti!" xatn aJb n.t -t* n i S1.U 0 J S ZVEZDNIH NOČI 3 hiurifci kemiki se odpravim iz šotora, ne da bi kdorkoli a d pri 3 a tel .lev vedel f kam sem sa tako nenadoma napotila» Ti3 40,x m mi potrebno <, da bi prijateljem pripovedovala, karo sen si namenila sama ob ts.i večerni uric Hodim po Uli- ot -'in se potiho jezim na rieve sandale, ki mi niso prav nič v&otfr Kako smo ljudje nezadovoljni z vsako malenkostjo? Po^iilč-ta skušam na vse in odidem daljo» V luči se nekje daleč psfed mane prikaže odsev rdečo lucis ki baje sveti is 6ifeCiWklulm0- Sdaj sem tukaj sama, čeprav mi je obljubil, da rna. iskat* BSo^e zbegane misli 30 venomer pri njemu, ki mogoče zda,i ne misli name, mogoče ljubi drugo«. Ne, to ne moro* in ne sme biti res? Suvam k^isj, to*"* t,ri spela sem čred klub« liič, glasba^ zibanje tesno ot>j«-..Jlh parov vse to me prebudi is sanjarjenja* Lt igo --}r.le sm. toda nazadnje -•& vstopim«, Prva me od naših saglida Danjol», me pozdravi in povpraša njenem bratu0 ■-Kise« hotela priznati resnice,, zato sem ji rekla, da ni-sam camla druščine^ ki s® mi je vsiljevala» In prav to je fzr&kt tis, sem zdaj sa»ia, prepuščena sebi., Svoje oči sapiči 9 v statogi se mi je približal?, me prijel za roko in pogledal v ocif n?sto pa prav tiho rekels"Oprosti mi, tv a* je zgodilo prvič in zadnjtčo Obljubim ti S veš, da te i mm rad. da si sama edina sreča prav ti in nobena drugao" ifc njegovih oči sem spoznala, da mu je žal za vse* kar je storilo Sdaj stoji tu pred mano in me gleda naravnost v cci in jas? gledam njogat "Ba, oprostim ti V" Na dolge za tem sva lahkih korakov zapustila diseo, se od« pravila do o&rka in se usedla na klopoo« Bila srečna, da sem lahko v njegovem objemu, da ga lahko božam «o mehkih laseh« Tako prijetno sem se počutila tukajo Pobožal me je po laseh, me nežno objel in poljubilo Tokrat je Ml ves svet samo najin« Iz disoa pa je odmevalo: "To jo bi!, tvoj dan ljubezni, najlepši dan, ki ne mine o o .i Vsepovsod zlikane srajce poškrobljeni tilniki čist namizni prfc papirnati bogovi v svojih mislih pa nikomur nič srca nekje daleč zmečkane rjuhe popackan papir slcvnična napaka neobrit obraa v svojih mislih pa tudi tebi del srca, 2ab I G 11 A L C I Gledal sem nekoč življenje skozi ključavnico». Videl bolečino, jok, le malo smeha čakal sem na vrsto Tudi. šara bom moral biti igralec na tem velikem odru0 Igrali se bomo življenje« I T IZPOVED Pomlad j. življenje vstalo, ki same sta bila jesen in smrto Hladna tema neplodnih sanj zdrobljenih v neskončnost ničas Okrog mene obup in rasblinjena praznina-, In včasih samo se plah žarek upanja, Koren ?rane RAD I2MIL BI B0H3CIW0 Prod man-s hladna a t »na časa prekrita s slutnlo bolečih hrepenenj® V srcu divji in koprnenje Sušnih strasti sredi temnih unic Na obrc.su je odsev vsega«, lil nekoč iassil i® Selas ust, oči rad bi bolečineo In islil bi se v tišino zatišja vseh viharjev •f&zdivjanih v globinah mučnega gorja.? Koren Prane «=» i j ČE BI BIL JAZ OBLAK Čo M bil jaz oblak,bi si kupil zeleno kapo in modra očala3 Pravzaprav modro ne pristaja k zelenemu, vendar bi vseeno nosil modro kapo in zelena očalae Če bi bil jaz oblak., bi peljal na svojem hrbtu Grudo v Pearl Harbour« ?o je ramreč najlepši kraj na svetu«. Tam se je rodila moja babi ca P ki je imela pet hčera« Vsaka od njih se je priraožila na drug kontinent« Res bi bilo kar zabavno imeti tako babicso, pa je nimam jas, pač pa Gruda«. Če bi bil jaz oblak- bi vsako jutro gledal skozi šolsko okno v učilnico in spremlja! razlago, saj jaz rad h:dim v šolo, čeprav nikomur tega na povem, da si ne- bi kd; ustvaril slabsga mnenja o meni« Ob koncu leta bi od-še • s svojimi sošolci (ki pa no bi bili več moji sošolci) na izlet, Seveda se ne bi peljal z avtobusom, pač pa bi letel nad njimi, saj bi se v vodi stopil« Morda si misli s s da so oblaki iz vode» pa ti moram povedati, da so iz spenjene smetane» Oe bi bil jaz oblak,- bi vsako jutro stal pred G rudi nisi oknoa, da ji no bi sonce svetilo v oči« To je namreč lahko prav neznosno« Vsaj Gruda tako pravi« Jaz tega ne morem vedeti« ker v mejo sobo zjutraj nikoli ne posije sonce« Ce bi bil laz oblak* bi vsako nedeljo odpeljal v Ilin\is« 'Tara je namreč moja seotriona« Zelo je prijetna, saj je njen oče doma iz Baarl Harbourja« 1?« septembra si .J.oiaila nogo, pa je kljub '-.emu še vedno prijetna -J J3 «jen oče doma t» fisari Karbcurj.). „Jen» mam. m veor. poat»«. . 8aj«, ki ga vsi sel, pohvalijo, toda «, nič vS*S. Sicer pa ona sploh ni moja sestrica, i» G^dina, C-ruiJa i» W.di t.to. ki gre vsako jutro po ft 38nWVi l'1101 3 ""J*" ««»a v službo in se vodno Živ5na r''e 4' kJ" ***** »J«* prekleti «flol. In kadar- koli pride k njej, jo vedno popr^i, * M lahko „ kalah ^ '5t *epMU" nS »i«® (tako Jo namreč kliSe. V- resni«1 pr ima dosti lepši i*», ki ga pravzaprav niti ne 5 Na žalost pa to ni Grudina teta., ampak noia<, jj ' e M1 3ft" cblek" ^ Polzel malo bliže soncu» da bi tako 013 poimel in ne potem ne bi bilo ve« sram kopati se a& bazenu0 V našem ,,,stu je tolik, prahu, da sva si bila prisiljena sgra« svoje mestoo sem, čez 23 sekana nii je pri Sla njena mama odpret, ; an, gospaf« sem ji rekel in tudi ona je rekla ;Woer ^r o -¿a» sem njen prijatelj«, sem ji rekel, pa mi je rekla: ti si njen prijatelj. Vstopi, prosim!» «Je ona v svoji sobi*» -a,ona je v svoji sobi. - Saj si v svoji sobi? Pridi se«, pri« aatelj te išče- "Greš, mano na ples- sem ji rekel. «3 tabo na p. 3s Dar» mi je odgovorila. «Tcrej gresia na ples?" je dokončno ^kristalizirala misel njena mama. »Da greva na ples* sva Ji rekla in sla? Pov- nisva šli na ples, ker jaz ne znam plesati, pač pa sva ** PO mestu, fcitel sem ji, da ima« najrajši HB a» X 'J cigarete in sicer zatos ker se tako lepo podaje na moje motorne kol©o Ker ji potem nisem imel ve6 kaj pove« dati, sem jo povabil na sir kačkavalj«, Toda on«; in» raje pirotske preprog»., zato sva šla na pirotske preproge» Bilo je- pri ma 0 "otem aem se spomnil,, ca že dolgo nisem bil pri' svojem prijatelju Janiju, zato sva se odpravila k njemu«, Jani nama je postregel s pijače in nama pravil o svojem avto« Mo bilu„ toda. ker ¿s bil dolgočasen» ga ni {¿va poslušala pač v?s. lupila krompir«, Ker nisva vedela «ara stsviti olupke, sem jih 4 a as limal na zidc Njej je bila moja. ideja zeU> všeč, »ato sem tudi naliraal po njenih hlačah olupke, Ob enajstih sva se od Jani j a poslovila« 3 sabo sva vselil olupi jen krompir«, Nameravala sva ga nest i domw, p* s -, ga na poti vsega pojedla,, Potem sva šla v sajnepostrežr; trgovino«, Ker ima ona zelo rada pustolovske filme, sv*, se odloči da Ocva vzela en pralni «troj» Ona je pazil da naju kdo ni gledal, jaz pa sem si ga tačas skril pod w p:. Bila sva zelo vesela, da nama je načrt uspel,, Toda, ko sv» sedela na klopci v parku, pride k nam* neki moški in vpraše "Kaj imate tu pod sukMiČeiPi?» "Nie0 Resnica, da nič"» Tia mi ni verjel» pač o«, mi Je vzel izpod sukr^ca p talni stroj in rekel s "Kaj o& je tole"" Najbolj me rasbesni» 5« kde reče % " Kaj pa 3« tole"" ko pa jasno vidi,, da .je to pralni ©trejo Zato sem mu rekel:"Tole je p» pomaraœéa, ki mi Jo je dala maarn as» popotnico", pograbil pralni ©troj in odšel© Si* sva igrat tenis» Jaz ga nisem igral, pač na sem samo gledal nj.&0 Caa namreč zelo lepo igra ter.'ts, .Kar na 'epe» pristopi k meni nek ta;, t i» re?«:"2akaj si ukradel pralni fc* Ukradel- »eni se gnusi krasti. Nekaj me •a:Uti|B M?a ai 1» ukradel!" »Nehaj lagati. Ona ima r adn pustolovske filme, zate, sva ga vzela." "Pa si le ukradel:^' Jaz ne morem trpeti zabitih ljud:., ki. si nikakor ne ia-:» dopovedati» da nisi kradel, aato sem mu rekel i ■ ?;.i;.raci!sem že bil tam«, mi odgovori. «Kes? *efco pa jc seav« »Tako, Čisto v redu bi bilo, če nc bi bi« grozne socialne diferenciacije • j 3HKSA3? o wmni mm 3o V središča mesta, kjer divja vojna,. Otroci, :-L jih sr-efam:; ra i&nJcu m igrajo in se predajajo raspo vendar as nji}?, pogovora raabereaso*. da vedo, da in da vedo, da marajo sovražiti Nemoč Ift nemške ?cda otroci sovražijo le v beeeuah, ko pa pride tiska pe-mgajo drug drugMMu sirotišnic;-, z namenom, da najdeta dolino mira. ~~ svet idttik«, kar nam tudi kamera skuša pokazati s s: ipokrajine, mxru in tišine«, Let ti je to nekakšen' izlet, kar nam razločno pokaže i g« ra s psem/ Otv-kn kot tudi gledalec- cisto pozabijo na vojne. s:'ikc 'utr,f i» «str« pretrga prizor s tanki« otro- dobií % novega prijatelja čznopoltega padalca Jima, ki s svojim tovarišem skoči is letala. Trojica skupaj na,. daljuje pot. r,K tv>j ;*>t: nam kaaara S* večkrat riše idilične e<-:.keP ki pa jih vedno pretrga kak- predraet is vojnega ave ta; ko otroka naletita na tank» jim postane igrača* ko hoee -lira zajeti vodo opazi v ribniku mrtvega vojaka^ Na nadaljni poti se jim pridruži še bel konj - simbol svobode» Pc mnogih pripetljajih in zapetijih pridejo v dolino* kjer stanuje Markov strte. rra dolina jo idi«» lična» Pričakovati je* da sta otroka ls našla svojo dolino in da bo Jim končno dobil zveso s partizani,, Toda hiša. je prazna9 mlinsko kolo se na vrti in ps5 je ne za« kerjena© Čakajo ns strica in Jim se? komaj zjutraj, ko cpasi, da ura ne teče» da je- ob vrču z vofio pajek zap~ red«l mreže in da je klobuk ves prašen, posveti? da strica ne bo« 5fed tem prihajajo s sne strani z druge partiza- ni Vname sc boj. Jim se pridruži partizanom vendar ga Keaec ustreli in : se s posledniini močni privleče ¿o hiše (naj opozorim iti, »a odlično igro Johna iCitz-smo rja) in ukaže otrokoma naj zapustita dolino. Nato pa de na tla,- še enkrat s poglede» objažse svet okoli bes tmvoj drevje, hribeg -lonce ter umrsc Otroka ae vzpenjata po rebri„ V dolini razstrelijo hišo in Pred otrokom n® razprostira, nova dolina, ki jo v megli, zato ne vesta kaj ju čaka v njejJe to dolina mi?f-u? Bosta v nje,i našla mir in sreče, ali pa bosta Morala nadaljevati svoje iskanje® Kajti neklje- pa le mora biti ta Dolina siru« S h D k "HALOZE ?:»'•* 18, maj - 29. avgust Vaiogim l-^ssds "brigada - brigadir" ne pomeni nič» Z malo ras • • 31 j; ali pri u prebiva tirni dnevi v brigadi se lahko do- o ? \o ?pos;nanjsi; da je pomen besede selo globok« ..rčr:t îîx občutki sme odhajali v brigado« Upravičeno! Saj ni sne vode.? kakëno so življenje v njej, red in disciplinas o r.r .a je bile tesno pri src-e kljub petju in razposajene-vau siseîm. Ko eno prišli v KajSperk* v kraj, kjer naj bi : previjali svojo nalogo, orno bili nekoliko presenečeni « Trič^kcvali amo čisto drugačno sliko| hiše s slamnatimi r-trnhajai« r^-kadamBke erste in kolovoza* sem pa tja kakšen •oz,. vpre'len v D&r volcv» videli smo pa lepe hišef asf&l« i cssto 5n kc,r je najvažnejše - lepo in čisto okolico. SD.salu smo se navezali in vzljubili -ca kraje Zadovoljni smo bi;? i 3 sprejeme» v sersem taboru - šotori so bili postavijesi kosilo je bile pripravljeno kmalu, po naš en prihodu. Tudi domačini -so bili do nas ms presenetljivo pri jasni® Dnevi so minevnl.1 hitro» are na deloviSču so bile mnogokrat ne pri-js-ne šariii žuljev» Vsi smo s brigade odnesli nekaj lepih vtisov in prišli domov s prijetnimi občutki* da se bomo spet srečali v zadnjih dnevih počitnic« 29» avgusta aruo sc spet seSl5 t^m, kjer smo opravili tri tedensko prakso » Tode. sdelo r...e naia je? kot da nis^o ras Sp3.0h nismo imeli tistega Cb^utk«. doaačnestij, vse se nam je zdelo tako tuje. » o Mogoče ssmo r-a^sdi Bir-radi oblačnega vremen** ali pa zaradi okolice štaba, ki smo jo mi t&gDvali in čistili* zdaj pa je bilo vse uaasanp» ! meni pomoč i j ud «m s ki so tukaj bre* pitna voda, saj že mi oami vemo5 kako nam j« hudo brez vode p» smo tukaj komaj en teden.-. Drugače pa eo mi všeč spoznavanj» stad mladimi iz najrazličnejših krajev Slovenijeo Tukaj 3» človeir nauči spoznavati» kaj je pravo bratstvo in prijateljstvo," je dejala brigadirka»" Vsi sme prišli iz MDA navdušeni« saj je to dejavnost* na kateri se mladi« na med seboj sposn&va i» kuje prijateljske vezi* Brigam dirka is naše brigade js dejala? "MDA mi pomeni spoznavanja in mi daj« priložnost, da lahko pomagam," MDA je kovačniea bratstva in enotnosti s praktično šolo samoupravi Janja«, ?»aprfeo življenje nam ne more dati hu-manismaij, odnosa do dela., čuta, ki si ga na akcijah pridobiš,, kajti biti brigadir j» ponose Prebredli smo težave in probleme^ ki se bili pr isotni v brigadi $ te smo tudi pričakovali o ^»rsikdo 3® je r brigadi dokopal do spoznanja* da je kruh granafc, prepojen z znojem in prst-ki« s s-i,r«doai ter je mogoče spremenil odnos do dela,, Vsi, smo pripravi jeni priskočiti na pomoč manj razvida krajem in predelom ter tako dokazati, da se tudi a& »arsdaia©); da bo ti kraji odirali mtd KOB važno vlogo o Brigadirji s Ere&reve brigade so j« ob vprašanju,, kaj mu pomeni. SDA israaHs '"življenje v brigadi si poaoad nadaljevanje nase revolucije v izgradnji n&ea domovin«r kajti želi» »i¡j da bi ijuujo živeli v enakih živ-1jenakih pogojih^ želim si« da M se odpravile razlik« med razvitimi in ner&zvitirni kraji»" Se se nam ponudi priložnost;, bodo spat zadeneli naši krampi in lopate tw nali vstali vskliki in p« tj* v kater» koli pokrajini naga ¿flefortas« DELO l»a RA Zli EDA V TOVARNI POHIŠTVA LIPA l.a razred je imel v času od 29«>9«>1975 pa do 3*lo*1975 obvezno prakso v tovarni pohištva LIPA* V ponedeljek 29.9«. smo imeli sprajem predstavnikov podjetja in pozdravni govor« Pozneje je sledil ogled tovar~ na, Še posebej nas je zanimala delavniea,v kateri naj bi imeli prakso® V torek je bil teoretičen pouk« Spoz« navali smo se s tehnologijo, organizacijo podjetja, varstvom pri delu in zgzgodovino tovarno LIPA?. Veseli smo pričakovali srede, k? naj bi prinesla praktični pouk» Izdelovati smo začeli pručke0 Raziželjeni smo bi«« li no grupah« Bil sem v 4© ^rupi» Delali smo strojno«. Na voljo smo imeli dva mojstra, ki sta nam pokazala, kako se s stroji del« in pa tudi nevarnosti strojev» Ker je bi ju d jlavn:>ca majhna, nismo prišla na vrsto vsi hkrati o Vsako uro smo imeli le minut odbora in le tedaj sko prišli , d 'lavci kt stik, če 30 Is ti imeli tedaj odmero V glavnem cšrtor« teg& nismo mogli storiti* saj smo ga imeli mi od 17-.- le do 10.00, ostali pa od l8«oo do 1B03c« Kislin, da bi drugi? morali navezati neposreden stik z delavci v tovarni* Sami bi nam znali precej povedati o svo-je'2! delu in okolju v katerem dele poteka» Tudi tumus dela nam'ni odgovarjal, saj bi raje delali zjutraj,zaradi slabih avtobusnih rsve^, ki so zvečer$ saj nekateri niso imeli do dom» niti avtobusa, Mor*«© pa gs --priiazniti s tem, kor bi v jutranjem turausu motili proizvodnjo^ Sicsr pa <3® zs&valjajemo vser. članom tovarne LIPA, ki so nam omogočili praktično delo» Take prakse si Se želimo« Žahar Marjan IZVIR-- GLÄSILO iOLSEBGA CENTRA AJDOVŠČINA Mentors Ivan«. Slabič Uredniäki odbor s Bačar Polono», Boži 5 žahar Marjan, Čmigoj Slavics., Hvala Alenka, Fon Lučka, Žorž Irena, Poniž Ingrid Likovna onremai Batagelj Marink* Tisk i M® SandelJ, M« Simoni S, Mo Lo&ar 1303 Zapojmo pesem si veselo? naj se razlaga prek sveta o Lepo je v naši domovini biti mla<3, V deželi, kjer so si ljudje kot brat in brat. Pesem doni iz mladih grl naših fantov, ki korakajo po poteh naše domovine, ponosno z dvignjeno zastavo na Čelu» Vsi so enakio - Visok, vitek fant s temnimi lasmi - gotovo Črnogorec^ zraven njega koraka Srb, doma nekje blizu Hiša, za njim stopa Hrvat« manjši in čokat, tovariš poleg njega je Dalmatinec, z živahnimi očrni o V sredi msd njimi družno korakata Slovenec iz doline pod Triglavom ter Makedonec iz Tetova* Njihove suknje so vse sive, vse so enako krojene, njihova naloga je ista - braniti domovino v primeru vojne«, Xa mlada lica, te mlade roke, ali"naj bi oni res ubijali, saj so miroljubni in polni življenja* In vendar «o srečni, ko oblečejo vojaško suknjo, ko stopijo v vrets mlade Titove vojske0 Njihovo življenje se spre-meni, postanejo zrelejši in na svet gledajo s čisto drugačnega k o ta o Ali nam je potrebna vojska, nam, ki smo miroljubna država, ki smo vodilna sila med neuvrščenimi, bijemo se za mir in 3vobodo v svetu?I Četudi bi bili gotovi v nedotakljivost naših mejar nam je vojska potrebna« Naša vojska ni30 la vojaki in okrožje - Titova vojska - to je mnogo več« To je družina Srbov, Slovencev, Hrvatov* Ornogorcev, Makedoncev« to so mladi fantje iz naših etničnih skupnosti, ki zaživijo skupno življenje v naši domovini, ki se združijo v enotne čete, brigade, opravljajo iste naloge, jedo isto hrano,, preživljajo skupna trenutke težkih nalog5 skupno se veselijo počitka« Sredi teh mladih src se razraste drevo, ki poganja svoje korenine od Slovenca do Srba, odi Makedonca do Hrva-ta, poganja svoje veje tovarištva, drevo raste iti se košati visoko nad nami o Vsak dan rodi večje in bogatejše sa dove, sadove, ki jih je rodilo prijateljstvo, složnost in tovarištvo med narodih Ne.ša revolucija med narodnoosvobodilno borbo je uspela? ker smo bili združeni in složni a Dosegamo vedno večji napredek,, vstopamo v zgodovino s politiko neuvrščenih, toda našo pot v popolno socialistično družbo spremlja pesem mladih vojakov iz vse naše domovine o To ni pesem, ki pozdravlja in pričakuje vojno» o je pesem? ki jo pojemo vsi jugoslovanski narodi v istem jeziku, je pesem, ki spleta čvrste žile med narodi, ki so toliko desetletij ia stoletij živeli pod tujcem, mu služili o Sedaj so se ti narodi dvignili, v istem jeziku zahtevajo svobodo, mir za vse narode v svetu, To je pesem - opomin vsem prejšnjim zatiralcem, vse®, ki hlepijo po naši zemlji, vsem," ki na kakršenkoli način kalijo mir med našimi narodi* Dovolj dolgo smo bili ločeni» raztelešeni, lutke v rokah velikih otrok? naša vojska ne bo dovolila nikomur prerezati trdnih vezi, ki smo jih zasnovali že med NOS, sedaj jih le že trdneje prepletamo, lovariŠtvo, bratetvov enotnost - to je naša pesem*, pesem svobode in dela* "Hej, uzmi kramp in kopaj ceo dan jer Titova amo omladina koja voli rad," Jo je naša vojska - Titova vojska* Uenjo smo ponosni, kajti ona je naša srčika, naša bodočnost« Tako dan za dnem koraka Slovenec nekje v Banatu9 Makedonec po hercegovskem krasü, Srb bedi na naših Karavankah« veseli in močni so ti naši vojaki, njihove čete se zlivajo v en glas, doneč in ponosen, v najlepšo pesem to je pesem o nešem dragem Titu, komandantu in duhovnemu vodji naše araije0 "In toplo sonce, ki nas greje, in morje, ki poživlja krij lepo je v naši domovini biti mlado" RAZVOJ IN VLOGA JLA V NALI DhUŽBI sm eS "Naša armada se je začela i'oxTmirati na poseben način, ne prek kabinetov, ne z dekreti in ne morda z velikimi finančnimi sredstvi, brez kakih velikih vojaških strokovnjakov, teoretikov, marveč se je začela oblikovati iz navadnega Človeka, preprostega kmeta in delavca» preprostega resničnega ljudskega intelektualca, iz navadne inteligence«, Oblikovati se je začela v najtežjih dneh naše zgodovine, leta 1941c Ljudje, ki so postali tako rekoč temelj te naše armade, so zapustili pluge, tovarne in šolske klopi . Prav v tem js tudi moč te armade, ker so jo že v prvih dneh sestavljali takšni ljudje» ln taksni ljudje niso bili samo navadni vojaki, marveč tudi podoficirji, oficirji, tja do najvišjih., Tudi sam sem bil delavec*" Tako je nj»n najvišji poveljnik, maršal Tito, označil nastajanje* ustvarjanje in razvoj Jugoslovanske ljudje armade S tem je jasno definiral njen družbeni, socialistični in revolucionarji značaj« Armada je nastala kot oborožena sila de-lavekaga razreda in narodov v boju za uresničitev socialističnih idej ter osvoboditev domovine. Naša armada .ie nastajala kot organizirana sila, katere glavni organizator je bila SPJ, ki je po kapitulaciji Jugoslavije ostala edina ljudska politična sila in se je na čelo narodov Jugoslavije postavila že 21» marca 1941« 7o julija je z začetkom v Beli Crkvi, v času, ko skorajda v ga Evropa trepetala pred Hitlerjem,; izbruhnila sploina ljudska vstaja in ob koncu leta 194-1 je naša par tizenska vojska štela že osemdeset tisoč borcev, ki so bili razporejeni v 43 odredov, 10 bataljonov in več samostojnih čet ter eno brigado,- Čeprav smo imeli oborožene sile že prsct 22o decembrom, štejemo ta dan za rojstni dan naše armade zato, ker odredi? ki so nastajali do tedaj kot polvo-jašks formacije, niso bili sposobni voditi bojev zunaj svojega ozemlja, razkropijenim odredom ni bilo mogoče enotno in hitro poveljavati ter se z njimi spuščati v frontalni bojo Borci odredov so pogosto spali doma ter umirali pred desnim pragom v rokah sorodnikov., Ravno ti razlogi so privedli do ustanovitve prve regularne vojaške enote, s kate-ro se je bilo mogoče bojevati v vseh delih naše dežele0 22* decembra 1941 je v Rudu bila ustanovljena Prva proletarska brigada o Njen prvi komandant je postal Koča Popovi*, polit-komisar pa Filip Kljajič., Se isti dan je vodila svojo prvo bitko v fi&očičih in jsajeia 12* italijanski»« pet oficirjev Vstaja se je uspešno širila in kcnec lets j bilo osvobojenih že 5 Tedaj je imela J L A 52 divizij z 800. 000 vojaki, 'oj na se je končala Kot za druge se je tudi za jugoslovanske narode začela pomlad, Toda v vojni je izgubilo življenje 1.706.000 Jugoslovanov; od tega jih je 305 tisoč padlo v partizanih Vse je bilo porušeno, brez strehe nad glavo je ostalo 3-500.000 ljudi „ Vojna škoda •lavije je znašala 47 milijard dolarjev^ Deželo je treba obnovitir Pripadniki naže ljudske armaae so z enako vnemo kot so prej odhajali v boj proti okupatorju, odhajali v bo,} za obnovo domovine Armada je postala tudi odlična šola; is vrst vojakov je v letih od 1945 do 1951 izšlo 340*413 traktoristov, šoferjev, mehanike^ zidarjev,, tele grafistovp električarievf bolničarjev itd. Istočasne se je v vrstah JLA naučilo pisati i« brati 27O0000 vojakov Neusahljivi vir naši NOV Jugoslavije med vojno in borbeni pripravljenosti «TLA ;je moralno politična enotnost naših narodov,, Vsak pripadnik JLA je globoko privržen svoji skupnosti ia pridobitvam MOBJ Naloga naših oboroženih s11 jec da varujejo neodvisnost, ustavni sistem in nedotakljivost ter celovitost ozemlja SFRJ o Armada mora biti v miru pripravljena na vojno, da s pravočasnim nastopom v prvem času voine ustvarja pogoje za prehod drŽave v vojno stanje in za uspešno aktiviranje vseljudstoe obrambeZ ureditvijo nase socialističrc dražbe so bili ustvarjeni pogoji, da ss s koncepcijo splošne ljudske obrambe v vojaškem pogledu pokrije celoten teritorij države z oboroženimi formacijami? Naše oborožene sile so odlična opora naši državi pri vatrajnem in doslednem izvajanju na od vi sne, napredre in neuvrščene zunanje politike-Oborožene sile SFRJ so moralna in politična opora miru v svetuc Pripadniki JLA so v modrih uniformah intervenirali na Sinaju in skupaj z drugimi naprednimi silami sve a fcku šali doseči pravičen mir na Bližnjem vzhodu, INaše sile za govazjajo in podpirajo vsa osvobodilna gibanjac bojujejo se proti izkoriščanju, kolonizaciji» rasizmu in drugim re akcijskim silam Nagovarjajo samoodločb® narodov in enako pravnost veeh ljudi, £ato iskreno čestitajmo naši JLA ob obletnici njene ga rojstva o Zaželimo ji še več takih uspehov, kot jih je dosegala do sedaj. Istočasno se moramo spomniti tudi vrhovnega poveljnik« oboroženih sil SFRJs ki je za nas in naso armado že tolik© dobrega storil. Naj še naprej vodi našo armado ter našo socialistično domovino v duhu bratstva in enotnosti vse narodov iii narodnosti «Jugoslavije, v najemnega sožitja z vsemi narodi sveta ter krepi mir v svetuo X • —->7 / / / / Í f L / i X ï i 7 / // / i' /i ¡Hh / / /7 / i \ a Hi)r^' 1 \ r(Q i / -vK^/ n ( / ( / V a K\ X (C "'"»■s. . - .....- X .....5 Slovo in začetek s «a najtežja, jesen in pomlad 2ato pisem in ječim, trepetaa in živin Teodor Lorenčič* O STENAH IN VIJ ULICAH Dne 16 o januarja 976 orno se pogovarjali s aesn:-ko» Teodorom Fo Lorenčičenu Pesnik je doma is Maribora^ trenutno pa služi vojaški rok v Ajdovščini« Za uvod nam je prebral nekaj pesmi svojega prvenca O stenah in vijolicah Nato še ciklusa Vročične pesni (avtor sam^e te pesmi poimenoval ss naslovom Toplota telesa med 39 -40°) i rt Prva lekcija nemščine 6 Te pesmi imajo nemške na ki 30 napisani v slabi (popačeni nemščini'5 kakršno govorijo starejši ljudje v Maribor.». Svojo slabo nemščino je opravičil 2 naslovom. Ta pa je odsev popaient nemščine Maribora- Njegove peemi bo predvsem erotične? "Žensko postavljam za merilo vsega in ob njej me™ vim predmete le svojepa okolja in življenja*" Ženako imenuje deklina «i'a iarac je že večkrat povzročil draženje in ne-rasu«&vanje, vendar z njim ni mišljena ženska kot lahko-živk«j, temveč ženska " Pesnik je dolgo časa iskal '¿a žensko še sveža n rablj*« iura« i« našel ga je v Štajerskih dialektih- Pesem se ne rodi ¥ trenutku, ampak v časus "Pihanje pesmi je dolg postopek« Delam si beležke, zapisujem dobre metafore in filozofske misli. Končna :*ea lisa sij a pa gre lahko tudi mimo beležko" Ko neko pesem da med ljudi, prevzame odgovornega d te pesmi« odgovornost do samega sebe« Pesnik je vezav, ne svet* Živi v teta svetu in je od njega odvisen. Pesem je odvisna od zunanjega sveta. Ko je ustvarjal» je bil pave sara s svetom- Pesem odhaja od človeka in se spet vrača k a jemal Pesmi zadnjega obdobja imajo ironičen prizvok. Na koncu pesmi Pigalle pravi- "Nikoli nisem bil na Pigaliu, ¥ pesmi Tvojih las pa: "Spoštovani upam da se strinjamo napisal pesem bres velikih beaad Ali v vojski mnogo piše? "V vojski je nastalo zelo malo pesmi Napisal sem en cikel z naslovom Jesenske pesmi0 ükolje je premalo pesniško^ Vojska zahteva celega človekac Psihično n lisic nOa Nastaja pa mnogo beležko" Pojavlja se vprašanje,, zakaj tak odnos do sveta -predvsem do svoje pesmi- "Imam kritičen odnos do 3ružbe0 Stopiti moraš iz družbe in jo kritično presojati o" Pesnik pa tudi pravi8 da "kar sam zgradiš, lahko tudi sam podreši" Kako ljudj e in kritika sprejemajo njegove pesmi'? "Ko pišemr ne mislim na kritiko- Na literarnih večerih pa je sprejem dober," V zbirki 0 stenah in vijolicah omenja Lermontova in Kosovela* "Predvsem Kosovel je vplival name na začetku mojega ustvarjanja imam ga rado Zame je Kosovel največji ptsniko Kasneje sem nehal brati njegove pesmi, ker ao že preveč vplivale na mojo poezij o* Sedaj pa sem že našel samega sebev čeprav vedno iščem nekaj novega» Ob Lermontovu pa se pojavlja nostalgija po romantičnem ču tvus ki v tem svetu ni možnOc" Te o d o r J?. t-or e no l c DVE PESMI p IG AL LE 19*73 spomladi je zrak oster ta trenutek je sonce poševno to je takrat ko se ti topi zadnji spomin na žensko v ustih v naduti rasti rastlin se spočne ljubezen in samre še i3to poletje da boš mehal Še prihodnje jutro ti de spoznati bolečino na pigailu te ne pričakuje madleu • ampak rdeča soba v petem nadstropju in reka ki jo boš moral prebrestl p„ nikoli nisem bil i-a pigailu Teodor F0 TJKETJA IZ VROČIČNIH '¿SODB vonj tvoje kože je ostal na meni tisto jutro kola se je napenjala in lomila pod tvojim ritmičnim dihanjem nekdo je zelo razločno tolkel po lesu v hotelu je natakar čepel na barskem stolu kot žival na veliki potrebi v prižgani cigareti so se razjasnili kristali ki si mi jih g ustnicami risala na prsi v guba!?. Jrjuhe je grozeče razpadalo seme v vojašnicah je samo vonj po moških vonj tvoje kože je ostal na meni tisfco jutro ti pa si odšla med ljudi kakor da ne bi vedela* da te boTto otipavali kot paradižnik na tržnici KONKAVNA OBLA Konkavna obla le Gene ideje se druži s polproston v praznino časovnih razmakov Če se neštevilni svetovi zaprejo v antima seri jo,, ugasne svetloba skozi prašni slap prabiti Dvignem obraz iz spanja; v aanjah sem umiralp a misel se vrača Ne kristaleem pladnju leskete simetrična ravnina Odhajam- Črne zenice kličejo iz globine ŽIVLJENJA,, POTEM POLNOČ In potem ae je polnoč zbudila z mrakom pustim v nedogled. Nekateri so stopali proti krvaveči zori v globini strohnelega mesa Vračali so se s prahom svojih spoznanj v rokah Vee se je razblinjalo na prsih zvezdnih poti; v »reus ki živis živi KAVKI CA ObVOhU ali PRAH PUHLOSTi Grnamentaiaoei blede ljubezni puhti s eeljenjem zmede in Široki krogi trav vejejo ©kozi dimne votline zaznav pridobljenih s pojočimi udarci sovraživa v brezmejni davi javi muzikalične tišine rastočimi koreninami humanizma stebla brez železne konstrukcije? &SAKCIJA RAZPADA Pada„ vedno hitreje pada, tema beži mimo njega in on mimo Rje Isogihije se ga? obrača se Xn drhti da ga v temi Čaka9 čakajoči v temi Pravica» izpuhti* nasledi jo =, ni milosti„ ni rešitve le pogub® XVÜJ SPOMiií Sari a dneva v ne lagoon 3U se.! ene vročine pr k- ^re v zvočnikih je --zva a eksWavagan . os T ¿a duše je omrtv^a i sel ie v mrežah muz i -e začitiia udobaos . •. je ostaja v mraku áxjt! Kočljiva osi je ; me je - zpuhtela, svel ikajoč-J kapljice se spajajo Č.stost duše je v stoj'čem trfrtutku nep omeni oa os*,, I irmoraata modrost in tsj.a ¡¿ero. ja sta raztelešena preprostem telesu že:: \umenx prah lilije se j j uaul in kovinski bok in zato se je pahljačama spokomost dvignila daldahin sreče je cvetek in v n.agovi svetlobi SVA ležala » silhueti* Lesk ekaotičnosti je zsnrl, a vz-0.7a je tu» Vro? ina. telo in kontakt eo znan a.ja življenja Dragocenost vode Špranje so označevale kc.-.ecr horizont je izginjal, miseJ se je vračala, mraz je pregnal lesk in pogled se je pretrgaj Ustrežljivo sem nagnil g avo m « izgubil v prostranstvu lesketajoča se ničnega morja zaradi šppka belih ibž, VČERAJ, b .m: davna re teki ost z i .;gfihj jen i mi željai Dane 3«„ - upanj ■ J utri o •• ? velite prihoduoat m misel« Kaj se do zgodilo PREPROSTO Kakor sonce razsvetljuje zemi.j ofc. kakor voda čisti zraK„ kakor zrak dovoljuje življenje« kakor zemlja nudi 3Voje p!odoves tak© te jas preprosto ljubimc TRENUTEK Zamižima vidim sanje -črn«? rožnate bele o Odprea» oči i vidim življenje -črno rožnato bel o c ANKETA JE POKAZALA Ker nas je zanimalo, kakšno je kulturno stanje na naši gimnaziji, smo sestavili anketo Dijaki so odgovarjali na štiri vprašanja; - kakšne knjige prebirajo, ~ kakšni filmi ¡so jim všeč, - kako pogoeto ir kje obiskujejo gledališča, ~ kake pogoeto si ogledajo razstave v ajdovski galeriji Opazne so velike razlike med letniki ali celo para-leisami„ v prvih letnikih predvsem prebirajo pustolovske9 ljubezenske in zgodovinske knjige, poljudno znanstvene» Kirurginja, Diagnoza rak« Drakula, Biološka bomba > Tudi v drugih letnikih prevladujejo zgodovinske* ljubezenske« pustolovske in znanstveno fantastične knji- ge8 na primer; Dzingis-Kan, Argonavti, Ukana, Zbogom orož j« Medtem ko nižji letniki težijo predvsem za akcijo, razgibano zgodbo in razr nin» psiha Človeka in socialni problemi Najboii brans lorda Barona, Vstajanje, Idiota Dober dan gospod Zol govei s heroinoa» pa tudi s Pločevinasti bobe**.,, J ob ir gane, Čarobna gora, žtdarjeve dela Četrtošolci že imajo (skoraj) izob ikovan odre* do sveta» zato najraje prebirajo romane s sodobno tematike Skupinska slika s gospo. Lezi v temo. Bab j i j ar, Sidharta« Step»i volk Na izbor knjig gotovo vplivata dva faktorja, in si-cer profesor in kolektiv: profesor z nasvetom, kolektiv pa .9 pripovedovanjem To se opa^i predvsem v drugih letnikih med A in 0 ter B0 Več dijakov 2„B je prebralo Sitiharto* Zbt gom orožje in Vzhodno od raja V paralelkah pa je »zbor i* nižji ravni, na primer Ožingis-Kan, Argcnavti¥ Via Mala* Kirurginja 0„ , Zanimanje za poezijo je majhne «ameznlkih Po.;avi se le pri po Več kritičnosti opasjmo pri in ljubezenski Be vedno bolj umikajo psihološkim m družbeno kritičniu» Xi Imom Najbolj so j , m oc vali mirna? Kabaret« Divji mesija; Slačenje, Odi s*, t» 2001 Krik in šepetanja, Serpico in ŽelOo Na kritičnost izbo-T% filmskih predstav vpliva filmska vzgoja na šolic Žalostno je, da tako malo učencev obiskuje gleda» lišče Hahlo snobovsko je mišljenje, da 30 predstave v Ajdovščini premalo kvalitetne* da bi jih obiskovali^ Menda bi bil obisk večji9 Če bi bile boljše prometne zve&e Dijaki obiskujejo gledališče, ker bi s* radi seznanili s raznimi dramskimi teksti« fiesultat je pokazal, da domala vsi učenci obiskujejo galerijo ()o Nižje letnike je prevzela razstave japonsk« grafike Hi r oš igo* v -Š jim letnikom pa »o bile všeč PeCanaov Lujo Vodopivec in izbor jugoslovanske fotografije- Želja nas vseh pa je, da bi galerija bila od prta tudi v času, ki ustreza vozačem, to je od 13, do 14 o ure , Anketo je večina lepo sprejela* določenim po»ames nikoaj pa se ni zdelo vredno- da bi odgovarjali Tudi to fcase na kulturno 3tanje naše gimnazije, PRIMORSKO DMMSRO GLEDAL :ŠČE Iz ankete t ki jo ,1e nepravi! j te., arni krožek med di4aki9 .je razvidno* da dijaki ob:-- s kv je gle dal išče v Ljubljani?, v Ajdovščini pa ne , Kje so Večali zanimanje m predstave v A j dovš«- .ni v/orili za stalno obliko sodelovanja s "¿C- Pc p /ea. •a a bomo organizirali razgovore z Lmecnj.škim vodjo gleda: 3 o Letos je T£S razpisala dva abonma'3ka programa- se lenega in rdečega V prvem so večinoma ¿astoj ana de P i) Vo je mlada «stanova, najmlajša te vrs""c v Sloveniji deluje profesionalno šele od leta 1969, zato spre e® ;o njena dala £ rezervo Ideja o Primorskem regionalnem gledališču je a -.a., a že dva j 331 let» vendar še do danes ni 'išea pi-oblem financiranja« PDCr pokriva s svojim delov/tujem široko področje cd Bovca in Kobarida, pa vse vendar pa prodirajo v te prostor tudi druga profesionalna gledali šČa V gledališču je stalno zaposlenih trideset lju-.5 11,5 9 6,5 e 7,5 7,5 6,5 5 4 2,5 2 0 Največje presenečenje je vsekakor Kete Andi, ki ei z Vehovarjem deli prvo mesto. Kete Andi hodi še v osnovno šolo« prehitel pa je vso gimnazijsko elito. Poleg tega pa je v dvoboju, ki je bil nedavno v Ajdovščini, remiziral s enim najboljših jugoslovanskih šahistov - Borom lvkovim- Toliko bi lahko zapisali o gimnazijskem športnem u~ dejstvo vanju o Val se zave damo r da je to vsekakor premalo,, sate pa nismo vedno mi krivi. Upajmo, da bo ajdovska telovadnica kmalu zgrajena* kajti pote« se bodo stvari bistveno izboljšale oioio6Rt^a Krožka Profesor Bojan Kovač nam je že dolgo časa obljub» Ijal, da nas bo enkrat ra spremembo odpeljal v naravoi proč od mikroskopov, lup in zbirk metuljev, ki jih napadajo knjižne uši In res ni ostalo samo pri obljubahc temveč smo se v soboto zbrali v Lokaveu in odšli «a naše raziskovanje Iz Lokavca smo se odpravili v smeri proti Čavnu0 Ogledali smo si izvire nekaterih potokov, prelome, ?fa svoji poti 3mo srečevali mnoge zanimivosti; skalo, ki ji je narava dala podobo sfinge, male slapove, ob katerih sonce včasih pričara mavrice, Fotografi ne bi bili fotografi, če ne bi vsega pre« fotografirali, vendar jim je fotografsko vnemo ¿aiilo oblačno vreme., Sonce se jih je le usmililo in za nekaj trenutkov osvetlilo vrh Čavna, Pot smo nadaljevali proti končnemu cilja» Tovariš nam je namreč obljubil, da nas bo odpeljal pogledat mete orit, ki je padel leta 1906 nekje pod Čavnom^ Seveda smo bili vsi v pričakovanju in bila sem skoraj razočarana, kaj ti pričakovala sem ogromno črno skalo, dobili pa smo manjše ali večje kose, kajti meteor se je pri padcu raztreščil na stotine kosov- Kjer so bila tla mehka, pa se je zaril v zemljo in vso glino v okolici dobesedno spekel v opeko« Zopet so prišli na svoj račun fotografiP ki so hoteli ujeti "vesoljske kamne" v svoj objektiv z vseh zornih kotov. Zaradi zanimive sestave in oblike kamnov smo napolni li svoje Žepe in vreče z njimi in zdaj krasijo naše domove 1303 SOAJD0VSQNA76 ŽENSKAe O njej in njenem delu vse preradi govorimo siifio ob posebnih priložnostih,» Ob mednarodnem letu žensk, /j osmem marcu o V naši državi je razmerje zaposlenih moških in žensk približne enako * Če pa pogledamo odnos med vodilnimi mesti, ki jih zavzemajo moški oziroma ženske, pa le-ta raste v korist moških, oziroma pada v škodo žensko Že slabše pa so za stopsne ženska v samoupravnih organih. V tozdih so še zasto pane približno v takem razmerju kot so zaposleni; čim više proti republiki ali pa federaciji gremo, tem manj jih najde slo,, Mar to pomeni, da so ženske manj sposobne, da nimajo ča sa? ali pa da so ne zainteresirane* Dolžnost nas vseh, predvsem pa ženak je, da postane žensko delo pravično vrednotenos da bo ženska enakopravno odločala o sadovih svojega dela«. Mi mladi bi morali biti tisti, ki bi v svoje organe enakopravno vključili moške in ženskec Dejansko stanje pa je ravno nasprotno o Med predlaganimi za predsednika OK ZSMS Ajdovščina, za sekretarja, za Slana medobčinskega sveta ZSMS severnopriroorske regije, za člana odbora za statutarna in pritožbena vprašanja ni niti ene ženske,, Dve (od treh) sta predlagani za članici nadzornega odbora, štiri (od osemnajstih) pa za člane GK ZSMS Ajdovščina o Seje predsedstva občinske konference se je udeležila ena ženska (prisotnih je bilo štirinajst članov)» Nekaj več, sedemnajst od triinpetdesetih je predlaganih žensk za komisije in specializirane organisacije0 Vse to pa je še daleč od razmerja ena proti ena«. Dekleta se rada otepamo funkcij, moški pa se zanje potegujejo* V naši, pretežno ženski gimnaziji, sta dve ženski članici enajstčlanskega predsedstva 00 ZSMS« Ženski sta zapisničarka in blagajničarka, torej sta tam, kjer moškim ne "diši"?. Moški na veliko razpravljajo tudi o čemer ženske bolje iti več vedo, ker jim nekateri člani predsedstva naše 00 ZSMS ne dovolijo enakopravne vključitve v debato* Vendar pa absolutni del krivde ni na njihovi strani„ Da je stanje tako, smo največkrat krive same, ker takrat, ko je treba povedati svoje mnenje, molčimo in samo kimamo zgovor-nsjšira fantom« Mladi bi morali spremeniti odnos do žensk, saj nas ne bremeni zgodovinsko prepričanje, da je ženska ustvarjena zato, da dela, moški pa zato, da odločao POGOVOR Z "DELAVKAMI Letos se je 8« marca uradno končalo mednarodno leto žensko Vnogo je bilo napisanega o vlogi naše Žene-matsre, samoupravijalke, pa tudi o oblikah emancipacije žena po svetu» Za nas so bolj važni problemi žene, ki jo lahko vsak dan srečamo na delovnem mestu*' Tako je nastal pogovor z delavkami v tovarni LIPA» Odgovorni 30 nam radi pomagali in nam izbijali tri is« med najboljših delavk, ki sodelujejo tudi v samoupravnih organih« Starejši sogovornici iz montažnega oddelka sta bili zgovorni. Žal ju nisva vprašali, če poznata zgodovino mednarodnega ženskega gibanja« Tako lahko le upamo, da vedo aa delo revolucionarke Klare Zetkin in njene zahteve po enakopravnosti ženske delavke moškemu delavcu« Ha vprašanje, kaj jima 3« marec pomeni in kaj od njega pričakujeta, sta nam povedali: "Ne vem, kaj bi rekla« Če bom doma, bo res praznik -sama si bom naredila praznik«" "Praznik mi nič na pomeni« To je dan kot vsak drug." Povedali sta nama, de jim bo sindikat pripravil zabavo« Obe sta se s tem strinjali« Po vprašanju, ali ne bi raje prispevale za gradnjo bolnišnic, vrtcev.sta spremenili svoje mnenjeTa predlog se jima je zdel bolj koristen Obe sogovornici zasledujeta dogodke v svetu, natančno pa sta seznanjeni z dogajanjem v njihovem TOZD« Materinstvo, ki je po njunem mnenju osnovna naloga matere, žal preprečuje, da bi se mato - delavka enakopravno ukvarjala s problemi tako v TOŽB kot v svetu sploh« Menita, da je informiranje v njihovi tovarni dovolj u-činkovito, Nasprotno pa je mlajša sogovornica dejala, da ob veščenost v resnici ni tako dobra. 0 sebi in sodelavkah iste starosti je dejala, da se v večini ne zanimajo za "politiko" - dogajanje v TOZD jih m zanima. Delegati so predvsem starejše delavke, ki nove mlade delavke ne sprejmejo e nakopravno: "Dokler nimaš stalnega mesta in večletna prakse ni prav, da ugovarjaš". Mnogo delavk se izobražuje ob deiu in vse tri so pohvalile aindikit, ki jim gre resnično na roko, 3aj jim daje možnosti dela le v dopoldanski izmeni o Kaj menijo o odnosu med delavko in delavcem? "Na delovnem mestu vlada enakopravnost, Žensko delo je enako cenjeno,n Precej drugačni so bili odgovori četrte sogovornice, ki 3mo si jo same izbraler Ta je menila, da je za žensko važna le kubalnica in Štedilnik, Ni dobro, da se ukvarja a politiko - med delovnim časom bi šlo, po delu pa naj bo politika domena moških. Naš pogovor je bil tako končan» Ko pa sva zapuščali tovarno, naju je ob pogledu na skupino predstavnikov moškega 3pola zamikalo, da bi izvedeli še njihovo mnenje o sodelavkaho Izbrali sva dva delavca, £den izmed njiju je bil poročens Enakopravnost? 0, je kar precej Dudekov* Gotovo je žensko delo enakopravno moškemu, četudi so nekatera delovna mesta, ki jih ženska na more opravljati. Prav je, da se ženske zanimajo za vse, kar se dogaja v svetu-Zabava ob prazniku se nam zdi potrebna Za bulnice, otroško vrtce je že tako dovolj prispevkov«tt Mlajši sogovornik je bil zelo kritičen; "Ženske ae ne ukvarjajo dovolj s politiko«, Nimajo veze. Pravijo, da nima jo Časa, pa jih v resnici ne zanima o Žal so tudi mlade ta ke„ Razlika nsd dekleti na vasi in d ¿kleti v mestu je veli ka* Dekleta v mestu 30 bolj živa, znajo se pogovarjati, Rb de poslušajo progresivno glasbo in razumejo tipe* Dekleta na vasi pa imajo raje horuk polko«, " Kakšna naj bi Lila njegova žena? "Frikica - čim bolj sodobna ženska," Več ljudi kot bi vprašali» več različnih odgovorov in mnenj bi dobili, če vas ta vprašanja zanimajo, ni treba, da sprašujete ljudi na ulici» Ozrite se raje na svojo družino in vprašajte ctamo, sestro,«»« INTERVJU Z fiNNO PRAČSK KRASNO Rodila se je v Dolgi Poljani na V.pavsRem.še preden je končala šolo. je izbruhnila prva svetovna vojna, v ka teri je izgubila starše- Po končanivejnijebilašedve leti doma - pod italijansko okupacijo- Ker ni S™ 3.-S E r naše premogarsks delavca. Po prihodu »John.«»JJ-1 «p ie zaDOslilaPodnevi je delara, svečer pa j« ITsZlTAlnlV^. večerno šolo i» £ obrazbo. Po končani šoli Je začela poučevati, in sicsr ot St ^icalr^ /SS U «asa narod. To J. bil^J • polstično vrednost, 3aJ je spadJ OF 5 Pesmi je začela pisnti že v osnovni šoli "V ^erlki n, najprej narekovalo domotožje po rodni domovini t bollet nad zasužnjeno Primorsko • Svoje pesmi e pošilja t; uredništvu Prosvete in «Jladinskega lista. ii«u. * v^*ru«e slovenske liste, največ v vojnem in povojnem čas., "ko smo delovali za pomoč nasenu IJuds politično pa z, oavoto.enJePrmorskneiovenskegaK r^ tana-M To svojo misex je ponovila / pe^nu in domovina je tem," Lepota» pomislim-Moj rodni kraj? vzplamti v srcu ponos» V srcu pa je še ena domovina daljna, tam preko morja« še vedno ustvarja. Stara domovin* prebuja nove pesmi, ki jih objavlja v Kodni grudi, in tako še vedno piše za sv. je rojake v Ameriki ^ ;r^TBift oesem Tri matere Za naše srečanje z njo nam je zbraia p«^ Anna P o Krasna TRT MATERE Pod razkošno restavracijo, ob temeljih dvaj setnadstropne železobetonete zgradbe delajo tri matere, - Tri maere, tri delavke, tri narodnosti, trije svetovi Na plečiii vseh treh ista skrb: OTROCI Kata študira sina in gara deset dolgih ur vsaki oan - ko pride sobota ji stisnejo beraških deset dolarjev v dlan uni pred njo so plačali deset in petak - pobožni Poljački pa bo pomagal božec in njena skromnost* da bo sin tudi z desetimi postal advokat o - Greta vlači povite noge okrog razgretih peči, na njenem obrazu z dneva v dans od sedmih a jutra j do petih zvečer neprodirljJv in zagoneten nordijski smehljaj visio »<>. Morda rdsli na hčer* ki ima nekaj postati, morda na tio, ki je prejemala petak večP pa je morala ne sto pri pečeh njej oddati Kanna je najmlajša - ona skrbi za tri -njene zagrenjene misli ne vidijo v življenju nič druge ga 1 :>t še deset let deseturnih dni , - Tudi orju ¿je potegnila bedni kruh iz boljše pl icane roke - ali mati tri'-* a, je prisiljena na kak način preživljati svoje otroke o Nad tremi materami teža ž^lezobetonskega gradu -Na razbičrwletariata tri svinčtiia bremena nevednosti, skrbi in - GLADU — BESEDE O TEM, KAR NAM NI USPELO uspe:;, ram ni razgovor s skromno družbeno delavko, ki ne želi pisanja o sebi, ki ne mara fotografij, te-levizijsi-ih posnetkov, ampak ima ram delo, in prav zato, ker ljubi delo, 0 svojem neuipehu ne moremo molčati„ - pred vojno je s starši zapustila zasedeno primorsko o - med VOJNO se je vključita v NGB IN prišla koi partizanska učiteljica f jučevati NA primorsko, v kraje, kjer je bi ia slovenska beseda tolik-) let zatiranac «, po vojni je delala - vs1povsod, - in zdaj dela kot člani va organizacije zb, v drlv-tvu prijateljev MLADIH/., v temeljni DELEGACIJI in prav gotovo že kje, dela in svojega dela i® oisša na veliki zvono in prav zato, ker deta in ker ljubi svoje delo, sm-j se hoteli pogovoriti 2 njo in sil učiti od nje , tudi njen molk nas JE nars10ssa naučil, MATER Zaplavala je drobna snežinka in padla na tvoje vroče čelo<, Prhriila je preko hrepenečega mostu sreče v oko ter postala velika solssa eo Padla je« padla je na ovenel cvet tvoje sreče. Srce se krči v krčih silne bolečine povsod, kjer pogled se tvoj prebija,, povsod le grenke kaplje bolečine» padajoče v prepolno kupo upov razvaline odgovori m 'trganja Sis ker veš j da sic Si» ker v tebi ¿ey kar- je bilo? kar ;ie in kar nikoli ar; bo nehalo bitima o Si, ker s -jtrakom in upanjem areš v prihodnost* ki ti niti v objem, Siv Si» * * K OH A K 'Poteptana roža» mra k in krvnikov korak«, odmev stopinje, njegov korak, a časom boj je moj korak, dan za dnem z življenjem v korak,, pogrezam se v vse globlji» globlji mrak- POVEST Ječeč vzdih zgrbljenih aus pred hladnim ogledalom vsak.danj osti o V migljajočem zenitu svetilka tiho trepeta in izbriše eas.-s i z srce o Med prepletenimi enakonočj i zveneč šum prosojnih studencev življenja e¡ Prosojnost, neba udarja s sončnimi žarki na zemljo, na asfalt in polja ter ljudi - Delavci čakajo zeleni znak na robu kolone avtomobilov. Še en delovni dan se je iztekel, Odprta pot pešcem- Truma stopa čez ce3to Pogledaš in jo zagledaš» Med drugimi stopa in se pogovarja s sodelavko Pokornost pa jo sili, da še ogleduje svet o-krog sebe Kritično presoja okolico Predvsem zunanjost ljudi- Prijateljica ji je nekaj zaupala in že se obema ustnice raztegnejo-» Zobje izražajo vedrino* a utrujenost Tovarniško delo zahteva 3V0je, V tej tovarni je že marsikaj doživela Tu je tudi pustila del sebe in svojega prostega časa Tretjino dneva si služi kruh za ostali dve tretjini £aare se v izložbo in hipoma si zaželi razstavljen predmet. To zaupa sodelavki« ki jo spomni, da to že imac "Seveda* seveda, jojj* kako mm trapastai" si reče in se mimogrede pogleda v ogledalu okna- Korakanje med enakimi kot ona ji je prijetno Neprijetno pa js je, ko je v neenaki družbi-, Zadnjič jo je na. sestanku delavskega sveta oblila rdečica» Sama m ve aakaj* saj je vendar hotela povedati nekaj konstruktivnega» Pa tudi delegat je-, Delavke ji zaupajo« sama sebi pa m zaupa- Prepričana je, da to ni zan$o, čeprav ve», da ji to lahko Is koristi in da je to njena osnovna pravica o "To j® sa Šolane, ki so v tem doma, ne za nas fizična delavce-. Mi ima« mo preveč drugih skrbim Starši doma in domače delo tudi čakajo name, Moram jim vrniti in si ustvariti samostojno življenje a fantom zame- Dobro, da nimam skrbi, sa zabavo kot dekleta iz oddaljenih krajev« Vsako soboto in nedeljo ter za praznike odidem z njim na ples v hotel ali kamor želim jaž- Lahko bi se sicer še šolala? a nimam več veselja in ne interesa^ Preskrbljena sem-» V svoji okolici sem uspešna Moškim sem sicer enaka, vendar v obratni sliki sem negativ, brez katerega slika ne bi bilo- Menim, da nekatere ženske že malo pretiravajo v boju za enakopravnost» V naši družbi smo že enakopravne z moškimi, le še občutek manjvrednosti je "tu Počutim se žensko in menimf da dlje ne smette Taka seai- rt Vem,. mama» mnogokrat »i "bila žalostna zaradi ne ne Vem, mama« mnogokrat si bila ponižana zaradi mene Upam, mama., da je vseeno kdaj posija?. droben žarek sonca in te razveselil.. Stojiš-, Nikoli ne poskušaš vaeti od nas niti trohice veselja- Vedno si obdana z dobroto in ljubeznijo Vedno nam vsem dajoš, nikdar ne vprašaš niti za trohico veselja Vem* mama, sida.j ko nas gledaš, se sprašuješ; "Zakaj tudi oni meni ne dajejo veselja?" Vem0 mama, Mi smo tvoji otroci„ V nas je tvoje veselje in tvoj ponosa Rodila si nas- In daneg smo tvoji troci: In radi te Imamo-; V nas in v tebi je ista ljubezen Enaka ljubezen Ne loči aa Šele takrat» ko bo naša ljubezen postala drugačna od tvojet šele takrat jo boš občutila bele takrat,, ko se bo« mo ločili, mama; ti bomo lahko vračali veselje» Takrat mama . ne bomo več otroci Takrat bomo ljudje i Strah me je in bojim ee* m& a, ker bom SiiMA, OSA lira je odzvonila,- oas pa je še zmeraj ležal« Dopovedovala a je» da mora vatati* prebuditi hčer in malo Ma-jo, Poseda o« večerje je bila nepomita» mleko se ni bilo skuhano in kavo mora Se zmletis da zet ne tečnaril. Vaa ko jutro, ko je pet minut po zvonenju ure poleževala v top li postelji, si je dejala., da je vsak dan ista pesem.. Počasi' je vstala in si oblekla halji«« Medtemr ko je bila hči v kopalnici',, je pripravila zajtrk.; ;etu nastavila aveso srajco» oblekla vnukinjo in jo tolažila, da gre samo -m tisti ^an k babici* kajti tako ;je babica naročila očka o Jutri bo pa spet pri svoji noni,. i» Mitja je veselo p02vižgujoč prišel iz spalnice in za~ čudeno ©oglodal obj okano Majo? «"Kaj pa tako narobe, punčka moja"?" "Ne grem k babici"" je bruhnila Maja in se stisnila k nji, čeprav se je umaknila k štedilniku Jezno jo je pogleda j. in nato otroka "Ampak,- Majfcl Babici moraš vendar voščiti marec» Šal smo se tako dogovorili! S kužkom se boš igrala? z babico boš in* o sakajf pravzaprav nočeš iti?" je končno zakričal "Babica ne mara otrok Ko pridejo stare gospe na o-biek9 moraa\ sedeti na miru Če pa sva samij babica samo pletec jag pa morata biti zraven tiho in kuža se ne mara z mano igrati« Na greta, ostanem pri noni!" Ob tem hrupu je pritekla Sonja o Vse je slišala?, zato 3« vzela otroka v naročje? /'Maja» poglej s pri. noni si V3ak dan in danes se spodobi e da greš k babici» Vfcščiti ji morašf " Deklica ae je samo namrdnila» Sonja je popila kavo in veselo govoričila o praznovanju osmega marca v podjetjuo Na hodniku ji je povedalao da se vrnejo šala zvečer in ve» če -a naj bo lahka, Samo Maja je v pozdrav iztegnila ročico in za zaprtimi vrsti je slišala obupan otroški glaa? "Noni, r. tw Vsedla se je za mizo in začutila» da jo že utrujena Vedela je„ da bo zmeraj huje* ea;i i&a že šegtinpetdeset let, Vendar sedaj ni hotela o tem razmišljati^ Vnukinjo Ima, sa katere roora skrbeti, saj ¿e tako prisrčen otrok Hasmehnila se je in začutila v telesu znova energijo Pospravila je v kuhinji in v $obah, počistiln tla, pobrisala prah in ae oblekla- Nakupiti mora za večerjo in Še k čevljarju mora stopiti- Preden je odšla, ae je pogledala v zrcalu* Popravila si je rdefilo in hoder ob ušeau Bila je zadovoljna same s seboj, s^j se ji je zdelos da je kar čedna stara mama * Stopala je mimo izložb, saj nikoli ni marala prodajati zijal* toda pred novo tekstilno trgovino se je zmeraj ustavila» Poročna obleke so ji bile tako všeč- Vedela je aa vseko čipko in naborekr Najbolj ji je bila všeč obleka s klobučkom in pajčplanom Ko je bila dekle, si je želela, da bi iatela pajčolsn, 5e bi se poročila o Predstavljala ae je pravkar poročeno pred pagiatratom in pajčolan ji skriva solzo sreče Toda želja j» ostala le Želja in ko se je resnično poročila,, si 3e morala krilo izposoditi, saj je v pratizanih nosila le hlače Še celo nosečnost je prebila v hlačah® saj je bila drobna in tudi trebuha ni imela velikega«, Tudi kasneje v bolnici je bolničarke niso mogUe prepričati, da si obleče Široko obleko-. V hlačah se je počutila bolj odločno in trdo, še pojebej zaradi tega, ker se je Jože boril ra Gorenjskem in se Je zavedala-, da lan-ko izgubi moža in otrok očeta r^oda0 kc je sprejela obvestilo, da je padel, so ji živci popustili o Od tedaj ji je Sonja pomenila življenje« Po vojni se ¿a takoj zaposlila in delala dneve in noči, ^ila Je sama in vendar tako ponosna, Počutila se je kot levinja, ki ima samo svo;? zarod., nima ga krdela- Zato se je morala boriti s podvojeno močjo,, Poleg službe je bila aktivna v različnih društvih, skrbela za ostarelega očeta in vzgajala Sonjo- Sonjina razredničarka jI je nekoč dejala, cia Je Sonja najbolje vzgojeno dekle9 Kako je bi]a takrat ponosna na svojo malo punčko! Pred izložbo se je- pričela smejati sama 3ebit zakaj njena mala punčke ima že hčerkieo-, Leta tečejo in vnučko ljubi morda še bolj kot Sonjo. .. vsrv! «ï t V . f. ' If • " k, ., jffl&r \ ......**...... Ii o '¿večer bo se vrnili kasneje, ko« je pričakovala« Sonja je prinesla šopek vrtnic,, ki ;ji Jih Je kupil Mitjaf nageljne in lep namizni prtP darilo podjetja-. Oba sta bila reapoložena, samo Maja ,|e otožno stopicala po sobi« Zaskrbljeno Je opazovala vrukiajOo Ma'ja as ji je poSae.' približala« "Noni, osmi marec je praanifc vseh mami. o in tc.varišie f ali i»?" ■ smo je p ri k i "sala - 'Noni, petera to m. samo praznik babice in mame! Nonis veš - ,, Ja* ca imam t*ko raria«^>" Kežno se je pri vi.'a k njej in se dolgo j« c vre tla vlažen ycXju'b na evojih ;.icih- TAKO Ml SLIKO- Ob S* marcu smo si. vedno predstavljali, da j|e to praznik vseh mater, tihih, skrbnih, molčečih« vedno nekje ob strani s Vendar pa je lik današnje že?* drugačen» kot je bil pred neka£ leti«, Danes se lahko ženska zaposli , kjerkoli želi in s tem dokaže da ¿e enakopravna Uspešno ae udejstmje v političnem življenju. Vendar kljub vsemu žen* še ni popolnoma enakopravna Nekateri možje se še danes niso sprijaznili 3 tem, da lahko žene delajo na is Tih delovnih mestih- -a može je to poniževalno. Naša žena *e že v NOB dokazala, da ve,, kje je njeno mesto, zavestno je stopila v bo- sa nove družbene odnose, za nov svet, bila je enakopraven Član revolucionarne* ga gibanja* Danes:po tridesetih letih, se štora še vedno boriti za svoje mesto v družbi: V naši vasi je v odboru krajevne skupnosti le ena ženska. Največkrat rečejo? "Tja naj hodijo moški, ker i« več časa?" Toda« Če premislimo* tudi moški si nii kaj preveč ne želijo v takih poslih ženske družbe Politika' v, naši vasi se tako tiče le moških. Le če pride do kakšnih važnejših vprašanj, ki se tičejo vas:*;, včasih ¿en eke doma malo ,'pogodrnjajo,i, če jim kaj ni všeč, ali pa pohvalijo, če ec ^e uresničil kakšen njih predlog 3)ar58 3 ima ženska vse možnosti, da dela in si s tem zagotavlja popolno neodvisnost« Vr preteklosti ni imela te možnosti in pogostokrat je morala poslušati očitke moža, češ da jo on preživlja, čeprav je doma ves dan garala o Sodeč po številnih revijah, filmih in po televizijskem programu spoznamo, da je ženska še vedno ponižana na lahkoten reklamni artik»l, predmet erotisrna in napačno pojmovane spolnosti» Ponašamo ae z besedami o ženski enakopravnosti» vendar moramo priznati, da se je do nedavnega le s težavo u-veljavila v politiki ali znanstvenem raziskovanju* Ključna indstrijska in poslovna mesta so še naprej ostala v rokah moških» 5e se po naključju kakšna žena tu uveljavi, že lahko slišimo; "Saj to je dedec, ne ženska iw Ne smemo pozabiti, da delavke zaradi materinstva ne prejemajo samo manj denarja, ampak se jim ta čas zmanjšalo tudi možnosti, da bi sodelovale v družbenem, političnem in samoupravnem delu kolektiva, se strokovno izpopolnjevale, napredovale pri delu in podobno« Za dan žena bom mami kupile rože in skromno darilo in ob tem pomislila tudi na to, kakšen je moj odnos do matere, kaj naredim, kaj sem naredila zanjo? Še pred nekaj leti mi ¿je bila odveč, celo rada je nisem imela preveč 0 Sprememba, ki se je zgodila, je popolnoma spremenila moj odnos do njs, Sdaj je ona moj zaveznik, kot sem jaz njen, Nasvete, ki mi jih daje, sprejemam, ker vem, da ima več izkušenj kot jaz* Pozornost, ki ji jo bom izkazala ob o srnam marcu, skušam prenesti na vsak dan. kar je ona tista, kateri sem in bora v življenju najbolj hvaležna in največ dolžna r Letos sme De aveniji, da bomo mamo aalo bolj razveselili kc| ponavadi, deorav tudi letos ne bo veliko o leda bu* fcn bo ob:'? darilc, bo rekla; "Saj ste ncrcio Ha je. bi ml dali denar in bi enkrat ve5 kupili aosa za vse»61' úaijakc je bilo p o& reSeno že/iski, aspa hi se bodo poka2*5x1 v prihodnosti: sarao, žal pa nepravilno vorilí o problemu ženske pzoslavami, na katerih je hi t,'C k tipi j »ni» dar-Jl'-rs, ko leto pa praznujemo tudi 8-, Namesto Kr pisalne stroje Mladeniče, ki je napravil maturo» ¿e bil sposoben živeti v Rimske» cesarstvu, znal je dovolj 'zakone agrarne zakonodaje v rimski republiki» ni pa vedel za volilni red kran ske občine Tako se v takratni Avstro ogrski ni znašel, ka .i Šele ¡tla bi stanje spremenil - Kmalu je občutilo da nekaj na svetu ni v redu, začel aa je zanimati za stvari okoli sebe epoznav&ti a ve t» Študirati* vendar se je pokazala pomanjklji voat šolske vzgoje,, ker stvari ni razumel Iz okrutnega sveta resničnosti9 krivičnosti» bede« zlobe in hinavstva se je zatekel v poezijo, o kateri je mislil» da je vaeta iz grdega, vsakdanjega ž i vi J en ja ■•■ Za obdobje prvih dunajskih let ¿e značilen beg iz vsak -danjosti v poezijo,, nezadovoljnost s svetom si je naš a siru go v literaturi- Vendar js začutil« wda je treba «poznati tiste sile9 ki gnetejo življenje posameznika» naroda in človeštva, na pa se jim Vdati na slepo ter sanjati o zvezdah * Čtrtdentarija js le politizirala« zavpila je malo krepke ši živi oklic« toda stanje se zaradi tega iti spremenilo Idealisti 30 ostali v ozadgu in so utihnili» narodna napredna stranka se ni poglobila ne pomladila» razdrobil® se je v sebi posurovela je in šla nezdržno svojo pot navzdol H-*« i SHREKAR. : JLU6TR.r\C»3f^ Zf\ „MILPMvitt J M MIL.ENO" PMsït JSuAOs* J Cankar je stanova v Šestnajstem dunajskem okraju, ki je bil podoben eni sami ogromni delavnici Ki bil le trdnjava socialne demoi Bclje, temveč dom uboštva in ¿etike Tu le lahko spoznal vse krivice in grozote avstrijske «nonar= hi je- Krivičnost ali beda sta se razkazovali na cesti.; kamorkoli je 3topil Spoznal je, da to ni samo bolezen av-atroogrske monarhije temveč celotnega kapitalističnega sistema Nekateri so hoteli ta znamenja zbrisativ vendar vse to ni nič pomagalo» bolezen ostane m telo gnije dalje Krivice» ki jih je doživljal, so se v njem kopičile, potlačil jih je v podzavest, od koder sc vstajale v vsej svoji grozoti-. Opisoval jih je v sstiri, tragiki in paradoksi geto so ga imeli za pesimista« vendar je bil v vsem svojem bistva optimist, ker sicer ne bi delal in se trudil, če bi vedel, da je vse zastonj Upal je v bodočnost slovenskega naroda., trdno je bil prepričan, da pride do političnega sdra-lenje v republiki enakopravnih in enakovrednih jugoslovanskih narodov- Saradi programiranja republike je bil Cankar obsojen na teden dni zapora, Nikoli ni imel velikega zaupanja do pameti in poštenost malomeščan klh dnevnikov, do poštenosti še posebno ne P šali so« da se voditelji socialne demokracije pasejo na delavskih žuljih, vendar je kmalu ločil organiziranega de= lavea od "div^gika" "Morda ni živel nič laže od drugih* morda je bil tudi sam že okusilo kaj se pravi brezposelno;? in bedaj vse na njem je razodevalo ponoe in samoza« vest« vero vase in v prihodnosti torej same čednosti, ki jih je v Slovencih preklicano malo, v slovenskem meščanstvu pa čisto nič 5t Ko je bral znanstvene knjige o socializmu* je spoznal* os ne bere novega? tujega evangelija, temveč da je bilo vse to ^poznanje že ob mukah in dvomih sam v sebi doživel "¿na-noat In zgodovina sta mu dokazali to, kar mu je bilo pove-da o Življenje samo Preplezati je moral "devetkrat devet plotov, ki mu jih stavijo stari? priučeni fraki, dokler mu trpkost, stud,"narodni?, "napredni" in "krščanski" politi« k ter naposled znanstveno spoznanje ne pokažejo tistih ci= ^jev, ki so vredni njegovega razuma in njegovega srca Can-«a ■ si je tako politično prepričanje in svetovno naziranje pridobil sam, sato mu ga ni mogla odvzeti nobena sila Kot politični mislec, kot Človek je v še popolnoma nejasnih časih sloveaske zgodovine videl pot slovenskega naroda, kakršno bi moral iti in kakršno so mu njegovi pravi voditelji pokazali leta 1941. Videl, je da le socializem družbena oblika bodočnosti, in da ima vsak naroi pravico in dolžnost iskati lastno pot do socializma Mi smo Cankarjevi dediči Dediči pisatelja, socialista, človeka, kar nas obvezuje njegove ideje nadaljevati NAŠA BALADA ljudje z betonom poznate moža upornika i?, grupe ljudstva ostaja na mrzlem betonu daleč od žara vklenjenih kristalov v telesnih gmotah gmote kot testo v betonski skledi ne narašča zaradi plehkosti in pomanjkanja toplote kuhinja s slanimi kuharji js prazna pozimi smo pri peči pojdimo v slane morje delat sončno vročino vetra za mrael bs";o« in za gibanje moža iz družbenega čina ter za njegove brate bližje pod vrhom bližje nam in našim rokam pustimo lestve in pojdimo po stopnicah T napoj IN setev prenehalo mu je pisati pero zato je odšel k vodi s kozarcem da bi pisal izilta čustva izgubljenega prepričanja da bi prepovedal ljubezen narodu da bi ga ljudje vsrkali vase in v delo da bi napisel kritiko dobe da bi sprejemal in dajal pečat kontakt z domovino ga je lepil na gospoda stotnika in prosil za Črnilo rdečo kri za sled svoje .roke preganjanje sivine in rdečo Življenjsko nit v ljudskem življenju Ja T, plod zapeljana sestra se je odtujila in potopila v rokah čustev ni bilo na platnu vetra osušeno pri kolu zdravja zapeljano tja do trte stresanje smrtnih sog dela zaradi pravice ustvarjalcev ribjih oči pred predmeti kritih rodov priloženih na policah v katakombah s stražarji in strahom pred starim restavrirajmo zgodovinske arhitekture in preženimo strah z očalmi J: T KONCEPCIJA dekle z vrano in mrtvimi pogledi naprej lesk zlobe odseva z njenih rok črvov poln stas prsi izpite las ni več na krogli ideja se je rodila in odšla v kamnolom obupa dekle beži čez Črna Žitna polja za njo leti vrana pred preklinjanjem sonce zaradi uničenja Črnih žitnih polj plave krasteče so z idejo v kamnolomu ideja je šla v nič iskala je partnerja v senci ljubezni in v svetlobi zla a ga ni našla ker je partner našel njo in ugotovil da je nerodovitna SLOVENSKO LJUDSTVO IN SLOVENSKA KULTU3A Vračal sem se proti domu in si prepevaj tisto Tri dri* in pol ne gremo še domov <. Moralo je biti že precej pozno* zakaj na cesti sem bil le jaz in poulične svetilke e Lepo smo se imeli, kaj je že bilo? Bojstni dan? Poroka? Ali kar tako? Lepo je bilo. Kar na lepem pa zaslišim, kako nkupaj s svetlobo uhajajo skozi okno ubrani glasovi zborovskega petja "Vadijo, svetilka moja» vadijOo" In njihovo kdo ve koliko glasno pet je me je tako prevzelo« da sem se zardel sam sebi majhen in nesramno pokvarjen» "Oni vadijo, jaz eem pa tako nekulturen kot Ali Baba," me je spreletelo in mrzlično sem začel iska-ti v sebi tisto prirojeno potrebo po kulturi« ki Jo ima baje vsak,, saj se kljyb vsemu nisem mvgel sprijazniti z dej-stvora, da sem čisto navadno živinče < Nekje v levem notranjem žepu eaknjiča sem res našel neko drobno stvar» za katero sem na. prej mislil, da Je pajkov zapredek ali kaj takega Ko pa em si stvar pobliže o«= gledal, sesa opazil na bubi zabrušenr črke« Potreba po kulturi,-. Držal sem to Še neizleženo bu>o v roki in ko sem jo tako grel, so se mi po glavi motale najrazličnejše Črne in sebe obsojajoče misli* Naenkrat sea začutil, da se mi v rokah nekaj premikaP "Izleglo se b>, izleglo se bo?" sem zatulil in res je začelo nekaj nežiaga lesti iz zapredka. Že sem razločil roko, še eno roko, nato glavo, razmršene la3e in brke- "Moj bogv saj to je 1'tmkar, zakaj resnica bož jas v roki mi je stal Cankar, poman.šan sicer, toda čisto pravi Cankar, kar me je nemalo zmedlo., "Cank&re, cg Cankare? Tu pred :abo stojim in priznam, da sem kriv Moja krivda jeda sem zadnjič namesto v gledališč® odšel s prijatelji v Argona-te, toda rekli so? "Kaj boš hodil v gledališč©, tja lahko greš kadar hočeš, take prilik® pa nimaš vsak dano" Priznam, da sem spet enkrat šel na rokometno tekmo namesto na otvoritev galerije, toda igralo je moje moštvo in tega res nisem mogel izpustiti. Spet priznam,, da nisem udeležil konce««* Tria Lo« renz, zakaj prijatelj je bil strašno .ia volji in je vsem plačeval« kar je tudi izredno redka prilika: Nato moram priznati, da že tri leta nisem prebralo»o" ,t4 Toda Cankar me sploh ni poslušal - Navd iseno je mahal rokami« "Ljudstvo je postavilo svojo težko nogo na tilnik temu zlaganemu narodu in zlaganerou n&rodnjaštva? tako da danes samo trga sadove 3 tistega drevesa, ki so ga kulturni tlačani za svoje nehvaležne gospodarje sadili ter ga gnojili s svojo srčno krvjo i - Vse» kar so delali s kar ao ustvarili, vse, sa kar so trpeli in umirali naši delavci - od Trubarja do Dalmatina, do Matije Gubca in puntarskih kmetov - do Prešerna in Ketteja in do vseh tistih, ki so trpeli in delali v mojem Sašu - /se to je danes svobodna last svobodnega ljudstva Lepa je naša domovina i" "Da, lepa, lepa: Triglav in Postojnska jama in to o Toda kaj pa kultura, kultura jo na psu!" sem mu oporekal- Toda Cankar - kot da me ni slišal. Vneto je razkladal, da je danes tako v Sloveniji, kot si je on le želel, da bi bilo o Da smo danes dosegli vse tistof za kar se je os boril, da je končno srečen, kajti njegove sanrje so ee lau uresničile in podobno0 "Kakšne sanje Dvorane so prazne, igralci nastopajo sa nekaj deset ljudi, galerija je osamljena, na knjigah se nabira prah-:r" Toda Cankai e še kar naprej vztrajal pri svojem in sploh je govoril selo čudne stvari, tako da ga nisem nič razumeli da je danes raj na zemlji, da pa človek nikdar ai zadovoljen in da ,je tako tudi prav Sploh pa mislim* da to ni bil pravi Cankar3 Sato sem ga pustil, naj sam fi.lozc-fiia» jas pa sem se odločils da grem mad ljudi in v njih prebujam potrebo po kulturi9 Tako sem ae znašel v nekem prostoru* ki ga je napolnjevala glasna muzika in v katerem je kar vrelo ljudin Stopil sem tja spredaj, da bi me lahko vsi videli in začel govoriti uekaj o kulturnih tradicijah našega naroda* ki ni prav, da jih zametujsmo, ko bi jih morali ohranjati in razvijati. Toda nihče me ni poslušal in nazadnje stopi nekdo k meni, me prime za ovratnik in me dokaj nekulturno vrže m prosto, Počutil ssm ee strašno prevaranega in zavrženega« ko sem tako sasn sedel v parku in s paličico risal kroge v pasek ter razmišljal o temv kateri kemični element tako nesramno negativno vpliva na ljudi, da jim sploh ni nič ne do kulture, ne do umetnosti« Ker si nisem upal nobenega od stotreh kar tako odkrito napasti in obsoditi, sem se odločil, da bom izvedel anketo z enim samim v nebo vpijočim vprašanjems "Kaj, za vraga, bi bilo treba storiti, da bi se udeleževali kulturnih prireditev?" Anketiral sem kar vse od kraja, ljudi velike in majhne, okrogle in špiSaste, Šolane in tiste, ki še bodo šolani., ljudi pri tekočem traku in ljudi za katedrom ter prišel do prav zanimivih spoznanj ? In kar je bistveno« odgovori so resnično prinašali rešitev našega kulturnega problema? 1, Potrebna je le boljša organizacija, zakaj na organizaciji sloni ves svet in brez nje ni mogoče ahajati na nobenem področju* Če hoče postati kultura bolj množična, bi se morala povezati s športom in uskladiti svoje prireditve s športnimi prireditvami, zakaj popolnoma jasno je, da kultura, ki misli športu konkurirati, v tekmi za publiko ne more zmagati« 2o Kultura bi imela pred seboj svetlo bodočnost, če bi prodajali ne le vstopnice za kulturno prireditevs ampak vstopnice s konzumacijo, zakaj človek je že tako ustvarjen, da mu gre ljubezen skozi želodec in zmotno bi bilo misliti, da to za ljubezen do kulture ne velja« 3« Dobro bi bilos če bi delili v koncertnih dvoranah free pivo, tako bi naša kultura dosegla naravnost tropski razcvet« 4c Veliko boljše za našo kulturo bi bilo, če bi prirejali na kulturnih prireditvah razna žrebanja in srečolove, zakaj človeka vedno razveseli skromno darilce, 5« Najboljši pa je tatarski biftek, p beli v a n< 33 Tako neskončen je spomin na tvoje dlani •in globoko tople oči , kot nekoč v materinem naroč Iz srca sem prelil vse skrivnosti in svetinje v tvojo razprto misel, 2 nama - večen čas* saj se lahko srečava nekje v brezmejnem in penečem tokti življenja .-> TIHOŽITJE Še vedno si moje upanje, upanje v sonce, ki so ga raztrgali nevihtno svinčeni oblaki, kot lačne zveri v peščenih morjih puščav-Blaga zelenina na najinem drevesu Življenj zašepeta pod dlanjo utrujenega vetra« ki nosi v mehki duši sled Tebe in mene -sopotnikov v neskončen svet ODPOVED Nocoj ostajam sam 3 svojo neskončno bolečino razbitega hrepenenja in upanja v ljubezen,, ki te spremlja, kot Usoda in smisel med življenjem in smrtjo Srce ječi pod težo njenih besedp n veaif da bi bilo bolje, če je uo bi nikdar srečalo Trpeti moram molče za vsako kapljo krvi -to je moja iapoved in najdražja poezija-, Ostro je spoznanjet ko vidiš svojo pot skozi blaten zrak same in ne smeš ljubiti obsojenec rojen za večen beg pred spominom Njene duše vž*gane v koprnečo bojazen -Odidi v večer.-*-- K, Po ŽRTVS MODE BOM BOM človek, najvišje razvito bitje sveta, človek, ki si je uspel podrediti naravo in jo dopolniti s svojimi kreacijami ČlovekP ki je svoj genij obrnil proti samemu sebi, človek z atomsko bombo, človek z vodikovo bombo, človek z bombami, Človek - vojak, Vojak, vojna- vojno stanje, vojaški rok Tridesetletna vojna, sedemletna vojna, štiriletna vojna, vojna brez konca, krivična vojna Vojna, ki terja žrtve; padli na fronti, padli za svobodo, padli kot talci-, pa dajo najboljši - slava jim. Samo v Jugoslaviji milijon se» demsto žrtev mode bum bom, Žrtve mode bum bum - recital na nov in izredno učinkovit način, prežet z idejo humanizma in antimilitarizma Svet je razdeljen na dva dela» Svet militaristov, ki ga predstavljajo moški manekeni, grob in brezoseben^ brez razumevanja, fanatičen in zaverovan sam vase Njegovo nasprotje predstavlja ljudstvo, ki ga upodabljajo ženske, ljud. stvo, ki je na dnu, obsojeno na mirno prenašanje krivic« ob sojeno na pasivno trpljenje, neupoštevano in brez pravic Žrtve mode bum bum - dialog dveh svetov; sveta milita-ristov, ki je aktiven in katerega dejanja se odražajo na množicah, in svet navadnih ljudi, svet civilistov, ki je pasiven in tiho požira bolečine, trpljenja in krivice mili« tarističnega sveta, V svetu civilistov se nabira upor, upor zoper vojno, bolezni, pomanjkanja o Besede in besedne igre dobijo novo razsežnost - izraiajo tiho trpkost in krivico Žrtve mode bum bum - pregled zgodovine človeka» zgodovine polne gorja, krivic, zatiranja in vojn - prikaz rasti najnižjih slojev, ki se skozi stoletja zatiranja in izkoriščanja osvestijo in iz prej pasivne vloge prestopijo v aktivnost 0 V spoznanju, da si lahko boljše življenje izborijo le sami, nastopijo boj zoper izkoriščanje in zatiranje Parada uniform se konča z uniformo partizana - uniformo, ki pa ni postavljena prosi ljudstvu, ampak je del njega ter simbolizira osveščenost množic in ljudsko revolucijo Partizanska uniforma, ki ne predstavlja izkoriščanja in krivic, ampak obljublja ljudstvu boljše življenje. Edina uniforma, ki se resnično bori v imenu ljudstva, ki resnično izhaja iz ljudstva, ki resnično sledi Željam množic.. V"o I SOLIDARNOST JE KRUH IN VODA, POTREBNA MOJEMU NARODU človek živi in umira„ Narodi živijo in umirajo» Člo~ veštvo živi o Človek ne sme in ne more živeti samo zato, ker dihat, in umreti samo zato, ker je prenehal dihati« Živi za vred-note? kot so: ljubezen, bratstvo, solidárnoste Narod, ki obstaja le na papirju, v statistikah specializiranih agencij, ni narod v takem smislu, kot smo ga vajeni o Če bi prebrali? narod, ki eksistira na ozemlju s koordinatami XYZ, je proizvedel deset milijard ton jekla; bi besedo narod s lahkoto Izpustili in si mislili i proizvedli sOcoo Ko pa slišimos ta in ta narod se bori za samostojnost, neodvisnost, se nam zdi beseda narod bistvenega pomena.- Kot da je z narodom povezan boj, neprestan bojo Ljudjet ki se čutijo teptani, ogroženi, se bolj zavedajo pripadnosti neki celoti, skupnosti, narodu* Zato se v borbi za obstanek, v borbi za narodno življenje izoblikuje prava podoba naroda., Veliki narodi se čutijo močne, neogrožene znotraj državnega aparata o Zato hočejo biti močni, ne ogroženi tudi zunaj svojih meja* Svojo voljo hočejo vsiliti manjšim in šibkejšim. Tega, kar narod čuti, za kar se je boril, mu ni mogoče odvzeti drugače kot na najbolj reakcionaren način« Sačenja se ponovna borba za življenje, borba za obstanek r Izkristalizira se podoba naroda, ki pod mečem čuti utripati srce vsakega človeka« Takrat je potrebna solidarnost, podpora temu naroduo Potrebuje jo kot kruha in vode, kot življenja« Narod ve, da večina človeštva čuti z njim, da je njegov boj tudi njihov boj« Majhni narodi vedo za majhne narode, veliki narodi pa za velike ne vedo, ker mislijo, da so sami naj, naj, naje Življenje naroda je povezano z življenjem človeka -posameznika in človeštva kot celote« Smrt naroda pa je povezana s smrtjo človeka kot človeka, s smrtjo človekovih vrednot« o fc» o 2 o SREČANJE 2 MARKSISTIČNIM KROŽKOM SRSDNJiS VZGOJITELJSKE ¿OLS 12 LJUBLJANE Naš marksistični krožek sestavljajo štiri skupine, mentorica je prof o Novakova Belo v krožku je izredno zanimivo in privlačno9 kar dokazuje veliko število članov 3 Vsakokrat pregledamo aktualne dogodke po svetu, se pogovorimo o raznih problemih in spoznavamo politično ekonomijo0 Letos emo navezali stike z marksističnim krožkom vzgojiteljske šole is Ljubljane» Najprej smo jih obiskali mi Pogovarjali amo se o dogmatismu in klerikalizmUo Debata je bila dokaj živahna, lahko pa bi bil® še boljNa koncu smo se zmenili %a dan» ko nam bodo vrnili obiss Tems naslednjega pogovora je bila družina v soeialistič. ni družbi-, Najprej smo prebrali pripravljene referate o razvoju družine in njene vloge v posameznih obdobjih. Razgovor ^e bil zelo živahen« saj smo se pogovarjali o družini, v kateri živimo, Oče i» mati sta zaposlena« za varstvo otrok pa ni dovolj preskrbljeno. Ko se starša vrneta iz službe, Čaka ženo če gospodinjsko deloc moški pa se največkrat slekne v naslonjač, prebira časopis ter nestrpno pričakuje kosila Dejstvo je, da tudi v naši družbi delo ženske nI popolnoma enakovredno dela moškega V ljudeh je še vedno zakoreninjena miselnost, ia je ženska ustvarjena za dom in da če dela. dela za luksus Tako mišlenje bi pričakovali predvsem pri starejših, vendar je žalostno* da $e pojavlja tudi pri nekaterih dijakih; ki bi jim človek pripisoval doka;šnjo mero zrelosti .- Posfcušal;? smo najti rešitev, kako b ženo - mater rea~ bremenili-, Tega pa nismo iskali v enakopravni razdelitvi dela., temveč predvsem v institucijah, kot so vzgojnovarstvene ustanove» obrati družbene prehrane in celodnevna šola Debata nam ni dala nobene konkretne rešitve* vendar pa se nam zdi srečanje pomembno, ker nas je prisililo, da o teh problemih razmišljamo- Zmenili smo se, da se bomo srečali tudi prihodnje leto in upamo, da bo postalo srečanje tradicionalnoc člani m 3 a omladina 76 Subotica je bila od 20, do 23, maja že Šestnajst 15 gostitelj mladih komponistov Jugoslavije - udeležencev na tradicionalnem festivalu "Omladina 76 Me Festival mladih komponistov je srečanje, ki naj bi dajalo mladim voljo do dela,, Je tudi odskočna deske za ridio in televizijo in priložnost, da prvič posnamejo svojo srlad bo ? Kljub tem prednostim subotiško srečanje v festivalski obliki ni prineslo nič novega, za kar bi lahko rekli, da je delo mladih Skladbe so bile takšne, kot jih lahko slišimo na "Slovenski popevki"«„o To niti ni čudno» če pomislimo,. da so aranžmaje pisali izkušeni komponisti, kot Kornelija Kovač. .Bojan Adamič., Jure Rcbežmk, Nekaj povsem drugega so bili večerni svobodnih form Ti ponočni koncerti so potekali v stari 3tavbi, kjer sta danes mestni muzej in državni arhiv. Predstava se je začela ob enajstih in trajala skoraj celo noč. Tu so izvajalci res lahko predstavili svojo glasbo, ki je v akustični stavbi zazvenela zelo pristno., Nočni koncert "Mi mladi" so sestavljali nastopi glasbenih skupin, mladih pesnikov in li-teratov ter pogovori o pop glasbi. Tu ni bilo več rivalite te <» Mladi pevci, pesniki in igralci niso bili več važni. Važna so bila njihova dela. iskanja novih iaraznih možnosti. Festival "Omladina 76" je bil del centralne svečano, sti, posvečene dnevu mladosti in rojstnemu dneva tovariša Titac Prestopil je okvire festivala in postal mnogo več -srečanje mladih iz vse Jugoslavije0 Ho H, IRSBUŠA MJadina primorskih občin se je odločila pomagati Gorenii Trebuši, vasi na obronkih Trnovske planote, pri elektrifikaciji Vas je odmaknjena, zavita v plan; temnih gozdov in strmin gorskih pečin Med drugo svetovne vojno je bila zibelka partizan-stva na Primorskem, Slovenski narod, potisnjen v ta tel«, -e bil od nekdaj v obrambi svojih pravic prav tako trd i* neupogljiv kot gore, ki ga obdajajo. Oblikovalo ga je trpljenje in trdo življenje. Bili so pod fašistično okupacijo in ljudje so osvobodilni boj sprejeli a od-prvimi srci in rokami - Že 194.I so bili tu prvi partizani o Novembra 194 2 je bil ustanovljen terenski odbor, januarja 1943 pa je dala Gorenja Trebuša že 42 borcev. Ljudstvo je trdno prepričano v svojo moč in pravičnost svojega boja prestale- vsa napore, Sovražnik je pričakoval, da.bo s terorjem, ubijanjem* požiganjem stri narodno zavest in zlomil prebivalstvo, a je dosegel simo nasprotno. Gorenla Trebuša je bila med NOB trdnjava molka Tu so bila tudi osrednja politična vodstva KP - OF, mladine in žena za Primorsko, ustanovljen je bil IX. korpus o Paitisani so se tu počutili varni, sprejeti so bili kot bojni tovarišiLjudje so jim bili pripravljeni pomagati v vsakem trenutku T- ljudje, ki so toliko žrtvovali za zmago revolucije, bo ostali ekonomsko zaostali. Ker si sami ne bi mogli pomegati9 je bila naša dolSnost, da jim pomagamo P13*0 NAŠIH BRIGADIRJEV 23= maja 1976 se je v Gorenji Irebuši, oziroma Partizanski trebuši, začela MDA Trebuši 76 Prvo izmeno brigadirjev sestavljamo mladi iz ajdovske občine Vseh skupaj nas je 56» od tega 36 iz gimnazije* Nekateri ao se udeležili delovne akcije 2e drugič in so zato poznali brigadirske življenje, Tistit ki smo letoe preživeli brigadirski krstt pa ^2110 ae že popolnoma vključili v ta način živijenja- Delovni dan se začne ob 5» uri, V pol ure se umijemo, oblečemo in pozaj trkujemo , Raio se odpravimo proti delovi-šču, ki nam je vsak dan bliže-. Prve dni nam je predstavljala oviro dolga pot, zdaj pa ano "naliti" a kondicijo Brigadirji smo razdeljeni v več skupin Nekateri kopljejo jame, drugi armirajo dr202710 postali drugačni. Delo, e katerim pomagamo .aostali Irebuši, nam bo pomagalo, da človekovo de~c ne bo vt* odtujeno ZAČETEK - KAZVUJ NJGJMBTA V SVETU IS PRI NAS Mnogo ljudi se amatersko ukvarja z nogometom ali pa se z njim zabava v prostem času» vendar le malokdo od teh ve» kako je nastala ta najpopularnejša igra z žogo na sve-tu Zato bom le na kratko opisal razvoj nogometa v Slove« ni ji- Nogomet je igra novejše dobe, Žogo» ki je bila najstarejši irralni pripomoček» so udarjali z nogo? Nekatere igre» vsaj malo podobne današnjemu nogometu, omenjajo v zgodovini že pred našim štetjem, Tsu - ohu (cu - ki - p^tlskavi žogo) igra se je igrala na Kitajskem Pri igri je sodelovalo veliko število ljudi- Osnovna naloga je bila potisniti žogo med dvema bambusovima palicama "Nogomet" je tisočletja veljal za simbol rodovitnosti in so ga prištevali k "hrupnim igram", s katerimi so izganjali zle duhove* Že v prvih le-tih našega štetja so na Kitajskem igrali nogomet po točno določenih pravilih; Podobne igre so igrali v stari Grčiji in Rimu- Grški Mepi8kyros" se je razvil v rimski "harpastum"» zelo grobo igro podobno rugbyju Prvikrat omenjajo nogomet v Evropi leta 1490« na koncu srednjega veka v Firencah» kjer so ga igrali na trgu z nekoliko manjšo in lažjo žogo Število igralcev je bilo od 20 pa celo do 40 V Sloveniji se je nogomet razvil s pomočjo študsntov» ki so študirali v Pragi o V prvih letih 20 stoletja sa tam spoznali nogomet Navdušeni športnik - oče slovenskega športa» pokojni inga Stanko Bloudek - je prinesel prvo nogometno žogo in pričel z nogometom v Sloveniji« Prvi slovenski klub je bil ustanovljen na I* moški realni gimnaziji v Ljubljani leta 1908» toda prvi uradni klub smo dobili šele leta 1910» ko so se vsi dijaški klubi združili v srednješolski klub "Hermes"* Tega leta je tudi odigral svojo prvo javno tekmo s klubom "Studento sportive" iz Trsta» v katerem so igrali večinoma Slovenci, Končala se je neodločene 2 % 2. Istega leta je bil v ®orici ustanovljen slovenski nogometni klub "Jugoslavija"» s katerim je "Hermea" odigral prijateljsko tekmo 1911 Zmagali so "goričani" z rezultatom 3 ' 2o Letnico 1910 štejemo kot začetek nogometa na Primorskem- Leta 1911 je bil v Ljubljani ustanovljen nogometni klub "Ilirija"» ki je bil od leta 1913 dalje najboljši slovenski klub ter je veliko let tekmoval v takratni zvezni ligi Danes je v Sloveniji okoli 150 nogometnih klubov z okoli 7 000 nogometaši - od članov do mladincev» pa do pionirjev Vsakemu, ki se hoče ukvarjati z nogometom, bo po branju tega prispevka vsaj delno znan nastanek danes te tako po pularne igre o Zaradi svoje "relativne" mladosti, ima nogomet oskrbljeno bodočnost o Eo Silajdžič IZVIR GLASILO ŠOLSKEGA UREDNIŠKI ODBOR ROJC NEVENKA ČUK SONJA ILJIČ VLASTA BAČAR POLONCA ČERNIGOJ SLAVICA PON LUČKA mentor ivana p rop o slami č TISK ušaj miran koren franc bardelj miroslav ^entra ajdovščina NASLOVNA STRAN BATAGELJ MARINKA