(Dalje.)
„Tovarničtvo *) po sadnjnem kroju v noveji dobi tudi u Ruskoj močno napreduje. Pleme-nitaši so z vikšine lovarniki postali. Moskva središče fabrikne delavnosti, pred mesto ple-menstva je sadaj mesto fabrik. Jeli so pa tudi nasledki tega novega tovarničtva povsod hvalevredni? Iz tega je, da je u Ruskoj dnina (dnevna plača za težake) tako neizmerno visoko poskočila. U nobedenj pokrajini (deželi) delo ni tako drago, ko tam."
„U sredini Ruske daleč od evropejskih žitnih semnjev so sirovi kmetijski pridelki v jako nizkej ceni.'4
„Ker je dnina za težake v tako visokej ceni v obče vsako delo tako neizmerno drago, je jasno, da se kmetijstvo naj manj splačuje. Ako bi najeti težaki polje obdelovati imeli, zem-Ijišni' dobički celo zginejo. Zato se u vsili panogah nemarno, brez veselja kmetu je, kmetijstvo gre. rakovo pot, mesto da bi napredovalo. Kmetijstvo bi še kam bolj hiralo, pešalo, ako bi ga'rabi z raboto ne podpirali. Tovarne
Tovarničtvo — fabrikwesen, tovarna — fa-brika.
*#) Kab — I.eibigcn, ki raboto ima, se razločava od nevoljnika — Sklave. U čem rusko rabstvo obstoji, se bo iz poznejih sostavkov razvidilo.
so tedaj naj mogočneji zaderžki, da se rabstvo u Ruskoj odpraviti ne more. „Od prestarih časov so v Ruskej na več krajih narodno-druž-binske tovarne, osnovane na uravnavo ruskih občin. Te tovarne so to v resnici, kar so simonistički nauki, za popravo Evrope, le samo v sanjah. Vlada se je do sili dob nate narodne druzbinske tovarne kam premalo ozirala !"
„Ruska u svojem znotranjem razvijanju se približuje velikej bodočnosti. Nje deržavnoje-dinstvo je naravska potreba; dežela je odna-rave u četiri velikanske razrede razdeljena, kteri vsak sam zase v resnici samostojni biti ne morejo, temoč le usvojim sjedinenju mogočno, neodvisno deržavo včinijo. Sever ima same gojzde, med temi p. jeden zvezan gojzd veči od španjolske ! (ta kraljevina šteje 8447 □ milj). Potem slčdi krajina manj ali srednje rodovitna od Urala do Šmolenska 18000 □ milj velika sveč ko 16 mil. ljudmi, pri kterih naj prostraneja naj bolj raznoverstna obertnost cvete, al j ta krajina bi ne mogla biti brez severnih lesov ne brez južne neizmerno rodovitne kr«ijine. Na jugu pod tej krajini leži dežela tako imenovane čeme zemlje, kteri (glede pro-stranosli i rodovitnosti) jednako težko najdemo na celem svetu! Dvekrat tolika je kot cela Francozka! Tukaj raste pšenica 100 let zaporedoma na ravno teistej nepognojeni njivi. Skoro nikjer se ne sme gnojiti, na nekterih
mestih še orali Ireba ni, temoč zemljo le zlali-koma za sejanje razprasnuti! Slama i gnoj služi za kurjavo , zakaj lesov tam ni."
„Na južnej in južno-izhodni strani se razprostirajo neizmerne stepe, po kterih kočovniki (nomadi) od več tisuč let svoje črede (stadaj pasejo. Te stepe, večidel rodovitne se počenjajo počasoma če dalje bolj obdelovati, ker se iz sredine tu pa tam stalni prebivavci na-selujejo. Da li se kedaj te na černem morju ležeče kraje pogojzditi i primerno obljuditi, bi se lahko prišteli naj bolj cvetočim deželam Evrope."
„U tej neizmernej deželi med četerimi morji, nič manji od ostale Evrope prebiva popolnoma ednorodno, jederno, zdravo, krepko ljudstvo."
„Rusi razpadejo na dva reda: Velikorusov iMalorusov, kteri pak u narečju niso tako daleč od endruga ko niskonemci in Gornonemci. 34 milionov Velikorusov je naj števiineja naj stožneja jednorodna narodna gromada v Evropi. U mlšlenju ljudstva ne oslediš zavidnosti, ne jednostranstva, ne razdelivnosti, marveč ukupno čuvstvo jedinstvatak ljudstva kak cerkve , kakor pri nobednem drugem ljudstvu. Samo Malorusi,. umneji i duhovno prebrisaneji kažejo maličko nasprotje i jednostranstvo naproti Velikorusom, vendar so globokonadušeni za jedinstvo Ruske!"
(Dalje sledi.)
Odgovorni vrednik: Dragotin Me/cer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznih.
Vradni list št. 24.
Oznanilo.
V a r a z d i n s k i g a k r i š k i g a g r a n i č a r-skiga polka št. 5.
Pri omenjenim polku je stopnja zidarskima polirja spraznjena, ker je Valentin Halle viši stopnjo zadobil.
Tudi se vsi tisti, ki žele to stopnjo dobiti, pozovejo, svoje osvedočene prošnje teoretiškiga in djanskiga izobraženja in tudi, ako so šole obiskovali, zadevajoče spričbe visokimu de-želnimu poglavarstvu, tu sem polknimu poveljstvu naravnost ali na poti zadevajočih oblastnij, vložiti.
Čas prošnjo vložiti je do konca maja te-kočiga leta.
S to stopnjo je plača 300 goldinarjev v srebru z dnevnino pri popotovanju, ki znese na dan 48 kr., potem svobodno stanovalisče, vert in zraven tega tudi 6 sežnjev derv proti tem, da se plačajo, združenih.
Kar se s tem sploh na znanje da.
Belovar 26. aprila 1851.
Epivic, s. r. polkovnik.
Št. 3797.
Proglas.
(80.) C 2
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice s tem naznani.
Da je dovolilo v eksekutivni zadevi Matevža Žgajnarja iz Gatine zoper Matija Rusa ravno od ondod zavolj 116 goldinarjev v ekse-kutivno prodajo pol zemliša poslednjiga v Ga-tini, ki je zaznamovano v gruntnih bukvah poprejšnje grajšine v Zatičini pod urb. št. 237e Sodniško je cenjeno na 1054 gold. 20 kr. in za prodajo je odločen 7. juni, 7. juli in 7. avgust t." 1. vsak dan ob 9. zjutraj na mestu posestva s pristavkam, da se bo to posestvo le pri tretji dražbi pod cenitno ceno prodalo.
Izpis iz gruntnih bukev, pogoji dražbe in cenitni zapisnik se zaniorejo vsak dan med vradnimi urami tukaj pregledati.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice 26. aprila 1851.
Heinricher, s. r.
C. k. okrajni sodnik.
Št. 1214.
Oznanilo.
(79.) C 2
Ker so odločbe poštne pogodbe ^ ktere je Porusia z britansko vlado v letu 1847 storila, še vedno v moči, dokler se ne bo v tej reči kaj primerno prenaredilo, se zamorejo tudi na dopisave med Avstrijo in Anglio, ako se skoz PrUsijo in Belgio pošljejo, nemško-avstrijan-ske poštnozvezne pogodbe deloma oberniti, in sicer takole:
1.	za frankirane pisma v Avstrii na Angleško in za pisma, ki pridejo iz Angleškiga ne-frankirane na Avstrijansko se na avstri-janski plati plača :
a)	zvezna pismenina, t. j. 9 kr. v srebru za enojno pismo, ki nima čez en lot dunajske vage; od lota do lota pa cena enakomerno z vago naraša.
b)	tuja (angleška, belgiška) franko- in cezmejna pismenina, t.j. 20 kr. zavsa-ciga pol lota dunajske vage, cena spet z vago enakomerno naraša; tako pride na pismo, ki nima čez pol lota, z vsim skupej 29 kr. za plačati.
2.	Za frankirane pisma iz Angleškiga in ne-frankirane iz Avstrijanskiga na Angleško pa odloči pismenina kr. poštna vradnija na Angleškim na podlagi prusko-britanskih pogodbenih odločb, po kterih se za vsako pismo do pol lota 1 % d. ali 50 kr. v srebru odrajta.
Ker tedaj pismo, ako se na Avstrijanskim po pošti v Anglio frankirano pošlje le 29 kr. pismenine stane, med tem, ko mora prejemnik za nefrankirano pismo na Angleškem 50 kr. plačati, in od druge plati, ker mora poslatelj pisma na Angleškim, ako ga frankira 50 kr. in prejemnik na Avstrijanskim od nefrankira-niga le 29 kr. plačati, je podpisano c. k. poštno vodstvo primorano, dopisavce na to opomniti z pristavkam, da je svetovati, ako si dopi-savca nasprotno v pismenini delita, pisma na Angleško frankirati in pisma iz Angleškiga nefrankirane priti pustiti.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 23. aprila 1851.
Sclriitz, s. r.
št. 1702. Oznanilo. Mc2
S pervim majem bo šla pošla med Paznam in Lusin grande namesti dvakrat štirkrat na teden. Pošta bo šla v nedeljo, v torek, v četertek, in v seboto zjutraj ob osmih iz Pazna v Lusin grande, potem v pondelik, v sredo, v petek in seboto zvečer ob šestih iz Lusingrande v Pazen. Ravno ob tem času se bo tudi vstano-vila potovska vožnja pošta med Paznam, Fia-novo in Albono, ki bo vsako nedeljo, vsak torek, vsak četertek in vsako saboto večer razun dopisav tudi težo do treh liber preva-ževala.
Zavolj te nove naprave ne bo več pešni pot med Paznam in Albono hodil.
Razun tega se bo napravila tudi iz Kerza skoz Veljo v Cirkvenice in Reko, kakor tudi nazaj vsakdanska pešna pošta; pot bo šel iz Kerza ob štirih zjutraj in iz Cirkvenica ob 3% popoldne.
Pisma, ki so namenjene v Albono, Fia-novo, Kerzo, Osero, Lusin piccolo in Lusin grande, se zaniorejo v Terstu vsak pondelik, vsako sredo, vsak petek in vsako seboto do šestih zvečer na pošto prinesti.
Razun tega bodo pisma v Lusin piccolo in Lusin grande namenjene, vsak pondelik na parobrodu, ki gre v Dalmacio, poslane, ako se do štirih popoldne na pošto dajo.
Poslednjič je treba še opomniti, da sena te pošte popotniki ne bodo prejemali.
Kar se po visokim naročilu c. k. general-niga vodstva pošt od 24. decembra pr. 1. št. 8668 s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo Terst 29. aprila 1851.
St. 12B8.
Oznanilo.
(77.) C 3
Po razpisu c. k. generalniga vodstva za komunikacio od 12. aprila t. 1. št. 3339/Fste bile c. k. poštni vradnii v Krakovi in Černo-vicu pooblastnjene od 1. maja dnarne navkaze med saboj kakor tudi v Zagreb, Berno, Gradec, Velki Varadin, Hermanstadt, Innsbruck, Košice, Celjovec, Ljubljano, Line, Oedenburg, Budo, Prago, Požun, Solnograd, Temešvar, Terst, Tropavo, Beč in Zadar pošiljati in od ravno te dobe dnarne navkaze od imenovanih krajev prejemati.
Kar se s tem sploh na znanje da.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 27. aprila 1851.
Schutz s. r.
Št. 933.
Oznanilo.
(78.) C 3
Vstanovlenje c. k. poštne ekspedicie v B1 e i b e r g u.
S. 15. majem t. I. se bo v Bleibergu c. k. postna ekspedicia vstanovila. Pečala se bo s prejemo dopisav in poštnih pošilitev in se vezala z poštno vradnijo v Beljaku po vsakdanjim vožnim potu na sledeče vižo:
Odide iz
Blei-
berga
vsak dan	•
ob 6.	Beljaka
zjutraj	
vsak dan ob 12. opoldne
Čas hojt
tje 1% ure nazaj 2 y4 ure
Izrocivni okrog te postne ekspeaieie sioie sledeče soseske: Bleiberg, Bleiberg-Hiitten-dorf, Illeiberg-Kreuth, sv. Duh, Kadučen in Hormesberg.
Kar se s tem sploh na znanje da. C. k. poštno vodstvo
Celjovec 17. aprila 1851.
Lazarini. s. r.