Posamezna številka 6 vinarjev. SIBV. 274. *zvcn n^ijane 8 vin. \ LluDIlanL v pelek, 28. novemurn ikl LelO XU. ~ Velja po pošti: s Zo celo leio naprej . , K 26'— ta en meseo „ . . „ 2-20 u Nemčijo oeloletno „ 28-— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V LJobl|aol oa dom: Za celo teti naprej . . K 24- — za en mese „ . ,, 2'— V spravi preiema msseCno „ 1*70 = Soboto, izdaja. = celo let ......t 7'— za Nemčijo oeloletno „ B*— za ostalo inoaemstvo „ 12 — Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 aua): za enkrat . ... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primaren popnat. Mi oznanila :iiiiit. essrtila 11: enostolpna petltvrsta po 18 vil. Poslano: ti" Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi itev 6<111 Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne se sprejemajo - Uredniškega telefona štev 74 = Političen list za slovenski narod. enostolpna petitvrota po 30 vli. Izhaja vsak dan, lzvieail nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Toni red. Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št 8. — Raču poštne branllnloe avstrijske št 24.797, ogrske 2&5U, bosn.-hero. št. 7563. - Opravniškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani Volilci! Volilci na volišče za kandidate S. L. S.l Kandidatje S. L. S. v splošnem volilnem raredu ,ki voli v ponedeljek dne 1. decembra so sledeči: 1. V mestu Ljubljana: Ivan Kregar, pasar, hišni posestnik, predsednik obrtno-pospeševalnega urada itd. v Ljubljani. 2. V ljubljanski okolici (sodni okraj Ljubljana brez ljubljanskega mesta): Mihael Dimnik, krnet in načelnik Kmečke zveze v Jaršah ob Savi št. 6. 3. V sodnih okrajih RadoJjica— Kranjska gora—Tržič: Ivan Piber, župnik v Gorjah. L V sodnih okrajih Kranj—škofja-loka: Evgen Jarc, državni poslanec v (Ljubljani. 5. V sodnih okrajih Kamnik—Brdo: Ivan Lavrenčič, dekan v Kamniku. 6. V sodnih okrajih Vrhnika -Logatec—Idrija—Cirknica Anton Kobi, posestnik in trgovec na Bregu, občina Prererje. 7. V sodnih okrajih Postojna—Senožeče— Lirska Bistrica—Vipava—Lož: Or. Vladislav Pegan, deželni odbornik v Ljubljani. 8. V sodnih okrajih Lilija -Višnja gora—Radeče: Dr, Ivan Zajec, deželni odbornik v Ljubljani. 9. V sodnih okrajih Krško Kostanjevica— Mokronog — Trebnje: Ivan Hladnik, župnik in državni poslanec v Trebeljnem. 10. V sodnih okraiih Kočevje—Ve-l.'ke Lašče—Ribnica—Žužemberk: Fran Jaklič, državni poslanec v Dobrepoljah. 11. V sodnih okrajih Novo mesto— Črnomelj—Metlika: Alojzij Mihelčič, župan na Lokvici. Kmetijski svel oa Daoaio, Dunaj, 27. novembra 1913. I. Danes, na predvečer letnega zborovanja kmetijskega sveta jc v kmetijskem ministrstvu zboroval komite, kateremu je oddeljeno vse delo v zadevi trgovinskih pogodb in carinskih larifov. Kmetijski minister želi — kakor to vrši tudi trgovinski minister za trgovske in obrtne stanove — zasli-šati mnenje in izjave kmetijskih zastopstev, kaj sodijo ta o sedanjih, še do leta 1917. veljavnih trgovinskih po- godbah s tujimi državami: Nemčijo, kamor se izvaža največ naših kmetijskih pridelkov; potem z Italijo in drugimi državami; v koliko zadostujejo te pogodbe varstvu naše domače kmetijske produkcije, v koliko bi bilo treba carino prenarediti, oziroma ali sedanji veljavni carinski tarif zadostuje. Da je to vprašanje trgovinskih pogodb in carinskega tarifa največje važnosti za našo produkcijo, je jasno, in lahko sodimo po tem, kako se vsa industrija s krčevito naglico in skrbnostjo pripravlja za obnovitev trgovinskih pogodb, katere z letom 1916. po-leko in se bodo morale nove skleniti. Na Dunaju že zbirajo veliki indu-strijci in konsumentni krogi svoje čete, katere hočejo postaviti v boj za izpre-membo carinskega tarifa, osobito za znižanje ali celo odpravo carine na žito, živino. Njihova zahteva je, da sc dovoli prost uvoz tudi žive živine v našo državo, da se tako zniža cena živilom. Pri tem pa ne vprašajo, ali bo avstrijsko kmetijstvo potem moglo šo obstati. Mi pa vemo, da če pade carinsko varstvo kmetijske produkcije, je propad naših kmetij neizogiben. Zato moramo zastaviti vse svoje sile in delo za pravično obrambo kmetijskih producen-tov. Dokazali bomo v tem boju, da brez varstvene carine kmetijska produkcija nc bo mogla vztrajati, ker so v zadnjih desetih letih narasli stroški za delo skoro za sto odstotkov. V tem smislu so sc v današnji seji izražali zastopniki iz vseh dežel države. Na poziv kmetijskega ministrstva se je konstituiral trgovinski pogodbeni komite in izvolilo za predsednika eksce-lenco barona Mosseja, znanega odličnega agrarca, za generalnega referenta pa predsednika kranjske kmetijske družbe Povšeta, ki je to težko pa pre-važno delo tudi prevzel, ko je. videl, da polagajo zastopniki vseh dežel važnost na to, da je ta glavni referat v rokah odločnega zastopnika kmetijskih interesov. Komite se je nato takoj razgo-varjal o načinu postopanja v tem delu. Za sedaj imajo vse kmetijske družbe podati svoje predloge in zahteve, in na podlagi teh se bo sestavilo glavno poročilo, katero bo predmet posebnemu večdnevnemu posvetovanju kmetijskega sveta. Ministrstvo je vplivalo na to, da so c. kr. kmetijske družbo po vseh deželah osnovale posebne računske urade, ki zbirajo račune o dohodkih in stroških posameznih kmetij; kolikor se more doslej soditi, bodo ti knjigovod-stveni izkazi mogli temeljito dokazati, s kakimi stroški kmetijstvo sedaj pro- izvaja svoje poljedelske pridelke. Če se očita, da so se cene n. pr. živini zvišale (sedaj zelo padajo) in istotako tudi drugim kmetijskim pridelkom, ho kmetijstvo v stanu dokazati, da so sc stroški za pridelovanje, zlasti glede delavnih sil, katerih sploh skoro dobiti ni, šo neprimerno bolj zvišali. Želeti je, da se ne le glavni odbori kmetijskih korporaeij, ampak tudi kmetijske podružnice temeljito in resno bavijo s tem prevažnim vprašanjem prihodnjih trgovinskih pogodb in carinskih tarifov, ker od izida teh sklepov bo odvisna bodočnost našega kmet-skega stanu: ali bo mogel vztrajati na domači zemlji, ali pa bo moral v še večji meri bežati zdoma in iskati si kruha v daljnem tujem svetu. — č. Državni zbor. D u n a j , 27. novembra 1913. Sporazum Rusinov s Poljaki dosežen. — Mali finančni načrt zaaotovljen. Oba ukrajinska kluba sta sklenila po konferenci, ki jc več ur traiala, da naj sc takoj gališki deželni zbor skliče, da razpravlja o po ministrskem predsedniku predlagani gališki volilni pre-osnovi. Gališki deželni zbor se skliče 5. decembra, kakor je Stiirgkh izjavil, vsled česar odpadejo seje državnega zbora od i. do 10 decembra. Voditeljem nemšk" narodne zveze in krščan. so-cialcev pa niso počitnice od 4. do 10. decembra všeč in so ugovarjali, a končno le odnehali in zahtevali, da mora biti razprava o zadnjem poglavju osebne dohodnine končana 3. decembra in da naj v seji 10. decembra govorita le še poročevalca, na kar naj se o predlogi glasuje. Današnja seja. Ko sc jc končalo glasovanje o prvi skupini predloge o osebni dohodnini, so pričeli razpravljati o drugi skupini. Govoril jc poročevalec dr. Licht in cela vrsta manjšinjskih poročevalcev, ki jih je vseh 23. Jutri govore še ostali manj-šinjskj poročevalci. V soboto, nedeljo in v ponedeljek državni zbor ne zboruje. V justičnem odseku jc Iloc.henburger zagovarjal stališče, ki ga je zavzel v znani razsodbi sodnika Estla. Poročilo poslanca Roškaria. Pri debati o drugem delu obravnave o osebni dohodnini je prišel na vrsto kot minoritelni poročevalec c. Roškar. Smisel njegovega govora jc bila: Ljud- stvo je nas poslalo v lo zbornico, da bj skrbeli za njegovo dobrine. Žal, da v množili zadevah lega ne moremo doseči. Mesto dobrin prinesli mu bodemo lo nova bremena domov. Namen obnovljenega zakona o osebni dohodnini bi moral biti, olajšati slabim davčno breme in je zvaliti na tiste, ki so gospodarsko krepkejši. Toda novi zakon ne bo prinesel olajšav. Kmetovalci so sc že sedaj pritoževali čez ta davek v prihodnje jih bode še hujše zadeval. Ta davek se naklada ljudem, ki nimajo dohodkov, kakor jih zakon predpisuje. Davčni uradniki že sedaj z ozirom na prihodnji zakon nakladajo dostikrat za 100% višjo oseb. dohodnino, kakor poprej. Kako čudno se postopa. Davčna oblast pokliče zaupnika, ki je dostikrat nasprotnik tistega, čegar razmere naj bi pojasnil, ali jc pa še celo druge narodnosti in tako obvelja navadno mnenje davčnega nadzornika. Ti pa o razmerah na kmetiji nimajo pravega pojma. Davčni nadzornik ima napisano n. pr. koliko živine ima kmetovalec. Ker je bral, da se dobo krave, ki imajo do 4000 litrov mleka, misli da mora vsaka krava imeti toliko mleka in ker mora morebiti sam plačevati liter mleka po 20 vin., kmalo naračuna. da dobiva kmetovalec do 800 K za mleko. Nc vpo-števa pa stroškov, katere ima kmetovalec. V vinskih pokrajinah kar naravnost predpisujejo, koliko jo ta. ali oni vinogradnik moral vina pridelati, češ, toliko in toliko vinogradov ima. Na en hektar se pa mora toliko vina pridelati. Davčni nadzornik se razgovaria s posestnikom, ga vpraša, koliko ima otrok. Odgovori mu 9. Potem govorita nadalje koliko stane prehranjevanje enega otroka. Ako reče davčni nadzornik gotovo izdatke za enega otroka na leto 200 kron in mu ta pritrdi, ga že ima vjc-tega, češ 1800 kron mora imeli dohodkov in sicer bi nc mogel preživeti devet otrok. In plačati hode moral 15 kron 20 vin. osebne dohodnine. Davčni nadzornik poizveduje za najmanjšimi dohodki kmetovalca. Od enega jc zahteval, da mora napovedati 300 K kot dohodek bika, katerega je spuščal na krave sosedov. Pri drugem jo od mrja-sca 100 K skočnine naračunal. Tudi glede toga bode novi zakon poslabšan, ker nc bodo upošteval pri dohodkih iz zemljišča jmvprečnino za 3 leta. Kako so pridelki pri vinu različni! Ali imajo res kmetovalci take dohodke, kakor se vpije. Zakaj pa se kmetovalci vedno bolj zadolžujejo? zakaj beže ne samo posli in delavci v mesta in v Ameriko, ampak tudi žc po- LISTEK. i Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil dr. Leopold L e n a r d. (Dalje.) Prišla je Hanka vsa rudeča, za njo pa Marcelek zmeden in nemiren. Mati je pogledala, nejevoljno zmajala z glavo, toda premagala je v nji gostoljubnost in jc rekla mirno: »Sedi k mizi, pa večerjaj z nami.« »Hvala, nisem lačen,« ter jc sedel. »Toda... od Červonke je lep kos pota, namahal si se, gotovo boš jedel,« je rekla gospodinja uljudno in postavila predeni mlečni močnik. »Jej, jej,« je dodal gospodar sedaje k mizi, »nisi se malo izdelal s temi psu-brati, daj mi, mati!« »Takoj... kako je torej bilo?« »Pusti vendar, da sc najem,« in mod jedjo jo govoril počasi: »Eden me davi, a drugi išče denarja ...« »Za rane rožje, to so lumpje.« »Branim sc, toda človeka sta močna, čutim, da mi pojemajo sile... kar pride Marcejek, trešči podčastnika, ki me jc davil, da jc padel v jarek, kot klada.« Otroci so se nasmejali, Hanuš jc porudela, obraz gospodarja sc je razjasnil. »Drugega sem jaz ravno tako sunil ...« »Toda pobarvali ste ga črno nad očmi,« se je nasmehnil Marcelek. »Hm... mogoče ... se ne spominjam ... to pa vem, cla si ga ti prijel za vrat in mu izpoclnesel nogi... Padel je tudi ta... midva pa čez plot in domov.« »Ubil bi tako pasjo kri,« jc zamrmral polglasno deček Janck. »Vidiš ga,« se jc nasmehnila mati in dostavila strogo: »Povem vam, otroci, niti besede o tem, sapo ne izpustite iz ust, sicer nam ti lumpje poberejo vse, ateta pa vtaknejo v ječo. Slišite, niti besedice!« »Mama, ali vjamejo tudi rujavko?« je vprašal petletni Adamek, ki je jahal na tej kobili. »Gotovo vjamejo, ako poveš le besedico o napadu teh razbojnikov.« »Jaz nc povem, samo da bi Fran-cika ne izklepetala,« in pokazal je na triletno sestričico, »ker ona ima babji »Nikar sc nc boj zanjo, ampak glej na sebe,« je dostavila mati, pospravlja-je z mize posodo. Marcelek bi šc dalje poseclel, toda gospodar je, ko sc je najedel, pričel zehati in se iztegovali. »Gotovo si izmučen,« je rekla žena, »po takih dogodkih in sejmu.« »Bes bi legel,« je odvrnil zehaje. Marcelek jc videl, da ovira, torej jc vstal, poljubil roko gospodinji in sc zahvalil za okrepčilo, potem pa prijel gospodarja čez kolona, ta pa je izpre-govoril: »Sprejel sem te danes za gosta, ker si mi prišel na pomoč v potrebi... tocla ne. hvali sc in nikar no prihajaj ve? na obisk, sicer opazijo ljudje iu zvedo stražniki, kdo jih je pretepel.« Te besede so zabolelo Marcelka, oči so sc mu zabliščale kot volku in zaklical jc razburjeno: »Nisem vas branil za okrepčilo, ampak ker sto oče,« in pogledal je na Hanušo, »in ker so vas mikastili ti cigani.« »Saj ti no očitani večerje,« je odvrnil resno, »ampak samo skrbim za tebe in za sebe.« »Ee, kaj mi mar, ako bi tudi potolkel katerega ... saj jc še »začarano močvirje« in državna meja.« »Kakor hočeš, toda vodi, da pri nas ne moreš bivati in gospodariti.« V teh besedah jc razumel Marcelek neko vrste nado z ozirom na Hanušo, pripognivši se do kolon: »Bog vam plačaj za dobro besedo.« Komaj jc šol iz sobe, jc izpregovoril Vresjak, med tem, ko se je slačil, počasi in resno: »Dober mladenič ... samo vedno so mu pozna, cia ni naša kri.« »Treba ti je bilo vlačiti ga v izboK« jo izpregovorila žena, jiolagaje spat malo Francko. »Neumnost!.. . ali na j bi šel ž njim v krčmo s tako glavo? Misli vendar nekoliko... no bilo bi lepo, da bi ga od-t gnal od vrat.« »To je res,« je vzdihnila. »In pripraven je,« jo govoril, ko jo sezuval čevlje, »ko ga jo treščil, je kar blato pljusknilo.« »Tudi romarsko družbo jo rešil,« jo zamrmrala Ilanuš, vesela, da more pohvaliti Marcelka. »Samo ti si ž njim glave ne me saj,« je zaklicala mati strogo, »liaj ho tudi dober in najboljši za druge, toda no za tebe.« »Tudi jaz tako pravim,« dostavil jc oče in pričel moliti očenaš. (Dalje,) sostniki? V tem je med našo vlado in med našim kmetijstvom velika podobnost, da vedno nove dolgove delata. Reklo se bode, naj se pritoži, če se mu krivična osebna dohodnina predpiše. Glede tega rečem, da se veliko re-kurzov zavrne, ker niso pravilno sestavljeni. Kdo naj bi znal vsa postavna določila, Če dostikrat Še davčni uradniki zanje ne vedo! Jaz imam tukaj pred seboj plačilni nalog, s katerim tirja davčna oblast 3 K od nekega kmetovalca, ker ni svojega rekurza zoper osebno dohodnino kolekoval. dasiravno so po zakonu rekurzi kolka prosti. Da bi vsaj toliko kmetovalcev in malih obrtnikov ne nadlegovali z zahtevo, naj predlože svojo davčno napoved, predlagam sledeče: Pri § 155. naj se določa; da so osebne dohodnine prosti oni, katerih skupni dohodek enega leta ne presega 2000 K. Ako bi pa ne bilo sprejeto, predlagam eventuelni predlog: osebne dohodnine so prosti oni. katerih skupni dohodek enega leta ne presega 1600 kron. Država bi zgubila samo štiri milijone kron pri dohodkih od osebne dohodnine. Mnogim kmetovalcem in ofrtnikom bi pa bilo ustreženo. Zasedanje delegacij. Zunanji odsek avstrijske delegacije jc z veliko večino odobril proračun zunanjega ministrstva, proračun o dispo-zičnem zakladu pa z 12 proti 6 glasovom. Koroški delegat dr. Waldner je bil edini, ki je v dolgem govoru hvalil Berchtoldovo politiko, a zahfeval je, da se mora zunanji urad z vso silo potegovati, da dobi z Rumunijo stare zveze Grof Pininski je obžaloval, ker je vojna panika zelo pretresla naše gospodarske in kreditne razmere. Kadlcak sodi, da naših pasiv na Balkanu ni toliko povzročil Berchtold, kolikor jih je povzročila na Ogrskem vladajoča stranka. Grof Clam-Martinic pogreša v naši zunanji politiki velike, ravne smeri, ki naj bi vodila do trdnih smotrov. Če primerjamo naše stališče na Balkanu pred krize in zdaj, moramo žalostno priznati, da je zdaj zelo neugodno. Ko govore še Udržal, Vanek in Bugatto, za-govarjr svojo politiko zunanji minister grof Berchtold, ki med drugim izvaja, da sc očita, da zunanji urad ni bil dovolj informiran, da ni zasledoval trdnih smotrov in da vporabljena sredstva niso v nikaki primeri z doseženim uspehom. Avgusta lani že je pričel akcijo, da naj bi Porta izvedla radikalne reforme, da tako iz-podmakne načrtom balkanskih držav tla. Ker tega Porta ni storila, jc bil njegov trud zaman. V lanskem zasedanju delegacij je. opozarjal na nevarnost, ki grozi, a zato so rekli, da črno gleda. Glede na izvajanja, da bi bilo mogoče že ob začetku balkanske krize potom pogajanj z balkanskimi državami doseči, kar smo glede na Albanijo pozneje zahtevali, opozarja, da jc bila takrat Albanija turško ozemlje in bi jo bili morali zasesti, da bi jo bili nasproti balkanskim državam nevtralizirati. Čc bi bile balkanske države naše zahteve odklonile, bi bili prisiljeni, proti svoji volji poseči v vojsko in bi bili tako v bodočnosti nasproti balkanskim državam vezani. Če so informacije, ki jih obsegajo odkritja »Matina«, istinite, se vjemajo z marsikaterimi informacijami, ki smo jih že takrat imeli in bi le dokazale, da so balkanske države upale na neko velesilo (Rusijo) in da je obstajala možnost zapletljajev. Spopad z združenimi balkanskimi državami sc pa ne more smatrati za vredno vlogo monarhije in, za to nismo smeli in tudi nismo hoteli roke nuditi. Glede na opustitev Sand-žaka in Soluna pravi Berchtold, da sc ni nič opustilo, ker Soluna in poti v Solun ni hotel nihče njegovih prednikov osvojiti. Ekspanzija k Egejskemu morju bi bila povzročila največjo zadrego, tudi bi bila v gospodarskem oziru povzročila največje skrbi. Čuvali pa bomo naše prometne koristi in eks-port v Solun. V armadnem odseku Je poročal voditelj avstrijskega finančnega ministrstva baron Engel o posojilih, ki jih mora radi vojne pripravljenosti najeti Grabmavr želi, da naj bi se skrbelo za to, da sc redne poireb-ščine armade pokrijejo z rednim proračunom, ne da bi posojil najemali. V is'em smislu govorita tudi Exner in Naumann. Govore še Mastalka, Leuth-ner, Nčmec, Sedlak, Schlegel. Engcl odgovarja, da tudi želi brez posojil pokriti redne potrebščine armade; a potrebno bo dobiti nove dohodke. Upa, da se denarne razmere bodoče leto Izbo' išajo. Kljub izdatkom ob mobiliza-c; se niso zapos'avile druge investi-c e. Osobito so se nabavili novi želez luški vozovi. Govorili so še Mastalka, Bialy. Schlegel, Tonelli in VVassilko. Demonstracije v Gradcu. Gradec, 27. nov. 1913. Posledice včerajšnjih pogajanj so se pokazale danes. Že na vse zgodaj so zasedli nemški burši portal univerze in čakali prihoda Italijanov. Rampa jo bila prazna sk-jro do 9. uro. Okoli pol 10. uie so prišli laški akademiki, ki so se zbirali v kavarni pri tehniki, in se ustavili pred Nc-mci Na poziv, naj jih puste v avlo, so sa jim Nemci rogali in jih izzivali. To jo trajalo par minut. Nato pa so napadli Italijani izzivajoče burše Palice so sc pokazalo nad glavami. in slišalo sn jc samo udarjanje palic. Ko jc lo zapazPa policija, ki jc bila zunaj pred rainpo. jc na las no odgovornost udrla na akademska tla in pro-piečila nadaljno pretepanje. Italijani sc se umaknili nazaj. Nemci pa so izgnali rajprvo policaje z akademskih tal in jih izžvižgali Poklicali so rektorja 'ki je opozoril policijske organe, da nimajo pravico brez njegovega poziva priti na akademsko ozemlje. Na'lo je tel-jfonično protestiral pri županu radi postopanja varnostnih organov. Med tem pa so tako Nemci, kakor L a lri spravili svoje ranjence na varno. Od Lahov j eden silno poškodovan na nosu in glavi, dva pa ima'a le nekaj znakov burševski) nt« Me. Nemcev na je 6 do 8 precej potolčo-nih 8 pa jih ?e dobilo 16 iab*-e poškodbe Iz tega s'edi da so bili Lahi bolj bojeviti ker so MU tudi v veliki manjšini. Bilo jih je kakih 200 Nemcev pa nad 450 Po kon^avem nrefev>u so za-neli Nemci »Die \Vacht am Rhoiii« in vih+eli kare in klcbnke ter zlornHene paMce ki so os+ale na bojišču Nekai predavan' ie bi'o ue+avljenib ker ni skoro pi^če posbiJai Aretirali so enega La>>a ker so bili mnenia da je nekega burša zbodel z nobeni Pojme se pa po nrpvJH bm-šj d a io bil Sunok od r>olici's'-e "abMe Nemci s+rp->iio univerz* "cl dpn in se bedo bržkone tudi v netek in soboto padpl'evp'1 izgredi V jVem Ča«u r>« demons'riraio svrbndo-ni''sebii akademiki tnrli proti npm»1.-'rn katol akademikom ker se baie nbo hoteli nde'e*itj pretepa z ItaMiani. Volilno giOaoie. $e nekai o »neodvisnem« kandidatu za ljubljansko okolico o Andreju Knezu. Mis ili smo. da samo Viča ni Andrejko dobro poznajo od vseh. zlasti pa verske plati. No. zadnji »Domoljub« je pa prinesel tam nekje z Vnanjih goric tako jasen dopis o tem »neodvisnem« kmetu, da lepše, natančnejše fotografije o njem ni mogel dati. Lc preberite ga, pa boste imeli pred seboj Andrejko kakor je v resnici. — V nedeljo je baje Andrejka v neki gostilni na Viču imel zopet tajen shodek. To je bilo tako naporno za njega, da se je sešel na tla in mu je glasu zmanjkalo. Vsega prebledelega so s svežo vodo toliko »ofrišali«. cla ga je njegov oproda Jurij Petrovčič lepo spravil na njegov dom. Ako Andreiki že zdaj slabo prihaja. kako bi mu bilo še v — deželnem zboru kot poslancu. No, saj tega se mu ni treba bati .ker se bo sesel žc 1. oziroma še bolj 9. decembra. Iz metliške okolice. V nedeljo dne 23. t. ni. je bil liberalni volilni shod ua Radovici: Prišel je sodnijski pisar Makar v spremstvu znanega izkrokanega »selbstmordkan-didata« iz Krašnjega vrha. Shod se je vršil na cesti pod varstvom orožnika — prava slika propadajoče liberalne stranke. Kake četrt ure sta vezala znane liberalne otrobe in dolgočasila nekaj otrok in par radovednih žensk. Ko pa je »Ivankov študent« zakPcal: »Nc poslušajte krivih prerokov«, so sc šc ti poslušalci razšli. Druge nesreče ni bilo. Iz št. Jerneja. V nedeljo jo bil baje pri Fiducel-nu Novaku v Orchovici liberalen shod. Pridigoval je nekaj France Zupanč;č. Nekaj volilcev je bilo prisotnih. Tudi tam se je ponujal »neodvisni kmet« Ko so vilici zagledali Brulčevcga Pe-peta — fanta vseh fantov — zraven, so pa precej spoznali, pri čem da ro. »Posestnik« in »kme'« za volitve. »Slovenski dom« cvet liberalnega časopisja piše v št. 47 iz Prečne med drugim tudi sledeče: »Mi kar nas je res mož v naši občini, da smo res možic ne babe. bocle-mo volili moža prof. Škerlja ki ni samo učeniak ampak uzoven poscslnik ki torei tudi kot posestnik pozna tež nje in koristi preprostega kmeta, kakor pa oče štembur. ki ve o kmetiji le toliko da krompir ne rase na drevju ampak v zemU' « T.jvdV ki so to prvo-?tpa'j so se irovrH no glas smejati. Kajti vsak kmet na Dolenjskem ve. da ima gospod Zurc, ali kakor ga dopisnik nazivlje »oče Štembur« jako 'epo, veliko kmetijo, katere obdelovanje je drugim kmečkim gospodarjem v spodbudo. Vsak pa tudi ve, da prof škerlj samo travnik okoli svoje hiše v Gotni vasi vsako leto z žlindro in drugim umetnim gnojem pognoji in s tem je obdelovanje njegove obširne kmetije končano, dotlej dokler zrase krme kmetom prav drago ne proda. Tak je torej razloček med imenovanima kmetovalcema. Čitatelji naj si pa sami napravijo sodbo o resnicoljubnosti liberalnega časopisja. V16. »Največjo lumparijo« imenuje »Narodov« viški dopisnik — najbrž Kmetov Gašper — politiko, ki jo uganjajo patri na Viču. I, kaj so pa zopet »na-štimali«, da mu ni prav? Poslužili so se pravice in vložili nad 60 reklamacij za volitve. Da so bili opravičeni t,o storiti, se razvidi iz tega da se .jim je ugodilo v nad 50 slučajih! Pa to naj bi še bilo. Največja »lumparija« pri tem jc ta, da so tudi njega — Gašperčka — poizkusili izreklamirati. Oh ti preklicana »lumparija« ti! In vendar ni »lumparija«, kajti p. Arhangelj je bil opravičen to storiti, kajti priče so priznale, da Gašperčka celih pet mesecev, skoraj pol leta ni bilo doma. Seveda se je na glavars vo poročalo da Gašper stalno biva pri svojem očetu. To pa ni res. Saj vsa fara ve, kedaj je GašperČek doma Ta in še neka druga reklamacija — o kateri nočemo d-lje razprav-1 jati, da bi nc zasmrdelo — je dopisnika tako razgrela cla meče po »Nar « že znane salonske izraze, skrivajo se za liberalni posredovalni urad in za liberalne porotnike. Nikar ne mislite, go-spodine, da vam bomo šli na led in iskali pri posredovalnem uradu ali pri sodišču zadoščenja, ker vemo kakor poceni vam je prisega. Pač pa prepustimo vse vaše izraze prihodnjosti in treznim občanom. Oni naj sodijo naše in vaše delovanje pa bodo uvideli, kje je »lumparija«, kje je resnica in delo za ljudstvo. Povemo vam pa. da, kakor povsod, tako bo tudi na Viču zmagala pravica in resnica, in sicer mogoče v najkrajši bodočnosti. Mera je polna! Kako se godi liberalni kandidatom na deželi. Liberalni kandidat Fr, Majdič jc sklical pretekli torek, 25. t. m., volilni shod v občini Št. Jošt. Volilci so lokal, kjer je bil napovedan shod, popolnoma zasedli. Točno ob 4. uri popoldne so se pripeljali štirje liberalci, kandidat Majdič. mesar Kos, neki Tomšič in uradnik iz liberalne posojilnice na Vrhniki. Domači možje so mirno sedeli na svojih prostorih, tako da došli štirje liberalci niso dobili nobenih sedežev ter so morali stoje prodajati sredi sobe svoje fraze. Eden izmed njih je predlagal nekega Tomšiča z Vrhnike, toda na predlog g. Malavašiča je bil soglasno izvoljen za predsednika domač: g. župnik, ki je dal besedo kandidatu No, Majdič je videl* da tu ne cvete pšenica zanj. zato je silno ponižno govoril in se le hvalil, kako bo on skrbel za kmeta. Ko je končal, oglasil se je k besedi g. Jakob Malavašič, ki jc pošteno obdelal liberalce in povdarjal zasluge S. L. S. za kmeta ter nazadnje povabil volilce, ki so mu navdušeno pritrjevali, naj vsak zapiše na glasovnico kandidata S. L. S. Antona Kobija in ne Fr. Majdiča, ki bi bil v slučaju izvolitve popolnoma osamljen v deželnem zboru, ker ravno ne pripada S. L. S., ki je edina stranka na Kranjskem, ki je sploh kaj skrbe'a za povzdigo kmečkega stanu. Končno je govoril tudi g. župnik, ki je tudi dobro očrtal liberalno nesramnost ter jih pokazal v vsi njihovi ostudni nagoti. Ko so liberalci videli, kake sadove rodi njihova agitacija, so jo rdeči od jeze kot purani odkurili mecl smehom zavednih mož občine Št. Jošt. Tako se godi liberalnim kandidatom med našim zavednim ljudstvom. Iz Postojne. »Slovenski Narod« z dne 25. nov. jc prinesel poročilo o shodu, ki ga je priredila S. L. S. v O oški jami. Nc mislimo n. pr. zavračati trditve, cla so se shoda udeležili »tudi olroci ženske in nevolllci« — pred začeM om sboda so morali vsi oditi — včhio namreč, cla jc tudi to poročilo bilo pisano v »senci« volilnega boja. Opozoriti pa moramo na nekaj, kar je poročevalcu tudi morda samo ušlo, pa vendar ne sme ostati nepopravljeno. Mož je namreč zapisal v četrti koloni na tretji strani iste številke »Slov. Naroda« dobesedno takole: »V senci bajone ov so imeli naši klerikalci shod v O f oški jami. Kakor ščurki, ki se boje ljud? se potikajo ti izgu^jfmci po 1 u k n j a ii« V ime u kulture m ra; o.;1 ■> dv cmo g as n protestiramo, da bi sc šc sploh kdo drzn'l imenovati našo -šlavro Postojn- sko ali Otoško jamo 1 u k n j o , in tis'e. ki jih obiščejo, š č u r k e. Če kdo v 20. stoletj u rabi za označenje Postojnske al i Otoške jame neleksikalni izraz »luknja«, potem moramo to početje, če uvažujemo posledice, imenovati kulturni škandal. Znano je namreč, da Otoška jama celo daleč nadkriljuje Postojnsko jamo v lepoti. Tisoči čarobnih še neokajenih kapnikov, snež-nobelili, otroškonežnih, napravi na ljubitelja prirode vtis kakor čarobna, neverjetna večerna povest arabskega nomada. V tej Otoški jami je prostorna dvorana, ki lahko objame 4000 ljudi. Kadar je razsvetljena, kakor je bila v nedeljo, nudi prizor, ki se smehlja najbolj razvajenemu očesu. Veličastvo prizora povišuje bajno šumljanje Pivke, ki teče v neposredni bližini te dvorane, ki tako prekaša pričakovanje najbolj vztočne domišljije. T tej dvorani, v kateri doni glas tako sonornc — dvorana je last Otočanov — je priredila v nedeljo, dne 23. novembra, S. L. S. svoj shocl. Dopisnik »Slov. Nar.« pa jc smatral za potrebno, da je pisal omikanemu svetu, da smo zborovali in se potikali po 1 u k n j a h. To dejstvo je zelo značilno za njegovo stranko. Ali ste prijatelji naših ljudi, ki jim sedaj toliko obetate, če njihove zaklade imenujeta s takim imenom? Ali ste prijatelji tujskega prometa, od kateregs mi Postojnci živimo, čc delate tako reklamo za obisk Postojnske in Otoški jame, in čo celo njih obiskovalce imenujete .... Proti temu še enkrat najodločneje protestiramo. Volilci, pomislite ! Strogo zaupni shod v Medvodah pri g. Jesihu sta imela v soboto dr, Ravnihar in neki Cimerman iz Ljubljane. Na shod je prišlo — cla rečemo veliko samo šest liberalcev, med njimi seveda neizogibni Burgar iz Seničice in »veleučeni« Zlate iz Svefja. Kakšne parole so izdali za naše kraje, nam ni znano. Čc je gospod Jesih spoznal, da »Slovenec« ni slab list, naj bi tudi spoznal, da so njegovi hiši najmanj v čast taki shod ki, kakor tudi liberalni časopisi. Dr. Triller v Kranju. Pretekli ponedeljek je imel dr, Triller v Kranju volilni shod. T> tem shodiču bi sicer ne poročali, če bi »Slo-venski Narod« v 271. številki ne prinesel tako smešno pretiranega poročila, ki mu domači liberalci sami ne verjamejo. O shodu čisto objektivno poročilo: Sklican je bil ob 8. zvečer. Shod je otvoril bivši poslanec g. Ciril Pire ob četrt na devet. Izvedeli smo, da je moral g. Pire, o katerem je pisal »Dan«, da jc dober za tarok, odstopiti v korist g. dr. Trillerju, ki ga v Ljubljani ne marajo. G. Pire se je posebno hudoval, ket bo imelo po novem volilnem redu tudi 87 kmetov volilno pravico. Rotil je navzoče, naj bodo zvesti, ker prišli so resni časi. Kmalu se bo bila odločilna ura (za g. Pirca je že odbila), ali bodo imela naša mesta še napredno, svobodomiselno zastopstvo, ali bo pa zavladala tema. Predstavi kandidata g. clr. Triller j a, katerega vrlin noče naštevati, ker ve, da bi mu ne bilo všeč. G. dr. Triller se dvigne. Trije pivci zaploskajo, čuje sc par živio - klicev, Poznalo se jc, da stoji napredna javnost v Kranju še pocl vplivom »Dneva«, ki je pisal nedavno o dr. Trillerju, da je v slovenski napredni javnosti naj. bolj zoprna in najbolj osovražena oseba, ki ima na sebi toliko grehov, da za njim nc bo prav nihče žaloval. Tudi se je poznalo, da je pisala »Sava«, perijo-dično izhajajoče glasilo kranjskih liberalcev, o g. dr. Trillerju, da ta glasnik narodno - napredne stranke nima lastnega mnenja, ampak se sesede pred odličnimi osebami kot žepni nožiček. Zalo tudi ni bilo nobenega navdušenja za takega kandidata. Dr. Triller prične najprej hvaliti g. Pirca, potem pa s svojim teatraličnim nastopom zabavljati čez deželni odbor, Završnico in cestni zakon. Pohvalil se jc, da izvršuje kontrolo nad misterijami v deželnem odboru, da je pa to silno mučno delo. ki sc ne izvrši v eni noči. Pove, da. ima dežela 3 in pol milijona deficita, za katerega ni pokritja. Tudi državni preod-kazi so zapravljeni. 600.000 bo treba prispevati po novem cestnem redu za majhne ceste na kmetih, ki jih je S. L. S. podeželila, 700.000 K bo pa treba za regulacijo učiteljskih plač, torej še več. kakor bodo znašali državni preodkazi. 0 katerih on ve, da bodo znašali največ 1 200 000 kron. Dežela bo kmalu na kantu. (Morda jo bo kupila konkurzna masa »Glavne« iz svojega proficita.) Završnica bo pasivna, o tem govorijo s rokovnjaki, kot taki poznani da^rč preko naših me a (?). Zazidalo se je že 1 in pol milijona, ete bo hotela dc .e'a oddajati tok državni železnici, sc bo (o zgodilo šele čez kalvo desetletje. Ta šc takrat bo dežela dobila za tok tako malo, da bo imela pri tem izgubo. Če se spelje tok v Ljubljano, bo daljnovod toliko stal, da se ne bo rentiralo. Krvaveti bodo morala radi tega mesta, ki deželne elektrarne ne marajo. Tudi v Kranju je nc bodo marali (imajo rajši petrolejke po ulicah in pa privatno elektrarno, ki dostikrat odpove). Sploh, klerikalci bodo delali iz meščanov krvave klobase, ako nc izvolijo liberalcev, ki so z »Glavno posojilnico«, »Agro-Merkurjem« in »Kočevsko posojilnico« pokazali, da razumejo delo za meščane. _ g. dr. Triller je tudi povedal, da se je deželni zbor zato tako hitro razpustil, ker bo treba po novem letu deželne doklade zvišati. — Na shodu so se tudi jezili na akcijo deželnega odbora za povzdigo živinoreje in druge kmetijske zadeve. G. dr. Triller je pa dejal, da bi zoper to sicer ne bil, če bi podpore dobili kmetje, ne pa klerikalci. G. dr. Triller je imel sicer pisan dolg govor, jc pa moral že po preteku pol ure nehati, ker vsled dima ni mogel več govoriti. Priporočil se jc z besedami: »Nc obljubim, da bom kaj storil, ampak jaz imam srce za meščana, kdor torej da kaj na to, me bo volil«. Mi pa mislimo, da bo takih ljudi, ki bi dali kaj samo na »ljubezen« g. dr. Trillerja, premalo, ampak bo g. dr. Triller prisiljen iskati zavetišča v trg. obrtni zbornici, kakor se že sam nadeja. Na shodu sc je izvedelo, da liberalni stranki slaba prede. Tak jc bil torej ta »shod«. Ko je g. dr. Triller odhajal na kolodvor, so mu na ulici klicali živio. Duhovi so se bili namreč razvneli. Toda, če Kranj res ni videl že dolgo let tako velike manifestacije (kakor pišejo v »Slovenskem Narodu«), potem je svobodomiselstvo v naših mestih enkrat za vselej izgubljeno. Pozor pred liberalnimi sleparji! Nekateri liberalni agitatorji bodo poizkušali volilcem nalepiti na glasovnice ime našega kandidata, da bi postala glasovnica neveljavna. Na glasovnice se ne sme nič nalepiti! Liberalna komedija v Vipavi. O tem se nam še piše: V nedeljo je pripeljal ljubljanski kandidat profesor Reisner postojnskega živinozdravnika Gašparija v Vipavo, hoteč Vipavcem povedati, naj volijo Gašparija. Sklicali so volilni shod, ki je bil strogo zastražen, da ne bi kdo nepoklican poslušal duhovitih izvajanj postojnskega živinozdravnika. Shod so imeli pri Cunti. Vseh skupaj jc bilo 26 z Reisnerjcm in Gašparijcm vred. Ker si je eden izmed navzočih upal samostojno misliti in svojo misel glasno povedati, so ga postavili na cesto. Druge nesreče ni bilo. Dobro je, da ima most čez Belo na obeh straneh razmeroma visok zid, ker sicer bi marsikateri izmed zborovalcev, ko so odhajali, padel v strugo. Vipavci delajo od nedelje naprej dovtipe na račun Gašparijev, kateremu jc Reisner na shodu sam povedal, da ne bo zmagal niti sedaj, in da liberalci tudi še pri prihodnjih volitvah in še dvakrat ne bodo zmagali, a treba je delati. To ima profesor Reisner prav, res, delati jc treba, pa ne tako, kakor Ferdo Gašpari, še manj pa tako, kakor vipavski generalštabšef Franc Merci-na. Ta nadučitelj je v resnici pravi štabni komandant. V vojsko pravzaprav ne gre, pač pa per distance ko-mandira liberalne soldate. Rfflharjev govor. Ravniharjev govor. Nc bi sc pečali nc z g. odgovornim urednikom »Slov. Naroda« dr. Ravnikarjem, ne z njegovim govorom v državni zbornici, ko ne bi šlo za to, da pribijemo pri ti priliki, kako n e -s r a mn o se v ar a liberalno občinstvo s pisanjem svojega Slavnega g l as i 1 a. »Narodovo« poročilo slove: Naj bo povedano šc enkrat, da se ni zbornica za govor posl. Ravniharja. prav nič zmenila. Sempatja ie kdo postal ob njegovi klopi, pa. se za nekaj minul zopet izgubil. Časih je imel enega, časih dva poslušalca; na koncu sta bila dva, izmed katerih je eden tlesnil iz usmiljenja dvakrat z rokami. To je po »Narodu« »živahna pohvala.« Časopisje se tudi ni nič zmenilo za Ravniharjeve čenče. »Arbeitcrzeitung«, »Zcit«, »N. W. Journal«, »Reichspost« niso prinesle iz govora nobene, besede. »Fremdenblutt« in »D. Volksbiatt« sta prinesla, da je zahteval temeljito pre-osnovo hišno-najenminskega davka. »N. Fr. Pressc« je omenila, du ie zahteval, naj bi bila v zakonu določba, da se morajo iz preodkazov zboljšati učitel. plače, ker le gospodarsko neodvisno učiteljstvo more svoj poklic nrav zvrše-vati. Samo »Grazer TagesposU jo slatino zgrabila Ravniharjevo zabavljanje in iz govora povzela, da so v slovenskih deželah učitelji posebno žalostni, z asti na Kranjskem, kjer so najslabše plačani. »V deželnem zboru se izjalovijo vsi poizkusi napredne stranke in v e 1 e p o s e s t v a (kaj bo clobil Ravni-har za ta kompliment?) ob nasDrotstvu klerikalne večine, ki hoče učiteljem le potem kaj dati, če se upognejo.« Take otrobi naj bi poslušali naši poslanci. Če ne more dobiti mod somišljeniki poslušalcev, ali naj mu naši delajo štafažo. Preneumno! Liberalno učiteljstvo ni z nami v posebnem urijatelj-stvu, toda z ozirom na splošne koristi mu vendar svetujemo, naj sc iz zgolj sebičnih razlogov otrese takih prijateljev, kakor je dr. Ravnihar. Mirno lahko rečemo, da imajo tudi liberalni učitelji v naši stranki boljšo zaslombo, nego v praznih, brezpomembnih, duha in vsebine praznih banalnostih. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA V NOVEM MESTU. Napad. Na zatožni klopi sta sedela dne 26. t. m. Poznujilšek, rojen 1. 1894. v Loki in Karel Klembas, rojen leta 1892. v Vrhovem, oba že kaznovana zaradi utoja. Obtožnica ju dolži, cla sta dne 9. novembra 1913 na cesti med Vrhovem in Praprotnem dejansko napadla Martina Kneza, ki je vsled poškodb umrl. Dne 9. t. m. so v Kržanovi gostilni na Vrhovem pili clvc družbi, vsaka pri svoji mizi. Tekom zabave je izmaknila Terezija Zrimšek Martinu Knezu iz žepa zavitek sladkorja. Knez se jc vslecl tega razburil, pograbil je sladkor in ga vrgel po sobi, pri tem pa je slučajno zadel Karola Klcmbasa. Klembas jc skočil pokonci in se pričel prepirati. Končno je krčmar zaprl gostilno in gostje so se razšli. Na cesti so se še nekaj časa menili Klembas, Poznujilšek in Knez, nato pa odšli v mesečini ter peli po cesti proti Praprotnem. Klembas je med potjo začel prigovarjati Poznajilšku, naj udari Kneza, ker ga drugače nc pusti na Vrhovo. Poznujilšek se je nekaj časa obotavljal, slednjič pa zagrabil pol metra dolg krepelec, Klembas pu ručno. Skočila sta za Knezom, ki je šel pred njima. Klembas je skočil prvi naprej, a se je skesal in stopil zopet. nazaj k Poznajilšku, rekoč: »Ti ga daj udariti!« Tedaj pa je stekel Poznu-jilšek za Knezom in ga trikrat udaril po glavi. Knez se je seveda branil. Ko jc to Klembas viclel, je pograbil gramoz in debel kamen ter vse skupaj vrgel Knezu v obraz. Knez je omahnil in se zvalil v jarek ob cesti. Zaslišavši hrup, se je vrnila prejšnja Knezova družba, ga pobrala in odnesla težko ranjenega s prebito lobanjo domov. Drugi dan je Knez umrl. Obtoženca sta dejanje zanikala, in se izgovarjala drug na drugega ter na pijanost. Po pričah se je samo dokazalo dejanje Poznajilšku. Državni pravdnik je zurudi tega odstopil od obtožbe proti Klembasu, glede Poznajilšku. pu je predlugul preložitev razprave. Sodni dvor je temu predlogu ugodil. PRESTOLNI GOVOR LAŠKEGA KRALJA. Luški kralj je otvoril 27. f. m. luški parlament s prestolnim govorom v navzočnosti kraljice, princev, ministrov. Prestolni govor nugluša, du je z osvojitvijo Tripolisa Italija si v Sredozemskem morju zagotovilu tisto postojun-ko, ki ji gre in du sc zdaj po novi volilni preosnovi lahko vsi Italijani udeležujejo političnega življenju. Napoveduje, da se mora izpopolniti socialna postuvoduju, pouk, preosnovati se mora državljanski zakonik, du dobi ženska v rodbini tisto mesto, ki ji gre, kakor naj se tudi izpopolnita civilno sodno postopanje in trgovinska postuvoduju. Osobito vužne so razmere med Cerkvijo in državo, ki so po naših postavah modro (?) urejene in ki temelje na najob-širnejši verski svobodi, ki sc pa ne sme izražati v ingerenci Cerkve na funkcije države. Glede nu Balkan izvaja, da so je posrečilo nastale diference mirno poravnati. Grupiranje velesil v aliunco in v entento ustvarja ravnotežje moči, kur najbolj zu mir jamči. Ravnotežje moramo ohraniti in zato vzdržati na primerni višini našo armado in mornarico. Du se omenjenu velika vprašanja rešijo, morajo vladati zdrave finance. Kredit Italije je zdrav, kar dokazuje, ker nismo med vojsko potrebovali inozemskega kapitalu. PO BITKI PRI JUAREZU. Caranza in njegovi pristaši sodijo, da je s porazom pri Juarezu Hucrtova moč v severni Mehiki strta. Vitla poroča, du jc vladno armado popolnoma porazil. Vstaši so izgubili do 150 ljudi. \ jeli so tudi generala Huertove armade Salazarja. Na bojišču so vstaši 200 sovražnikov ustrelili na lakonično I povelje generala Ville. ki je rekel: Nc moremo si dovoliti razkošja, clu pitamo vojne vjetnike. — Vstaši groze, da zažgo petrolejske vrelce v Tampicu, če .se ne odstrani topničurku »Bruvo«. Dnevne novice. -f Najnovej a laž liberalcev: — »Dr. Lampe prodaja slovenske duše!« Ali jo še kaj ostalo naprodaj, odkar jc dr. šusteršič »prodal« koroške Slovence? Da, še ni konec teli prodaj! »Slov. Narod« piše, da jc »dr. Lumpe prodal slovenske otroke na Kočevskem, da kupi nemške Kočevce.« Torej ni bila to prodaja, ampak nekaka menjalna kupčija. Seveda bodo upili sedai liberalci o tej strašni »kupčiji«, ker jim n c m -š k i K o č e v c i n e č e j o več dati svojih glasov. Vsakega dostojnega človeka je danes sram, da bi bil v zvezi z liberalci. Tudi Nemci so sc začeli sramovati svojih starih zvez z liberalno stranko in so temu spoznanju dali duška na shodu v Kočevju. Dr. Lampe ni pri tem igral nobene vlogo. S. L. S. ni treba ničesar kupovati in ničesar prodajati. + Še en liberalni kandidat v Beli-krajini. Iz Vinice, 20. novembra: Pri nas se govori, da misli kandidirati za kmečke občine proti g. Dermastiji zopet Peter Rauch, graščak iz Pobrežja, ki bi menda rud še enkrat tuko imenitno pogorel, kakor je 1. 1908., ko ni dobil v vsi nuši veliki občini niti enega glasu. Mi ga pač dobro poznumo še od takrat., ko je bil oskrbnik na Ivrupi, kak prijatelj jc nas kmetov. Še bolj ga poznamo pu tudi od takrat, ko bi bilo, in to že parkrat, Bukovje prodano in jc tucli od nas več posestnikov sklenilo že pogodbe zurudi purcel v Bukovju, pa so se vso pogodbe razdrle, kakor so govorili, zurudi Ruuchu, ki bi bil potem sevedu zgubil svojo službo kot logur, uko bi nc bilo več skupnega posestvu. Nekaj so tucli govorili, da je on izpod jedel svojega prednika Šibcrla, da je izgubil službo. Pa naj bi bil tak mož nuš poslanec? Nismo še na glavo padli, da bi take može volili. Pa še nekaj smo slišali, kak dober kristjan jc Rauch. Ob nedeljah ima, kukor se sliši, mašo v krčmi pri Grubrijunu, po maši pa pride pred cerkev, kjer sc z fjiidmi ruzgovurju. Taki so liberalni kandidati! Takih ljudi ne bomo volili! — Mrtvega so našli dne 25. novembra v Ločnici 381etnega mizarja Valentina Kalana iz Zbilj pri Medvodah. Ležal je s telesom na bregu, le glavo jc imel v vodi, dočim jo bilo orodje razmetano po tleh. Težko, cla bi bil Kalan vslecl pijače zašel v vodo, ker je v ponedeljek cel dan clela.l in ni bil pijanec. Imel jc ušesa višnjeva, kakor bi ga kdo držal za, ušesu in tlučil glavo v vodo. Skregal sc jo večkrat s svojim svakom Matevžem Aličem iz Ločnice, kateri mu je bil dolžan pur tisoč kron, pu se mu jih je branil vrniti. — Zimski šport na Gorenjskem. Ravnateljstvo c. kr. državne železnice v Trstu, ki pospešuje akcijo zimskega športa v Bohinju in na Bledu, jc tudi za letošnjo sezono odredilo, cla ostune-jo vse odredbe glede znižanih voznih listkov iz Ljubljane, Kranja na Bled, Bohinj in Kranjsko goro v popolni veljavi, kakor tucli glede posebnih športnih vlukov ob nedeljah in praznikih iz Trsta in Gorice in slednjič glede vremenskih poročil. Kakor prejšnja letu, tuko bo v letošnji sezoni oddajala. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani (Tourist - Officc), Miklošičeva cesta 6, znižane športne vozne listke na športna in planinska društva ter imajo pravico do teh listkov Ljubljanski športni klub, Slovenski fotbal-klub Ilirija, Slovensko planinsko društvo in njegova podružnica v Kranju, Ljubljanski bicikel-klub in nemško planinsko društvo. Vsak član teh društev pa se bo moral legitimirati s posebno izkaznico, katera mora imeti tudi sliko člana in podpis društva. Za mesto Kranj bo skrbela podružnica Slovenskega planinskega društva, cla dobe njeni člani športniki vozne listke in izkaznice od Deželne zveze. Znižani zimsko - športni vozni listki imajo petdnevno veljavnost, u sc mora nastopiti vožnja le ob sobotah ali dneh pred prazniki ali ob nedeljah in praznikih. Vozne cene so sledeče: Ljubljana—Bohinjska Bistrica tja in nazaj III. razred 4 K 90 vin., Ljubljana — Lesce tja in nazaj III. razred 2 K 90 vin., Ljubljana — Kranjska gora tja in nuzaj III. razred 4 K 40 vin., Kranj - Bohinjska Bistrica tja in nazaj 3 K 40 vin. Postajc-načelništvo v Bohinjski Bistrici in na Bledu bo telegrafično nuznanjevalo vsako sredo ali četrtek in vsako soboto vremensko poročilo tukajšnji postaji južne železnice in državne železnice in bo to vremensko poročilo tudi raz-obešeno pri blagajnah tukajšnjih kolodvorov, — Novoustanovljena Hrvatsko-slovenska narodna banka, delniška družba v Zagrebu razpošilja vabila na subskripcijo. Med utemeljitelji so med drugimi dr. Stjepan Ortner v Zagrebu, dr. Jos. Furlan v Ljubljani, Julij Ma-zole v Ljubljani, Drugolin Hribar v Ljubljani. — Razpisane učiteljske sluibe. Vi kranjskem šolskem okraju se v stalno numeščenjc razpisujejo naslednja učna mesta: 1. mesto nadučitelja na, dvo-ruzredni ljudski šoli v Podbrezjah; 2. mesto učitelju in šolskega voditelja na enorazredni ljudski šoli nu Olševku (ki sc pričetkom šolskogu letu 1914/15 razširi nu dva razreda), 3. mesto učitelja, in šolskega voditelja na enorazreclnih ljudskih šoluh na Bukovšici in v Re-tečah, in 4. učno mesto nu trirazredni deški ljudski šoli v Cerkljah, Redno opremljene prošnje je predpisunim službenim optom vložiti pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kranju do dne 20 decembra 1913. Prosilci, ki v kranjski juvni učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z zdravniškim izpričevalom dokuzuti, cla so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. — Iz finančne službe. Dvorni svetnik in načelnik glavnega curinskega uradu na Dunaju je postul dvorni svetnik finunčne deželne direkcije v Ino-niostu A b d o n Š u s t e r š i č. — Inženirski izpit jc napravil go* spod Karel Fux. — Iz učiteljske službe. Suplenti-nju ljudske šole na Rudniku je postala ubs. učit. kandidatinja Otil. K rise h, ker je obolela učiteljica Černe. — Dopust se je podelil oboleli učiteljici Mariji Z u g o r j a n v Št. Rupertu. — Nameščala jo bo suplcntinju Mar. F ur-1 u n. — C. kr. deželni šolski svet je dovolil absolv. učit. kandidutinji Olgi K n e z , du sme brezplačno prakticirati nu II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. — Iz Rateč na Gorenjskem. Dno 22. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku vrlega občespoštovanega mladeniča Janeza Petriča, deželnega cestarja, starega šele. 24 let. Kuko priljubljen in spoštovan jc bil, je pričal njegov pogreb; udeležila se ga jc požarna hramba, mnogo občinstva in pevski zbor mu jc zapel na grobu tri žalostinke. Blag mu spomin! Cerkveni veslnik. Slovencem na Nemškem naznanimo, da bo v Suderurich pri Reckling-hausenu od dne 30. novembra do dne 4. decembra sv. misijon v slovenskem jeziku. Dne 30. novembra bo sv. maša in pridiga ob 9. uri dopoldne, popoldne ob 5. uri pa pridiga in litanije z blagoslovom. Od 1. do 4. decembra bo vsako dopoldne ob pol 9. uri sv. maša in misijonski govor, vsuko popoldne ob štirih pridiga in litanije z blagoslovom. Ker je ravno svoto loto, bodo gotovo prihiteli tudi Slovenci iz bližnjih župnij k misijonskim pobožnostim. Tamošnji nemški župnik je nulušč v ta namen naprosil frančiškanskega p. provincijala za enega frančiškana iz Ljubljane, ki je že odšel na Vest-fnlsko. lj V frančiškanski cerkvi v Ljubljani sc prične clne 5. decembra tri-dnevnicu v proslavo Konštantinovega jubileja in v dosego odpustka svetega leta po sledečem sporedu: Petek, dne 5. decembru zvečer ob 6. uri: Litanije, govor: »Konštantinov jubilej — Sveto leto«. — Sobota, dne 6. decembra, zjutraj ob pol 6. uri: Govor: »Vrednost človeške duše«. Sveta maša. Ob 6. uri zvečer: Litunije, govor: »Božanstvo Kristusovo«. — Nedelja, dne 7. decembra, ob pol 6. uri zjutraj: Govor: »Božja ustanovitev svote Cerkve«. Svetu mušu. Ob 9. uri govor: »Borbe in zmage tekom zgodovine«. Sveta muša. Ob 3. uri popoldne govor: »Sveto Rešnje Telo v svoji resničnosti in milosti«. — Litanije. — Praznik, dne 8. decembra, ob pol 6. zjutraj govor: »Marija, varhi-nja svete Cerkve«. Sveta mušu. Ob 9. uri govor: »Katoliško svečeništvo«. — Nova sveta maša. Ob 3. uri popoldne govor: »Prenovljenjc v Kristusu«. — Litanije. — Sklep. Po vsakem govoru bodo skupne molitve v dosego odpustka. Književnost. »Matica Slovenska« izda za leto 1913. sledeče knjige: 1. Zabavna knjižnica. (Izviren roman Podlimburskoga: Gospodin Fran jo.) 2. Anton Funtek: Tekma. (Drama, ki so je z lepim uspehom igrala v Ljubljani in v Zagrebu.) 3. štrekel j-Glonar: Slovenske narodno pesmi, 15. snopič, i. Srbohrvatske narodne pesmi (o Kosovem, Kraljeviču Marku itd.) v uredništvu prof. dr. Br. Dreehslerja. (Knjigo bo imela obširen i uvod o motivih jugoslovanskega nu- rodnega pesništva ter stvaren ter jezikoven tolmač. Dodana bo praktična slovnica srbohrvatskega jezika za Slovence.) 5. Mencinger: Izbrani spisi, II. zv. 6. Dr. Šlebinger: Slovenska Bibliografija (zadnjih šest let). LjuMjflDske novice. Gg. volilci v splošni skupini! Prosimo Vas, da v ponedeljek dne 1. decembra 1913 pri volitvi iz splošne skupine v deželni zbor blagovolite napisati na glasovnico ime ljudskega kandidata: Ivan Kregar pasar in posestnik v Ljubljani Kdor želi Ljubljani kaj uspeha, naj voli IVANA KREGA RJA, ki je mož resnega in resnično naprednega dela. Za izvršilni odbor S. L. S. za Ljubljano Dr. Vinko Gregorič. lj Shod volilcev S. L. S. bo prihodnjo nedeljo ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. Prosimo gg. somišljenike, da se shoda polnoštevilno udeleže. lj Nedostavljene legitimacije. Ker legitimacije pismonoše dostavljajo le volilcem samim, mnogo legitimacij ni dostavljenih. Te se lahko dvigne do vštevši 28. t. m. na glavni pošti od 7. do 8. ure zjutraj ali pa do 2. ure popoldne. S seboj je prinesti delavsko knjižico ali rojstni list ali pa kako drugo izpričevalo (dokument), ker sc legitimacije sicer nc izroči. Dne 29. in 30. novembra pa se dobe nedostavljene legitimacije na c. kr. deželni vladi, soba štev. 41. lj Skrb za Ljnbljano so naši magi-stratovci pokazali najjasnejše s tem, tla kandidirajo enega najnesposobnej-ših ljudi svoje stranke, Josipa Turka, v deželni zbor. Ljubljanskim volilcem pripisujejo, da bodo volili v ponedeljek človeka, o katerem že naprej vsak človek ve, da jc nesposoben kaj doseči za Ljubljano in da ima dovolj posla s tem, kako svoje premoženje poskriti pred nesrečnimi žrtvami »Glavne posojilnice«. Magistratovci so tako predrzni, da na oklic za Josipa Turka postavljajo poziv Slovencem, kakor bi vsak drug nehal biti Slovenec, kdor ne voli tega finančnega ženija v liberalnem zmislu. Slovenstvo mešati z Josipom Turkom sc pravi kruto omadeževati slovensko ime. lj Umrl je danes zjutraj v 66. letu ' svoje dobe dolgoletni naročnik našega lista, 371etni uslužbenec tukajšnje c. kr. deželne sodnije g. Pavel Trosi. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob pol 4. uri. N. v m. p.! lj Župan v klavnici. »Slov. Nar.« prinaša uradno osebno vest: »Na shodu na klavnici govori župan dr. Ivan Tavčar.« Šel je menda po telečjo kri za svoje kandidate. Potili jo bodo v ponedeljek. lj Zabavni večer katoliškega društva za delavke je minulo nedeljo prav lepo uspel. Pevski zbor pod vodstvom g. Ferjančiča nam je zapel pevske točke: Pobratimijo, Spomin in venček slovanskih narodnih s tisto izbra.nošt-jo in preciznostjo, katere smo vedno pri nastopih zbora občudovali. Društvene diletantinje so pa uprizorile igro: »Napuh hodi pred padcem«, pri kateri so pokazale lepe igralske zmožnosti. Obisk je bil povoljen. lj Trnovski in krakovski deželno-rborski volilci pozorl Vsi oni deželno-zborski volilci volilnega okraia Trno-vo-Krakovo, ki žele kakršnihkoli pojasnil zaradi volitev, naj se oglase danes ali pa jutri v soboto zvečer od 7. do 9. ure pri Repniku, Konjušna ulica št. 4. lj Iz pisarne slov. dež. gledališča. V nedeljo, dne 30. novembra, se uprizori v deželnem gledališču zadnjikrat v tej sezoni pri znižanih cenah burka »Sladkosti rodbinskega življenja«. Začetek ob 3. uri. Konec ob 5. uri. — Zvečer se igra po daljšem prestanku zelo priljubljena narodna igra s petjem »Brat Martin« od K. Goste. Glavno vlogo brata Martina igra g. Skrbinšck, krojača g. Povhe, njegovo ženo ga. Juvanova, mlinarico gdč. "VVintrova, mlinarja g. Grom. V ostalih večjih vlogah so zaposleni gospodje Borštnik, Danilo, Šest, Drcnovec in dame Bukšekova, Gjorgjevičcva in Gorjupova. Pri predstavi svira Ljubljanski društveni orkester. Muzikalič-ne točke ic naštudiral, kakor tudi di- rigira naš priljubljeni operetni kapel-nik g. Stritof. Režijo vodi g. Povhe. Začetek ob 7. uri. Konec ob pol 10. uri. Konečno bodi še omenjeno, da se dobe za vse predstave v gledaliških ložah j) o s a m e z n i lož ni sedeži, ne da bi bilo treba plačati še posebej vstopil i n o. lj Velezanimiva dramska noviteta. Za prihodnji teden se nam obeta na deželnem odru zanimiva dramska noviteta, Branislava Nušiča komedija »Svet«. Nušič jc najodličnejši srbski komediograf, pesnik in izboren humorist; bil je več let. intendant kr. pozo-rišta v Belgradu, načelnik srbskega tiskovnega urada, urednik in kr. političen srbski činovnik. Napisal je več dram in veseloiger, ki so imele vse na slovanskih odrih izreden uspeh, ker so tehnično dovršene, zajete iz globin življenja, polne žive dramatike in poezije. Na našem odru se je igrala njegova zgodovinska slika »Knez Semberijski«. Med novejšimi Nušičevimi komedijami je najboljša »S v c t«, ki se vrši v srbskih rodbinskih krogih. Kontrast med tihim, srečnim rodbinskim življenjem in med burnim, zlobnim, spletkarskim svetom tvori podlago dejanju, ki jc ne le zelo zabavno, nego tudi polno trpkosti in satire. Komedija je literarna a tudi scenično efektna ter nudi mnogo resničnega etičnega užitka. lj Pameten odlok. V trafikah smo danes čitali naslednje obvestilo. Tu izhajajoči dnevnik »Dan« je v svojih številkah 689. in 690. naznanil, da bo brošura pisatelja »Kajtimara« — Roman vodiške svetnice — izhajala od 27. novembra do 7. decembra 1913 kot priloga »Dneva« ter cla se bo prodajala z »Dnevom« vred po vseh trafikah za 30 vin. Nadalje pa je »Dan« naznanil, da sc bo lahko prodajal tudi »Dan« sam za 6 v. Z ozirom na to okoliščino ni smatrati omenjene brošure v zmislu § 7., točka 3. t. z. kot prilogo, ampak kot samostojno, in sicer neperijodično tiskovino. Potemtakem se Vas obvešča, da se brošura »Roman vodiške svetnice«, bodisi sama, bodisi z enim izvodom »Dneva« vred nc sme prodajati v trafikah. Če bi vzlic temu obvestilu prodajali omenjeno brošuro, bi se postopalo proti Vam v zmislu § 233. tiskovnega zakona kazenskim potom. — C. kr. vladni svetnik in policijski ravnatelj Kiinigl 1. r. lj Umrla je soproga odvetnika gospoda dr. Ferdinanda Egerja gospa Marlena Eger, rojena Deu. lj Prodaja, Dne 3. decembra 1913, ob 9. uri dopoldne se bodo prodajale v porotni dvorani c. kr. deželne sodnije v Ljubljani lovske puške, samokresi, obleke, obutve, ure in druge zapadle reči iz kazenskih preiskav. Z joga. Nezadovoljnost med srbskimi častniki. Z ozirom na pritožno deputacijo 50 častnikov, ki se je te dni oglasila pri vojnem ministru Božanoviču, piše »Srb. Kor.«: Po prvi odločilni bitki srbskega orožja na Kumanovu pa do danes so izšli žc trije ukazi o povišanju častnikov in so bili mnogoštevilni častniki povišani in odlikovani. Vsi trije ukazi so pa tako med častniškim zborom kakor tudi v časopisju povzročili veliko nevoljo in ostro kritiko, ker je bilo prezrtih mnogo vrlih častnikov, ki so jih njihovi višji poveljniki sami predlagali v povišanje oziroma odlikovanje, na drugi strani so pa bili povišani oziroma odlikovani častniki, ki niti niso bili na bojišču. Ker tudi zadnji ukaz v tem oziru ni popravil prejšnjih dveh, je šlo 50 prezrtih častnikov — večinoma stotniki I. razreda — k ministru Božaniču v svrho pritožbe. Ker jim minister ni dal zadovoljivega odgovora, je 22 častnikov — med njimi 12 artiljeristov — izjavilo, da gredo v pokoj, 10 je pa zahtevalo, da jim minister omogoči avdienco pri najvišjem vojnem gospodu — kralju. Minister jim je nato odgovoril, naj pridejo naslednji dan po odgovor. Srbska javnost odiočno želi, da zaslužni častniki dosežejo polno pravico. Za načelnika mestnega stavbnega urada v Bitolju je imenovan Slovencc inženir Josip S k o b r n e. Zadaje vesli. OPRAVIČEVANJE GROFA BERCHTOLDA. Dunaj, 28. novembra. V zunanjem odseku avstrijske delegacije je grof Berchtold odgovarjal dalje (začetek gl. v listu mod Političnim pregledom): Dvomov o življenjanezmožnosti Albanije grof Berchtold ne goji. Vprašanje kneza je rešeno. Mednarodna kontrolna komisija je storila žc veliko uspeš- nega. Obmejitev Albanije na jugu je pred durmi. Skrb, da se je Albanija razdelila v dve interesni ozemlji, a avstrijsko in italijansko, jo neutemeljena. Avstrija ni na razdelitev Albanije nikoli mislila. Da so bili stroški za vojno pripravnost tako veliki, je razlagati tudi iz tega, ker je bilo treba popraviti mnogo zamujenega, to je, zvišati prenizko stanje armadnih enot. Gospodarsko krizo si je razlagati s tem, da so balkanske države vsled vojske, ki jc nismo mogli preprečiti, mnogo trpele. Misija Ilohenloheva v Peterburg je svoj namen popolnoma dosegla, kar so tiče bukareškega miru, je revizijo predlagala Anglija in so se glede tega strinjale vse velesile. Niti rumunski diplomati se reviziji niso upirali,, ampak jo smatrali za. ugodno za utrditev miru. Naš namen pa je bil revizijo vzdržati, tudi ko so druge velesile misel nanjo opustile. Ni ros, da bi bila Avstrija rumunskim aspiracijam kaj nasprotovala. Glede Prochaske smo bili štirinajst*dni brez poročil o njem. Vest o umoru je priobčil »Neues Wie-ner Journal«. Mi smo jo demontirali takoj, ko smo dobili nasprotno poročilo. (Ugovori.) Kar sc tiče vprašanja delegata Lapinje, ali se v trozvezni pogodbi z Italijo nahaja tajna klavzuiar nanašajoča se na notranje razmere v avstrijskem Primorju, odgovarja minister Jrategoričmo da take klavzule v pogodbi ni in da je tuja ingerenca v našo notranjo politiko izključena. Minister je končno izjavil, da je o balkanski krizi pripravljen izdati rdečo knjigo. — Pri glasovanju za dispozični fond zunanjega ministrstva, kjer je vlada dobila 12 glasov za in 6 proti, so glasovali proti: Langenhalm, Waldner, VVolf, Udržal, Vanek in Ellenbogen, dr. Kramaf- in dr. šusteršič nista bila navzoča. HOHENBURGER LAHNO POGRAJAN. Dunaj, 28. novembra. Justični odsek je danes končal debato glecle Ilohenburgerja in sprejel resolucijo, cla je znani Hohcnburgerjev odlok, s katerim je posegel v razsodbo favoriten-skega sodišča, pomenjal prekoračenje ministrovih pravic in da pričakuje, da bo ta pravica v bodoče ostala omejena na obliko razsodb. ZBORNICA. — RUSINSKOPOLJSKA IZJAVA. Dunaj, 28. novembra. Zbornica je clanes nadaljevala razpravo o osebno-dohodninskem davku. Vsled kompromisa. med Rusini in Poljaki teče zdaj razprava hitro in gladko. Minister za deželno brambo Georgi je odgovarjal na nekatere interpelacije. Rusin Bu-dzynowski je govoril daljši govor. Zbornica bo bodoči teden zopet nekaj časa počivala, cla sc bodo v Lvovu lahko vršila posvetovanja volilnoreformnega odseka. Gališki deželni zbor se skliče v prvem tednu bodočega meseca. DEMONSTRACIJA V TRSTU. Trst, 28. novembra. Včerai zvečer so tu demonstrirali laški dijaki in napravili obhod po mestu. Mir se ni kalil. HRVATSKO VPRAŠANJE. PRAVAŠI SE ZA VOLITVE ZEDI-NIJO? Zagreb, 28. novembra. Frankovslco krilo Stranke Prava je na svojem zaupnem sestanku sklenilo kandidirati v vseh dosedanjih volilnih okrajih, v milinovskih okrajih pa ne bo postavilo protikandidatov. Izda se tudi manifest na narod, da glasuje za prava-ške kandidate brez ozira, da se izključi borba med obema kriloma. — V hotelu »Boyal« so zborovali Milihovci. Prevladalo jc mnenje, ki je proti medsebojni borbi pravašev. V principu so sc vsi glede tega zedinili, stvarnega pa se ni nič sklenilo. Reklo se je, da se bodo Milinovci ravnali po tem, kako se bodo vedli proti njim Frankovci. Glavni posvet Milinovcev se vrši dne 5. prosinca. MACcJARONI NE NASTOPAJO VEČ KOT STRANKA, AMPAK POSAMIČ. Zagreb, 28. novembra. Stranka narodnega napredka (dr. Tomašičeva) je sklenila, da pri volitvah kot taka ne sodeluje. Ta sklep je predvsem pripisati grofu Pcjačeviču. Tomašič je napadel Skerlecza, ker je magjarone pre zrl in se naslonil na koalicijo. Skerlecz je dejal, da jc to moral storiti zato, ker niagjaroni nimajo več kredita med narodom. Kandidirali bodo pa še po-jedinci tc stranke na svojo roko in jih iio vlada podpirala, ako stopijo v njeno večino. Nekaj teh kandidatov je že znanih: podban Fodroczy v Nuštru, grof Marko Pejačcvič v Rumi, pl. Mi halovič v Vuki, baron Rajačič v Dal ju. Baje bo vlada kandidirala v celih 51 okrajih take kandidate. ŽELEZNICA KARLOVEC—OZALJ. Zagreb, 28. novembra. Prošle nedelje sc je podala iavnemu prometu proga Karlovec —- Ozalj. Na tej progi )osta sedaj vozila dva vlaka, eden tja, drugi nazaj. Gradba proge Ogulin — dalmatinska meja zelo hitro napreduje. DEMONSTRACIJE OB GROBU ALE« KSANDRA BATTENBERŠKEGA V SOFIJI. Belgrad, 28. novembra. Tukajšnji list »Balkan« poroča: Na dan smrti bivšega bulgarskega kneza Aleksandra Battenberga je njegova vdova grofica Hartenau po svojem bratu dala položiti venec na njegov grob v sofijskem mavzoleju. Ko je sofijsko ljudstvo zvtrtlelo za to namero, se. je trumoma podalo pred mavzolej in čakalo na prihod grofičinega brata. Ko je le-ta prišel, se je množica odkrila in zaklicala: Slava spominu kneza Aleksandra! Živci njegov naslednik!« Nato jc množica pokleknila in spoštljivo čakala, da je vdovin.brat položil venec na. knežev rob. Ko je nato stopil iz mavzoleja in se podal k svojemu vozu, mu je množica prirejala velike ovacije. Nato so se ljudje uredili v vrsto in priredili manifestačni obhod skozi mesto; pred kraljevo palačo so zopet uprizorili velike ovacije za Battenberžane. Policija kljub vsem poizkusom ni mogla razgnati demonstrantov. — Sploh se v Bulgariji vidno oživljajo simpatije za Battenbergovce in nekateri že agi-tirajo. da naj bi v slučaju Ferdinandovega odstopa zasedel bulgarski prestol sin pokojnega kneza Aleksandra. STRANKARSKI BOJ V BULGARIJI. Sofija, 28 novembra. Dr. Danev jc moral shod, ki ga jc v Plovdivu napovedal, vsled ogorčenja prebivalstva odpovedati. TURŠKO - SRBSKI MIR NA VIDIKU. Carigrad, 28. novembra. Med Srbijo in Turčijo se je dosejrel popoln sporazum v vseh točkah. Dogovorjeno mirovno besedilo se pošlje v Belgrad, odkoder se vrne še enkrat turški vladi, nakar se podpiše. CIGANSKI TATINSKI VODJA VJET. Reka, 28. novembra. Orožniki so v gozdu mecl Zalesnico in Ravnogoro vjeli slovitega ciganskega tatu in vodjo Antona Kari (Mayer), ki jo v cirkveni-Škem in sušačkem okraju načeloval krajam in ropom. Kari je imel zveze tudi s kranjskimi cigani. NAPREDEK TEHNIKE. London, 28. novembra. Včeraj sc je posrečilo vjeti v daljavi 9000 milj oddani brezžični brzojav. POŽAR. Madrid, 28. novembra. Ogenj je mesto Marin popolnoma uničil. PO 11 LETIH NAJDEN. Beljak, 28. novembra. Blizu Beljaka so našli v gorovju okostnjak pred 11 leti pogrešanega železniškega asistenta z Dunaja Oto Gschladta. NEVARNA KINO-INDUSTRIJA. Punj, 28. novembra. V Epornonu, kjer se jc aranžiral lov na tigre za ki-nematogr. posnetek, je eclen v to svrho pripravljenih tigrov ušel in vlada zdaj v mestu velik strah pred zverino. Primorske vesli. p Vodnoelektriena ak ija v Pri« morju. Začetkom prihodnjega leta bo Trst razpolagal z električno močjo tako za razsveteljavo kakor za motorno silo. Pred desetimi leti je furlanski veleposestnik Dottori prišel na to, da bi se spodnja Furlanija s pomočjo Soče kanalizirala. To sc je izvršilo z gradnjo takozvanega kanala Dottori. Pred šestimi leti pa sc je osnovala družba »Električne naprave ob Soči«,ki je zgradila ob šestih umetnih vodopadih imenovanega kanala pot hidroelektričnih central. S tokom iz teh se preskrbljuje tudi Gorica, v Tržiču pa se je osnoval električni mlin. Nato se jo električno omrežje razširilo tudi po vzhodni Fur-laniji. Družba je zdaj pridobila tudi tržaške kapitaliste in sedaj je ob tako-zvanem kanalu Valentinis tudi že zgrajena električna centrala, ki bo produ-cirala tok za Trst. Tok bo z napetostjo 50.000 volt tekel nadzemsko preko Op-čine na Rojan, od tu se pa po podzemskih kablih napeljal v Trst. Tok se bo za uporabo v mestu seve primerno transformiral. Načrt pa obsega za bližnjo bodočnost tudi istrska obrežna mesta in kraško zaledje Trsta. Dela za to so deloma že v tiru. p Nau tiski in trgovski dijaki št raj-kajo. Učenci nautičnega oddelka obrtne šole v Trstu in dijaki višje trgovske šole »Revoltella« — 60 po številu — sc 27. t. m. sklenili izostali od pouka in so priredili »demonstrativen« obhod do magistrata, kjer so se podali k županu Valerlju in izjavili, da demonstrirajo za laške vseučiliške zahteve p Zaprli so v Trstu nekoga Joahi-ma Fiorctto, ki jo osumljen tatvin v znani veliki trgovini Ohler na Korsu. p Požar. Včeraj je začelo v Trstu goreli v prodajalni Ivuna Gianoni za svetilne aparate v uUci Largo Saritorio. Požarna bramba je ogenj omejila, toda zaloga v vrednosti (iOUO K je vsa zgorela. p Alkohol. Voznik Franc Suša v Trstu so je tako napil, da je umrl. p Igra s smrtnim Izidom. Mario štefe, sin kmeta Ivuna Štefeta v Kopru, se je v hlevu z neko na zid pritis njeno vrvjo tako nesrečno igral — fant je bil tudi slaboumen — da se mu je vrv ovila okoli vratu in ga zadušila. p Velike tatvine pri avstrijskem Lloydu. Iz Trsta: 2e dalje časa sem so se razne avstrijske tvrdke pritoževale pri Lloydu, da so bilo razne njihovo pošiljatve odprte in da je manjkalo blago. Te pritožbe so prihajale vedno bolj pogostoma, a vzlic največji pažnji so tatovi brez prenehanja nadaljevali s svojim delom, ne da bi jim bili mogli priti na sled. Pred par dnevi pa je opazil ključar Mihael Bajt, da so nalagali na Lloydov parnik »Hellouan« velik zaboj za strežnike na tem parniku, nekega Armanda Premovitza. To je obudilo v 'ključarju sum in naznanil je stvar svojim predstojnikom na Lloydu. Poizvedovanje je prevzel nato policijski kontrolni inšpektor Titz, ki je dognal, da je bilo v Lloydovem hangarju, v spcdicijskem oddelku v si ari prosti luki odprtih več pošiljatev. Nekaj zabojev je bilo celo popolnoma izpraznjenih. Zaboj, ki so ga naložili na »Ile-louan«, so seveda zaplenili in so našli v njem same zimske suknjo, vredne okrog 1000 K. Ukradene so bile v imenovanem -hangarju. Strežnik Premo-vitz jc bil aretiran. Končno se je dognalo, da sta bila glavna tatova skladiščnika v imenovanem hangarju, 48-letni Rihard Bidoli in Gvidon Gasparo star 40 let. Aretiran je bil potem tudi 461etni težak Anton Šorn, ki je bil polog Premovitza glavni pomagaČ. Bidoli je imel v na jeni sobo v ulici Enea Sil-vio Piccolomini, kamor so spravljali ukradeno blago. Ko so prišli preiska-vat, so našli v tej sobi velik kovček, poln ukradenih stvari. Kolikor sc je moglo dognati doslej, so tatovi napravili Lloydu škoclc več tisoč kron. Policija še nadaljuje preiskavo. p Odlikovanje. Gg. S i 1 v i j M a -ninsor. c. kr. finančni svetnik in Valentin Maruš ič. c. kr. višji nadzornik finančne straže, oba v Trstu, sta bila imenovana vitezoma Fran Josipovega roda. p Zaprlo, je orožništvo Ogra Jožefa Bracsa in Anton Szorczeka, ki sta priznala, da sta preteklo nedeljo v Kan-tridi pri Reki napadla Ogra Jožefa Petka in ga z noži grdo zmesarila, ne da. bi ga, sicer smrtnonevarno ranila. Izvedelo se je. da je bil Pe+ek v družbi nekega Franca Kremžarja iz Ljubljane v gostilni »Liburnia« in da sta se ta dva z omenjenima Ogroma sprla +er je bil še v gostilni ranjen Kremžar, Petka sta pa napadla pozneje, ko se je pijan domov vračal. p Nadvojvode kunijo več otokov v bližini Brionija. Iz Pulja poroča »N. Wiener Tagblatt«: Več članov cesarsko rodbine, med njimi tudi nadvojvoda Franc Ferdinand, namerava nakupiti otoke blizu Brionov, da na njih zgrade vile in gradiče. p Ubil se je na parniku »Erodia-de« v Trstu delavec Adolf Pensa, ki je padel 13 m globoko v skladišče na dnu ladje. p Velike poštne tatvine so zasledili na parniku »Zaton« družbe »Ragusea« v Trstu. Zaprli so štiri pomorščake te ladje. p Stavka pekov na Reki. Na Reki je izbruhnila stavka pekov, ki sc je razširila po vsem mestu. p Pomanjkanje kruha sc čuti zolo na Reki, ker pekovski pomočniki štrajkajo. V nekaterih pekarnah pomaga vojaštvo. Mir sc dozdaj ni motil. p Nesreča na Reki. Z Reke poročajo: V ladjedelnici družbe »Danubius« na Reki se je, ko so sestavljali dvigal-nikp ri zgradbi vojnih ladij, zgodila velika nesreča. Ogrodje se je namreč porušil-) in šest delavcev podsulo. En delavec jo bil takoj mrtev, pet jih jc nevarno ranjenih in so jih prepeljali v . bolnišnico, kjer je takoj eden izdihnil. Tudi ostali so borč s smrtjo. V znak žalosti so dali dne 26. noveubra vsem delavcem prosto. Povečini so vsi Ogri. Krivda leži na slabi konstrukciji ogrodja. p Umrla je v Trstu ona deklica Karmela Ursich, ki sc Je bila pred dnevi opekj£, ko se. jc igrala z žveplen-kami. p Zastrupiti se Je hotela v Trstu 20 letna Julija PtvranoviČ in je kot vzrok navedla to. rta ie hotela svoic starše prestrašiti! Dekle so rešili. p Alkohol. Včeraj se jo neki Frane Zardi v Trstu tako živinsko napil, da je brez zavesti umrl. KoroSKe ncvxe. k festanek posojilnlčarjev. Celovec, dno 27. novembra. Danes sc je vršil tukaj v hotelu Trabesinger sestanek naših posojilničarjov. G. ravnato j Zadružne zveze je poročal o snlošnem stanju zadružništva. Zveza ie denarno krizo brez težkoč prestala in denarne razmere so bile pri nji lcios žo ugodnejšo. kakor pred petimi leti, ker je bilo denarja v izobilju. Pozival je posojilnice k previdnemu delu in priporočal ustanovitev zadružnega fonda, v katerega bi posojilnice vplačevale de-setiilko svojega čistega dobička, kateri bi mogel v slučaju nezgode služiti zadrugam v podporo. G k. revizorja K ra m a r š i č in dr. M o h o r i č s1 a poročal o raznih nedostatkih kateri se najdejo pri poslovanju posojilnic, jih je treba odpraviti, da pridejo zadruge na zdrava tla. G. M. R a ž u n je ugovarjal, da se naj ne naglaša preveč nabiranje reservnih fondov, ker ljudstvo potrebuje zdaj pomoči. Gosp. Pšeničtlik (Globasnica) se je pritoževal, da Zveza tamošnji posojilnici v nujni potrebi v dveh slučajih ni da^a naprofenega kredita kar je ljudi zelo razburilo G. ravnatelj Traven je na to odgovarjal da se jc odreklo tisti kredit, ker so ne drže vse koroške posojilnice discipline ter par zadrug ne rn^aga svojega denarja vsega v Ljubljani. G. Razgor-šck (Črna) je povdarial. da bi bilo želeti takih uspehov, da bi so moglo po tisti obrestni meri posoievati, kakor se obrestuiejo vloge to bi bilo moeroče kadar bo^o reservni fondi dosti veliki Grajal je šc da »Narodni gospodar« ni dosti priljublien. Gg zastopnika živinorejskih zadrug v Zitarivasi in Kot-ljah sc pritožujeta. da v zadrugah ni pravega življenja in povprašujeta, kaj je s »zadrugo za vnovčevanje živine«? Msgr. Podgorc graja Zvezo radi njenega postopanja napram posojilnici v Globasnici in opozarja na slabe posledice. Priporoča ustanovitev zadružnega fonda, ki naj bo neka zavarovalnica za zadrure. Opominja zvezo, da ie svojčas obljubila dva uradnika za Koroško, zr'aj ni nobenega in treba je vendar ini«-ciialive Zveza naj to vprašanje resno razmo'riva. Dr. M obori č priporoča uradnika nastaviti v Ljubljani. Koneč-no so nrgr. Podgorc zahvali udeležencem in posebno g. ravnatelju Travnu in gg. revizorjema za njihov trud in pouk. k ZoreS: samomor. V Cclovcu se jc ustre'il apostat Supersberg, menda sin veleposestnika Supersherga bivšega oredsednika koroške kmetijske družbo katerega sinovi so pred 'eti odpadli od vere 7anfmivo je da je velik del naših junakov >amomorilcev-anostatov, torej iz vrste tistih, ki so zapustili katoliško vero, ker sploh nobene vere »več nimajo«. k Zanimiva iznajdba koroškega žunnika. Od Sv. Štefana pri Brezah piše župnik Vincenc Fiebiger: Vsled velikega podraženja kuriva in ker som si moral vsako poleno kupiti, sem dolgo premišljeval, kako bi se dalo draginji odpomoči oziroma kako bi se manj pokurilo, pa bi vendar imel toplo sobo. Po dolgem proučavanju sem prišel na misel, da bi iz kuhinje, ki leži v prizemlju, preskrbel z gorkoto sobo nad kuhinjo v prvem nadstropju. Stopil sem v zvezo s spretnim ključavničarskim mojstrom Rauchenwaldom v Brežah. mu predložil načrt in dal navodila in on je moral po moji ideji napraviti pločevinast cilinder s posebno notranjo uredbo. Ta cilinder sem zvezal s šteclilnikovim dimnikom. In glej, moji računi so sc izkazali kot pravilni in aparat deluje brezhibno. Iz dimovih plinov, ki Imajo 300 do 500 stopinj top-iote, sem dobil za sobo kurilni učinek 45 stopinj žareče toploto, konstantno, dokler je dimnik gorak. V kuhinji porabimo, odkar sem obesil cilinder, polovico manj kuriva, zgoraj pa imam vrhutega kurjeno sobo s 17 stopinjami sobne toplote. To pišem v korist vseh, zlasti pa za moje gg. sobrate. Kdor se hoče natančnejše obvestiti, naj mi naznani, kje leži njegova kuhinja in kje soba, ki jo hoče iz kuhinje greti; saj pride pač povsod, zlasti pa na deželi, predvsem kuhinja v pošlev, ki naj so izrabi kot vir toploto, ker so v kuhinji pač največ kuri. Oblika »sekundarne« peči jc egalna; glavna stvar je in osta-rip notranjost, ki sc po potrebi in dim-nikovem dušku lahko premakne in izpremeni. Poleti so sekundarna peč z enim samim okre om z roko lahko zapre, cla toplo;a ne prihaja v sobo. To notranjo napravo bom dal seveda postavno zavarovati in nc sme nihče brez mojega dovoljenja take poči ponarediti. Stroški za sekundarno peč bi znali pri ključarju Rauchenwaldu, ki ima dozdaj moje dovoljenje, znašati približno 50—70 K, kar z ozirom na prihranke gotovo komaj pride v poštev. Peči so dobo v vsaki barvi. k Nadziranja izseljencev. Iz Beljaka poročajo, da je bil na tnmošnjem glavnem kolodvoru nastavljen zadnje čase poseben policijski agent, ki natančno nadzira izseljence, ki se vozijo skozi Beljak. ZA MIKLAVŽEVO DARILO naši deci so posebno priporočljive naslednje knjige: Našim malim. Vzgojne slike iz svetega pisma, posebno iz Kristusovega življenja. Slike z besedilom 90 v. Ta knjiga podaja najljubkejšc slike iz sv. pisma, ki se bodo vtisnile otrokom neizbrisno v spomin, blaži e njihova srca ter jih navajale k vsemu dobremu in blagemu. Ilustracije so tudi umetniško dovršene. Sloverski A. B. G. v podobah, 80 v., vez. 1 K 20 v. Na podlagi to knjižice sc bodo otroci, ki pričnejo hoditi v šolo. najložjo privadili čitanju. Veselili se bodo namreč siik in se ob enem naučili črk. Robinzon starši. Povest s podobami. 1 K 40 v., na močni lepenki 1 K 90 v. Kdo nc pozna stare, zanimive povesti o Robinzonu in njegovih čudovitih dogodkih. Navedena knjiga podaja to povest v okrajšani obliki prikrojeno za otroško domišljijo. Prekrasno izvedene slike to mično povest posebno povzdigujejo. V zverinjaku. Kniiga s podobami. 90 vin., leporelo izdaja na močni lepenki. 1 K 50 vin. Kdo se tako zanima in tako ljubi živali, kot ravno deca! Knjiga »V zverinjaku«, ki prinaša veliko slike znanih živali, in v lepih, lahkih kiticah opisuje najbolj tipične lastnosti p-rameznili živaU. ji bo gotovo v največje veselje. Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami. 1 K 60 v. Ta knjiga z lepimi nazornimi slikami in kratkimi kiticami bo istotako otrokom v največje vesoljo. Saj se vendar tako zelo zanimajo za železnico! Ange'čsk. Otrokom učite"j in prijatelj Posamezni letniki vez. po 1 K. Ni ga lista, ki bi bil za srčno in duševno izobrazbo mehke otročje duše tolikega pomena, kot ravno »Angelček«. List prinaša polog mičnili povesti, ljubkih pesmic, tudi za otroke prirejene poučne restavke in zglede iz življenja. Poleg tega je list tudi primerno ilustriran. »Angelček« res varuje otroka, ki ga bere pred vsem slabim kot njegov angelj varili. Z dobro knjigo, ki z lepimi zgledi in poesticami navaja otroka k krepostnem življenju, boš otroka najbolje vzgajal in mehko otroško dušo najložje pridobil za vse kar je lepo in blago. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Izurjena prodajalka specerijske stroke se takoj sprejme. Ponudbe pod „M. K. 3659" na upravo tega lista. 3659 Tržne cene. Cene veljajo za 50 Kg. Budimpešta, 28. novembra 1913. Pšenica za april 1914.....U 46 Rž april 1914........8 78 Oves april 1914.......7*53 Koruza za maj 1914.....645 2 mlinarja 2 sprejme takoj Ivan Hafner, mlinar, Vešter, p. Škoijaloka. 3669 Mefeorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 min 5 Cas optt-zo v nuja Stnujo buru-i« etru v mm lompo-ratura . Colziiu 1 Vetrovi 1 Nebo ax 5t5 K :: ž* > a. > 26 t), zveč. 745 2 31 si. sznh. 1 oblačno 27 7. zjutr. 2. pop. 742 1 738 7 25 3-6 si, jvzh. si. jjzah. oblačno n 0-8 28 1). zveč. 740-1 1-4 si. zali oblačno 2t) ziutr-1 e. pop. 7.59-9 7384 0-2 1-2 si. sever brezvotr. megleno dež 0-0 1 Srednjo Proda sa is^(»inska vila blizu postaje cestne železnice v okolici Gradca. Vprašanja: Neuthorgasse 24, Baukanzlei. .'3646 Poljsko, Rusinsko Kdo preskrbi poljsko in rusinsko korespondenco ? - Ponudbe na H. Suttncr, Ljubljana Mestni trg št. 25. 3662 ■ U V špecerijski trgovini KARL P L A Ni N ŠE K, LJUBLJANA, se sprejme učenka z lepo pisavo, v starosti 15 do 16 let, ki jc dovršila vsaj kako 6 razredno šolo ter je zmožna obeh deželnih jezikov. Prednost imajo prosilke s preskrlto doma. Učna doba dve leti. 3652 naznanjasvojim članom, da smejo imeti v smislu deželnega zakona iz leta 1905 svoje trgovine v nedeljo dne 30. t. m, odprte od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne ter od 3. do 6. ure popoldne. 3663 Sijajen, prijeten v s prevzetjem samoprodaje za Kranjsko zelo lukrativncga domačega industr. predmeta brez vsake konkurenco. Samo gospodje, ki morejo razpolagati s kapitalom najmanj K 1500—, naj pišejo pod: K 12.000 Jahreseinkommen, poštnoležeče, Gracicc. 3645 Sanatorium Emona 'JS3A Privatno zdraviščo za notranjo in kirurgične bolezni. •— Porodnišnica. — Medicinalno kopeli. Lastnik in Sef-2dravntk: Dr. Fr. Derganc, primar I. klr. odd. de?. Doln. pomocnica ki je vešča samostojno voditi malo pošto brca brzojava, sc sprejme za prosinec in .svečan. -Poštni urad Dramljc, Štajersko. 3818 Majtoljia zoper prehlajeirje 3617 ja <&®hm m top-H spodnja Voliko izbiro zimskili plelentli srajc, jopic, spodij.h iilač, trpežn i! in Krasnih no-avic in 02maš, dofelte pri tvrdki A. & E. Skabernč specialni oddelek za planine in perilo, v lastni Imi Mestni tro 10 m sma imovina i mm). PinipxšryMi daati'k sm m lio^jL GŠraŠral Cene ,7retJno nizke i Blagovolite si ogledati tmli naše izložbe! Hrvatsko vprašanje. Komlsariat na Hrvatskem se odpravi v 4—5 dneh in se imenuje ban. Prihodnji teden se začne na Hrvatskem zopet ustavni režim. Železniška pragmatika se v smislu dogovora vlade s hrvatsko-srbsko koalicijo predloži bu-dimpeštanski zbornici v 14 dneh, to je po rogleda se istotam. Ofermmtk železnato JCina-Vmo Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanio in častni diplom k zlati kotaliti. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva'escentom ln malo-krvtiim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izbonal ohus. —— I ——— —Bg Večkrat odlikovano. Nad 3000 zdravniških sprfčovaL j. J, g. in kr. dvomi dobavitelj - TBST-Barkovlje. ==» H Kavarna CENTRAL Vsak večer 3591 KONCERT elitnega damskega orkestra Vso noč odprto! Vstop prost! !q | Z dnem 1. decembra iO! zopetni nastop priljubljenega IrisllSeMitfsEiissiie1 iksr Večeri smeha Pozor, trgovci! Samo nekaj časa! Božičnein novoletne azglednice kakor tudi reklamne koledarje coneje kot povsod drugod pri: L. moleli v Ljubljani, Židovska nI. i. Boljšim tvrdkam pri odjemu najmanj 300 razglednic pošiljam tudi na izbiro. dežne plašče, obleke, zimske suknje, različne žametne, plišaste in sukne-ne vrhnje jopice za ženske v veliki izbiri in zmerni ceni U M Ljubljana, Pred Škofijo sl 3 Medarsha ulica, zraven Molile, Priporoča se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu Cenik na zahtevo brezplačno. 3429 Zajamčeno pristni strčen in tudi iztisnjen oddaja po najnižjih cenah ,,Mlekarska zveza v Ljubljani". Pošiljatev vsake množine v pločevinastih pušicah od 21/2 in 4'/2 kg čiste teže, kakor tudi v kozarcih z vsebino 1/4, '/2 in 1 kg. 3624 Ccmu bomo drago kupovali, ko sc pa vsako sredo in soboto kupijo ostanki vsakovrstnega blaga za obleke in perilo kakor štofi, sukno, kontenina, sifoni, platno, porhant, volneno modno blago in drugo za skoro polovično ceno pri tvrdki „HERME2t" brata Wokač v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 5 v prvem nadstropju (nasproti glavne pošte). — Primerna darila za Miklavža in Božič! — Pravkar došlo čez 10.000 novih ostankov! 3378 za Kranjsko 3600 izide v kratkem. Tozadevna pojasnila dale tiskarna Tint. Slatnar v Kamnika. pozamentrija, gumbi, zaboti in vse druge modne potrebščine za dame v obilni izbiri in dobrega okusa v modni trgovini za dame agdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskar ae«. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni ooslanec.