Posanene HeiBni Rnadae Din —'7S, ob nedeljah Mb l'—% »TABOSf* Ukm Zrni*. m |i »M, **■*■ J »i r ■■ ndviama imm tm rti«! &»>-> ■ Bgfcjafl.gg^jgi PdltlilMstlna Cena danainfe štev. t Din TABOR P oiamena Stariha* lavadaa Dla «4L db Mddiab DtafC; Mi, Jajtu« dL ». < L M*> zoižail, zato pa je to svoto pridobilo vojno ministrstvo. »Mi smo «i-tmrno med »sinjimi, ki bi odrekli po-irdbno priispoviko za deželno o>br«iTni)o. 1111 n,Aranio na&basiti: da blf se ob dobrem gospodarstvu. dobri in čisti u-Pravi lahko vojn,(i bndžet zniža?! za polovico, pa bi vojpkfl, šmarno dobila to kot ‘CTnues.r V tem oziru nSi vlada RR prine-ela noben egia zboljšam jo, nobene refor- Maribor, nedelja 17. januarja 1926. Lete: VIL — Številka: 13. Budžet pravosodnega minist m BEOGRAD, 16. jan. (Izv.) Ftoaučni odbor je včeraj 5zf?I«*>oval proračun poljedelskega ministrstva,. Danes dopoldan, se je nadaljevala proračunska debata« Razpravi jialo se je o proračunu pravosodnega ministrstva. Pravosodni minister Marko Gjuričič je podal odboru svoj efcspw», povdar.iajoč, d.a je sestavljen na principu št eden j a. O zakonodajnem delu je pravosodni minister poročal, da so zakonski načrti za zakon o sodnikih. o organizaciji sodišč, to zakon o državnih praivdnikih skoraj dogotovljeui. Razvila se je živahna debata, v katero so posegli tudi štirje poslamei opozicije. Zastopniki vladnih strank so izjavili, da 'bo tudi v tem ministrstvu izvršena obsežna redukcija, Nato je bila debata prekinjena. Seja se bo popoldne nadaljevala:. Vladini krogi naglašajo, da se bo s štedenjem proračun znižal za pol milijarde. Težak kompetenčni spor v Beogradu V znamenju politične tišine in visokega sneg«. BEOGRAD, }(,. jan. (Izv.) V Beogradu je vladal zadnja dva dni hud mraz. — Vslcd sifcnega viharja, sta Sava in Donava, močno razburkani. Valovi ko dosegli višino dveh in pol metra. Več usidranih ladij in čolnov mo valovi odnesli proti Zemunu in Pančevu. Promet med Beo-*?ra>dcm in Zemunom je bil ustavljen od n zjutraj do polnoči radi brzojavnega droga, Uti era je vithar podrl čez progo. Ko je načelnik zemunske postaje brzojavil v Beograd, d« leži na progi brzojavni drog, je nastal nied poštnim in prometnim ministrom spor. kdo ,ie kompetenten. odstraniti prometno oviro. O polnoči je bil dren; končno odstranjen in prosa zopet izročena prometu. Sneži... LJUBLJANA, 16. jan. It vseh strani poročajo o velikih snežniih zametih in viharjih. Promet je n,a (nekaterih propah popolnoma, ustavljen, vsi vilnfci pa prihajajo z velikimi za.nmdnmvi. Brzojavne in telefonske »vezo co čestoma pretrgane. — Povsod vlada hud mraz in je pričakovati dolge zime. Opravičilo škofa Zadravca. BUDIMPEŠTA. 15. jam. Nadškof Za-dravecz jo bil dame« zopet, zaslišan. Nje-trov pravni i zastopnik je iejiay.il, _ da je škof sicer vedel za moko patrijotično akcijo, toda ničesar o njeni zvezi s ponarejanjem frankov. Sodelovanje Škofa s ponarejevalci je popolnoimii izmi&ljeno. BORZA CURlH, (Avala). 16. januarja. (Tzv.) Pariz 39.625, Beograd 9.15^, Lomdon 25.15 Neyryork 517.75, Milan 39.90, Prag«. 15.355 Dunaj 72.90. Rudiimpešia O.OOT-^i. Berlin 123.30 Varšava 72,50, Bnvki};re?ta 2.30, Sofija 3.675. naaaMHMMBf™—«—i »ir um mn——hiwm me, d asi 'so jo radneevei na ros glas obetali. Pokazalo rte je. da ne morejo veliko dalije od 'besedi Ali ljudstvo ne. potrebuje glasovni nepra stroja v BeogTad«. potrebuje pa reform, uspehov iu smotre-nega ziboljšauja našega ol)čega. položaja- Po dosedanjem »temju že lahko sklepamo, da najmočnejša prečanrika stranka rima ne moči in ne dovolj volje za to. Finančna politdjca jo najbolj označuje. Sobota, 30. januarja 1926 JjGOStOVEK SKV m * v korist bratom v suženjstvu Dnevna kronika Zimski viharji Kljub tomu, da je oster mra® nekoliko popustil, je druci stovski val trdo-vratnojgi nego je kdo pričaikova‘l. Ne sar mo pri nas, ampak tudi v drugib deželah sneži na vko moč, V severni Italiji divjajo hudi snežni viharji. Telecrraf«ki in telefonski promet je deloma n.stavljen. V Milanu je padlo za 'A ra sin.egia;. Ulični promet je ustavljen. Na postaji odmetava, sne^r ?00 vojakov. D, vse Lombardije prihajajo slična poročila. Vlaki imajo velike zamude, kajti ogromne množine sne.^a so blokirale proge celo v srednji Italiji. Na Tirolskem sneži pri — 22 do 30 stop. C. Pri Boenu so se pojavili m tajnikovi hrošči pri temperaturi — 7 stop C. Bonetke je zametel sne« to morje je vsled neprestanih viharjev sila razburkano. Zveza z zaledjem je prekinjena, vsled česar je bilo mesto en dan brez nrlekg. Na, ličarskih obalah je divjal včeraj strašen vihar. Ribiške ladje te Vicreggia so uničene in vsa posadka je izgubljem«, Le nekaj ladij *e (je rešilo v luki Speeta. Rešilnim ladjam se je posrečilo rešiti Se »Trento« in »Tries+e«, dočim so ostale potopljene. Hud mraa je prisili! volkove, da; so se približali Trstu. Celo v okoliških vaseh jih slišijo tuliti in prebivalstvo mora nenavadne nadležneže preganjati z orožjem. * P/ Peke poročajo, da so trije finančni stražniki zgrešili v noči pot. Dva so na-811 zmrenjenn. dočim je tretji v živi jonski nevarnosti. Tudi v Franciji je pritisnil hud mraz in celo v Nizzi zmrzuje. V Pirenejih razsajajo snežni vibarji pri 12 do 15° pod ničlo- Snefeml pilar, je 7^iieČkaT'cel"vlnlk. Pri Grenobleu je iztirila lokomotiva iu padla v.deroč potok. Strojevodja je ubit. Fiusiki letalci poročajo, da so pri Hog-landu zafljvfzuil.i 3 rušilci lediu to 29 ladij-Finski letalci jih preskrbujejo s hrano. —o— — Ali se lio jr. Pašič vrnil kot ministrski predsednik; Potovamje g. N. Pa-šiča na Riviero ima nedvomno tako notranjepolitično kakor zlatiti zunanjepolitično ozadje. Glede prveera je zanimivo zabeležiti veat beogra.jsikiili »Novosti«, da se g. Pa.šič ue bo vrnil v Beograd kot mdnostrnki predsednik. Na vidiku so uo-vi politični zapleti ja.ji. ki utegnejo iz-premeniti sedanjo stanje. — Stj. Radi£ v avdi.ienei. Miniister St j. R?«l i č je že ozdravel in ga. je v če-trtefc zvečer sprejel kralj v avdijeneo. — Vodstvo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Po smrti abor-ničnepa pred«ed«iika g. Ivama Knrv3wi je prevzel predsedniške posle zil>omični podpredsednik gospod Ivan Ogrin. — Otvoritev brzojava in telefona v Topolšici. V znanem zdravilišču Topolšica je bila otvorjena brzojavi a posta jas telefonskim1 obratom. ZORRO? — Pred rudarsko stavko v Angliji. Anpliija stoji zopet pred ogromnim so-cittŽmm gibanjem. Zbog krize v rudarski industrijii 7.abte»vajo podjetniki razne koncesije od delavcev, tako znižanje plač, ne plač on J praznik in odpust 100.000 delavcev. AugleSko delavstvo bo na to odgovorilo z velikim odporom, ki ute«prne prinesti še težike po/litične potrese, tembolj. ker ee levičarsko krilo v delavski stranki‘približuje vedno bolj komunistom. — Možnost fašistovske vlade na Francoskem? PariSki levičarski list, *Quoti-dien* piše povodom soc;ia:li«tiičnega sklepa, da ne vstopijo v vlddo* da je »pričo take politike pred durmi, nevarnost, d« bo v Franciji nastopila reakcijama fa-sistovwka vlada, kakor ^e je to že zgodilo v Italiji, Romuniji, Sppuiji in Grčiji. Fnšistovstki duh je začel polagoma prodirati celo v demokratične vrste, kjer v’>>ujajp levičarji razočaram je in protest^ Človek, ki ga klofutajo Senzacija! — V glavni vlogi LON CHANEY. KlnoAPOLO 106 — Gg. okrožnim zdravnikom-. Prejeli »mo: V nedeljo dne 17. januarja ob IBm uri popoldne se bo vršil v restavraciji glavnega kolodvora v Ljubi jami občani Zbor aOreanizaciije okrožmiih zdravnikoir, za Slovenijo.« Organizacija je razposlala siamo kratik®' vabila in označita dnevni red. Marsikateri g«, kolegov njega ia niti prečita! ni, diasi gre na tem občnem! zboru za uprav eminentno važna, vitalna, vprašanja okrožnih zdravnikov, katere namerava OUZD potom najnovejšrli odredb naravno/-it zasužnjiti to uaipravitii te nj-ih ljudi, kakor smo jih videli v, »R. TJ. R»« Kolegi! dvignimo se in pokažimo s polnoštevilno udeležbo, d® s®1#0 pripravljeni brramdti ne samo našo »drauv* niško prostost, ampak tnidli svojo akade-mično čast, katera je v zadnjem času; močno ogrožena. V nedeljo toraj visi ^ Ljubljano! Na sigurno svidenje! • Okrožni zdraiwiE. — Je kriv ali nedolžen? V Sarajevu' je bil obsojen na «mrt na vešalib «T. Pur-icovič, ki ie aprila meseca, ustrelil z vojaško puško svojega soseda. Spoznaj gal je umorjenčev brat.. Purkovifi je privedel 57 prič, ki bi naj dokazale njegow alibi. Razprava je trajala 12 dni in nobena priča ni izpovedala ničesar, kar b4 dokazalo morilčev aMbi, — 30 vrst bankovcev ponarejenih'. Ve« svet. je fateifioirau. Zagrebška polieija je objavila v zagrebških listih vjnste ponarejenega denarja- PonarejeuSih je nSe manj kot 90 vrst bankovcev osmih ra/sličnih drfeiv. Kljub veliki množini fatei-fikatov dtvomimo, da je stati^blka. popolna. — 6 do S tisočleti j star grob egipčan-skesja faraona Nefrusa f^o odkrili v Egiptu. — 3989 oseb ,ie rešil smrti. Centralni1 izvršilni odbor v Mosikvi je odlikoval * redom rdečojja zsasta.vc na.fetarejšega, mornarja rešilne postaje,^ki jo vzdržuje agžaristanski odbor Društva za retseva-uje utopljencev. Najstarejši mornar, Memed Ba.ira.na. jo tekom. 40 let rešil iz valov 3.989 oseb. — Br°šurico v koroškem narečja i« izdal zdravnik dr. Karel Pečnik. Bro&iv rlea slkuŠa ohraniti pristno govorico kh žans-kega narečja in se. imenuje »Št'bd_en-tava samopomuč- En>izoda »h žovlouja«. Obsega 14 strani. Pisatelj pravi na kon-en; »-Slovenci sedimo v kompaktnih kmečkih ms.sa;h na Žili, v Rožu io v Podjuni. Kompaktna masa s ne da germanizirati in na« nc bodo: to je mogoče le v mest ib in industrijskih krajih.« Bro-šnrico prodaja Jueoelov. knjigarna v Ljubljani. Dna 16. januarja 1926 Sestanek veselih bratov in sestre pri Gdtzu Mariborske vesti m Obdarovanje invalidov in vdov. — Prejeli smo: Na iiodeijativo velikega župana. g. dr. Pirkmajerja, je policijski komisarijat v Mariboru predlagaj velikemu županstvu nekaj resnično potrebnih invalidov in vdov v obdarovanje povodom božičnih praznikov. Veliko županstvo je obdarovalo sledeče: Karla F. s 700. Veroniko L. 500, Marijo F. 500, Marijo B- 400, Franc K. 400 in Julijano F. 600 Din. m Ketejev večer. Prijatelje naše literature, zlasti pa srednješolsko mladino, opozarjamo na pondeljkov večer v Ljudski univerzi, ki bo posvečen pesniku mladosti, njenih upov in bolesti — zgodaj umrlemu Dragotinu Keteju. Kakor Rono že poročali, bo o Krio.ju predaval g. prof. J. Ribarič; pevski zbor gojenk drž. ženskega uči tel ji šč a bo pod vodstvom! gdč. prof. R o p asove zapel od Vasilija Mirka uglasbene Ketejeve pesmi. član mariborske opere g. Ciril B r a-t u š pa dve Ketejevi pesmi, ki jih je Uglasbil Oskar Dev. Gledališki igralec g. Milan Pirnat pa bo recitiral nekatere Ketejeve pesmi. Tako se obeta v času plesne sezone lepa in dostojna ljudsko-prosvetna prireditev. m Saša Popov v Mariboru? Kakor d°-snavamo, se bavi neko naše društvo z načrtom, povabiti v Maribor enega najsi ovitejših mladih violinistov, evropsko znanega Saša Popova. Ta violinist, ki ga tuja kritika silno povzdiguje, b' dal v miarcu t-1. v Mariboru koncert. Upamo, da se bo med ljubitelji glasbe v našem: mestu pokazalo toliko zanimanja, da načrt ne bo splaval po vodi. m Učimo se ruski! V Mariboru je prosvetni minister g. Stj. Radič izrekel — tokrat vsega uvaževanja vredne besedo — dia se morajo naši ljudje kar največ učiti ruskega jezika. Sedanja serija predavanj o ruski kulturi v »Ljudski univerzi« je pripravila tla novi akciji »Lj. univ.«, namreč prirejanju tečajev ruskega jezika. Iz teh tečajev pa bi se imel izcimiti »Ruski kružoik« kakor obstoji v Zagrebu, Ljubljani, Splitu in drugod. To bi bilo poleg Jugosl o v. -češkos lov. lige zopet eno društvo več, ki bi širilo idejo kulturnega zbližan ja s slovanskimi narodi; ker pa je ruski narod velik in ima svetoven pomen, bi 'bil »Ruski kru-žok« tem važnejši. Upamo, da se bo prijavilo toliko zantmaocev za ruski jezik, da se bosta lahko otvorila dva tečaja: začetniški iu konverzaci jsfci. Za poučevanje se bo naprosil neki strokovnjak z ruske gimnazije v Hrastovcu. — Ruskega jezika so se učili mariborski slovenski dijaki že zdavnaj pred vojno, po prevratu pa je priredil v Mariboru ruski tečaj pisatelj dr. Ivan L a li. Zal da je z njegovim odhodom ideja mariborskega »Ruskega kružka« zaspala. m Društvo »Jadran«. Sklicujem odtoo-rovo sejo za sredo dime 20. t. mi iu sicer Po pevski vaji ob 9. uri zvečer v gostilni Rotovž. Predsednik. mi Društvo »Jadran« priredi dne 1. febr. svoj TV. zimski zabavni večer. Dostojne maske dobrodošle. Podrobnosti in 'kraj se javi pravočasno. Odbor. m Pomen plesa Jugoslovanske Matice, ki so bo vršil dne 30. januarja t. 1. v Gotzovih dvoranah, je tako velik, da mu bo moralo narodno zavedno mariborsko občinstvo posvetiti vso pozornost. Niti v prejšnjih stoletjih ni bit noben del našega naroda zatiran s tako brutalnostjo in brezobzirnostjo kot so sedaj Slovenci pod Itallijo in Avstrijo. Naša narodnoobrambna odločnost se mora pokazati v krepkih dejanjih. Zato pa moramo dati »Jugoslov. Matici« na razpolago kar največ sredstev. Ka3 vise store Nemci za s voje rojake v Južnem Tirolu! Upamo, da bo lahko »Jugoslov. Matica« po svoji prireditvi z zadoščenjem, pohvalila narodno požrtvovalnost zavednih Mariborčanov. Kakor nam poročajo, so priprave v polnem teku in bo storjeno vse, kar je največ mogoče, da bo ta prireditev v vsakem oziru prvovrstna. m Vstopnice za največjo letošnjo plesno prireditev. Vstopnice za to prireditev se dobe pri sledečih; Miha Valita r, trgovina, Gosposka ulica; Paula Svetek, trafika, Gosposka ulica: Mara Weiss, trafika, Grajski trg: Vilko Weixl. trgovina in knjigarna, Jurčičeva ulica; Cirilova tiskarna; Lojze Ivančič kiavamar; Uprava »Tabora« g. Slavko Reja. m Prvi prispevki za mariborski spomenik kraljn Petru I. Velikemu Osvoboditelju. Orjuna, Maribor kot 10% prispevek zadnjega družinskega večera Din 194.20. Moška kaznilnica Maribor Din 520. Davčno okrajno oldasfvo 145 Din, Glavna carinarnica I. reda 005 Din. Okro žno sodišče 360 Din, Mestno električno podjetje 250 Din, Društvo jug. drž. uslužbencev in vpokejencev 250 Din, Profesorsko društvo pododbor Maribor 400 Din, Čari malo a pošta Maribor 155 Din. — Kakor vidimo, so se prvemu poz;vu komi-leja odzvali v prvi vrsti naši državni uradniki, kar je vsekakor hvale vredno. Naj bi njihovemu vzgledu sledili v izdatnejši meri še vsi drugi privatni uradniki. naše trgovstvo in obrtništvo, ko bo pozvano k temu, posebno pa vsa narodna društva v našem lepem Mariboru. — Ta naj bi posnemala mestno Orjunio iu naklonila sedaj za časa svojih uspelih prireditev neki odstotek doseženega dobička temu vzvišenemu namenu. Apeliramo na vse orne, ki so prejeli nabiralne, pole, da zbirko vsestransko razširijo in sejne rešijo z malim nakazilom sicer nadležno. a nad vso domoljubno naloge._V tej zavesti naj vsakega opozorijo na njegovo narodno dolžnost in na to, kar je kot Juigosloven dolžan svojemu Velikemu Osvoboditelju. Vsa šolska vodi tv,a, ki so v posestj nabiralnih pol, naj šolski deri im našemu di.iaštvu temeljito pojasnijo vzvišeni namen zbirke, ki je zamišljena. da prodre v najširše plasti našega državnega u j edin j en ja, katerega no-sitelj je im ostane naš blngopokojni kralj Petar I. Veliki Osvoboditelj. — V imenu komiteja sprejema prispevke blagajnik g. Anton Lavrenčič prokurist Ljubljanske kreditne banke v Mariboru. m Preureditev delovnega časa v špecerijskih trgovinah. Trgovski gremij nam sporoča: Ker se je izkazal sedaj veljavni delovnii čas za špecerijske trgovine neprimeren, se dovoljuje nova preureditev in sicer smejo imeti odprto od pol osme d° 12- 'n °d 14. do 19. ure. Ob nedeljah in praznikih ostanejo trgovine kot doslej ves dian zaprte. S tem je dana vsakomur prilika da si nabavi špecerijsko blago tudi po 18. uri in se sl. občinstvo prosi, da si oskrbi nakup v gori, navedenem čaru, ker se mora trgovstvo vsled policijskega nadzorstva strogo držati določenih delovnih ur. Delikatesne trgovine pa smejo imeti ob nedeljah in praznikih odprto namesto od 8. 10. od 9. do 11. ure. m Predavanje Jugoslov.-črisk oslov. lige. Na včerajšnji odborovi seji Je. lige je bilo sklenjeno, da se priredi dne 28. t. m. javno predavanje. Predaval bo g. Raslo Pustosl emšek iz Ljubil jan e o svojih spominih na predvojne stike med Slovani. Razen tega so bodo predvajale s ki optične slike o prevratnih clneh v Pragi. — Na tej seji Jč. lige je odbor komstatiral, da. manjkajo v članskem seznamu te pomembne organ'zarije mnogi, ki bi sicer lahko stopili v njene vrste in jo podprili z neznatno članarino. — Želeti je. da se oglasijo sami pri katerem' izmed odbornikov ali pa pri blagajniku z. ravnatelju Giotzu ftelef. 43). m Iz Glasben'- Matice. Povodom zadnjega koncerta je poslal" Prva h r-v a t s k a š t e d i o n i c a Glasbeni Matici 1000 Din, — G. dr. Franjo Lip o Id Pa je pristopil kot član ustanovnih. Obema se Glasbena Matica najtopleje zahvaljuje in želi, da hi našla kar največ posin emovalceiv. m Iz Študijske knjižnice. Knjižnica kakor tudi Čitalnica ste za občinstvo odprti vsak delavnik od 15.—is. ure. Glede na željo, da bi bila knjižnica ob delavnikih odpfta od 14.—19. ure in da bi bila odprta tudi ob praznikih in nedeljah, u-gotavljamo, da je uprava knjižnico u-godila potrebam čitateljev na ta način, dia jo izbrala najprimernejši čas za vso javnost: profesorji, učitelji in dijaki imajo priliko, da poleg šole obiskujejo tudi knjižnico in čitalnico. Uradnikom in delavcem, ki so prosti samo ob sobotah popoldne, je čas od 15.—17. ure najprimernejši. Željam, da bi bila knjižnica del j časa odprta, ne moremo ustreči, ker n ant primanjkuje potrebno osobje in ker je potrebno neprestano urejevanje, ki se ne sme zanemarjati. Uporaba biblioteke in čitalnice je vsakomur proda. Za iz-posojevanje knjig na dom pa se pobtoa neznaten mesečni prispevek. Večjih u-godnosti začasno ne moremo nuditi. m Deveti izkaz darov Študijski knjižnici v Mariboru. Zadnji izkaz darov smo objavili 20,sept. preteklega leta in od teza časa sem' je Študijska knjižnica prejela še nasledn ic, darove. Prosvetno ministrstvo republiko Češkoslovaške nam je poslalo potom konzulata v Ljubljani 67 znamenitih del iz češkoslovlške literature; dt.iak Jon. Mlakar nam je poklonil 1. prof. Jok. Kardinar '7, Geli a 3 prof. dr. Maks Kovačič 2. prof. dr. Fr. Kovačič 11. bivši župan Grčar 2. župnik Ksa-ver Meško 1, župnik Mat, Štrakl iz Sv. Petra 6. prof. dr. Pavel Strmšek 2, sodni svetnik Ivo Šorlii 2. polkovnik R"zlag 1. podpolkovnik D. Žunkovi« 76 del. — Vsem darovalcem naše kulturne institucije se najtopleje zahvaljujemo in prosimo nadaljne naklonjenosti naši knjižnici' ki je postalo največ je javno študijsko središče v Mariborski oblasti. — Upra va «i prizadeva, da si pridobi v prvi vrsti tiskana dela. ki se nanašajo na bivše štajersko ozemlje, da bodo lahko poznejši zgodovinarji in statistiki črpali iz zbranih del bogat materijah Knjižni- ca stremi za tem, da bi dobila starejše letnike »M a r b u r g e r Z e i t u n g« (1860 —1908), katere sigurno posedujejo starejše meščansko rodbine in so jiim brez koristi. To velja tudi o vseh drugih publi-karijah, ki se v splošnem nanašajo na spodnje Štajersko, za nemško pisane slovenske časopise: »Siidsteirii.sche Presse« (1902) in »Sudstoirische Post« (1896 im 1897). Omenjena dela knjižnica tudi odkupi, če jih lastniki ne morejo darovati, oziroma jih zamenja za kako drugo enakovredno delo. ki ga poseduje knjižnica v dveh izvodih. — Uprava. - m Čiščenje trotoarjev in pešpotov. — Mestni magistrat objavlja: Glasom cerino-promebrtega reda in reda za čiščenje cest in trgov za mesto Maribor so dolžni hišni posestniki pustiti popolnoma očistiti trotoarje in pešpoti od snega in ledu in jih po potrebi dnevno posuti s pei-kom, pepelom ali žagavino. (Posut-je s smetjem in drugimi odpadki je prepovedano.) Ker se je povodom zadnjega snega pokazalo, da nekateri posestniki teh dolžnosti sploh ne izpolnjujejo ali pa le malomarno in posebno da ne čistijo pešpotov pred vrti, se ponovno opozarja na to določbo s pripombo, da se bo proti onim posestnikom, ki ne upoštevajo te naredbe, uvedlo kazensko postopanje in da bo mestna občina ukrenila čiščenje na njihove stroške. Obkladanje snega v cestine struge je prepovedano. — Obenem se naprošajo hišni gospodarji, da poučijo organe, ki opravljajo čiščenje trotoarjev. da so jih ne sme čistiti s težkima orodjem kakor n. pr. s krampi, sekirami itd., ker se pri čiščenju s težkim orodjem pokvari asfaltni trotoar. Opozarja se; da mora nositi stroške poprave takih poškodb dotični lastnik sam. m Kejžarjev večer preložen. Ker bo 27. januarja Sveto savska proslava, se ne more vršiti za isti dan določen Kejžarjev večer z občnimi zborom Slovanske čitalnice in Ljudske knjižnice. Najbrže se bo vršil na svečnico, dne 2. februarja. O tem bo definitivno odločil odbor Čitalnice na sejii, ki sc bo vršila v ponedeljek. Vsa narodu a društva bodo o sklepu pravočasno obveščena. m Orkester Glasbene Matice ima vajo v pondeljek dne 18. t.m. ob 20. u.ri. Točna udeležba potrebmia, ker se kmalu vrši drugi simfonični koucert. m Roparski napad na Ruški cc*ti. — Prizadeta oseba na« prosi, da včerajšnje poročilo popravimo v toliko, dia se napadene« ni vračal iz bara, marveč iz kavarne. Tudi ni točno, da bi mu roparja nastavita revolver na čelo. nastavila sta mu ga na. prsi. m Gibanje nalezljivih bolezni v mestnem okolišu mariborskem. Od 8.—14. trn-je zbolelo na ošpicah 11, davici 1 in škr-latinki 5 oeeb, doČim ie bilo že od prej bolnih 22 oseh. Od teli je ozdravilo 11 oseh, a ena je umrla. Ostalo je torej 27 bolnikov. m Po ceni meso. V pondeljek dne 18. t. m. od 8. ure napTej se bo na prosti stojnici v uti pri mestni klavnici prodalo približno 200 kg svežesto svinjskega mesa s slanino vred po 12 Din za 1 k v. Prodaja samo k on »umen t om po 1 do 2 kg. ■na S sejmišča. Na sejem dne 12. t. m. sc je prignalo: 12 konjev. 8 bikov. 151 volov, ji4 krav in 8 telet. Skunaj 493 glav. — Povprečne cenc zn različne živalske vrste so bile 'sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8—8 50 Din. pol debeli voli 7—7.75, plemenski v&li 6.50—7, bilki zn klanje 5— 6.75, klavne krave debele 7—8, plemenske krave 5—6.75, krave za klobn&nrje 2.50—4 molzne krave 6—7 breje krave 6—7, mlad« živima 5.75—7.50. Prodalo se je 174 glav. od teh za izvoz v Avstrijo29 glav. v Italijo 16 glav. Mesne cene: Volovsko meso 10—19 Din. Meso od bikov, krav, telic 12 50 —20. Svinjsko meso sveže 1050-27.50 Din. m Razjiis mestne občine zn oddajo mizarskih in narketarskih del. Prejeli smo: Mestna občina, mariborska, razpisuje javni natečaj za oddajo mizan-kih in par-ketarririb del pri zgradbi nove mostne hiše v Frančiškanski ulici v Mariboru. Vsa potrebna pojasnila, pogoji, proračuni in ostali pripomočki se dobe pri me«t-rem gradbenem uradu, poeenši z dnem 18 t. m. Pravilno kolekovane ponudbe je odjavi pri mestnem gradbenem uradu, Koroška cesta št. 1 IT. do dne 21. jan. 1.1. ob 12. uri opoldne. • m Planinski ples priredi kakor vbaiko leto tudi letos mnrihor ka podružnica SPD dno 1. februarja 1926 pri Gfttzu. — Komu niso v lepem spominu plesi minulih sezon, neprisil jeno in prav planinsko rajanjef Kdo ne želi i letos — turist in neturlet — prebiti par veselih ur na planinskem plesu! m 7,a »TrgovriG ples«, ki se vrši dne 23. t. m., so s° pričela razpošil jati vabila. Kdor do tori,-.'' n” dobi vabil«, jin bi se pic;? red ud-VRl. naj ga zahteva v trgovini t. N. i-'e,št"''!č na *1 'krnndrov.i e. alf pa Vilko Weixl v Jurčičevi ulici. — Priprave za pl e« -c vše z v .p vnemo in obeta biti prireditev kakor doslej vsako leto, tudi letos zelo prijetna, in animiran a. m Natakarjem. Strokovna organizacija hotelskih, restavracijskih in kavarniških uslužbencev ima občni zbor v noči od 18. na 19. t. m. ob 2. uri zjutraj v gostilni »Vetrinjski dvor« (Orovicts). Na dnevnem redu je razen poročil funkcijo-narjev tudi govor o pomenu organizacije in volitev novega odbora. Člani kakor nečlamii naj se obč. zbora v lastnem interesu točno udeleže. Radi zamen jave je treba prinesti stare članske knjižice a. sabo. m Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 3. februarja t. 1. Pojasnila in prospekti v trgovino s pisalnimi stroji Ant- Rud. Legat & Co.. Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. 100 m V Ljudski kleti dnevno pečeno morske ribe porcija 3 Din, goveji ili telečji gulaš, plučica, vampi porcija 2 Din. Najboljše dalmatinsko in štajersko vino po inajnižjih cenah. 94 m Kavarna Evropa. Dnevno koncert od 20.30 do 2.30 ure. Svira in poje ru ka kapela Bjelov, 4 gospodične, 4 gospodje. Kavarna- »Jadran« dnevno do 2. ure zjutraj odprta. Točijo se najboljša ljutomerska vina kakor: rolaindep rizlingp Dnevno sveže pivo v steklenicah, žganja in likerji najboljše vrste. Za obilen ppset se prinoročn vodi tvo kavarne. 12® m Hotel Halbvridl danes v nedeljo^jutranji in večerni koncert. Dne 30. jan. »Lovski plesni venček« v vfjek prostorih. Dnevno priljubljeno Gfitzovo pivo »Bock«. Tzborna vina in jedila. 118 m Pouk posameznikov v strojepisju, stenografiji, trg. računstvu, knjigovodstvu z bilanco, korespondenci,, slov. in nemškem jeziku. Začetek 1. febr. 1925,. Samo praktično, temeljito, lahko umljivo. M. Kovač, Maribor, Krekov« ulica št. 6. 114 Maroditogledaslsiža REPERTOAR. Sobota, 16. jan. ob ?0. uri »George« Dan* din« ali »Prevarani soprog« (kuponi). Nedelja. 17. jan. »Georges Dandiin« ali »Prevarani soprog« (kuponi). Pondeljek, 18. jan. Zaprto. Veseloigra Molierova komedija »Geor-ges Dandin« ali »Prevarjeni soprog«, se vprizori danes 16. in jutri v nedeljo t7< t. m. obakrat ob 20. uri. Omenjena komedija, ki se je pri na« že večkrat vpri-zorila in izzvala pri vsaki vprizoritvi obilo smeha se bo igrala samo za izv. ah, na kar posebno opozarjamo občinstva. — Pri obeh predstavah veljajo kuponi. Sokolstvo o Občni zbor Sokolskega društva Studenci «e vrši v nedeljo dne 31. januarja ob 3. uri popoldne v Sokolskem domu v Studencih. Članstvo se poziva k obilni udeležbi. Šport : M. O. V pondeljek. IS. t. m. ob %9. uri važna seja »pri Zamorcu«. Tudi MO kapetan naj se je udeležb Kino »APOLO KINO« predvaja do 18. t. m. film ritnega dejanja in n en adk ril,ji ve igre »Človek, ki ga klofutajo«. Režiral ga je Viktor Sjo-stroni, rodom Šved,_ a znamenit ameriški režiser. Vsebina jo posneta po drami Leonida Andrejeva. Cirkuški klovn — čtovel;, ki ga klofutajo — ima ono sramežljivost melanholije, ki pretvarja žalost v užitek. Njegovo od usodnih udarcev razorano lice je tako ljubko, da prodre visako šminko. Je Lice moža, bi govp, ri človeštvu. Poleg njega sodeluje mlada, nežna, ljubka cirkuška jahalka.... In publika je uživala sladko žalost krasnega filma. Tako je film pozdravila nemška kritika., ki sicer ignorira tuje izdelke. Film je na svojem zmagoslavnem potu prišel tudi v Maribor v »Apolo« kino. »GRAJSKI KINO«. predvaja danes in jutri »Ljubimkanje v garniziji«. Učinkujoča 7 dejanska veseloigra s Harry L i c d k e v glavni uto-gi zasluži priznanje, kajti sujet, ki nami ga film podaja, ni mogel biti srečnejše izbran. Garnizijsko življenje je prepleteno z ljubaivukni momenti, ki izpopolnjujejo pestrost fihr.a in mu dajejo izrazito vesel značaj. Film' je dosegel pri vseh uprizoritvah velik uspeh in razumljivo je. da vlada tudi v Mariboru zamj veliko zanimanj« ' □rmn □tu □ o Ob SOletnici Dragotina K^ja bo objavil »Tabor« Ketejevo doslej še neobjavljeno burko »NAŠI DIJAKI«. Darka obsega dve dejanji in je kljnli temu, da jo je spisal mlad dijak, zanimivo in veselo čtivo. Ketejeva dramatska de lavnost je bila doslej popolnoma neznana. Burko je našel v ostalini rajnkega graškega vseue. profesorja Štreklja g. prof. dr. P. Strmšek, ki jo je izročil našemu uredništvu v objava □ O i rm n i n n mm Kultura in umetnost Iz mariborskega prosvetnega življenja. Ruski večeri v Ljudski univerzi Ciklus predavanj »Iz kultom ega sveta« ima za sabo že pet večerov, ki jih vse označuje neka posebna gorko ta. s katero se predavatelji dotikajo ruskih oseb in ruskih problemov. Pa tudi med občinstvom je opaziti prisrčne j šo vez s predmetom predavanja, o Čemur priča veli ika pozornost, s katero ga posluša. Z drugimi 'besedami: »Brni« — »Rusija« ti besedi zvenita tudi našim ljudem nekako drugače kot (navadna narodna ali zeml jepisna imena; ljudje so bolj zvedavi, če ee govori o Rusih, zavedajoč se, da je danes ta del Slovanov predmet svetovnega zanimanja ter da ima med narodi čisto posebno mesto. Najbolj ruska Pa so predavanja predsednik® »Ljudske univerze« g. inž. K u-k o v c a o Tolstoju. Predavatelj ga skuša z resnično ljubeznijo do velikega u-metnika in misleca postaviti v sredino ruskega življenja in podati v Tolstojevi osebi ter njegovem svetovnem in življenjskem1 nazoru izkristaliziran ruski duhovni tip. Tolstoj očitoje vse velike vrline, pa tudi vse slabosti ruskega narodnega tipa. Talko, kakor je on iskal resnico, jo išče mukoma in po velikih o-rrinkih ves ruski narod- Drugi del pred a v®n j a, ki smo ga slišali v pon d el jek zvečer, je bil posvečen najznačilnejši dobi Tolstojevega življenja, dobi preloma, dobi. ko je njegova dotlej latentna duševna kriza postala veeobvladajoča, nepremagljiva resničnost Tolstojeve duše. Po ženitvi je nastopilo desetletje sreče; v tem času so se porodila. Tolstojeva mogočna dela »V o j n a in mir«, »Ana Karen i-n aw in druga. V velikomi romanu »Vojna in mir«, tej veličastni junaški pasmi, ]e Tolstoj opisal mogočno živ!jensko si- lo, ki lomi ljudi in jih nosi semintja, kakor veter listje, v »Ani Kairenini« pa je jel reševati velike moralne probleme sodobne ruske družbe. V tem in onem spisu pa že leži globoko na dnu — vidno in zaznatno — religiozno vprašanje. Se ma- lo in se zatrese dno Tolstojeve duše in nastopi tisto stanje, ki nam je opisal v »Spovedi«. Nastopi uprav bolestno iskanje življenjske resnice. Ni važno to, kar ve povedati na pr. Danvin o nastanku človeka- Znanost iona svoj svet, ali pravega človeškega sveta se ne dotika. Kaj briga ldadno znanost naše vroče hreoeo^nje p» sreči, naše razožunnjeob življenja, naše br le3ti, naš neifl:'*. naša Potreba ljubezni in vere j Znanost nam kaže neosebni prirodo. Človek pa potre buje z* ž;vljenje vere, da nje«««r» bitje in žit je ni zaman, da je mogoča sreča da vesoljstvo ni nesmiselna igra gmotnih sil, temveč izraz božje volje. In ob-enem z razočaranjem v rodbin-ki sreči se začne Tolstojeva vera v religiozno srečo. Najprej postane ortodoksen vernik, ko pa spozna, da cerkev z dejanji nasprotuje Kristovim naukom o Ijnubeami im miru, ee ji upre, jamo sam (Proučevati evangelij in bogoslovne vede, zavrže definitivno cerkveni ustroj in Proglasi, d® obstoji kraljestvo božje, a le ■P® zemlji. Obstoju v človeških srcih, v ljudskem življenju. Mužik ga je naučil, d® je za. pravo nepotvorjeno življenje treba naravne preprostosti, iskrene vere v Boga im velike ljubezni do sočloveka, {n tako ustvari Tolstoj novo, sodobnemu človeku bližjo obliko krščamdke ideje, ki ha ee naslanja n® Starokrščansko preprostost, Dosledno temu zavrže vsako jprgauizirnmo nasiiilje: dTŽavo, cerkev in družbo, ker človek potrebuje za življenje t® Bog® in prave ljubezni. - Predavatelj je opisal Tolstojevo dhi-Bevrm krizo z globokim umevanjeml, ki hrihaja od resnične poglobitve v Tolsto-leve spiee in z nekakim sočustvovalijemi, • 3- z lučjo lastne duše. V prihodnjem Predavanju bo zaključil in podali hkrati ^®J® točno opredeljeno stališče nasproti olistojevi miselnosti. Če 'bo dovo! j zain-i-naneev, bo priredil z njimi poseben te-7a pod*robno proučevanje Tolstojevih "h^ov. Številno občinstva, je tudi tokrat plavalo trud g. inž. Kukovca z iskre- , ora* prnnamjamt i Joe. K®»tanjevec; Anton Aškerc Povodom 70-1 oknico uašega velikega pesnika, smo naprosili njego-vega, dobrega znanca, pisatelja J. Kostanjevca, da nami napiše nekaj iz svojih spominov nanj. — Urocl. Nosil bi vodo v 'morje, ako bi hotel govoriti o Aškercu in njegovih delih. Vidi semu pa, da je morda prav, alko se o priliki 70-letnico njegovega rojstva (* 9. januarja 1856) spomnim nanj kot na človeka. Občeval sem z njim pogosto v onih lepih davnih časih, ko je začelo v naši literatom, novo pestro življenje. Mnogo bi vedela povedati ona miza v hotelu »Lloyd« v LjubO jama na Sentpetemki ce-, sti, kjer so vsak večer posedovali vsi oni, ki so se zanimali za: razvoj našega slovstva. Malo jih je še živih, nekateri so odšli v rosni ■mladosti, drugi v na jlepših moških letih. Tam sem prvič videl Aškerca, ki se je preselil iz Velenja v Ljubljano. Služboval sem takrat v Litiji. Neke jesenske nedelje popoldne sem šel na izprehod proti kolodvoru, prav ko je prihajal osebni vlak iz Ljubljane. In tu mi nedadomn- stopita nasproti Aškerc in Maister. Obiskat sta mo prišla.. Šli smo v Stamčevo gostilno- Po trgu se je kmalu razneslo, kakšna gosta st a obiskala Litlijo. Soba, kjer smo sedeli, se jo začel® polniti im se je napol,nila do zadnjega kotička. Vsakega oči so'bile neprestano vprte v Aškerca, ki so je nemirno premikal na svojem stolu. KakoT na trnju je sedel, ves v zadregi. In ta zadrega je prikepela do vrhunca, ko je vstal Maister im mn govoril napitnico, v kateri je ponovno naglasa! da sedi med nami »naš Aškerac.« Ako bi se bil mogel izmuzniti iz sobe, bi bil to gotovo storil. Hitro so minule ure do zadnjega vlaka; ki je odhajal proti Ljubljani. Vsi smo draga gosta spremili do kolodvora. Li tija pozneje ni več Videla Aškerc®. Ko je Aškerc prevzel 1. 1899 ur. »Ljubljanskega Zvona«, sem mu kot sotrudnik stopil še nekoliko bliže. Pisal sem! pa takrat samo krajše stvari, ker sem bil v šoli preveč zaposlen im, mi je za literarno delo ostajala večinoma le noč. Pa mi je nekdaj opozoril, d® bi vendar spisal kaj daljšega, ker miu primanjkuje takega gradiva. Obljubil sem miu, toda samo pod tem pogojem; da pišem za vsako številko sproti. Tn tako se je zgodilo, da mu, ne vem že za katero številko, nisem prinesel nadaljevanja o pravem čaisu. Hudo me je prijel in dolgo časa pozneje mi ni mogel toga greha oprostiti, dasi sem mn še za tisto številko prav ob sklepu lista prinesel rokopis, tod® samo par strani, ki jiih je tudi takoj dal natisnit. Bila je to povest »Noč«, ki je izhajal® 1. 1902 v »Ljubljanskem' Zvonu.« Pozneje sem' ee rodno držal termina,in donašail nadaljevanje pravočasno. Pri vsej svoji trdi zunanjosti je bil Aškerc silno občutljiv. To je pokazal neštetokrat, in tudi jaz sem n jegovo občut- ljivost okusil. Gospodje, ki so imeli glavno besedo pri »Ljubljanskem Zvonu«, so se naenkrat Aškerca kot urednika naveličali in so iskali drugega. Na občnem 7,boru Narodne tiskarne, ki je bil® takrat lastnica. Zvona, so sklenili, da izročijo uredništvo meni. Vprašal me ni nihče, ali sprejmem ali ne. izvedel sera to šele iz dopisnice, kii mi jo je pisal pok. Viktor Bež ek, bivši Zvonov urednik pred Aškercem, češ. da naj pri uredništvu lio dimi po potih, ki jo je hodil on. Silno sem se začudil. Pa še bolj sem se začudil, ko sem dobil čez nekoliko dni pii-mo od Aš kerca. Ni bilo bas ljubeznivo, prijel me je pošteno in mi očital nečedni e stvari v tej aferi; predvsem, da sem za njegovim hrbtom rogovilil proti njemu in se ho tel na njegove stroške okoristiti. Odgovoril sem mu, toda ni hotel verjeti. 0> tistikrat me ni več odgovoril, če sva se srečala. Tako jo minilo dolgo časa. Ne kega dne pa stopi na. ulici nenadoma k meni irn mi poda roko. »Oprostite«, je rekel, »krivico sem Vam delal. Sedaj vem' vse,kako je bilo.Izvedel je bil nam reč, kako je pravzaprav bilo na tistem zborovanju, kjer so določali urednika Pripomnim naj še, da mo merodajni fak tor ji niso obvestili o tem, kar so skleni- li, ampak da so že par dni pozneje izbra- li novega urednika in sicer Dr. Zbačnika, Tako sva ostala z Aškercem v najlepšem stiku ves čas dokler sem bival v Ljubljani. Ko me je usoda zanesla iz Ljub ljane in sem romal okoli po svetu, je vse prenehalo. Nisva prišla dolgo več skupaj. Zadnjič sem ga videl 1. 1910, ko sem vstopil v jedilmi-eo nekega hotela v Ljubljani, kjer je uprav večerjal. Bila je z manoj neka dama. Nasmehnil se je in mi zaklical; Noti amare amplius! To so bile zadnje besede, ki sem jih čul iz njegovih ust. Daleč od Ljubljane sem bil onega dne namreč 10. junčja 1912, ko je Aškerc izdihnil. Nisem' mogel za pogrebom. Dolgo je že od tistega dne, a v meni še vedno živi spomin na njegovo markantno osebnost im na tiste rodovitne čase ustvarjanja in plemenitega dela. Klaverno je to moje pisanje, Aškerc bi zaslužil boljšega peresa, toda pisano je iz src® kakor že doflgo nobeno. In to me opravičuje. —O— x Nova Evropa Izšlla je prva letošnja številka znane im ugledne zagrebške revije. Posebno razveseljiva je umetniška priloga, ki prinaša v vzorni reprodukciji 4 najnovejše skulpture našega največjega kiparja Ivan® Meštroviča. — V ostalem ima ta številka pretežno političen značaj. Liun piše o našemi jedinstvu. Š. Grdjič o Srbih v Bosni in njih odnosu napram Srbiji. M. Grol o našem parlamentarizmu, M. C. pa o prosvetni politiki Stjopana Radiča. »Nova Evropa« se naroča v Zagrebu, Preradovidev trg 9. ZORRO? Gospodarska in socialna vpraianla Izkoriščanje bolniškega zavarovanja Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nam je poslal v objavo pojasnilo, v katerem naznanja, d® jo uvedel pavšalno honoriranje zdravnikov za obisk na bolnikovem! domiu. Prinašamo v naslednjem samo izvleček: Da bolniško zavarovanje hiti v veliko pasivnost, so mnogo zakrivili eimulanti in taki, ki bolezni pretiravajo. Posebno visoko je moral Okrožni urad za zavarovanje delavcev plačevati zdravniške obiske na domu bolnika. Dasi bolniški red jasno določa, da se ima zdravnik klicati na dom le tedaj, če bolnik res ne more iz postelje, so mnogi člani iz same komoduosti, simula-nstv® ali celo iz nagajivosti zvaili zdravnika na dom. dasi je bila njih bolezen lahko narave. Pogosto so ga klicali več dni po vrsti, ne da bi bilo to potrebno. Uradovi zdravniki so hodili na dom zdravit razna trganja, glavobol iu zobobol, malenkostne uroznice i. t. d. Tako so postali sužnji neuvidevnih članov. Če potrebuje zasebnik zdravnika, ga le v nujnih slučajih kliče na dom, ker ve, da mora varčevati. Pri javnem denarju pa je sledenje še bolj potrebno, zlasti še, ako je denar namenjen zdravju delovnega naroda, torej izrazito socialnim svrham. Klicanje zdravnika na doni je posebno priljubljeno pri fdmulomtih. Taki ljudje si kratko-! malo vlezejo v posteljo, fingtoa.io bolezen en nokbče.;,.. zdrnvn.kin. na lahko nekaj dni prileže pcdelji. V boj n proti siuMilautom od strani urada in »dravmi- Kmetijska poskusna in kontrolna po- kov morajo seve trpeti tudi resni bolniki. To je vzrok, da se poslovanje urada toliko kritizira. Poslej se bo urad proti onemu članu, ki bo klical zdravnika na dom, are da bi bila dana resnična in nujna potreba, po-služil zakonskih določil in bo takemu izkoriščevalcu predpisal povračilo vseh stroškov. Pa tudi zdravniki, ki 'bodo sedaj pnVšalno honorirani, bodo v lastnem interesu energično delovali na to, da se zatre tako simulanstvo, ki škoduje tudi ugledu zdravnikov, ki vrše svojo službo v najtežavnejših razmerah. Ko bo padlo število izkoriščevalcev na najnižjo stopnjo, bodo tudi ponehale pritožbe proti poslovanju urada. Zavarovanje potem tudi ne bo več pasivno. Zavarovalnic® vendar ni tuja, sovražna naprava, iz katere bi se smela izžeti zadnja kaplja življenjske krvi; ona je poklicana, da ščiti zdravje in delovno zmožnost zavarovanih članov. To ji mora javnost omogočiti. Zato zavarovanje sloni na načelu samouprave vseh interesentov, torej tudi na načelu vzajemne samopomoči vseli zanimancev. □— Vpostavltev čistilne naprave za seme detelje in lucerne v Mariboru Za prospeh našega kmetijstva v mariborski oblasti se je izkazala potreba porabe pri setvi detelje in lucerne samo čistega semen a omenjenih deteljic. Zato je ministrstvo poljedelstva in vode radevoljc poskrbelo, da jo. dobila staja v Mariboru, Vrbanova ulica 33 potrebni stroj in dala zavodu še potrebna sredstva na razpolago, da se je postavil stroj v primerni shrambi, da se ne bo oplevil okoliš. Dela za vpostavltev so izvršen® in zato se nudi odslej vsem posestnikom iz mariborske oblasti najlepša priliko, da si dajo izčistiti seme proti malenkostni pristojbini za porabo stroja in proti povrnitvi stroškov od zavoda najetega delavca; odnosno si vsakdo stroške za delavca lahko prihrani, če si sam izčisti seme, ali če pošlje svoje ljudi k čiščenju. S tem hoče državna uprava zatirati na najbolj energičen način dosedanjo razvado. da so posestniki posejali nečisto semenje in s tem okužili pogostoma vesi oikraj s predenieo. .Če še bodo visi posestniki zanimali za čiščenje iu če se bo videlo, da se poslužijo posestniki čiščenja v izdatni meri, bo državna uprava postavila take stroje tudi drugod v mariborski oblasti na važnih prometnih križiščih. — Posestnike iu trgovec vabim, da s« zanimajo za to pridobitev y naši oblasti in da se poslužujejo naprave, ki ima nat men koristiti našemu kmetijstvu in ker je bila dosodaj taka naprava pri nas še nepoznana. V informativne s vrh e objavljam še nekaj točk iz pravilnika, ki velja začasno, dokler ne bo sprejet odmiiimstnst-va in ki se mora vpoštevati. če se hoče, da bo vsak lahko prišel na vrsto in da ne bo imel neprilik iz formalnih razlogov. Oni, ki želi. da se mu 'seme izčisti, naj to javi Kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru vsaj 24 ur preje pismeno ali ustmeno s kolkovano vlogo s kolkom 5 Din. Za prevoz in prenos v zavodovo čistilnico semenja, ki sc ga. hoče izčistiti, mora poskrbeti stranka sama. Ona stranka, ki tega ne more, pošlje lahko primerni znesek Kmetijski poskusni in kontrolni postaji, nakar se poravnajo proti obračunu vsi stroški za prevoz, premog in čiščenje. Oni, ki čistijo saimi, odlno&no dajo zavodu delavca n® razpolago, plačajo le pristojbino za obrabo stroja v iznosu 5 Dinarjev za 190 kg semena. Minimalna pristojbina izpod 190 kg čiščenega semena je 5 Dinarjev. Čiščenje je omogočeno vsak delavnik od 8 do 16 ure. Vsi odpadki, ki nastanejo pri čiščenju semenja, zapadejo in ne sme stranka z njimi razpolagati, ker jih bo postaja sproti uničila, d®se plevel ne raznaša in razmnoži. Inž, Mohorčič. Kako nastajajo ameriški listi Razlika med ameriško im evropsko žnr« nalistiko. Način urejevanja in izdajanja ameriških listov se dokaj razlikuje od evrop-i skega. Marsikogar bo zanimalo, kako nastane amerikansfci dnevnik. Vse brzojavne vesti dobivajo časopisna podjetja od te ali ono poročevalske' agenture. V večjih mestih oddajajo tudi lokalna poročila poročevalske pisarn e. Poročevalske agenture razdeljujejo tudi komične serije slik, fotografij, navodila za gospodarstvo. kritike novih knjig itd. Vse to se izdeluje v Newyorku »en groš« in se ob istem času publicira, v San Frančiško, na Aljaski in v Floi-idi. Iu če odrežeš kateremukoli teh časopisov glavo, ne opaziš med njimi bistvene ro-drobnosti, kako skušajo bogastva željni belokošči iztrebiti bogate liudijance plemena Osage, ki posedujejo ozemlja s številnimi petrolejskimi vrelci. Nekdaj mnogoštevilno pleme Osmg-Indijanoev šteje danes samo še 200 članov. Posamezni glavarji družin dofoivajo iz petrolejskih vrelcev do 200.000 dolarjev letnih dohodkov. .Bogastvo malega indijanskega plemena je vedno mikalo bele pustolovce. Bele žene so si prizadevale, jH>r-i&iti se s starimi Osage-lTid-ijanci in običajno niso čakale, da bi soprog podlegel naravni .smirti. Mladi belokošca pa eo skušali prisvojiti si srca mladih indijanskih deklic, v zaikonu pa so zatrli vsakega moškega potomca, tako da bi premoženje ostalo po ženini smrti pelopoltemu goi-podairju. Pokrajina, kjer prebivajo OsagMndi-janci, leži na visoki planoti države Oklahama in tvori nekako zatočišče belimi »0'bupancem«. ki so pripravljeni za nekaj dolarjev storiti največje hudodelstvo. Ko je po vnsti »izginilo« več bogntih 3n odličnih Osage-Indijancev, So pričele državne oblasti emergično posredovati in &o na sledi večji morilski tolpi. Policija je aretirala farmerja W. K- H-alea. vkrailja Osa«e-gora« in njegovega načaka Ernesta Burghiarta, moža mlade Indijanke, ki »e je polar-:til 300.000 dolarjev donašajoče rente, ko so bili pomorjeni zaporedorna vsi moški Slami iz njene rodbine. Bale in Burghart sta' nameravala izpeljati peklenski načrt, namreč iztre-jbiti^ vse pleme in se polastiti bogastva. Policija isasleduje tudi njune pomagače in upa, da ji bo uspelo popolnoma, od-fitramiti plemenu pretečo nevarnost. Blagajničarka z« galanterijsko trgovino, poštena in zanesljiva, •e spreime. P«nurlb« pod *Blagajničarka*na upravo. 117 Železna postelja »e ceno prodi. Ltkamilka ni, 2/iI. 1S3 S orale vrta, oddaljen 10 mi- nat od meata, se da t najem, ▼pralati ▼ upravi. 113 Drsalke, poniklane. dohro ohranjene. na prodaj. Naslov v •pravi. 115 L. Fajgelj: Kakšen radioaparat naj si kupim? Ne gre fee nam tu za tvrdke marveč za aparatni tip. In teh je toliko, da !a.jik o tem cesto nima pojma. Tudi se ne ozi-raimo nia več ali manj okusno zunanjo napravo ali obliko ampak na bistven del aparata, na njegov temeljtni pri lcip. Nastopaijoče leto bo pri nas v znamen ju radiofonije, ker kakor kaže uradaa statistika, se je dvignilo število prijavljenih radiopostaj tekem zadnjih dveh mesecev povsem razveseljivo. To v štajerskem, koroškem im prekmurskem delu Slovenije, kjer se število pasta j. do okt. m. 1. ni moglo povspeti do 30, a znaša sedaj že nad 100. — Omiljeni predpisi za obmejne kraje in živo zanimanje za ra-diofonijo bo v prihodnjem letu izvršilo pravcat preokret. Pri nameri, kupiti, si aparat, pride kupec v težak položaj. Ako si naroči aparat iz inozemstva, ki operira pogosto s slepilno reklamo, je po sprejemu aparata napram’ prodajalcu že radi izvoznih tež-koč d« cela brez moči. Inozemske tvrdke 'kušajo svoje, nekdaj v velikih masah narejene, sedaj zastarele aparata e tipe 2. vrsto spraviti sem dol k nam kot »balkansko blago.« Aparati so zgrajeni na starih principih, brez novejših tehničnih pridobitev, in razočarajo. — Takih slučajev je polno. Kupec pride nato s skrbno zavito «kištico« pod pazduhe in resnostjo ma obrazu povprašat, kaj manjka pravzaprav aparatu- Preiskva dožene pretiranost stavljenih upov in hvalisa-nih vrlin. Ostane dvojna rešitev: Predelava aparata., ki stane veliko, ali prodaja in nov nakup. V obeh slučajih je kupec v »zo.su.« V slučaju, da kupi amater aparat v inozemstvu, nima velike izbire in tudi prodajalec aparata mu ne more dati posebnih garancij in anesijivih pojasnil, ker mu navadno nedofitaja finese elektriSkih pojmov, ki so za pravilno oceno in razumevanje potrebni. To je nepofoitna resnica. Torej kaj storiti 1 Pri aParaJtih iz imozemstva je'treba pred nakupom zahtevati šematieno skico aparata To škico je najbolje pokazati prijatelju, ki ima o radibfoniji že fiksne pojme, ali sploh koimtn, ki mu presr.ja aparata po skici ne dela tožkoč. afcornv-no se iz škiee še ne da razkazati vsega. P,-i osebnem nakupu v inozemstvu je tudi previdnost na mestu, posel) i o v krajih, kjer je oddajna postaja, (ftrr.dec, Dunaj). Tam dolnje radi bližine postaje skoraj vsak aparat dobro. V tem slučaju je najboljša preizkušnja ta. da se zahteva od Prodajalca, naj prinese v istem Sasu, ko deluje krajevna postaja, drugo oddaljeno oddajno postajo, ki imai_ skoraj enako vrtino dolžino kakor krajevna. Aparat, ki prestane to nalogo, inm že eno dobro laistnost. Os ra le dobre lastnosti so občutljivost, jakost in čistost sprejema ter stabilnont. Kteri aparat je torej dober? Ponavljani besede predsednika mariborskega radiokluba: »Oni, ki omogoča na malo okvirno anteno sprejem1 oddajne postaje v zračni razdalji 1500 km « S tem je ,sicer veliko zahtevano, a tak aparat, ie prištevamo med prav dobre, ako izpolnjuje še ostale naloge. Pri nakupu aparata v tuzeimstvu je tudi treba pozornosti. Aparat stane denar in za primerno veliko vsoto se mora dobiti razmeroma dobro blago. Odusev-Ijenje pri prvokraftnem poslušanju u-spelega koncerta naj ne izproži nakupa crez drn im strn. Skušati je poslušati še kak drug aparat, tretji, četrti in si vHltvariti objektivno sliko. Pr! nasveti o prilliki obiskov tudi še niso povsem merodajni. Vsak ima namreč svoj aparat rad. posebno novinec, in ne vidi nobenega boljšega. Objektiveu izvid strokovnjaka, ki presoja hladno materijah tli-po in funkcijo aparata, je najboljši pripomoček. Pri nakupu je pogosto denarna plat odločilen faktor. Skromna sredstva ne dovljujejo nakupa najboljšega aparata. Pa tudi tu se da s pravilnim postopanjem izmed najboljšega izbrati najboljše. — V to kategorijo spadajo eno, dvo in trocevnii aparati na visoko anteno. — Fleweling im Beinartz v vseh svojih št«-' v Lin ih varijacijah, nadalje refleksni a-parati in oni z eno ali dvema visoko-frekventmma ojačitvama ali samo z audtionekim krogom im nizkima frekvencama, zapornimi krogi, dusilkami. negativnimi prednaponi i.t. d. Ti aparati, pravilno sestavljeni, niso alaibi, v kolikoT se zahteva od njiih funkcija v razmerju s sredstvi. Tudi reak*,'ja i>a anteno je priljubljeno, ekonomičn.) oj&-čevalno sredstvo- Med 'boljše aparate prištevamo 4 cevne z dvema visokima frekvencama in (JvojiniLm. zapornim krogom ter notranje reakcijo. Izboljšani -z neutmdinskiui ^jogom in potencuorno-trom ter ever.tnels« vmesnim nihainim krogom pos.aorjo prav jak., občutljivi in selektivni. — Toda — en fioi>*s:a*.efc imajo vsi ti »vsi ati: delujejo dobre h r a visoki. a:«t* i 1 ali k reSj^nt dohr' iohni anteni. V n ali okvirni anteni,spre-;>-ta enorg' in preslaba, d«, bi ivurUa dovolj jakih impulzov v ojačevalec. In koliko-krat .ie ravno visoka ali zračna antena naravnost ovira za postavitev aparata! Visoka amteina in ^ njo spojeni zemeljski vod sta v krajih kjer teče električni trami ali kjer so v bliž;ni druge naprave jakega toka, vir neprestanega šumenja in pokanja. Vsi re-šetni krogi ne odstranijo napake. Tu pomaga^ le okvirna antena, ki deluje dobro tudi poleti v električno napeti atmosferi. Stane veliko manj kot• »*i»>ka, -Je prenosljiva in izloča razven tega z obračanjem neljiuibe postaje, ki se na visoki anteni pri tjIaJJo selektivnem aparatu vrivajo istočasno v slušalo. Kar se prihrani z nabavo okvirne antene, se uporabi za izboljšanje aparata. Zato: kdor le more, naj m nabavi aparat, ki deluje z okvirno anteno. Z njim ho zadovoljen. Me-d tipe aparatov, ki po svoji idealni konštrukciji. presenetljivo dobri reprodukciji glasu in po selektivnosti prekašajo vse ostale an»arate, spadata su-perheterodima in tropadina. So to v obče C cevni aparati na malo okvirno an* terno s priprosto manipulacijo in d i vit im. efektom. Reproducirana glasba je res glai-iba, plastična, nevsiljiva, kakor' dih. Z naravnavanjem se prenese lahko pov-darek na nizke ali vjsoke partije, tak1! da se slišijo najniržji basi in visoki toni očarujoče čisto in prijetno. Orkestralne prireditve se dajo poslušati »ploh atno rta imenovamih aparatih. Enako pevski zbori in sinfonični koncerti, kjer jo finesa.. — Drugi aparati reproducirajo še dobro solopartije a nikakor ne dajo po-tenkosti- Razlika je fraipantna. Razlika med s-nper- in tropadino ui velika; je ta, da vrši pri tropadini ena in ista cevka dve nalogi. — V ostalem »te Bi skoraj enaki. Kdor ima le količkaj ročne spretnosti iin je ostal prijazen remiinifrcencam elektrike izza šolskih klopi ter ima voljo spoznati tudi nekoliko teorije, je najbolje. da skuša ali sam ali v družbi s kakšnim, ki je že napredoval, sestaviti jz posameznih delov aparat saim. Prvotni neuspehi ne vrnejo preplašiti, ker poznejši uspeh bogato nagradi že s tem, da dobi človek več ali manj vpogleda v delovanje aparata in ne stoji pred njim. kakor pred alisolnt.no uganko'. — En 7K>-srečen poizkus zaleže več kakor celodnevno sukanje kondenzatorjev in poslušanje. Jzvežbanejšiiu'in tehnično popolnejšim Pa bodi lastna izdelava naravnost naloga. To se povdarja rovsod, ker je pečanje z različnimi fizikaličnimd pojmi meri izdelovanjem aparata pravo vzgojno sredstvo. — Dobra stran teh aparatov je tudi ta. da jdh laliko stop-njema izpopolnil jemo in predli ražamo, k.^koT1 pač zahteva napredek tehnike, do-čim imamo v kupljenih aparatih nekaj trdega, nespremenljivega. — To ne velja seveda za one, ki iščejo le zabavo brez sflobljili žalitev. Koncem bodi povedano. da. slušala reproducirajo glasove veliko finejše kakor kterikolii gla»no-zvo5niki, ki ojačijo sicer toda tudi spačijo. GHaianozvočniki, (Lant^ire-eher) ki so v resnici popolni, so tudi za premožnejše predragi; s slabšimS pa je šamo jeza. Pojasnili smo torej na kratko, po katerih direktivah naj se ravna amater pri nakupu aparata ali aparat-nih delov. V prihodnje bomo govorili o cenah aparatov. Ne pozabi naročnine! j Leseno pohištvo železno nohištv* Tapeta, pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preprogo Zavese Blago za pohištvo Posteljno perja p* izredna niških v nlogl fohiitv« 13 MPreis Maribor Gosposka nlfflca St. 20 (Rlrdianova hlia) Svoboden ogled! Ceniki br ezplačnol Prodam šivalni stroj in čevlje <4 in 45. Naslor pore uprarništvo. jjj.o Stanovanjska borza „Mar Maribor, oddaja in il^« presta *tano»»iij», sobe. lokale. liber« zamena stang-▼anj. Pro posest«*. 65 Vsak mesec novooklekosllahkp kupim, ker kupujem posodo pri A. Viclju, Glavni trg 5 ki je trpežna In se ne polomi, Dobi se tam kuhinjsko, emajlirano, pločevinasto težke znamke .Herkulei* in lahke vrste čehosl. proizvoda, nadalje vlito, železno, prvovrstno aluminijevo iz najboljših tovarn ter stekleno, porcelanasto in kamenito robo. Poskusite tudi VI soseda in vem, da mi boste za nasvet hvaležni. ir- Frankenhausen šola za avto in ntrojeuradbo, elektrotehniko. Posebni oddelki za poljedel. stroje in r.rakoplovoo tehn. modrci i Čaj za dame miitL, cvetna, ne razburicijcla, takoimmooana Ruska čajna mešanica posebno vrtmema za. priprava o ■Sarnovto^rjii, ker tudi)vi daljšemu, v/ačtnjv. nc postane grenka MflB. PERHAVEC tovarna za Izdelovanje ll> karlev, dez. vin In sirupov Maribor, Meljska c.3 52 priporoča svoje najfinejše likerje vseh vrst, desertna vina. kakor Vermouth, Maršala in Marsaleta. Istotako je v zalogi vedno pristna slivovi-ca, brinjevec, rum ter konjak KLUB-BAR 16. Januar 31. elilii imel MARGIT BARDOS Mednarodna subretka — predavateljica FRANCKA D UVAL Ekscentrični plesi CHRISTL EVELYN Fantastični plesi ALFRED DARVES & COMP. Akrobatske igre PIA SARTI LLIERIE Egiptovski plesi ASTRID DARVES Svetovni plesi Po plesu sestanek za zbrano društvo !! Vso noč odprto !! Mrzla in topla Jedila Vsako nedeljo in praznik ob 5. uri popoldne Čajanka in ples Nepozabinaročnino' Vino prodaste »taro ali noro »ko pi Sl)eta takoj »zoreč in zadnjo ceno, postavno koli -dvor. na skladišče ljutomerskih vin, Zagreb, Prilaz 3 14. p Za najfinejše damska čevlja. najti«) s« Itrapae-čevlje za gospoda, kakor tudi za ta-ko injo dobavo zpornjili d»lov *b priporofia Čerljartka ladru-Sja pod Veliko kavarno. 131 Mortke ribe danes došle. Specialiteta: Branzini, Barbonf, Riboni in Sardoni. Prvovrstna dalmatinska in štajerska vina, se. dobi. samo 15 v isiilii junr, Uviki ligZ - Lekamiika n!. 6 Priporoča se J, Pečnik KNJIGOVODKINJA prvovratna moč * zmožna knjigovodstva in bilanc#, slovenska in namSk* 5 stenografije, , strojepisja t dobrimi refreneami aa takoj (prejme v manufakturno trgovino. Ponudbe pod „Prvovrstna mod" na upravništvo lista Toakar; »Mariboij^a x Mari boru, predstavnik; Stanko Detela, ra vafctKBOik: .Vekoalav SDindlec. M »Jijai ii iiift M! kakor staro železo, litino, kosti, rogove, vsakovrstne kovine itd. kupuje po najviSjih dnevnih cenab Veletrgovina z minamilvan Slap. Maribor. Tržaška testa Jt.5 Istotam gonilna kolesa, zobčasta kolesa, novo železo, 119 nekaj dobro ohranjenih pe^ in eden tovorni autc 5. T. .Praga*, urejen n« oglje, poceni za prodati Cunjo za čiščevanje strojev vodno na razpolago vmitelj. Urednik Bo ž i >’: novinar. Vsi v Maribor” Beko. novinar, IsdajateliJ Konioralj »Tabor*«