# éÊÊ&Ê
f I
KOPER — 21, MARCA 1958
POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO Vil. — ŠTEV. 11
Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
To nedeljo je na Trgu Marxa in Engelsa v Beogradu nad tri sto tisoč ljudi poslušalo pomemben predvolilni govor, v katerem je maršal Tito razgrnil pred vsemi jugoslovanskimi volivci številna važna notranja in zunanjepolitična vprašanja.
»Ta volilna dejavnost je potekala v znamenju jugoslovanske enotnosti in medsebojnega spoznavanja raznih problemov,« je v uvodu poudaril maršal Tito. »To je najboljši dokaz, da se naša socialistična skupnost čedalje bolj krepi kot enotna skupnost in da samo Ijtulstvo v njej odloča, kako si bo ustvarilo čedalje boljše pogoje za svoje življenje.«
Značilno je tudi to, da nismo slišali hvalnic in obljub, kakor jih običajno poslušajo v drugih deželah na Zahodu pred vsakimi volitvami. Mi smo tudi tokrat odkrito govorili o svojih pomanjkljivostih in svojih težavah ter pri tem opozarjali, kako jih je treba odstraniti. Predvolilna dejavnost je bila izredno množična in ljudje niso samo sprejemali predlaganih kandidatov, marveč tudi sami izbirali in predlagali svoje kandidate. V tem. oziru smo dosegli demokratičen način do najvišje meje. Naš volilni sistem ustreza naši celotni družbeni socialistični sestavi, katere podlaga so komune in skupnosti komun.
V zvezi z. našim gospodarskim razvojem je maršal Tito ugotovil, da smo prešli na hitrejši razvoj industrije za široko potroš-

Ê
t«
»ii^SMi-S'« J«
tv	>'
- - v
: ^ >4
^ <. I v/' "
Tovariša Albin Dujc in Alfonz Grmek po končanem volilnem zborovanju se razgovarjat.a sredi Dutovelj na Krasu minulo nedeljo popoldne
Odbor Italijanske unije za Istro in Reko, ki je zasedal v torek na Reki, je izdal volilni proglas, naslovljen pripadnikom italijanske manjšine. V proglasu je podčrtan velik uspeh socialistične izgradnje v naši državi ter prispevek italijanske manjšine k bratskemu sožitju z narodi Jugoslavije.
V proglasu je nadalje rečeno: »Z množično udeležbo na volitvah bomo utrdili pravilnost naše gospodarske in družbene politike, ki je spremenila obličje naše države ter postavila trdne osnove za nadaljnjo izgradnjo socializma.
Zvezna ljudska skupščina tretjega sklica je opravila veliko delo na zakonodajnem področju, ker je utrdila in razširila naš sistem neposredne demokracije. Nova skupščina bo to delo nadaljevala. Udeležba na volitvah pomeni dejansko glasovanje za samoupravljanje, za uresničenje srečnejšega življenja.
Pripadniki italijanske manjšine!
Politika aktivne koeksistence, ki jo zastopa in uresničuje naša država, predstavlja najbolj realno pot za odstranjevanje mednarodnih nasprotij. Na volitvah bomo potrdili pravilnost te politike z množično udeležbo.
Volivci!
Vsi nà volitve za napredek socialistične Jugoslavije, za našo svetlo prihodnost, za neodvisnost domovine in za zmago miru v svetu!«
Po sprejetju volilnega proglasa
je odbor Unije razpravljal tudi o nekaterih ustanovah italijanske manjšine, posebno še o dnevniku »La voce del Popolo«, o založbi »EDIT« ter o italijanskem gledališču. Sprejet je bil tudi predlog, naj bi italijanska manjšina sestavila mladinsko delovno brigado, ki bi sodelovala pri gradnji ceste Ljubljana—Zagreb, nato pa še predlog o razpisu tekmovanja italijanskih kulturnih krožkov v sodelovanju z Radio Koper. Letni zbor Italijanske unije bo predvidoma junija na področju koprskega okraja.
m. a:
njo, za potrebe ljudi, ker so naši državljani že težko prenašali investicije, ki smo jih prej nalagali v velika podjetja. Razen tega dajemo zdaj prednost kmetijstvu ter bomo v prihodnjih letih vlagali vanj letno povprečno po 70 milijard, da tako dvignemo kme-
n • y
tijsko proizvodnjo, da bodo delovni ljudje čedalje laže in ceneje dobili, kar potrebujejo. Tudi v prihodnje bomo gradili, toda moramo vedeti, kako in koliko je treba graditi, in ali je to, kar gradimo, v skladu z našimi možnostmi in s potrebami. V zvezi s stanovanjsko graditvijo je maršal Tito ostro grajal vse luksuzne in drage gradnje ter napovedal uredbo, po kateri bodo prepovedane razkošne zgradbe. Prav tako pa je napovedal tudi uredbo, ki bo onemogočala izkoriščanje avtomobilov in motornih vozil.
Delavsko samoupravljanje je sprostilo velikanske ustvarjalne (Nadaljevanje na 2. stran:)
Z VELIKEGA PREDVOLILNEGA ZBOROVANJA V HRPELJAH
i.«! KifiMi in Jgj;;
Preteklo nedeljo popoldne sta obiskala svoje volivce v Hrpeljah zvezni kandidat dr. Marijan Brc-celj in kandidat za republiško skupščino Albert Jakopič-Kajti-mir, S pročelja občinske zgradbe so plapolale zastave in prosvetna dvorana je bila slavnostno okrašena. Teden dni nas še loči od volitev. Napovedano zborovanje je zadnje v pripravah na manifestacijo državljanske zavesti, ki bo 23, marca potrdila hotenje in voljo milijonov Jugoslovanov.
Med navdušenim ploskanjem 200 volivcev Hrpelj, Kozine in okoliških vasi sta stopila kandidata v dvorano.
»Pozdravljam vas in vse prebivalce občine ter se vam zahvaljujem za zaupano mi kandidaturo,« je spregovoril tovariš Bre-celj. »Širom po državi so bili v predvolilnem času obravnavani gospodarski uspehi, ki smo jih dosegli v zadnjih letih z našim uspešnim delom in s sodelovanjem širokih plasti državljanov. Tudi kritizirali smo na sestankih vse, kar je bilo napačno narejenega. Pri vas so težji življenjski pogoji zato, ker živite v pasivnih krajih. Poudarili pa moram, da je koprski okraj v zadnjih dveh letih močno napredoval, kar bo ugodno vplivalo tucii na gospodarski razvoj obalnega zaledja.«
Tovariš Brecelj je nato navezal svoja izvajanja na govor
predsednika Tita, ki je istega dne v dopoldanskih urah govoril 300 tisoč Beograjčanom. Govoril je o organizaciji in pomenu komun, ki naj bodo osnovne celice vsega političnega in gospodarskega dogajanja v državi. »Pri vas sem videl veliko dobrih in koristnih pobud za gospodarsko osamosvojitev občine,« je dejal govornik, in omenil razvoj mladega industrijskega podjetja za predelovanje plastičnih mas PLAMA v Podgradu, steklarski obrat TOS v Hrpeljah in bodočo gradnjo opekarne v Obrovu.
V zvezi s kmetijsko proizvodnjo je podčrtal pomen kmetijskih zadrug, preko katerih naj bo najkrajša pot kmetijskih pri-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Z MLADINSKIH PREDVOLILNIH ZBOROVANJ
V torek je bilo v Kopru veliko predvolilno zborovanje. Veliko gledališko dvorano je napolnilo več kot 700 mladincev in mladink, ki so z zanimanjem sledili govoru sektretarja CK LMS Staneta Kranjca in republiške poslanske kandidatke Marije Aljančič. Z zborovanja so mladinci poslali pozdravno pismo tovarišu Titu, v katerem med drugim obljubljajo, da bodo prispevali svoj delež k skupnim naporom vse mladine naše domovine in opravičili zaupanje v sile mlade generacije. Pismo zaključujejo z besedami: Naše geslo v teh dneh je: vsi na volitve! Oddali bomo svoj glas za lepši jutrišnji dan!
Prav tako so s tega zborovanja, ki ga je vodil predsednik občinskega komiteja LMS Koper Ivan Sušter, poslali tudi pismo brigadirjem I. Primorske MDB »Pin-ko Tomažič«, ki je že od 10. III. na gradnji avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb. V tem pismu izražajo . zborovale! prepričanje, da bodo naši brigadirji nadaljevali svetle tradicije mladinskih delovnih brigad in hkrati željo, da naj brigadirji r. Primorske brigade v nedeljo med prvimi oddajo svoj glas za srečno prihodnost mladine in vseh delovnih ljudi naše domovine.
Podobno zborovanje, ki se ga je udeležilo več kot 100 mladih volivcev, je bilo tudi v Piranu preteklo soboto. Na zborovanju je govoril republiški poslanski' kandidat in sekretar OK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir, ki je zboroval-cem govoril o raznih gospodarskih in političnih vprašanjih. Mladi volivci so tovariša Kajtimira zaprosili, da bi jih večkrat obiskal.
BDS3 WP^fi

Nu;! 2000 koprskih delavcev je v TOMOS-u po:
ušulo
VELIKO PREDVOLILNO ZBOROVANJE V TOMOS-u
G?,
nilc občinskega sindikalnega sveta Lado Pahor, so se razen z/eznega sekretarja za blagovni promet in poslanskega kandidata za zvezni zbor Marjana Breelja udeležili tudi okrajni sekretar ZKS Albert Jako-pic-Kajtimir, poslanski kandidat za republiški zbor v drugi volilni enoti koprske občine Branko Babic, direktor »Tomosa« Franc Pečar in drugi. Iz govora tovariša Breelja. ki so ga zbrani volivci pozorno spremljali In mu navdušeno pritrjevali, navajamo nekatere najvažnejše ugotovitve.
Ko se je tovariš Brecelj delavcem in volivcem zahvalil za zaupano kandidaturo v zvezni zbor, je poudaril, da vsa Jugoslavija z nedeljenim ponosom zre na tovarno »Tomos«, ki predstavlja v našem razvoju tisto najmodernejšo industrijsko panogo, s katero se mirne duše lahko postavimo ob bok naprednim industrijsko razvitim državam. Tu, na vratih zahodnega sveta, vse to ne pomeni samo vzpona sodobne industrije v tem delu Jugoslavije, za katerega je bilo treba dati brez števila žrtev, ampak je1 hkrati vsemu zahodnemu svetu živa; priča, kako je naš delovni človek resnično svoboden, kako jo postal gospodar strojev in naprav in kako z vsem tem tudi sam gospodari!
(Nadaljevanje na 3. strani)
V soboto opoldne so se vile proti »Tomosu« dolge gruče delavcev in delavk iz posameznih koprsk h gospodarskih podjetij in organizacij. V veliki hali tovarne »Tomos« se je zbralo nad 2000 delavcev in delavk, ki so kot proizvajalci manifestirali svojo odločno voljo, da z neutrudnim delom čimprej in čim hitreje postavijo temelje novega življenja, k se je ob slovenski obali začelo s priključitvijo.k Jugoslaviji. Zborovanja, ki ga je vodil tiredsed-


predvolilni govor tovariša Marijana Breelja'
ko bomo v nedeljo glasovali za nase kandidate, bomo glasovali 7\ .nadaljevanje vsega tistega, kar smo si že pridobili in za vse tisto, kar hočemo doseči, da bomo delovni ljudje jugoslavije lahko v miru gradili lepše
■življenje" ' -
on
volivci
(Nadaljevanje s 1. strani)
možnosti, tako da se je povečala proizvodnja, da se je izboljšala kakovost. Delavski sveti so dokazali svojo polno veljavo in ni se nam bati raznih pomanjkljivosti, ki jih še imamo. Želimo pa, da bi se naši delavci v podjetjih še bolj zavedali tega. do česar imajo pravico, do kontrole in odločanja in da so tistega, kar se je dogajalo, v veliki meri krivi tudi sami, ker se niso znašli, Razne pomanjkljivosti, na katere je Izvršni komite ZK.J opozoril v svojem nedavnem pismu, je treba sistematično in dosledno odpravljati, zakaj nobena stvar ne sme zastirati svetlega lika naše socialistične skupnosti. Ob novem načinu delitve dohodka je maršal Tito poudaril, da mora prenehati lokalizem in skrb samo za svoje podjetje.
Drugi del svojega govora je maršal Tito posvetil raznim med-
narodnim vprašanjem. Pokazal je na dosledno jugoslovansko zunanjo politiko mirnega sožitja z vsemi narodi, ne glede na notranje politične sisteme. To politiko Jugoslavija neprestano razširja in poglablja. V zvezi z mednarodnim položajem je maršal Tito izrazil željo: »Želim, da bi se uresničila težnja človeštva, da bi prišlo čimprej do sporazuma in da bi se svet rešil tistih velikih skrbi, ki ga zdaj more, da. bi se potem lahko posvetil svojemu mirnemu razvoju in ustvarjanju boljše prihodnosti. Če bi človeštvo doživelo, da bi prišlo med velesilami v kratkem do sporazuma o tem, da bi jedrsko energijo kot rojilo sredstvo postavili izven zakona in da bi služila samo v mirnodobske namene, bi bil to največji praznik na ulicah vsega sveta.« V tej zvezi je maršal Tito ponovno poudaril, da je Jugoslavija proti graditvi oporišč za izstreljevanje raket v Italiji.
Tudi v naših obmejnih predelih na Koprskem je predvolilna dejavnost dosegla te dni svoj višek. Na predvolilnih zborovanjih naši ljudje razpravljajo s predlaganimi poslanskimi kandidati o našem življenju, napredku. uspehih in pomanjklj vostih ter kažejo kar največje zanimanje za naš nadaijnj i socialistični razvoj, na katerem smo vsi močno zainteresirani.
Takšna vseljudslta enotnost, kakor jo prav te dni kažemo pri nas. kot kaže. pa ni všeč nekaterim osebam ali grupam za mejo. Te dni prihajajo s tržaškega področja posamezniki, ki bi radi motili to našo enotnost in bi hoteli za vsako ceno škodovati na kar najbolj podel način naši skupnosti. Prav zaradi naše enotnosti in budnosti pa so bili vsi taki poskusi vnaprej obsojeni na neuspeh, ker so jih naši ljudje odločno odklonili, Onemogočeni so bili pri takem razdiralnem delu Palčič Josip,
I PARIZ: Glavni stan uporniških sil v Alžiriji je pozval francosko j vlado, naj ravna z ujetimi borci Alžirske osvobodilne vojske, kakor določajo mednarodne konvencije o ujetnikih. Glavni stan omenja, da so Francozi pretekli mesec v zaporih usmrtili 15 alžirskih borcev, francoska vojaška sodišča pa so obsodila na smrt nadaljnjih 9.
NEW DELIII: Med ZDA in Indijo je bil sklenjen sporazum o posojilu v znesku 225 milijonov dolarjev, ki ga bo dobila Indija za dobo 15 lel. Ameriška Izvozno-uvozna banka bo posodila 150 milijonov, Sklad za razvoj pa 75 milijonov dolarjev. Indija bo posojilo porabila za razvoj namakalnega sistema, prometa, rudarstva, kemične industrije itd.
WASHINGTON: Ameriško letalstvo je izstrelilo raketni izstrelek tipa »Thor«. Ta izstrelek srednjega dosega je namenjen raketnim oporiščem, ki jih bodo postavili v Veliki Britaniji.
AMAN: Ameriško veleposlaništvo v Amanu je sporočilo, da so ZDA doslej dale Jordaniji pomoč v znesku 51 milijonov 750 tisoč dolarjev,
WASHINGTON: Mednarodna banka za obnovo In razvoj je v svojem sporočilu OZN objavila, da je v zadnjih sedmih mesecih preteklega leta nakazala trinajstim državam 22 posojil v skupni vrednosti 404 milijone G00 tisoč dolarjev.
VARŠAVA: Na Poljskem so v zadnjem času odkrili velika ležišča železne rude. Tako so na področju poznanskega vojvodstva odkrili zaloge v obsegu 25 milijonov ton, v szczencinskem vojvodstvu pa okrog 10 milijonov ton še neizkoriščene železove rude. Na posameznih področjih je v rudi 35 do 38 odstotkov železa. Strokovnjaki menijo, da bi izkoriščanje teh nahajališč znatno vplivalo na povečanje proizvodnje železa, saj bi se lahko poljska proizvodnja železa povečala v vsakem letu prihodnjega petletnega gospodarskega plana za skoraj 2 milijona ton.
LONDON: V večjem številu mest v Veliki Britaniji se je začela stavka delavcev in uslužbencev, ki zahtevajo povečanje plač in mezd. Zato je začasno prenehala obratovati lovarna avtomobilov in traktorjev v Coventryu, ki dnevno izdela 800 vozil, stavkati je začelo tudi več kot 2000 pristaniških delavcev v Beliastu v Severni Irski ln tisoč gradbenih delavcev v Londonu.
WASHINGTON — Ameriška mornarica bo dobila tri atomske podmornice, Imele bodo posebne naprave, da bodo lahko med vožnjo pod vodo izstreljevale vodene izstrelke za srednjo daljavo. Vsaka podmornica bo lahko vzela s seboj na eno vožnjo IG takih izstrelkov,
WASHINGTON — Ameriški nl-lot Donald Farrel je prebil sedem dni v pogojih, pod katerimi bi verjetno potekal prvi polet človeka na Mesec. Ta pilot želi. da bi prvi odpotoval na Mesec.
Bordon Danilo, Pucar Bruno in še nekateri drugi stanovalci sosednega področja.
Tako je zlasti Bordon Danilo, rojen na Škofijah in stanujoč v Trstu, hotel z nepoštenimi nameni rovariti med našimi volivci, vendar pa so njegove nakane pravočasno odkrili in preprečili naši varnostni organi, ga prijeli in izročili italijanskim obmejnim oblastem, Bordon Danilo je že star znanec koprskih sodišč in zaporov, saj jc bil pred časom že obsojen zaradi ilegalnega prevažanja ljudi čez mejo.
Omenjeni dogodki so še dokaz več za enotnost in budnost naših ljudi in bi bil že čas, da tudi takim in podobnim prodancem postane jasno, da za svojo ilegalno in razd.ralno dejavnost proti naši skupnosti med nami ne bodo nikoli našli plodnih tal.
Zborovanje v Postojni
V nedeljo je bilo v Postojni predvolilno zborovanje mladincev in mladink postojnske občine. Zborvanja so se med drugim udeležili tudi predsednik občinskega ljudskega odbora Jože Ba-ša, sekretar občinskega komiteja ZKS Slavi \0 Černelič, predsednik občinskega odbora SZDL Adolf Gerželj in komandant postojnskega garnizona JLA podpolkovnik Jože Seme.
Mladim volivcem je najprej spregovoril član CKLMS Andrej Dolinar, nato pa jih je podpolkovnik Jože Šeme pozval, naj sledijo tradicijam mladih partizanskih borcev. Med drugim je dejal, da mora biti hrabrost mladih primorskih partizanov, svetal vzgled vsem, ki se danes vključujejo v izgradnjo socializma v naši deželi. Predsednik občinskega ljudskega odbora Jože Baša jc zborovalce seznanil z dosedanjimi gospodarskimi in političnimi uspehi tako postojnske občine kot koprskega okraja.
Stina
P'-.-	
L"- •:	
	
	
fvi-i-i-/	
	-V 'i'/':.. -:';
	'' ■ * v '
V
II, \	\\
lv>v,. \	■ \\
■ H	■: t
"i	•:
Ji
. L',,- '
ŽSiš&s
MOŠA PIJADE
Pravkar je poteklo leto dni, ko je ob povratku naše parlamentarne delegacije, ki jo je vodil v Veliki Britaniji, nepričakovano umrl v Parizu revolucionar in komunist IVIoša Pi-jade. Svetla podoba njegovega štiridesetletnega revolucionarnega dela za uveljavljanje pravic delavskega razreda, njegov prispevek li krepitvi ljudske oblasti, vse to se v marsičem odraža v naši današnji socialistični stvarnosti. Pokojni IVIoša Pijadc bo ostal vzor neumornega političnega in javnega delavca, ki je popolno.ma izpolnil dolžnost človeka do svojega časa in svojega ljudstva.
Zahodnonemški list Bremcr Nachriehten je te dni poslal turističnima društvoma v Piranu in Portorožu na vpogled izvod svoje izdaje z dne 22. februarja, v kateri v obširnem članku priporoča svojim bralcem, naj obiščejo Jugoslavijo, če hočejo preživeti svoj dopust prijetno, v lepi in slikoviti naravi in — poceni. Članek podrobno informira o vseh olajšavah, ki so jih jugoslovanske oblasti podvzele, da omogočijo čim večjemu krogu interesentov iz tujine obisk jugoslovanskih letovišč. Dalje navaja vse prometne zveze iz Nemčije v Jugoslavijo, pa tudi glavne ladijske zveze ob Jadranskem morju, h kateremu leži večina nemških turistov. Končno pa navaja natančne podatke o cenah v hotelih in restavracijah, pa tudi na prostem trgu, in ugotavlja, da je živ-
o etgieje
ljenje v Jugoslaviji zelo pocorv še cenejše kot prejšnja leta, če ga primerjamo z življenjskimi stroški v drugih turističnih državah in v Nemčiji sami, ki so od lani do letos porasli neprimerno močneje.
Kljub vsej hvali pa list na koncu opozarja svoje bralce tudi, d;, morajo pri potovanju v to edin. stveno deželo z njenimi naravnimi lepotami, podzemeljskimi jamami in slikovitimi morskimi zalivi, njenimi občudovanja vrednimi zgradbami, njeno pisano folkloro in njeno na vsak način in-teresant.no socialno strukturo računati s tem, da ne bodo mogli dobiti vsega, česar so vajeni od doma.
Upajmo, da bodo naši gostinci in vsi drugi, ki se ukvarajajo s turizmom, vzeli pravilno na znanje to pohvalo in ta namig. Ju]e
Kmete na Tržaškem je zelo razburila vest, da nameravajo pr.stojne oblasti razlastiti tri večje komplekse zemljišč, ln sicer tam, kjer so športno igrišče na Opčinah, golf igrišče na Hudem letu in strelišče pri Velikem Rcpnu. Najbolj so zaskrbljeni kmetje s Cola in Velikega Repna, katerim naj bi razlastili 17 ha zemljišča, kjer imajo svoje najboljše travnike in gozdove. Američani so pred leti tam napravili vojaško stre-l.šče ki ga je prevzela italijanska vojska. Zaradi vaj niso smeli kmetje na svoja zemljišča, spričo tega so prosili, naj bi strelišče premestili. Kazalo jc, da bodo ustregli upravičenim zahtevam prizadetih kmetov, zdaj pa je nenadoma pr:šla drugačna vest.
PREPLAH V ZAHODNI EVROPI
—	Bežite, letala z atomskimi bombami gredo!
—	Ruska?
—	Ne, naša.
ZUNANJEPOLITIČNI KO IVI E NT AR JUGOPRESA
I
Predlog francoskega predsednika vlade o osnovanju ■ vojaškega pakta, ki bi zajel dežele zahodnega Sredozemlja, ima razen slabih strani tudi eno dobro. Prepričljivejc kot doslej je pred mednarodno javnostjo postavljeno vprašanje: ali so pakti ¡11 njihovo medsebojno povezovanje res najboljša osnova za sodelovanje med deželami in narodi raznih področij in kontinentov?
Neke vodilne dežele Zahoda že dolgo stojijo na stališču, da jc potrebno tesno sodelovanje s prijatelji drugih kontinentov. Vladam teh zahodnih dežel se morda zdi najlažja pot — utrjevanje že obstojcčli vojaških paktov, kakor sta na primer Bagdadski in Južnoazijskl. Kaže pa. da v sedanjih spremenljivih mednarodnih pogojih to ni dovolj. Zato jc prišlo do mišljenja, naj bi se ti pakti, ki povezujejo srednjevzhodni in azijski prostor, trdneje naslonili na osnovno politično in vojaško organizacijo Zahoda: na Atlantski pakt. V skladu s takšnimi idejami se govori tudi o neposrednem povezovanju pretežno politične Organizacije ameriških dežel, pa celo tudi o povezovanju posameznih dežel Latinske Amerike z Atlantskim paktom.
Na prvi pogled bi lahko predpostavljali, da bi stališča posameznih zahodnih sil, usmerjena k trdnejšemu povezovanju z določenimi področji Azije, Afrike in Latinske Amerike preko določenih vojaško-političnih organizacij, naletela na ugoden odmev v zainteresiranih deželah. Vendar: na nedavnem zasedanju Bagdadskega pakta so njegove muslimanske članice zahtevale večjo ekonomsko pomoč svojih zahodnih prijateljev in se jim združevanje s članicami Atlantskega pakta ni zdelo najbolj privlačno. Jugovzhodna Azija Je preveč oddaljena od zahodne Ev-
rope, da bi tamkajšnjim deželam lahko utemelj il koristi, ki bi jih imele od takšnega neposrednega povezovanja. Zato jc azijskim članicam Jugovzhodnega azijskega pakta bližja težnja po tem, da bi njihova organizacija, pa čeprav blokovska, imela azijski značaj. Kaže tudi, da je zmagovalec argentinskih parlamentarnih in predsedniških volitev Arturo Frondizi predvidel izstop Argentine iz Organizacije ameriških držav zato, ker bi se rad izognil neposrednemu vključevanju v blokovsko politiko Atlantskega pakta.
Grška in tuniška javnost sta se že izjasnili o možnih negativnih posledicah formiranja pakta za zahodno Sredozemlje in za njegovo združitev z Atlantskim paktom. Izvenevropske dežele, ki so predvidene, da bi bile članice pakta za zahodno Sredozemlje, ne želijo, da bi bile pomočniki realizacijo francoskih kolonialnih ciljev v Al-žiru in v Sahari, niti ne sopotniki ozke blokovske politike Zahoda.
Izvenevropske dežele nasprotujejo predlogom nekaterih zahodnih sil, da bi se težnje razvoja po vse večji neodvisnosti v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki — skrčile na minimum.
Ce na ta ali oni način odklanjajo medsebojno povezovanje paktov kot določeno osnovo za mednarodno sodelovanje, izvenevropske dežele ne postavljajo na obtožno klop vsake oblike sodelovanja z Zahodom. Dežele Azije, Afrike in Latinske Amerike želijo sodelovanje z ZDA in Zahodno Evropo, vendar naj bo to sodelovanje na pretežno neblokovski osnovi - na osnovi resničnega prijateljstva in enakopravnosti.
Zaradi razlastitev na Hudem letu pa bodo najbolj prizadeti kmetje iz Lonjerja, ki so tam imeli lepe travnike. Angioameričani so si napravili veliko igrišče za golf. Zdaj pa pravijo, da bodo zemljišče razlastili, igrišče pa izročili nekemu italijanskemu športnemu klubu. Taka zadeva je tud z igriščem na Opčinah.
Kmetje so dobivali nizke odškodnine od Angloameričanov, zdaj pa jim ponujajo smešne cene za razlaščena zemljišča.
Pretekli teden je komisija za javna dela poslanske zbornice odobrila zakonski osnutek, ki predvideva 13 milijard lir za javna dela na Tržaškem, v Furlaniji in na Goriškem. Ta denar bodo porabili v prihodnjih sedmih letih in gre za javna dela, ki so jih že leta obljubljali.
V četrtek jc bila v galeriji ->Casa-nuova" v ulici S. Francesco 20 otvoritev slikarske razstave Lojza Spaca-la, tržaškega umetnika, ki je bil tudi letos povabljen na mednarodni bienale v Benetkah.
Preteklo sredo je miljski občinski svet zaključil razpravo o občinskem proračunu za leto 1958, ki predvideva 366,289.053 lir izdatkov in 337,523.033 lir dohodkov, kar pomeni, da bo morala država kriti 28,766.000 lir primanjkljaja.
invalidi so zborovali
Občinska zveza vojaških vojnih invalidov v Hrpeljah je imela 14. t. m. svojo redno letno konferenco. Zveza ima 356 članov, ki so vključeni v sedmih osnovnih organizacijah.
Razen organizacijskih vprašanj je konferenca obravnavala vzgojo in šolanje otrok padlih borcev. Govora je bilo o nepravilnem odnosu nekaterih mater in varuhov, ki odklanjajo materialno pomoč za šolanje otrok padlih borcev, katero lahko koristijo iz občinskih proračunov, in težijo za tem, da bi bili ti otroci zaposleni kot pastirji in kmečki težaki.
Načelnica okrajne invalidske uprave Štefka Dujc je zboroval-cem tolmačila nekatera določila invalidskega zakona in organizacijo dodeljevanja invalidskih podpor ter vzdrževalnin za šolanje otrok padlih borcev. Sekretar okrajne zveze Jože Colja je opozoril na važnost rehabilitacije invalidov za opravljanje poklica, ki ustreza njihovi dolazmožnosti. Poudaril je tudi nujnost izboljšanja organizacijske aktivnosti osnovnih organizacij, ki naj v prihodnje tesneje sodelujejo z Zvezo borcev.
Viktorija Ravbar
Prejšnji teden je umrla ena izmed najstarejših Kraševk, 91-letna Viktorija Ravbar, rojena Lcgiša, Doma jc bila iz Mahovinj pri Devinu. sedemdeset let pa jc živela v Dolu pri Repentaboru, kamor se je omožlla. Pokojnica je rodila deset sinov ln ko je s petinštiridesetimi leti ovdovela, je na njene rame padla skrb za vzgojo sedmih otrok.
Med prvo svetovno vojno ji )e dom dvakrat pogorel, najbolj pa jo je prizadela vest o smrti treh sinov. Vendar je krepko prenašala vse udarce in z veliko ljubeznijo Jc skrbela, da bi njeni potomci zaživeli boljše življenje, kot ga je imela sama,
Njen rojstni kraj ji je bil zelo pri srcu. Oboževala je morje in pesmi, ki ga opevajo. Bila je prava Kra-ševka — zdrava in žilava, spomin M njo pa bo os'.a! živ vsem, ki so Jo poznali.
TOVARIŠ BRECELJ IN JAKOPIČ MED VOLIVCI V HRPELJAH
¿i ¿k
(Nadaljevanje s 1. strani)
delkov od proizvajalca clo potrošnika. Omenil je, da je letos namenjenih 70 milijard dinarjev za izboljšanje stanja v kmetijstvu, da bodo ta sredstva šla preko zadrug in da ni nevarnosti, da bi kmetijskih proizvodov ne mogli vnovčiti. Dolder moramo pšenico in maščobe uvažati, je pospeševanje kmetijske proizvodnje nujno. V tej zvezi je naglasih da bodo formirani posebni skladi za riziko pri plasiranju kmetijskih proizvodov, ki bodo kmetovalcem zagotovili kritje v primeru trenutnega zastoja pri oddaji pridelkov na trg.
V nadaljevanju svojega govora je Marijan Brecelj volivcem prikazal sedanjo vlogo Jugoslavije pri reševanju mednarodnih problemov.
Z željo, da bi občina Hrpelje tudi pri teh volitvah dokazala s svojo volilno udeležbo tako državljansko zavest, kot jo je pri jesenskih občinskih, je Marijan Brecelj zaključil svoj govor.
Za njim je povzel besedo republiški kandidat Albert Jakopič-
elikcs
s
Kajtimir, ki se jc uvodoma zahvalil za zaupanje volivcev, da ga kandidirajo v času, ko je naša najvažnejša naloga borba za boljše življenjske pogoje delovnega človeka, kar velja zlasti za naše obalnojoodročje. Z onstran meje nam radi očitajo revščino, čeprav prav talco radi prihajajo k nam, di bi bili ¡deležni raznih dobrot te »revščine«. Res ne premoremo še vsega, kdor pa obravnava stanje v Jugoslaviji širše, bo ugotovil, da pri nas skoraj ni brezposelnosti. Za kmetijska posestva v koprskem okraju moramo iskati delovno silo v sosednjih predelih, ker smo v industriji našega okraja zaposlili v zadnjih letih že 27.000 domačinov. Ko bo v letošnjem letu dograjena prva faza koprskega pristanišča, je dejal tovariš Kajtimir, bo slovenska industrija, predvsem tekstilna, ki je vključena v zunanjetrgovinski promet, v znatni meri odvajala plačilo uslug vkrcavanja koprskemu okraju.
Tovariš Albert Jakopič-Kajti-mir je govoril tudi o neizkoriščeni možnosti v občini Hrpelje na področju kmetijstva, zlasti
n	^ W
JJyylgyll
glede sadjarstva in živinoreje. Z uvedbo kooperativnega- dela pri izvajanju melioracij, z boljšo organizacijo ustanavljanja skupnih pašnikov ter formiranja skupnih živinskih hlevov, nadalje z uvajanjem skupinske nabave in uporabe umetnih gnojil, bi se v hrpeljski občini v nekaj letih lahko povečalo število goveje živine od sedanjega 600 na 20.000 glav.
Izčrpna izvajanja obeh poslanskih kandidatov so volivci .spremljali z veliko pozornostjo, zaželeli pa so, da bi takšno seznanjanje našega gospodarskega in političnega položaja večkrat doživeli.
J. Z.
gapg S®
•.■»i'
«I X i

■WM:

mišk M fei

Si


IrO-K^
»"iS




-„.s.
Predvolilnega zborovanja v Dutovljah na Krasu sc je udeležila množica sežanskih občanov, ki je do kraja napolnila kino,dvorano
v šoli
POSLANSKA KANDIDATA ALBIN DIJJC IN ALEONZ GRMEK MED VOLIVCI V DUTOVLJAH
-fLu
rti
nnr
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tokratna predvolilna aktivnost je presegla vse dosedanje. In kaj je naše ljudi tako tesno priklenilo na vse to dogajanje? Mirno lahko rečemo, da ljudje čutijo, da je za nas pretekla najpomembnejša doba notranje graditve. Vse tiste velike žrtve, ki so bile v tem razvoju potrebne, so v naših ljudeh utrdile vero v Jugoslavijo in njen razvoj. V tej predvolilni aktivnosti izpričujejo delovni ljudje, kako so neločljivo povezani z našo mlado državo, kako zanjo čutijo in kako so pripravljeni se naprej boriti in zalagati 1 za usodo vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Delavsko samoupravljanje je postalo v minulih štirih letih zanesljivi in trdni temelj našega bodočega razvoja, naših uspehov. To je tako rekoč zagotovilo vseh dosedanjih in bodočih uspehov v naši notranji in zunanji politiki.
Za naš bližnji razvoj je Brecelj navedel troje važnih nalog: 1. porast narodnega dohodka, kar bo šele omogočilo tisto življenjsko raven, ki jo delovni človek zasluži; 2. doseči takšno proizvodnjo in jo' tako usmeriti, da bomo v mednarodnih gospodarskih odnosih uravnovesili našo trgovsko bilanco, da bomo torej z izvozom krili vse dolgoročne obveznosti in tekoče uvozne potrebe; 3. solidno dvigati življenjsko raven na osnovi uspehov, doseženih v zadnjih štirih letih, ko smo s kapitalno graditvijo postavili najvažnejše pogoje za naš nadaljnji razvoj,
Novi način delitve dohodka no pomeni samo večjih materialnih možnosti in pravic, ampak tucli večjo odgovornost, kako s temi sredstvi ravnati. Zdaj se bo moral proizvajalec zavedati, da ne upravlja s sredstvi samo v svoji gospodarski organizaciji, ampak da je po svojih zborih proizvajalcev odgovoren za vso komuno, za vso njeno imovino. V današnjem položaju mora imeti vsakdo pred očmi, kako trositi ustvarjena sredstva, kam jih vlagati in kako z njimi razpolagati. Nujno bo zatorej, da vsak delovni kolektiv postane dober gospodar, ki bo trosil samo toliko, kolikor ima in to tako preudarno, da bo to v korist skupnosti, v korist naraščajočega življenjskega standarda. Mnogo jc še odprtih potreb, vendar mora biti naša investicijska politika takšna, da bomo ob njej dosegli uravnovešeno gospodarstvo. v katerem bo stalno naraščala in se dvigala življenjska raven. Upravičena je zatorej zahteva. da jo treba vsepovsod uveljaviti politiko varčevanja, v kateri je treba uooštevati tudi malenkosti, zakaj prav teh malenkosti se nabere toliko, da se to
končno občutno pozna v našem življenju.
Delavcem in delavkam jc tovariš Brecelj ob zaključku svojega govora želel, naj se tudi v prihodnje tako lepo razvija in krepi koprski okraj, ta novi, najmlajši del Jugoslavije. Prav tako na tem koščku naše domovine svet najbliže gleda na naš socialistični razvoj. In volitve bodo temu širokemu svetu povedale,- kako se svobodni delavec in svobodna delavka uveljavljata v tem razvoju, ko gradita na vratih zahodnega sveta socialistične družbene odnose.	-eg
Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Stane Skrabar — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja — Za tislJ odgovarja Frane zdeini
Minulo nedeljo je bilo večje predvolilno zborovanje tudi v Dutovljah na Krasu, kamor so se v zgodnjih popoldanskih urah nagnetli v kinodvorano v šoli prebivalci tega dela sežanske občine, da bi v svoji sredi pozdravili oba kandidata: predsednika OLO Koper Albina Dujca za zvezni zbor in predsednika Ob LO Sežana Alfonza Grmeka za republiški zbor.
Vsi zborovalci so še bili pod globokim vtisom govora predsednika Tita. katerega je dopoldne prenašala naša radiodifuzija iz Beograda, zato se jc poslanski kandidat Albin Dujc v svojem govoru dutovskim volivcem omejil le na prikaz velikih uspehov, ki jih je v zadnjih letih dosegel naš okraj na vseh področjih življenja, predvsem pa na gospodarskem. V temeljiti analizi, podprti z izčrpnimi podatki in stevil--kami, je v primerjavi ž muitiTimi leti govornik uspel svojim poslušalcem prikazati mogočni vzpon gospodarstva v našem okraju. Vse ■ to je zasluga naših delovnih ljudi, je pa tudi zasluga pomoči s
strani zveze in republike našemu področju, saj je prav Primorska dobila znatna sredstva od jugoslovanske skupnosti, da se je lahko čim hitreje iztrgala iz zaostalosti, v kateri jo je držala fašistična okupacija. Zato tudi skoraj ni področja v Jugoslaviji, ki bi se bilo tako hitro dvignilo. Danes imamo nekaj velikih gospodarskih objektov, ki bodo z uveljavljen,jem svoje polne zmogljivosti docela spremenili gospodarsko strukturo našega področja. Veliko pa moramo še storiti — in to predvsem sami na podlagi obstoječih možnosti — da bo ta razvoj v smeri napredka šel še naprej. To naj bo neposredna naloga vseh naših delovnih ljudi.
Tovariš Dujc se je posebej zadržal na problemu šolstva v okraju s posebnim ozirom na njegovo reformo, ki je naši ljudje še niso doumeli, ker njene koristi pač niso trenutne, takojšnje, marveč na prvi pogled celo kaže, da hoče ljudem nekaj vzeti, kar že imajo. To je problem še prav posebej okrog Velikega dolti, kjer so starši zaradi ukinitve enorazrednice
celo nehali pošiljati otroke v šolo v Pliskovico. Prav o teh stvareh se je po končanem zborovanju tovariš Dujc pogovarjal s predstavniki iz Velikega dola, za intervencijo pa so ga prosili tudi volivci iz Koprive za ureditev železniškega postajališča.
Po govoru predsednika Dujca je povzel besedo še Alfonz Grmek, ki je v kratkem nagovoru volivcem predočil nekaj krajevnih problemov in jih povezal z našimi splošnimi nalogami in konkretnimi dolžnostmi ob sedanjih volitvah.
edem UMI
® e s
"-miii
r®
NAS GOSPODARSKI KOMENTAR 13 f!
Delovni kolektivi prevzemajo nase vedno večje funkcije, Jci so jih prej opravljali razni organi. V čem je bistvo in vsebina njihovih družbenih funkcij? Vemo, da je to v skladu, z načeli družbenega upravljanja v našem življenju in s tem zvezano decentralizacijo poslovanja, katerega nosilec so bili prej često razni upravni in drugi organi. Odslej in nekaj let nazaj pa so delovni kolektivi tisti, ki organizirajo družbeno proizvodnjo, odločajo o njej in s tem sami ustvarjajo pogoje za njen razvoj. Res je sicer, da postavlja skupnost kot najvišji organ, ki odloča o vsem, smernice in program dela. Toda vse to sloni na tistih temeljih in postavkah, ki jih prej postavijo delovni kolektivi in njihovi organi od najnižjih do najvišjih sami.
V skladu s tem imajo delovni kolektivi vedno večje pravice pri razdeljevanju materialnih sredstev. Oni dele čiste dohodke na. osebne dohodke in sklade. S tem obenem ustvarjajo in širijo materialno osnovo svojega dela in nenehno rast podjetja, obenem pa večajo standard, kar je osnovni cilj našega dela in naporov. Če hočemo sedaj pravilno opredeliti prav to funkcijo delovnih kolektivov, ko delijo čiste dohodke gospodarskih organizacij na navedeni način (o tem smo obširneje govorili v prejšnjem komentarju), moramo ugotoviti, da je prav ta funkcija izrazito družbena funkcija. Od pravilnega izkoriščanja te velike pravice zavisi ne. le razvoj posameznih gospodarskih organizacij, temveč vsega našega gospodarstva in ves naš družbeni razvoj sploh.
Ne bi hoteli ponavljati, kar smo že pisali o odvisnosti osebnih dohodkov od večje produktivnosti dela. od. boljše organizacije in od pravilnega nagrajevanja sploh. Poudariti pa moramo, da je naloga delovnih kolektivov, da v okviru, pravic, ki jih imajo, skrbe prvenstveno zato, da se razvija naša skupnost v skladu z načeli in programi, ki sijih je zastavila. V tem bi tudi bila morda na prvi pogled, omejitev njihovih pravic, kar pa dejansko
ni, ker s skrbjo za celoto skrbe obenem za pravilen razvoj njih samih, V tem smislu pa se tudi zahteva, da ima skupnost vpogled nad. njihovim delom, da komune v prvi. vrsti skrbe, da se razvija dejavnost podjetij v skladu s splošnimi družbenimi interesi. Zato si je tudi- družba zagotovila irpogled, ki ga ustvarja na različne načine, med. drugim tudi preko finančnih pokazateljev, ki jih zbirajo naše banke. V zadnjem času se je t> tem pogledu funkcija bank še celo razširila in podjetja jim morajo nuditi še druge podatke, ki se tičejo zalog, proizvodnje same, delovne sile in podobno.
Polno vsebino pravic, ki jih imajo delovni kolektivi. bomo morda šele pravilno razumeli- v prihodnje, ko bodo okrepile posamezne gospodarske organizacije, svojo materialno neodvisnost. Posebno pa bo to prišlo do izraza, ko bodo vidni prvi uspehi, doseženi na načelih, ki smo jih postavili. S tem pa se bo tudi večala samostojnost delovnih kolektivov in njih pomen, to je zlasti pomen njihovih organov samo up ra vlja nja.
S pravicami so zvezane seveda tudi dolžnosti. Tudi na te hočemo opozorili, ko posvečamo današnji komentar enemu izmed tako važnih vprašanj, kot je vprašanje pravic delovnih kolektivov. Družba, ki je na delovne kolektive prenesla toliko pravic m jim dala toliko možnosti za razvoj, pričakuje in zahteva od. njih, da bodo dane pravice pravilno uporabljali, to je tako v prid- njih samih, kot v prid. celote. Le v tem smislu je zagotovljen razvoj našega gospodarstva in krepitev materialnih osnov socialističnega, gospodarstva. Naj samo ponovimo besede, ki jih je te dni izrekel na velikem, volilnem zborovanju i> Ljubljani Nikola Minčev, član Zveznega izvršnega sveta, ko je dejal. »da. danes na svetu ni primera, da bi delavski razred v resnici, v vsakodnevnem delovnem procesu razpolagal, s takimi pravicami, da. bi odločal o tako važnih vprašanjih, kot odloča delavski razred Jugoslavije«,
-dt-
PRVI JUGOSLOVANSKI OP,-SERVATORIJ PROUČUJE JONO-SFI3RO. Ta observatorij, ki je prvi tovrstni na Balkanu in edini na vsem področju od Dunaja do Bombaya. je bil izdelan v naši državi ter dokazuje velik uspeli naše elektrotehnike.
ŠTIRIDESET TISOČ TON RIB, največ pa neretvanskih jegulj, je lani odkupila odkupna ' postaja splitskega podjetja ,Riba. v Plo-čah.
DO I.ETA tflGO BO ZGRAJENA TOVARNA SUPER FOSFAT A, ki
bo stala med Zvečanom in Kosovsko Mitrovieo. Proizvodna zmogljivost tovarne bo 250 tisoč ton superiosfata in 30 tisoč ton žve-plene kisline.
HIDROELEKTRARNA G O JAK PRI OGULINU BO ZGRAJENA do poletja. Ta elektrarna bo dajala približno 200 milijonov kWh električne energije. 2e v prvem letu njenega dela bo skupni bruttopro-dukt znašal približno G00 milijonov dinarjev. Vse naprave so izdelale domače tovarne.
ŽE LETOS SE BO ZNATNO POVEČALA PROIZVODNJA OPEKE. Rekonstruiranih bo 2» največjih podjetij za proizvodnjo opeke, ;ako da bodo letos izdelali 90 milijonov kosov votle opeke več kot lani. Proizvodnja votlakov za izolacijo med nadstropji pa se bo povečala na 29 milijonov. Predvideno je tudi. da bodo letos izdelali okrog 23 milijonov kosov strešne opeke.
TOVARNA VISKOZNIH PROIZVODOV V LOZNICI JF. ZAČELA S POSKUSNIM OBRATOVANJEM. Nova tovarna sodi med največja industrijska podjetja v državi. Ko bo tovarna obratovala v vsem obsegu, bo proizvajala letno 16.200 ton umetnih vlaken volnenega in bombažnega tipa. 3000 ton umetne svile, 720 ton korda za avtomobilske gume In 540 ton celofana. Skupna vrednost proizvodnje bo dosegla 16 milijonov dinarjev na leto., i ZA 20 "Io SE JE JANUARJA POVEČALA. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA v primerjavi z industrijsko proizvodnjo decembra lani. Razveseljivo je zlasti, da je v januarju kljub zimi, neovirano delala elektrokemična industrija, ki potrebuje največ električne energije. Zato je lahko tovarna v Kidričevem že januarja izdelala .1512 ton aluminija.
TOBAK JE NAJDONOSNEJŠA KMETIJSKA KULTURA v zadar-skem okraju v Dalmaciji. Posamezni pridelovalci tobaka so imeli približno 400.000 dinarjev dohodkov na hektar, medtem ko znašajo hektarski dohodki žita v tem okraju le 50.000. povrtnine 123.000 in vina 100,000 dinarjev.
naj ne bo v nedeljo med nami nikogar, ki ne bi oddal svojega glasu na volišču za naše kandidate, saj bomo s tem glasovali in manifestirali za našo enotnost v boju za lepše življenje in svetlo prihodnost socialistične jugoslavije
V zadnjem tednu pred volitvami republiških in zveznih ljudskih poslancev so v piranski občini še pospešili priprave, da bodo volitve potekle še bolj v redu in v še bolj prazničnem vzdušju kot jeseni. Vodstvo vseh priprav je v rokah Socialistične zveze. Ta je vodila vso skrb okrog tehničnih- priprav za izvedbo zborov volivcev in drugih volilnih zborovanj, ta je tudi prevzela odgovornost za reden potek vseh drugih priprav za izvedbo volitev. Pod njenim nadzorstvom so bili ponovno pregledani, urejeni in prepisani volilni imeniki, na njen predlog je bil postavljen kandidat za republiški zbor (za občino Piran je to Davorin Ferligoj), njeni člani so pobudniki in glavni nosilci vseh akcij in prizadevanj, ki so v zvezi z volitvami v nedeljo.
Prejšnji teden je na seji odbora predsednik SZDL Piran Jože Piki razložil podroben načrt za zadnji teden priprav na volitve. Posebna propagandna komisija bo poskrbela za okrasitev naselij in volišč, V pomoč bo pritegnjena mladina. Ta so je tudi ponudila, da bo dala kurirje in častne straže na voliščih. V Piranu bo propagandna komisija preko aparature za ozvočenje objavljala potek priprav in potek volitev,
liai ftUitrifa cUug>ad
Prve brigade med nami
V	ponedeljek. 10 marca, ie poseben vlak pripeljal na Dolenjsko prve brigadirje in brigadirke, ki bodo pripravili ta mesec naselja in vse ostalo za brigade, ki začno i. aprila graditi avto-cesto. 2e v Ljubljani je spremljala brigade na kolodvor velika množica ljudi, pri nas pa so jih toplo pozdravili in prisrčno sprejeli tisoči Dolenjcev, zlasti pa naSa mladina. V Veliki Loki sta' izstopili dve brigadi, v Trebnjem dve n v Novem mestu tri. Mariborska MDB je odšla v naselje Korenitko. dve primorski pa sta v Trebnjem in Veliki Lok". Na postaji v Veliki Loki so ljudje prisrčno sprejeli mladino, prav tako v Trebnjem, kjer se je zbralo pred okrašeno postajo tisoč ljudi. Igrala je domača godba, brigadirje je pa pozdravil predsednik ObLO Ciril Bukovec.
V	Novem mestu je bilo ob prihodu brigad na okrašenem Glavnem trgu pravcato ljudsko slavje. Igrala je godba garnizije .TLA, mladim graditeljem pa so Novomeščani. ki so na-poln li trg, prisrčno vzklikali in jih toplo pozdravljali. Predsednik okrajnega komiteja LMS Jože Ilartman in sekretar občinskega komiteja ZKS Jože Ravbar sta izrekla brigadirjem prisrčno dobrodošl co in jim hkrati zaželela uspeh pri velikem delu, ki smo ga začeli uresničevati 10. marca. Z željo, da bi se mladina v brigadah kar naiprjetneje počutila v naših krajih, je bila slovesnost zaključena.
Brigade so takoj nato odšle na delovna mesta. Novomeška brigada se j^ že dopoldne odpeljala z avtobusi v Mokrice pri Brežicah, celjska je odšla na Karteljevo, murskosoboška v Mačkovec, ljubljanski pa v Kro-novo.
v--!. 'i-^--': —---r-r-r
U^ikAMB
' >■•>—g—n v»—1 „,-i -ij-^.C.
——= 3— ■ ....
Vsako leto 500 Kranjčanov več
Stevlo prebivalstva v kranjski občini hitro narašča. Podatki kažejo, da se je število preblvalccv na območju bivše mestne občine Kranj povečalo od 15.939 v letu 1048 na 20.000 v letu 1957. Tako poraste število prebivalstva vsako leto za okrog 500 ljudi. Od tega odpade na naravni prirastek okoli 00 odstotkov, na mehanični prirastek, to je na priseljevanje, pa -10 odstotkov. Ce upoštevamo te podatke, je povprečno število članov v enem gospodinjstvu na območju mesta Kranja 2 53. In končno — vse to zahteva letno 190 novih stanovanjskih enot. Od tod torej velika stanovanjska stiska, ki jo je treba postopno reševati.
pa razne podatke o gospodarskih uspehih v občini. S pomočjo Ljudske univerze pa je komisija prejšnji in ta teden organizirala predvajanje zanimivih filmov po vaseh občine. Končno so na pobudo propagandne komisije pri SZDL začela piranska podjetja v svojih izložbenih oknih razstavljati razne grafikone in drugačne prikaze stanja in napredka različnih panog gospodarstva v občini in v državi.
Posebno skrb so posvetile organizacije SZDL na terenu izbiri takih volilnih komisij, ki bodo zagotovile pravilen potek volitev in bodo znale vsakemu še nepoučenemu volivcu pojasniti, kako naj voli. da bo njegov glas veljaven. Vse članstvo SZDL pa si
je zadalo, častno nalogo, poskrbeti v svoji soseščini, da se bodo volitev udeležili res vsi volilni upravičenci. K povečanju zanimanja za volitve in sploh k okrepitvi volilnega vzdušja prispevajo tudi propagandni letaki, ki so v velikih množinah nalepljeni po zidovih in drevesih, in lični propagandni diapozitivi v kinu. Splošno mnenje je, da se razvijajo vse priprave tako, da bodo volitve potekle res v redu in v resničnem prazničnem vzdušju.
M ALI OGLAS
Okna in vrata adaptirane stavbe. v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Ponudbe sprejema uprava Slovenskega Jadrana.

V nedeljo, 23, marca 1958, bomo volili kandidate za poslance v Zvezni zbor Zvezne ljudske skupščine ter kandidate za poslance v llepubl ški zbor Ljudske skupščine I.RS. Glasovali bomo na voliščih, ki so že določena in volivcem znana. Pričeli bomo glasovat' ob 7. uri zjutraj.
Glasovali bomo osebno. Nihče no more glasovati po pooblaščencu. Volivec. ki zaradi telesne hibe (ker je na primer slep, brez roke itd.) ali k! je nepismen, ne bi mogel glasovati tako, kakor je predpisano, ima pravico, tla pripelje s seboj pred volilni odbor osebo, ki namesto njega, vendar po njegovem naročilu, izpolni glasovnico in jo spusti v glasovalno skrinjico. O tem mora posebej odločiti volilni odbor in vpisati to v zapisn k.
Vsak volivec glasuje najprej za poslanca Zveznega zbora, nato pa za poslanca Republiškega zbora.
Ko volivec vstopi v sobo. v kateri se glasuje, gre k mizi volilnega odbora, ki vodi glasovanje za volitve v Zvezni zbor. Na predsednikovo zahtevo mora tako glasno, da ga lahko slišijo vsi člani volilnega odbora, povedati svoj primek. očetovo ime, rojstno ime in poklic, v krajih, kjer je več volišč, na tudi ulico in h .šno številko svojega stanovanja.
Razen volivcev, ki so vpisani v iz-p sku iz stalnega volilnega imenika za območje volišča, bodo lahko glasovali pri zveznih in republiških volitvah tudi lak' volivci, ki v tem izpisku niso vpisnni. Ti bodo glasovali s potrdili, k jih bodo dobili pri voditelju splošnega volilnega imenika do 3 dni pred volitvami. Tako bodo lahko glasovali t'sti člani, volilnega odbora in njihovi namestniki, ki so vpisani kje drugje v volilnem me-niku oziroma iznisku iz volilnega imetrka. Tudi volivci, ki so po razpisu volitev spremenili prebivališče, in volivci, k' znradi zaposlitve, šolanja ali iz drugih upravičenih razlogov (železniško vozno osebje, uslužbenci na uradnem potovanju, študentje na šolanju 'zven domačega kraja, predstavniki kandidatov, osebje. zaposleno na morskih in rečnih ladjah itd.) na dan volitev niso v kraju, kjer so vpisan' v volilnem imeniku. Vsi ti morajo to potrdilo o vpisu v volilni imen k oddati predsedniku volilnega odbora. Volivci, ki bodo imeli potrdilo, da so vpisani v volilni " imenik na območju druge ljudske republike, bodo glasovali s takim potrdilom na volišč h v ljudski republiki Sloveniji le kandidate zveznega zbora. Kdor pa ne ho vpisan v izpisku iz volilnega imenika in ne bo prinesel potrdila, ne bo mogel glasovati.
Volilni odbor ne more odreči glasovanja nikomur, ki je vp san v izpisku iz volilnega imenika na voliščih. prav tako tudi ne oseb\ ki hoče glasovati s potrdilom, dn je vpisana v stalnem volilnem imeniku.
Volivec lahko glasuje samo za tiste kand!datc. ki so vpisani na glasovnici. Glasovnica se izpolni tako. da volivec obkroži zaporedno številko pred imenom tistega kandidata, za katerega žel' glasovati. Iver imamo v našem okraju samo enega kandidata, bo volivec glasoval zanj tako. da bo obkrožil številko 1 pred imenom kandidata. Neveljavna bo torej tista glasovnica, ki bo neizpolnjena, zamazana al« tako izpolnjena, da se iz nje ne bo dalo zanesljivo dognati, za katerega kandidata je glasovalec glasoval.
Potem ko predsednik volilnega odbora razloži volivcu, kako se glasuje, mu izroči glasovnico n ga napoti na prostor, ki je določen za izpolnjevanje glasovnic. Ko volivec izpolni glnsovirco, jo prepogne po polovici tako. da so imena kandidatov na notranji strani prepognjene glasovnice, sc vrne k mizi vol inega odbora, pokaže, da ima v roki samo eno glasovnico in nato glasovnico spusti v glasovalno skrinj co.
Volivec lahko zahteva dodatna pojasnila o tem. kako se glasuje.
Ko volivec opravi glasovanje za volitve v Zvezni zbor. gre k volilnemu odboru, ki vod'1 volitve v Republiški zbor v istem prostoru. Vos postopek glasovanja je tu enak kot pri volitvah poslanca Zveznega zbora, ki je bil zgoraj opisan.
Ko je volvec- glasoval tudi za poslanca Republiškega zbora, mora oditi z volišča.
Glasovanje poteka nepretrgano ves dan od 7. do 19. ure zvečer. Ob 19. uri zapre volilni odbor volišče ter nato ugotovi izid glasovanja na volišču.
Poslance Zveznega zbora proizvajalcev bodo Izvolili proizvajalci, vendar ne neposredno, ampak preko posebnih vol lnih teles, sestavljenih iz odbornikov okrajnih zborov proizvajalcev. ki so bili izvoljeni pri jesenski volitvah ljudskih odborov v ustrezni proizvajalski skupini. Poslance Republiškega zbora proizvajalcev pa bodo volila volilna telesa, ki bodo sestavljena iz odbornikov občinskih zborov proizvajalcev, ki so bili v te zbore izvoljeni pri zadnjih vol tvah v prvi oziroma v drugi proizvajalski skupini. Tako se bodo torej dne 25. marca sestala v Kopru, Izoli, Divači in Postojni in glasovala vol lna telesa, ki bodo volila poslance Republiškega zbora proizvajalcev v proizvajalski skupini industrije, trgovine n obrti. V sredo, dne 27. marca, bo glasovanje volilnih teles za poslanca Zveznega zbora proizvajalcev v oboli proizvajalskih skupinah. Tisti odborniki okrajnega /bora proizvajalcev. ki so bili izvoljeni v proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti, se bodo sestali v Kopru in glasovali, tisti pa. k so bili izvoljeni v skupini kmetijstva, pa v Ljubljani. V pelek. dne 28. marca, pa bo glasovanje list h teles, ki bodo volila poslanca v Republiški zbor proizvajalcev v proizvajalski skupini kmetijstva. V Kopru ■ie bodo sestali vs' tisli odborniki občinskih zborov proizvajalcev. ki so b'li v občinske zbn-ro proizvajalcev izvoljeni pri zadnjih volitvah v kmetijski skup ni. Na teh sestankih bo vsak član volilnega telesa glasoval s pismeno glasovnico za kandidata, ki ga hoče imet' za poslanca. Posebnost pri teli volitvah je, da bo vsak član volilnega telesa glasoval s tolikšnim številom glasov, kolikor nanj sorazmerno odpade proizvajalcev ustrezne proizvajalske skupine v okraju (pri volitvah za Zvezni zbor proizvajalcev) oziroma v občini (pri volitvah v Ilepubl Ski /bor proizvajalcev), v katerih je bil lansko jesen izvoljen v okrajni oziroma v obč nski zbor proizvajalcev.
Ivo Repinc
Tudi to je treba vedeti
V	nedeljo, 23. marca, bomo volili poslanske kandidate v zvezni in republiški zbor na podlagi splošne volilne pravice, to se pravi, prav vsi volilni upravičenci.
V	torek, 25. marca, bodo člani občinskih zborov proizvajalcev industrijske skupine ob 10. uri dopoldne volili:
v Kopru poslanskega kandidata v republiški zbor proizvajalcev industrijske skupine Viktorja Grčo;
v Izoli kandidatko Tončko Bano-vec;
v Divači kandidata Staneta Brouln-skega, in
v Postojni poslanskega kandidata Jožeta Drnovška.
V	sredo, 2G, marca, bodo člani okrajnega zbora proizvajalcev industrijske skupine ob 10. uri dopoldne v mali dvorani gledal šča volili poslanca našega okraja za zvezni zbor proizvajalcev industrijske skupine Toneta Sturma,
V	petek, 23. marca, bodo prav tako ob 10. uri dopoldne v mali dvorani koprskega gledal šča člani ob-činsk li zborov proizvajalcev kmetijske skupine volili poslanskega kandidata Ivana Kneza za rcpubl Ski zbor proizvajalcev kmetijske skupine.
Se pred tem pa bodo člani okrajnega zbora proizvajalcev kmetijske skupine volili v sredo, 26, marca, v Ljubljani poslanskega kandidata Maksa Krmelja za zvezni /bor proizvajalcev kmetijske skupine.
Tako se bo zgodilo, da bodo nekateri volivci celo po trikrat volili: v nedeljo tia podlagi splošne volilne pravico, nato pa še dvakrat kot člani ob-činsk h In okrajnega zbora proizvajalcev.
Z glasovanjem v nedeljo bomo na voliščih s svojo stoodstotno udeležbo oddali svoj glas (udi za potrdilo prehojene poti in za odobritev začrtane, ki bo našo socialistično deželo pripeljala do sreče in blagostanja
Izplačevanje pretiranih premij je v zadnjih mesecih marsikje zbudilo hudo kri. ker so nekateri ljudje neupravičeno odnosno nezasluženo prišli do izredno visokih prejemkov. Na drugi strani pa je to dejstvo, da se je za leto 1957 izplačevalo precej premij, dokaz, da je naše gospodarstvo v tem letu napravilo ogromen napredek in uspeh. Ker v letu 1956 nismo imeli takih uspehov, zato tudi ni bilo pogojev za to, da bi se premije razdeljevale v takem merilu in se dejansko tudi niso. Ker pa je gospodarstvo v letu 1957 napravilo velik razmah in skok naprej, so vzporedno s plačami porasle tudi premije. Tako je bilo v industriji v lanskem letu izplačanih nekaj več kot 14 plač, v trgovini skoraj 15, v zunanji trgovini celo okrog 16 plač v vsedržavnem povprečju.
Po posameznih panogah je torej bilo izplačevanje zelo različno. Tu vidimo na eni strani slabosti, ki so bile v plačilni politiki gospodarskih organizacij, na drugi strani pa tudi še pomanjkljivosti v naših predpisih, ki so dovoljevali določenim panogam večji porast plač kot drugim. Zaradi tega so bili predpisi tudi popravljeni; letos novi predpisi onemogočajo, da bi bile nekatere panoge v taki meri privilegirane napram drugim. V nekaterih podjetjih vidimo, da so bile določene premije sicer t? skladu z zakonitimi predpisi, niso pa bile socialistične, ker so bile pretirano visoke in ker niso bile rezultat posebnih zaslug pri elelu.
Podjetja imajo od lanskoletnega poslovanja posebno udeležbe na dobičku, če so zaradi boljše organizacije dela in drugih naporov delovnega kolektiva dosegla boljše rezultate. Če je podjetje ustvarilo boljšo strukturo dohodka kot prejšnje leto; to se pravi, če je podjetje v celoti bolje delalo, potem ima pravico do posebne udeležbe na dobičku, s tem pa tudi moralno pravico, da vodilno osebje pride do premij, sicer pa nc. V vseh drugih primerih pa se postavlja vprašanje, zakaj imajo vodilni ljudje premije, ko pa podjetje ni doseglo boljših rezultatov. Te stvari bi morali posebno ob zaključnih računih dobro pregledati in obravnavati, vendar do sedaj ni slišati, da bi v kakem kolektivu ta vprašanja temeljito pretresali ali da bi občinski zbori proizvajalcev zahtevali spremembo premijskega pravilnika.
Za razumevanje smeri našega gospodarskega razvoja in zakonskih predpisov, ki ga opravljajo, je posebno važen govor tovariša Kardelja v Ljubljani, v katerem je dejal, da sta izšla v zadnjem času dva odločilna akta: perspektivni plan in pismo IK CK ZKJ. Perspektivni plan kaže smer in cilj, kaj lahko dosežemo, pismo pa nakazuje, kaj moramo pokreniti, da bi to laže dosegli.
Osnovna naloga je izboljšanje standarda; okoli tega pa je vrsta vprašanj in nalog, za katere se morajo predvsem angažirati komunisti. Te naloge izhajajo tudi iz naših novih zakonov, med katerimi so najvažnejši tisti, ki obravnavajo delitev narodnega dohodka. Na podlagi teh stimulativnih načinov dohodka bomo lahko delali na to, da se bo izboljšal standard tako posameznikom v podjetjih kot tudi splošni v komunah. Zato je najprej treba te zakone poznati. Ugotavljamo pa. da celo marsikateri direktor teh dobro nc pozna. Zakon o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka določa, kako se obravnava obračunski prispevek, ki je najvažnejši regulator za skladno rast individualnega življenjskega standarda s skupnim standardom komune. Če že vodilni ljudje v podjetjih ne poznajo dovolj teh zakonov, potem ne moremo pričakovali, da bodo dobro opravili svojo osnovno dolžnost v podjetju, to je, da bi delovni kolektiv seznanjali s temi novimi predpisi.
Celoten delovni kolektiv bi moral biti seznanjen s tem, kaj bo dosegal, če poveča storilnost dela. proizvodnjo, če zmanjša materialne stroške, če poviša ali če zniža ceno svojih proizvodov itd. Vse te momente bi morali vodilni ljudje v podjetjih analizirati in celotne kolektive seznanjati s temi analizami in jih obrazlagati. Če bo kolektiv vedel, kakšne rezultate lahko doseže, in kako bo to vplivalo na njihove plače, ga bo to spodbujalo k boljši storilnosti, zmanjšanju materialnih stroškov itd. Vrc-mimo primer podjetja, ki prva dva meseca letos slabo dela in ■slabo koristi svoje kapacitete. Če bodo delali še naprej tako, konec leta ne bodo imeli sredstev niti za osnovne plače po tarifnih pravilnikih, če pa bi povečali proizvodnost dela za o".'», bi lahko povečali plače za 4°!o iznad tarifnega pravilnika.
V zadnjem času so izšli nekateri novi predpisi, ki dopolnjujejo dosedanje zakone in po katerih so predvidene določene olajšave za nekatera podjetja, kot na primer za lesno industrijo in gradbeništvo. Te olajšave bodo podjetjem v lesni industriji ojačale njihove sklade za približno 26 milijonov, gradbeni dejavnosti našega okraja pa za približno 27 milijonov dinarjev. To na eni strani kaže, kako zvezni organi skrbe za odpravljanje pomanjkljivosti v predpisih, na drugi strani pa nalaga vodstvom podjetij, da ob izidu vsakega novega predpisa istega prouče in analizirajo. Na osnovi tega morajo napraviti zaključke in seznaniti delovni kolektiv o vsebini in koristih, katere prinaša novi zakon ali uredba za posameznika, podjetje ali komuno.
Inž. P. A.
e KULTURA PROSVETA ° kultura prosveta
»veta o kultura
RAZGIBANO KULTUR NOPRQSVETNO ŽIVLJENJE
J>M iskanju nwiU <Mik <&> ^WfMi/ûL
m Sa
Sliakespearcov »SEN KRESNE NOČI« kot radijska slušna igra
Razgovo,v s predsednikom
postojnskega DPD Svoboda
° Pri vseh društvih opazimo iskanje novih oblik, zlasti pri izobraževalnem delu in v raznih oblikah zabave. Kako je pri vas?
Ko smo lani spomladi ustanovili v Postojni DPD Svoboda, smo si zadali eno glavnih nalog', da je treba dejavnost društva razširiti na iskanje novih oblik izobraževanja in kulturne zabave za čim širši krog prebivalcev. Sekciji, ki sta hoteli uresničiti te težnje, se nikakor nista mogli uveljaviti toliko časa, dokler nismo uspeli urediti svoj društveni klub, ker v Domu nismo imeli za to primernih prostorov. Pri občinskih forumih smo se zavzeli in lično uredili primerne prostore za čitalnico Mestne knjižnice in se z vodstvom te knjižnice dogovorili, da lahko koristimo isti prostor tudi za Klub. Taka rešitev je seveda le izhod za silo. Marsikdo, zlasti knjižničar, bo takoj pomislil in zaključil, da čitalnica in klub nikakor ne gresta skupaj. No, izkazalo pa se je, da je ta simbioza ne le mogoča, marveč v nekaterih ozirih celo koristna.
° Kakšno pa je to sožitje? To, se pravi, kako si čitalnica in klub delita dnevni čas?
Uredili smo tako, da je prostor koriščen v popoldanskih urah in to 4-krat tedensko v času od 15. do 19. ure, vsak večer od 19. do 23. m-e in trikrat tedensko popol-
Li
dne od 15. do 19. ure pa za Klub Svobode.
0 Kako pa ste klub opremili? To bo verjetno zanimalo marsikoga.
Za seclaj je klub opremljen s 16 šahovskimi mizicami in 60 oblazinjenimi stoli, s televizijskim aparatom in z rekviziti za različne igre (Domino, Človek ne jezi se, Tombola itd.), v kratkem pa dobimo še radioaparat. Vodstvo knjižnice skrbi za nabavo raznovrstnih časopisov in revij.
° Kdo pa vse zahaja v ta Klub Svobode v Postojni in kakšne so oblike izobraževanja in zabave, ki jo nudite obiskovalcem?
Vodstvo kluba skrbi za .pester program, ki ga za vsak teden posebej objavi na vidnem mestu. Najprej so pričeli množično koristiti to pridobitev pionirji in cicibani. Zanje je klub na razpolago ob torkih, četrtkih in ob sobotah popoldne. Razveseljivo je dejstvo, da smo pridobili za tovrstno delo z otroki precej odraslih članov. Le-ti jim enkrat tedensko pripovedujejo pravljice in razne zgodbe ter jih seznanjajo s pomembnimi dosežki s področja znanosti in tehnike. Da bi bilo delo čim pestrejše, se poslužujemo tudi magnetofona, diapro-jektorja, episkopa in ozkega kinoprojektorja. Uvedli smo tudi zabavno uro pod naslovom »Brihtna glavica, pokaži kaj znaš«. Pri tej uri pionirji in cicibani sami pripovedujejo prav-
Tržaško gledališče bo prihodnji teden gostovalo v koprskem okraju s komedijo »Naši ljubi otroci«. Predstave bodo v Hrpeljah, Divači, Sežani, Pivki, Ilirski Bistrici, Postojni in na Škofijah.
KOPER
—	Na dan okrajne revije v Kopru, 15. junija, bo v popoldanskih urah velika tombola. Pripravljata jo skupno DPD Svoboda in koprski nogometni klub. Kolikor smo do sedaj izvedeli, bo v prodaji tombolskih tablic v vrednosti 30 milijonov dinarjev. Med dobitki v vrednosti 18 milijonov dinarjev so med drugim tudi: dva avtomobila Fiat 600, pet Colibrijev, motorno kolo Puch-Tomos 250 ccm, televizijski sprejemnik, več radijskih sprejemnikov, pohištvo in številni manjši dobitki.
SEŽANA
—	Lutkovno gledališče, ki je pred kratkim naštudiralo in večkrat izvajalo z ročnimi lutkami Rodetovo igrico »Meh za smeh«, bo 23. marca imelo že drugo premiero, »Janka in Metko«. Razveseljivo je, da režiser Marjan Pogačnik uvaja v delo z lutkami mladino, ki je že tudi dosegla lepe uspehe.
—	Posebna sekcija v okviru DPD Svobode pripravlja »Veseli večer«, ki bo sestavljen iz kratkih prizorov in zabavne glasbe. S programom, ki traja sto minut, nameravajo najprej nastopiti v bolnišnicah za TBC v Sežani in Senožečah.
H R P E L J E
—	Šolska mladina skrbno prijavlja uprizoritev Golijeve »Siieguljčice«, dramska družina DPD Svobode pa se še ni odločila za delo, ki ga bo uprizorila ob občinskem prazniku meseca junija. Vsekakor pa nameravajo pripraviti slovesno proslavo občinskega praznika.
DIVAČA
—	Občinsloa revija bo trajala ves mesec april in se bo nadaljevala še v maju. Po predvidevanju sveta bo samo v aprilu
najmanj dvanajst nastopov dramskih družin petih prosvetnih dni-štev. Nastopile bodo dramske družine iz Divače, Senožeč, Ro-dika, Lokve in Vrem. Posebej bodo izdelali program za nastope pevskih zborov iz Divače, Lokve in Rodika za šolske mladinske pevske zbore ter za godbe na pihala iz Divače in Dolenje vasi. Predstave ozkih filmov bodo v Divači, Vremskem Britofu, v Lokvi, na Misličah, v R.odiku, na Barki, v Mavatunu, v Senožečah, Lažah, Dolenji vasi, Senadolah, Otošcah in po možnosti tudi na Kozjanah. Poseben program bo izdelan še za predavanja v okviru Ljudske univerze ter za nastope folklornih skupin TVD »Partizan« Divača in Lokev.
POSTOJNA
Dne 17. t. m. je bil v Postojni glasbeno-literarni večer pod naslovom »Primorska \v pesmti in prozi«. Večer so pripravile sekcije DPD Svoboda Postojna. Nastopilo je 12 recitatorjev, kvintet ter instrumentalni solisti. Spremno besedo je pripravil prof. Ma-her. Iste sekcije pripravljajo za mesec april novo revijo pod naslovom »Primorska v pesmi in glasbi«. Na tej reviji pa bodo sodelovali predvsem večji ansambli: mešani pevski zbor, orkester itd.
ljice, zgodbice, uganke, recitirajo ali pojejo in dva najboljša sta nagrajena. Najboljše izbere komisija, ki si jo izvolijo pionirji iz svoje srede. Sicer se otroci ukvarjajo s čitanjem pionirskega čtiva, z igranjem šaha in raznih drugih igric ter gledajo in poslušajo otroške televizijske programe.
0 To bi bilo za otroke. Kaj pa za ordaslc? Gote.vo nanje niste pozabili.
Za odrasle imamo ob ponedeljkih debatne večere o raznih družbenih vprašanjih. Ob torkih je večer za šahiste, ob sredah za žene, ki to koristijo tudi za posebna predavanja. Do sedaj so imele na programu predavanje o raku, o spolni vzgoji in o osebni higieni.
° Imajo vaši obiskovalci kako posebno željo?
Poslušalci izražajo željo, da bi se kmalu uresničila ideja o slovenskem in jugosolvanskem televizijskem programu.
Med Shakespearovimi komedijami slovi »Sen kresne noči« kot najbolj čista igra fantazije; in vendar je delo nastalo kot priložnostna pesnitev: bilo je napisano v proslavo poroke angleškega kraljevega zakladnika sira Thamsa Ilenaegea leta 1591. Občudovanja vredno je, kako se je Shakespearu ob zunanji pobudi razigrala domišljija in ustvarila komedijo, ki je ostala živa že tri in pol stoletja.
V komediji »Sen kresne noči« je Shakespeare združil tri povsem različna dejanja in jih spretno spletel v celoto. Tu je najprej svet atenskih plemičev. (To sicer ni svet starih Aten, marveč svet Shakespearovih sodobnikov, vendar se nad anahroniz-mi v igri nihče ne spotika.) Trden okvir dajeta igri atenski vojvoda Te-zej in njegova nevesta, amazonska kraljica Hipolita. Iz sveta atenskih plemičev so tudi štirje mladi in seveda zaljubljeni ljudje: Hermija, Helena, Lisander in Demetrij. Oba mladeniča ljubita Ilermijo. Njen oče pa se huduje nad njo, ker noče vzeti za moža Demetrija, katerega ji je bil on namenil, marveč ljubi Lisandra. Tako nam Shakespeare predstavi te osebe in nenadoma sc znajdemo v povsem drugačnem svetu — pri atenskih rokodelcih. To so tesar Dunja, mizar Smuk, tkalec Klobčič, meho-krp Pisk, kotlar Nosan in krojač Tr-lica. Ti vrli možje hočejo počastiti Tezejevo poroko s tem, da bi na dvoru zaigrali žaloigro o Piramu in Tiz-bi. Dobre volje in prizadevnosti imajo dovolj, manjkata jim .pa sposobnost in znanje. Njihovi brezupni napori, da bi se vštulili v svet umetnosti, ve-
Svet za prosveto in kulturo, v Divači je delaven
občins
Na zadnji seji, ki jc bila dne 11. t. m., je Svet razpravljal o problemih v zvezi z gradnjo štirih novih učilnic divaške osemletke, o kadrovskih vprašanjih in o bližnji občinski in okrajni reviji ljudsko-prosvetne dejavnosti.
Dozidava novih učilnic ob obstoječem šolskem poslopju v Divači je že v polnem razmahu. Vendar bo moralo SGP »Kraški zidar« iz Sežane, ki je prevzelo gradnjo, kar pohiteti, če naj se za novo šolsko leto zagotovijo potrebni prostori še za šesti razred osemletke, ki zajema v svoj okoliš tudi Vremsko dolino, Ma-tavun in okolico ter vas Gorenje iz sežanske občine. Prav tako je treba že sedaj misliti na novo opremo učilnic ter delavnic. Glede opjreme delavnic, kar velja nasploh za vse šole, je svet sklenil poslati podjetjem priporočilo, da podprejo ustanovitev in delovanje krožkov za tehnično vzgojo učencev. Tako pomoč bi podjetja lahko nudila s tem, da bi šolam odstopila razne odpadke in že izrabljene predmete, ki pa bi jih šole lahko prav koristno uporabile. Druga oblika pomoči pa bi bila v tem, da bi podjetja poverila mojstrom raznih strok nalogo, da vodijo posamezne krožke in tako strokovno usposabljajo mladi naraščaj bodočih članov delovnih kolektivov.
Po rešitvi nekaterih kadrovskih in organizacijskih vprašanj, med katerimi je bil sklep, naj se na šoli v Podgradu pri Vremah uvede celodnevni pouk, ki doslej iz objektivnih razlogov ni bil mogoč, je svet obširno obravnaval mnoga vprašanja v zvezi s pred-stoječima občinsko in okrajno revijo prosvetne dejavnosti.
Svet je sestavil tudi okviren program za proslavo 1. maja. Na predvečer delavskega praznika naj bi proslave organizirala vsa prosvetna društva v krajevnem merilu. Prvega maja pa bo občinska proslava v Divači. Dopoldanski program bi" potekel v znamenju raznih tekmovanj, telovadnih nastopov mladinskih pevskih zborov. Dopoldne pa bo nastop moških, ženskih in mešanih pevskih zborov.
Podrobne programe za občinsko revijo, zlasti pa za proslavo 1. maja, bodo izdelali še občinski svet Svobod in PD, društva Partizan, Avto-moto društvo Divača in druga društva.
PROTEUS,
Iz vsebine:
ŠTEV. 7
lja še danes kot nedosežna karikatura gledališkega diletantizma. V ta realni svet odločilno posega pravljični svet: vilinski kralj Oberon in kraljica Titanija sta sprta zaradi dečka, ki je v njeni službi. Ljubosumni Oberon hoče, da bi mu ga Titanija vrnila, a ona "to odbije. Zato ji priseže maščevanje. Kmalu se mu ponudi priložnost. Atenski rokodelci so prišli v gozd, kjer žive vllinska bitja, da bi tam v miru vadili svojo igro. Oberon naroči svojemu slugi, okretnemu Spaku, ki drvi kot veter sem in tja po gozdu, naj Klobčiču, prvemu ljubimcu le sijajne gledališke družbe, pričara oslovsko glavo, nato pa naj Titaniji kane v oči lju-bavnega solca: ko se bo zbudila, bo najprej uzrla moža z oslovsko glavo in se pri priči zaljubila vanj. Tako se tudi zgodi. V gozd pa so prišli tudi ljubimci: Hermija in Lisander, zaljubljena drug v drugega se nočeta ukloniti očetovi volji in bežita iz Aten. Za njima hiti Demetrij, ki tudi ljubi Hermijo, za njim pa Helena, ki jo je Demetrij ljubil prej. Oberon hoče to ljubavno zmedo poravnati in naroči Spaku, naj za to uporabi ljubavni sok. A glej, Spak »se zmoti« in kane sok v oči nepravemu ljubimcu. Poslcdica: medtem, ko sta bila prej oba ljubimca, Demetrij in Lisander, vneta za Hermijo, sedaj oba obožujeta Heleno, ki misli, da se ji posmehujeta. In naenkrat so vsi štirje med seboj sprti. To zmedo razreši Oberon, ki odčara zaljubljenca, »odpre oči« Titaniji, ki se vrne k njemu, ter reši Klobčjča oslovske glave. Štirje pari so se našli — in rokodelci imajo končno priliko, da zaigrajo pred dvorom svojo »strašno žalostno komedijo in pregrozovito smrt Pira-ma in Tizbe«.
To izrazilo gledališko delo more polno zaživeti le na odru — ali morda še bolj v uprizoritvi pod milim nebom. Zato je radijska izvedba »Sna kresne noči«, ki bo v torek, 25. marca ob 20. uri — kakor sploh radijske izvedbe klasičnih dramslch tekstov — tvegana. Kljub raznim pomislekom pa je uvrstil »Radio Ljubljana »Sen kresne noči« v svoj repertoar. Razen lepote Župančičevega prevoda je mikavna tudi glasba, ki jo je,, za odrsko izvajanje leta 1952 skomponiral Carl Orff. Ta glasba pri nas še ni znana in bo že zaradi nje zanimivo poslušati dvourno oddajo.
Zasedba vlog je naslednja: Tezej, atenski vojvoda — Stane Sever, Hipolita, amazonska kraljica — Helena Erjavčeva, Egej. Hermljln oče — Edvard Gregorin, Hermija — Duša Poč-kajeva, Helena — Majda Potokarjeva, Lisander — Boris Kralj, Demetrij — Andrej Kurent. Rokodelčiče igrajo Jurij Šouček (Klobčič), Janez Albreht (Dunja). Pavle Kovič (Smuk), Nace Simončič (Pisk), Aleksander Valič (Nosan) in Drago Makuc (Trlica). V viliuskem svetu bomo slišali Sašo Mi-klavca kot Oberona, Alenko Svetelo-vo kot Titanijo, Minco Jerajevo kot Spaka in Mišo Pirnatovo kot palčka. Sodelujeta otroški zbor in veliki orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška. Režiral je Mirč Kragelj.
KNJIGA 58, STEV. 2
Iz vsebine:
NOVITETE IN PRIKAZI — Problemi socialističnega založništva (Ivan Bratko), Nova knjiga Župančičevega Zbranega dela, Aleksej Tolstoj: Trnova pot, M. Gorki: Mati, Leonard Woolf: Vas v džungli, Španske ljudske pravljice — Čarovnikov grad, Jiirgen Thorwald: Stoletje kirurgov, Matevž Hace: Komisarjevi zapiski, Krstju Belev: Planina, Plrin planina!. Slovensko kmetijsko strokovno ' časopisje, James Stoclcley: Znanost spreminja svet. Beseda dve o pozabljeni reviji (Niko Sekula), Stanko Bevk: Vretenčarji Slovenije, Franc Leveč (Viktor Smolej), Robb White: Morska skrivnost.
ČLANKI IN ESEJI — Na bregovih srca, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, Dragan Lukič — Ivan Minatti: Pesmi, Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla (Silvester Skerl), Kostanji (Tone Pavček).
RAZLGEDI — Tudi pri knjigah več reklame. Nov hrvaški prevod Prešernovega »Povodnega moža«, Nobelove nagrade, Najbolj brana romana v ZDA, Redek knjižni rekord.
Klub Svobode v Postojni, pionirji in mladinci ga prau tako vneto obiskujejo kot odrasli
ČLANKI — Aleš Strojnik: Elektronska refleksna mikroskopija, Hubert Pehani: Nekaj o vidu, Miroslav Kališnik: Čudovite mišice, France Osole: Pomen jamskih sedimentov za speleologijo, Kazimir Tarman: O poimenovanju živaU in številu živalskih vrst.
ODMEVI — L. Cermelj: Novice Iz Antarktike, Tudi meter bo na novo določen.
KNJIŽNE NOVOSTI — Stanko Bevk: Vretenčarji Slovenije (A. Po-lenec), Anton Lovše: Biologija za lcmetijsko-gospodarske šole (A, Po-lenec),
■ DROBNE VESTI -r- J. Iladži: Problem ultrastrukture protoplazme rešen?, H. Pehani: Netopirji z radioaktivnimi obročki, St. Michieli: Nevidna risba metuljih kril, L. Jež: Japonske nešplje v Slovenskem Pri-morju, Latvica ali pokrovščlca, V. Grošelj: Vpliv ionizirajočih žarkov na potomstvo.
Za bistro glnve, Prejete knjige.
VSE KNJIŽNE NOVOSTI
lahko dobite za neznatno izpo,sojnino v LJUDSKI KNJIŽNICI KOPER
FRANCE BEVK:
PETER KLEPEC
Tolikokrat in na toliko načinov povedana -ljudska pripovedka o Petru Klepcu je doživela svojo ponovno oživitev in izdajo v novem, šestintridesetem zvezku Čebelice, kakor jo je zapisal naš znani pisatelj France Bevk in ilustriral Tone Kralj. Bevk je tokrat prikrojil Petra Klepca prav za najmlajše bralce, skušal jim ga je približati tako, da ga je ohranil kot preprostega pastirčka, ki svojo velikansko moč uporablja za obdelovanje zemlje in pomoči potrebnim sosedom. O vojni in o bojih s Turki pa ni govora.
BOGOMIR MAGAJNA: POVESTICE O PUNČKI MAJI
Med dolgo vrsto povesti in romanov za odrasle je napisal pisatelj in zdravnik Bogomir Ma-gajna številne povesti in pravljice za mladino. Tokrat smo dobili pri založbi Mladinska knjiga knjigo povesti o punčki Maji. Mladim bralcem bodo pisateljevo pripovedovanje še bolj približale ilustracije Rože Piščanec.
Kot živa stopa pred nas punčka Maja, njene prigode, opazovanja, težave in veselja. Iz Maga j novega pripovedovanja pa sije kot navadno topla zavzetost in dočara nam živo podobo naših krajev in naših otrok.
FILMSKI FESTIVAL TUDI V OPATIJI
Upravni odbor Festivala jugoslovanskega filma je na zadnji seji sklenil, da se festival jugoslovanskega filma v Pulju razširi tudi na Opatijo. Najprej boilo nove filme predvajali v puljski areni, takoj naslednji dan pa tudi v Opatiji v novem letnem gledališču.
POSLANSKE KANDIDATE KOPRSKEGA OKRAJA
V želji, da bi se naši bralci in vsi volivci koprskega okraja čimbolj spoznali s svojimi poslanskimi kandidati, objavljamo v naslednjem kratke življenjske podatke šc za preostale kandidate, s katerimi vas še nismo seznanili. Njim smo zaupali zastopanje naših interesov v republiškem zboru in zboru proizvajalcev republiške ljudske skupščine. Njihovo dosedanje delo je najboljše jamstvo, da bodo naše interese znali vskhuliti z interesi vse naše skupnosti in jih pravilno zastopati v najvišjem predstavniškem telesu naše republike.
ALBERT JAKOPIC-KAJTIMIR
Rodil se je v Ljubljani leta 1914. Pred vojno je obiskoval v rojstnem kraju gimnazijo, kjer je tudi dokončal abiturientski tečaj.
Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto in postal politični delavec.
V-marcu 1942 je vstopil v operativne partizanske enote in je bil kmalu imenovan za komandanta bataljona v Zahodnodo-lenjskenv odredu. Kasneje je bil komandant Gregorčičeve brigade in maja 1943 je z njo prodrl prav v Slovensko Benečijo, ki je tedaj prvič videla svojo slovensko vojsko. Avgusta istega leta je bil imenovan za pomočnika komisarja XV. divizije, januarja 1944 pa za komandanta XXX. divizije. Kasneje je bil načelnik štaba slavnega IX. korpusa. Odločilno je sodeloval v vseh ofenzivnih in obrambnih operacijah tega korpusa vse do osvoboditve domovine.
S svojim osebnim vzgledom in junaštvom je navdušil borce za najtežje akcije in mnogo doprinesel h krepitvi narodnoosvobodilnega boja. Bil je trikrat ranjen.
Po osvoboditvi je delal najprej v CKKPS, nato je bil sekretar okrožnega komiteja KPS v Mariboru, zatem pa v. Ajdovščini. Leta 1947 je postal organizacijski sekretar IOOF, od leta 1951 do 1952 pa je bil minister —• predsednik Sveta za blagovni promet LRS. Nato je bil organizacijski sekretar SZDL Slovenije, je član CKZKS. član GO Zveze borcev, član predsedstva SZDL Slovenije, predsednik Turistične zveze Slovenije, narodni heroj, rezervni polkovnik ter sedaj sekretar okrajnega komiteja ZK Koper.
ALFONZ GRMEK
Rodil še je leta 1907 v Avberju pri Sežani kot sin kmečkih staršev. Pred fašističnim preganjanjem se je moral izseliti v Jugoslavijo, kjer je v Ljubljani dovršil gimnazijo, nato pa se je vpisal na medicinsko fakulteto. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Med vojno je bil delj časa v internaciji. Ko je prišel iz internacije, je opravljal razne politične funkcije na Tržaškem vse do odhoda v Ljub-
ljano, kjer je služboval pri Glavnem odboru OF. Leta 1955 je bil izvoljen za predsednika občine Sežana.
NE1RINO G O B |B O ~ G I: ,N O V Izoli kandidira za poslanca republiške ljudske skupščine Ne-rino Gobbo-Gino, direktor tovarne MEHANOTEHNA v Izoli, član okrajnega ljudskega odbora in podpredsednik Italijanske unije za Istro in Reko. Rodil se je 1. 1922 v Roverettu v Italiji kot sin proletarske družine. Želel je, da bi doštudiral tehnično fakulteto, vendar pa zaradi slabih družinskih gmotnih razmer in antifa-šističnega prepričanja svojih želja ni mogel uresničiti. Izučil se je za preciznega mehanika in se zaposlil v Trstu. Ob kapitulaciji Italije se je priključil partizanskim enotam v Severni Italiji. Spomladi leta 1944 se je ilegalno vrnil v Trst, kjer je bil vse do zaključka druge svetovne vojne politični aktivist antifašističnega gibanja. Tega leta je bil tudi
p x & m a
Nerino Gobbo-Gino
sprejet v Komunistično partijo. Po vojni je opravljal pomembne funkcije v raznih političnih organizacijah in oblastvenih organih v Istri.
KURET ALBIN Republiški poslanski kandidat za področje pivške občine, Albin Kuret, se je rodil leta 1925 v Knežaku pri Ilirski Bistrici kot sin mnogoštevilne proletarske družine. Ko je v rojstnem kraju zaključil osnovnošolske študije, si je moral poiskati zaposlitev. Kljub dejstvu, da je bil februarja 1943 še mladoleten, so ga začele preganjati italijanske fašistične oblasti, ga kot politično sumljivega aretirale in ga s številnimi drugimi mladeniči dodelili kazenskemu delavskemu bataljonu v Južno Italijo.
Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanskim enotam, lei so delovale na področju Južne Italije. Nato se je udeležil borb jugoslovanskih partizanskih enot in zaradi osebnega vzgleda postal kot član SKOJ aprila 1944 politični delegat voda, v oktobru, potem ko je bil sprejet v Komunistično partijo, pa je bil imenovan za političnega komisarja čete,
Vse do leta 1952 je bil aktivni oficir JLA in ima sedaj čin rezervnega kapetana I. klase, Po demobilizaciji se je zaposlil v tovarni »Lesonit« v Ilirski Bistrici kot sekretar podjetja, leta 1955 pa je začel obiskovati dvoletno Ekonomsko srednjo šolo, Tovariš Kuret, ki je sedaj podpredsednik občinskega ljudskega odbora v Pivki ter sekretar tamkajšnjega občinskega komiteja ZKS, je v zadnjih letih opravljal vrsto političnih funkcij tudi na področju ilirsko-bi-striške občine.


IVAN KNEZ
Rodil se je leta 1922 v Strunja-nu pri Kopru. Njegovi starši so kmečkega stanu. V partizanske enote se je vključil februarja 1944, dve leti kasneje pa je postal član Zveze komunistov. Tovariš Knez je znan politični in. gospodarski delavec predvsem na področju zadružništva. Je podpredsednik Okrajne zadružne zveze, član upravnega odbora Okrajne zadružne hranilnice in požrtvovalen član raznih svetov in komisij gospodarsko-kmetij-skega značaja.
BROVINSKY STANE
Kandidat za republiški zbor proizvajalcev za področje sežanske* diva-ške in hrpeljske občine, Stane Bro-vinsky, se je rodil leta 1920 v Mali Loki na Dolenjskem. Osnovno šolo je obiskoval v Novem ■ mestu in v Ljubljani, kjer je dokončal dva raz-teda gimnazije. Nato se je zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev za nadaljevanje gimnazijskega študija izučil ža ključavničarja in se zaposlil v železniški kurilnici v Ljubljani. Potem, ko mu je uspelo zbežati iz nemškega ujetništva, se je oktobra zopet zaposlil kot ključavničar v Ljubljani, bil več kot leto dni interniran v italijanskih koncentracijskih taboriščih, nato pa je v kurilnici v Ljubljani od poletja 1943 delal kot ključavničar, poslovodja, normirec in planer. V tem času je dovršil enoletno delovodsko šolo. Leta 1947 je nastopil službo referenta za vozna sred-
■ '-i

■mm* »
Í¡r ffigf .
PSi
. -»	J.
t	S
tam -
Wm Si :
¡MS *
m k M 1 ti
Stane BroioinskiJ
stva v strojnem oddelku Generalne direkcije železnic v Beogradu. Takrat je tudi dokončal srednjo tehnično šolo n opravil z odličnim uspehom Izpit, za višjega tehnika. Marca 1951 je nastopil mesto šefa kurilnice v Divači,
Med vojno je tovariš Brovinsky delal kot aktivist Osvobodilne fronte, član Komunistične partije pa je postal leta 1947. Po osvoboditvi se je aktivno udejstvoval v političnem in gospodarskem življenju, bil je med drugim tudi sekretar partijske organizacije Glavne direkcije JZ, komandant delovnih brigad za obnovo Beograda in večkrat izvoljen za funkcionarja sindikalnih organizacij.
Tovariš Brovinslty se aktivno udej-stvuje v organih delavskega upravljanja, je član upravnega odbora Direkcije železnic v Ljubljani, član upravnega odbora Zeleznlško-tran-spoi tnega podjetja v Ljubljani, v Divači pa je znan tudi zaradi svojega uspešnega delovanja v tamkajšnji Svobodi. Na jesenskih volitvah je bil izvoljen v občinski ljudski odbor D -vača in v okrajni ljudski odbor.
JANKO RUDOLF
Volivci ilirsko-bistriške občine so na svojih zborih soglasno predlagali, naj bi jih v republiškem zboru Ljudske skupščine zastopal sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije Janko Rudolf. Ta znani politični delavec, s katerim so volivci tamkajšnjega volilnega okraja imeli ob njegovih nedavnih predvolilnih zborovanjih vrsto razgovorov, se je rodil leta 1914 v Križu pri Komendi. Ze pred vojno je kot' industrijski delavec aktivno sodeloval v delavskem gibanju. Član Komunistične partije je postal leta 1941 in je bil do julija 1942, ko se je vključil v Dolomitski odred, vojaški referent in organizator Narodne zaščite v Ljubljani. Posebno se je izkazal v borbi tega odreda z italijansko vojsko v Vranjih pečeh. Kasneje je bil najprej komisar bataljona, nato komisar Šercerjeve brigade, komisar Ljubljanske brigade, komisar XVIII. divizije, nekaj časa komandant te divizije in slednjič komisar XXX. divizije, s katero se je boril od julija 1944 dalje za osvoboditev Primorske. Februarja 1945 je bil težko ranjen ob napadu na Trnovo.
Po osvoboditvi je bil prav do letos predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Je član Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, član pred-
sedstva' SZDL Slovenijo, član CKZKS in Revizijske komisij? CKZKJ, bil je večkrat izvoljen
Janko Rudolf
za ljudskega poslanca in je nosilec reda Narodnega heroja, Spomenice 1941 ter številnih drugih odlikovanj.
Albm Dujc msd volivci
Te dni je imel poslanski kandidat za zvezni zbor Ljudske skupščine Albin Dujc predvolilna zborovanja v Knežaku, Zabičali in Novokračinah. Tovariš Dujc je v svojih govorih očrtal dosedanje gospodarske uspehe naše države, posebej pa še gospodarske uspehe koprskega okraja. Njegovim izvajanjem so volivci pozorno sledili in so bili veseli, ker jih je njihov kandidat seznanil s trenutnim gospodarskim položajem dežele ter jim tudi nakazal pot našega nadaljnjega gospodarskega in političnega razvoja. Posebno lep sprejem so tovarišu Dujcu priredili v Novokračinah, kjer so ga sprejeli s partizansko pesmijo, domačini pa so se z njim, kot starim znancem iz NOB, dalj časa prisrčno pogovarjali in obujali spomine na partizanska leta.
mm
Branko Babic
je bil rojen in, oktobra 1912 v Dolini pri Trstu, 2e kot mladinec je sodeloval v napred-nih narodnih organizacijah na Primorskem, zato je kmalu obout.il besno fašistično preganjanje, pred katerim je ma-
ja 1930 pobegnil v staro Jugoslavijo. Tam se je krnalu povezal v delavsko gibanje in je bil že leta 1935 sprejet v Komunistično partijo Jugoslavije,
Od leta 1937 do 1940 je bil organizacijski sekretar Okrožnega komiteja KPJ v Mariboru, nato pa organizacijski sekretar Oblastnega komiteja KP Jugoslavije za Bosansko Krajino. Na tem mestu je bil do junija 1941, ko je odšel v partizane. Do konca leta 1942 je bil sekretar Okrožnega komiteja KPJ za Kozaro. Bil je eden izmed številnih kozarskih herojev, z njimi je delil strahovite napore in trpljenje ljudi tistih krajev pod navalom hitlerjanske soldateske in plačanih izdajalcev.
Decembra 1942 je bil poslan na Primorsko. Postavljen je bil za sekretarja Pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko Primorje. Na tem mestu je bil vse do konca vojne s kratkim presledkom, ko je bil od decembra 1943 pa do maja 1944 namestnik politkomisaija IX. korpusa NOV.
Po vojni je ostal na političnem delu v Trstu, kjer je bil sekretar KP Julijske Krajine in nato sekretar KP STO. Od tam je oktobra 1952 odšel v Ljubljano na novo dolžnost.
Tovariš Branko Babič je član CK ZKS, član Glavnega odbora SZDL Slovenije, predsednik Komisije za tisk pri predsedstvu SZDL Slovenije, predsednik Društva novinarjev Slovenije. Jo rezervni polkovnik JLA, nosilec Partizanskega spominskega znaka 1941 In številnih drugih odlikovanj,
ker jih poznamo, ker vemo za njihovo privrženost stvari socialistične izgradnje naše domovine, jim zaupamo in bomo zato prav vsi na volitvah oddali zanje svoje glasove iz naše enotnosti in zaupanja pa bodo oni črpali moč za nadaljnje delo pri graditvi lepšega življenja vse naše skupnosti
HLADILNICA V DEKANIH — OBJEKT DRUŽBENEGA STANDARDA
TL I"

Blizu križišča cest v Dekanih pri Kopru stoji lepa bela stavba, ki vzbuja pozornost, vseh miomidočih in mimo se vozečih ljudi. Vsi ti potniki pa se komaj zavedajo, da je v tej zgradhi ena najsodobnejših hladilnic v Jugoslaviji, ki je bila zgrajena komaj pred nekaj leti. Stala je 320 milijonov dinarjev.
Hladilnico je z družbenimi investicijskimi sredstvi zgradilo koprsko podjetje Fructus. Obrat ima skladišča za shrambo do 1200 ton blaga, v njih pa za 450.000 frigurij hladilne moči na uro. Hladilnica je dovolj velika, da bi lahko ob vsakem času posredovala potrošnikom zadostne količine konzerviranega sadja in zelenjave, južnega sadja, jajc in podobnih prehranskih predmetov.
Da pa hladilnica pravzaprav še ni našla svojega mesta v naši družbi in ne odigrava še svoje vlogo kot bi bilo treba, je več vzrokov, ki dajo nekje rezultat: predrage hladilniške usluge. Hladilnica bi namreč morala biti izrazit objekt družbenega standarda, čeprav je bila sprva napravljena predvsem iz aspekta zunanje trgovine s sosedno državo in še kam dalj. Ko je ta zunanja trgovina nenadoma odpovedala, je nujno sledila nagla preorientacija na notranji trg, ki pa seveda spet iz več vzrokov ni mogel absorbirati ponudenega blaga.
Predvsem je treba omeniti pomanjkljivo opremo v trgovinah na drobno — bodisi specializiranih zelenjavn h, kot tudi drugih drobnih obratih. Pomanjkanje je zlasti čut ti v manjših hladilnikih, v katerih bi se zamrznjeno blago lahko obdržalo določen čas po dovozu iz dekanske hladilnice, dokler ga ne bi odkupil in prevzel potrošnik. V določenem kraju bi bil dovolj za silo vsaj en tak manjši sodoben hladilnik, kot ga ima na primer prodajalna podjetja Češnja na koprski tržnici, ki ima zato redno in vsak čas na zalogi zadostne koli-inc zamrznjenega sadja in zelenjave.
Vsak čas ima na razpolago svež grah, fižol v stročju, kumarice, paprike, breskve, borovnice in si ve. Češenj in jagod pa ne držijo, ker zanje hladilnica ne prizna lcala.
Za boljši in močnejši dotok zamrznjenega blaga iz dekanske hladilnice na naš trg je torej treba odpraviti najprej osnovno pomanjkljivost: treba je v verigi posredovanja vstaviti manjkajoči člen — manjše hladilne naprave v trgovinah na drobno.
Močna ovira boljšemu poslovanju hladilnice pa so njene visoke tarife za usluge — kajti to je tipično usluž-nostno podjetje. Visoke pristojbine pa izvirajo spet iz velikih družbenih obveznosti, ki jim je hladilnica podvržena. To je namreč kot. rečeno novogradnja za 320 milijonov, ki zdaj terjajo odplačevanje razmeroma znatnih anuitet, kar postavlja njeno rentabilnost močno na kocko, oziroma dela njene usluge skoraj nepri-stopne delovnim ljudem.
Omenjena dva problema sta osnovna vzroka, ki ovirata veliko hladilnico v Dekanih v njenem poslovanju, v opravljanju njene osnovne naloge: obogatitvi in pocenitvi družbene prehrane.
Vodstvo hladilnice se ukvarja z mislijo, da bi uvedli pogodbeni sistem vskladiščevanja živilskih predmetov za potrebe večjih mest, direkcij za materialne refcerve, bolnišnic. Tak način poslovanja bi prvič omogočil nemoteno preskrbo s sadjem in zelenjavo v vseh letnih časih, drugič pa bi vplival na stabilizacijo cen, ker bi te bile pri pogodbeno vskladišče-nem sadju in zelenjavi lahko znatno nižje od njihovega petletnega prodajnega povprečja v času izven sezone. Zato bi veljalo tak način vsekakor uresničiti.
Trenutno pa je položaj za hladilnico precej kritičen, ker ima v svojih skladiščih zamrznjenega še dokajšnje količine lanskoletnega sadja. Lahko se bo zgodilo — in po vsej verjetno-
Zamrznjena jajca transportirajo s kamioni iz hladilnice v mesto
RESTAVRACIJE JADRAN V PORTOROŽU NE BO VEC VZNEMIRJAL

Restavracijo »Jadran« v Portorožu je že od 15, februarja tega leta obiskoval neznan storilec, ki je odnašal iz zaklenjenega predala točilne mize manjše zneske denarja. Uslužbencem je bilo nerazumljivo, kod je storilec prihajal v lokal, saj so vedno vsa vrata pred odhodom zaklepali.
Tako so se vrstile tatvine od 15. do 28. februarja, ko je bil storilec končno aretiran. Nočni obiskovalec je bil odkrit v osebi 19-letnega B. Z. z Reke, ki je bil zaposlen v ladjedelnici v Piranu. Da bi prišel na hiter način do denarja, si je kot abonent te restavracije ogledal situac jo v lokalu in ugotovil, da je možno priti v lokal s strehe, skozi zračnik v stranišče, od tu pa je v lokal pot prosta. Vedel je tudi, da uslužbenci hranijo denar v predalu, ki se zaklepa z navadno ključavnico. V ta namen si je pripravil nekaj primernih ključev in v noči od 14. in 15. februarja prvič izvršil svoj sklep.
Slo je vse po sreči, Splazil se je na ravno streho restavracije, odmaknil betonski blok zračnika in se spustil v stranišče, šel od tam naravnost k predalu z denarjem in brez truda odklenil predal, v katerem je bilo tokrat 1G.OOO dinarjev. Videč, da mu je prva tatvina lepo uspela, je to ponovil še trikrat, vedno na enak nač n. Skupno je odnesel okrog 40.000 dinarjev. Četrtič mlademu tatiču ni šlo vse gladko. Kot prejšnje krati, je tudi sedaj neovirano prišel v lokal, se napotil do predala z denarjem, tedaj pa se je na svoje veliko presenečenje srečal z miličnikom, lei mu je preprečil, da bi predal zopet izpraznil. Za storjena dejanja se bo vlomilec B. Z. zagovarjal pred Okrožnim sodiščem,
Člani SZDL!
Naročajte, berite in širite svoje glasilo SLOVENSKI JADRAN!
Vlomilec B, Z. je zelo mlad zašel na kriva pota, čeravno je imel zelo ugodne pogoje za delo in zaslužek, saj je že kvalificiran delavce, ki je zaslužil mesečno 18.000 dinarjev.
Tudi 20-letni L. J. iz Maribora, ki je bil zaradi tatvin že večkrat obsojen, ni hotel, pošteno delati in ž.veti. Dne 14. februarja ponoči je bil izvršen vlom v bufet restavracije »Ris-nik« v Divači, kjer si je stor.lec postregel z najboljšimi cigaretami ter pijačo, poleg tega pa se je zadovoljil še z drobižem; dne 19. februarja pa si je na isti način postregel sam v »Vinskem hramu« v Kopru. Nekaj dni po zadnjem vlomu je bil storilec izsleden v osebi L. J,, ki je dejanje skesano priznal, zagovarjal pa se bo pred Okrožnim sod.šcem v Kopru.
N. L,
fTP'.VW
sti se bo — da bodo te zaloge pričakale novo sezono, nove češnje in jagode in grah in vse drugo. Postavlja se vprašanje, če se hladilnici izplača in če sploh more držati to blago še eno zimo zamrznjeno, da bo prav zares dvakrat zmrznilo in propadlo, ali pa rešiti, kar se rešiti da, in dati blago na trg pod ugodnejšimi pogoji •za potrošnika, čeprav sebi v delno izgubo.
V zvezi z vsemi temi problemi okrog dekanske hladilnice in matičnega podjetja Fructus pa se še veliko govori o nameravani dekoncentraciji njegovih obratov na več novih podjetij, o nepremišljeni prodaji kamio-na-hladiln ka iz podjetja in podobno. Zaželeno bi bilo, da zainteresirani potrošniki dobe še pred začetkom odkupne sezone kmetijskih pridelkov jasnejšo sliko o omenjenih vprašanjih.	SV1.
V okviru novega učnega načrta, ki obsega tudi pouk o morali in družbenih odnosih, je pretekli teden kakšnih 60 učencev višjih razredov piranske osemletke obiskalo predsednika ObLO Piran, da jim pojasni vprašanja, ki jih zanimajo. »Za ta obisk smo se odločili,« je povedala profesor Zadnekova, ki je vodila skupino, »ker želimo teoretični pouk povezati in potrditi z življenjsko prakso.« Okrog 60 učencev je torej zasedlo prostore v sejni dvorani in imenitno se jim je zdelo, da sedijo na sedežih, kjer sicer razpravljajo ljudski odborniki.
Predsednik ObLO Davorin Fer-ligoj je najprej zelo poljudno in jasno razložil dijakom ustroj in delo organov ljudske oblasti, predvsem pa občinskega ljudskega odbora. Slikovito je opisal, kako se iz potreb in želja prebivalstva preko občinskega zbora in iz zaščite interesov delovnih ljudi občine preko zbora proizvajalcev porajajo razni sklepi in predpisi, ki jih sprejema ObLO. Eden takih sklepov je odobritev občinskega proračuna. Od planiranega dobička celotne občine v
IZ KRONIKE I. PRIMORSKE MDB »DARKO MARUŠlC-BLAŽ«
Val praznovanja ob 10. obletnici mladinskih delovnih brigad, ki je bila aprila 1956, se še ni dodobra umiril, ko je med mladino našega okraja dozorela misel 0 izgradnji brkinske ceste.
Osmega julija leta 1956 so mladi graditelji iz najrazličnejših krajev Slovenije prvič stopili na brkinska tla in Brkini, zibelka partizanstva, so spet oživeli.
Po stopinjah nekdanjih partizanskih čet, odredov in bataljonov, ki so junaško branili vsako ped naše domovine pred okupatorjem, so stopale mladinske delovne brigade. Kot krti so se brigadirji iz Ljubljane, Maribora, Ptuja, Kranja, Gorice, Kopra, pa tudi iz Pulja, zarili v reber odločeni, da Brkincem zgradijo življenjsko važno cesto, ki jih bo trdneje povezala z bližnjimi in daljnimi kraji,

•.".. '1. L»	r^íiV:.
's-' '-i.*- v •■
V hladilniku v koprski trgovini Češnja je prav lepo videti zamrznjeno sadje in zelenjavo v polivinilskili vrečkah
občini
življenje, sem dolžan vsaj to, da se res marljivo učim.«
Predsednik piranskega ObLO je nato odgovarjal na vprašanja, ki so zanimala navzočo mladino. Dijak Bojan Praprotaik je prvi postavil vprašanje, kako je z novo šolo v Piranu. Tovariš Ferli-goj je pojasnil, da. se dela na tem, da bi Piran imel eno najlepših in najbolj praktično urejenih šol; v ta namen je v letošnjem proračunu že odobren znesek za pripravo gradbenih načrtov. Največji problem pa je, kje naj ta šola stoji, da bo imela dovolj prostora za vse potrebne učilnice in ne bo sredi tesnih zidov, temveč sredi nasadov, pa vendar ne preveč iz mesta. Učenci sami naj tudi pomagajo s svojimi sugestijami čimprej rešiti to vprašanje.
Na vprašanje, kako bi mladina lahko pomagala pri gradnji nove šole, je predsednik pojasnil, da z zbiranjem prispevkov (ne, da prihranijo občinska sredstva, temveč da bo šola čim lepša) in s prostovoljnim delom. Učenci so sklenili, da bodo ustanovili brigado, ki bo pomagala graditi šolo.
V nadaljnjem razgovoru so prišle do izraza naloge mladine ob bližnjih volitvah, Mladinci so obljubili, da bodo — kot ob jesenskih volitvah v občinske ljudske odbore — pomagali pri krasitvi volišč in sploh mesta ter kot kurirji in častne straže na voliščih.
Neka mladinka se je zanimala za gospodarske načrte občine v prihodnosti. Tovariš predsednik je povedal, da so načrti veliki in bi trajalo več ur, če bi hotel povedati vse. Zato Želi opozoriti samo na glavne panoge gospodarstva piranske občine, namreč pomorstvo, turizem in kmetijstvo. Za vse tri ima občina zelo ugodne pogoje, vsem trem pa primanjkuje dobrega strokovnega kadra. Zato priporoča mladinGem in mladinkam, naj se odločijo za poklice v teh panogah.
Tovariš Ferligoj je odgovoril še na nekatera druga vprašanja, na primer o upravnem postopku pri reševanju vlog v uradih ObLO, o lastništvu tovarn na področju občine in podobno, Ob koncu se mu je mladinka zahvalila za pojasnila in ga prosila, naj si ob priložnosti spet utrga čas, da pouči mladince o vprašanjih, ki jih bodo zanimala.	Jule
letu 1958 v znesku ca. 1,5 milijarde din gre za občinski proračun 147 milijonov din. Iz tega fi-nansira ObLO komunalna dela, šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo in vse druge potrebe javnega značaja v občini. Predsednik je posebej opozoril šolarje na škodo, ki jo povzročajo otroci na javnih napravah in nasadih. Ta škoda gre letno v milijone dinarjev vrednosti. Za ta denar bi občina lahko naredila mnogo drugega, kar bi koristilo vsem. Ce se bomo zavedali, da smo občina mi vsi — je dejal — ne bomo delali občini, se pravi sebi, škode.
Prav tako bi se otroci gotovo učili še bolje, če bi se zavedali, kolikšna sredstva potroši skupnost zanje, da jim omogoči dobro šolanje. V piranski občini stane vsak učenec letno povprečno 24 tisoč din, če bi pa računali še vse izdatke, ki jih ima občina z gradbenimi in drugimi deli na šolah, bi bil ta znesek še mnogo večji. Vsak dijak in dijakinja, vsak učenec bi si torej moral vedno znova reči: »Ce mi skupnost toliko daje, da se lahko učim in pripravljam za uspešno
Hito ion stvarnost
sr^iM.i . P ' v-.
.. fi-EiiV.-' •v* f'"-K ■ t iü
Prva primorska mladinska delovna brigada
gradom na Premu
pred starodavnim
Poletje se je že krepko nagnilo čez polovico, ko je v Brkine prispela I. Primorska MDB z 32 brigadirji z Goriškega. ^TjIiVi se je pridružilo tudi 22 deklcli in fantov iz koprskega okraja. Na delo so šli pod slavno zastavo I. Pri^ morske MDB »Darko Marušie-Blaž«. Ta brigada je bila leta 1952 na mladinski delovni akciji pri gradnji proge Doboj—Banja Luka devetkrat proglašena za udarno in štirikrat je bila pohvaljena. Brigada je prejela številne diplome Glavnega štaba za kultumo-prosvetno delo in zlato odlikovanje Prezidija Ljudske skupščine FLRJ.
Brkinski brigadirji so se nastanili na Premskem gradu. Brigad-ni kronist je takrat zapisal:
»Bilo je leno. sončno .jutro, ko smo se pripeljali do Kilovč. Pred nami je plapolala zastava. Izza ovinka nam je zadonel gromki: »Hura, h ura, hura!' I. Ptujske brigade, nato pa minerski pozdrav: ,Horuk, horuk, horuk, burnim!' VI, Ljubljanske brigade. Doživeli smo prisrčen sprejem.«
I, Primorska brigada na Premu je slovela po svojem delu in vedrosti: Mnogim napevom so brigadirji zložili nov tekst. In zadonela je pesem v mlado poletno jutro:
»Kliče nas Primorska naša, zemlja trt in skal, kliče Nanos iz daljave, Soče modri val. Mi grom.o odločni. čr>rsti, v prsih nam je silen žar, narodu brkinsko cesto bomo dali v dar.«
In kronist je zanisal med drugim tudi to: »Z^neli so kramni in lopate, zaškrinale so samokolnice, v soncu "o HavHi hrbti. Marsikdo. ni znal še nrav nri.ieti lona-te. Kmalu «srno s« '""•ivndili. treba je samo dnVvrp imiio p^ čenrav smo bili	ntriiieni od dela,
je. bilo leno «
e
Pretekli teden je Ljudska univerza priredila dvoje zelo zanimivih predavanj. Številni poslušalci so 10. t. m. z zanimanjem sledili predavanju Maksa Smrdela o zgodovini Zagorja in okolice izza avstro-ogrskih časov in predavanju, ki ga je imel naslednjega dne Vinko Trček, ki je tudi predvajal zanimiv film o življenju v Sovjetski zvezi. Udeleženci obeh predavanj so izrazili željo, da bi priredila Ljudska univerza še več podobnih predavanj.
Mladinci in mladinke so se resno lotili študija dveh iger. Napovedujejo, da bodo kmalu nastopili z »Metežem« in s komedijo »Dva ducata rdečih vrtnic«.
M. S.
2ENA IN DOM ir ZDRAVSTVO IN VZGOJA >V ŽENA m BOM >V ZDRAVSTVO IN VZGOX
_____Štev. II. — 21. marcalgs»
* ŽENA IN DOM ir ZDRAVSTVO IN VZGQJ
BRALKE IZ IZOLE NAM PIŠEJO
¿Sis
Premajhna skrb prejšnje družbe je bila kriva, da jo marsikatera mlada mati umrla doma. Vse drugače pa je danes, ko imamo dispanzerje in posvetovalnice za žene. 2e v kratki dobi obstoja so pokazale te ustanove razveseljive uspehe.
Eno leto je minilo ravno na Dan žena, kar je bil v Postojni ustanovljen dispanzer za žene. V začetku žene te ustanove niso znale ceniti- Najbolj nezaupljive so bile žene s podeželja. Kot. vsaka nova ustanova si je tudi dispanzer za žene v Postojni počasi le utrl pot, žene so spoznale velike koristi, ki jih lahko nudi ta strokovna ustanova. Prav gotovo so k temu uspehu pripomogla številna zdravstvena predavanja in filmi, ki so jih predvajali po naših vaseh in v mestih. Iz dneva v dan se je večalo število žena, ki so iskale strokovnih nasvetov in pomoči. V potrditev tega bi navedli, da je od vseh žena, ki so rodile v letu 1957, le 5 takih, ki niso prišle prej na pregled v dispanzer.
Ker je bilo področje postojnskega dispanzerja, zajemal je teritorij postojnske in pivške občine, pre./oširno, j" bilo nujno ustanoviti posvetovalnico tudi v Pivki. K temu bi pripomnili, da posvetovalnico v rlvki od samega





V
-'.i-	-C
sg&^M-v.', v
v-'': .---v: •- ■ ■■'- .t .-■-•:
' ¡1 ■.■■.•- • .-AVi
.11
m

-1 .m'

Poznavalci mode tudi zatrjujejo, da letos ne bo nobene žene, ki si ne bi omislila vsaj ene »vreče«. Toda celo tisti, ki so proti takim modnim muham, bodo morali priznati, da je taka spomladanska obleka čedna in mladostna
h
in srčnih boleznih
Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani je pravkar izdal knjigo »Dieta pri ledvičnih in srčnih boleznih«. Zdravstvena navodila je napisala dr. Majda Mazovec, praktična navodila z recepti za prehrano bolnikov za Zofka Keržič-Poženelova.
To je zdaj že šesta knjiga te vrste, ki jo je izdal Zavod. Visoka naklada in ponatisi ostalih knjig so dokaz, kako velika je bila potreba po takih pripomočkih med ljudmi. V knj žici je zdravnica povedala najpotrebnejše o značilnosti bolezni, o načinu življenja bolnikov in osnovna navod la za prehrano, to, kar je bolniku delno že znano iz razgovorov z zdravnikom.
Drugi del knjžiee pa Je namenjen izbiri živil in pripravljanju jedil za bolnika. Vsakemu, ki boleha za to boleznijo, bo postala knjižica dragocen svetovalec in pomočnik. Izbira jedil je izredno velika, saj je v knjižici okrog 200 receptov. S tem je zagotovljena pestrost dietne prehrane, ki že sama na sebi dela bolnikom težave zaradi majhnih količin soli, ki Jih smejo uživati. Vsak bo našel v knjižici dovolj izbire In ne bo mu treba segati po prepovedanih živilih, kar bi slabo vplivalo na potek zdravljenja.
Knjiga stane 180 dinarjev. Naroči ali kupi se lahko pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva, LJubljana, Miklošičeva cesta 4/II,
začetka žene zelo dobro obiskujejo.
Na dan 3. marca smo slavili tako dvojni praznik: Praznik žena in obletnico obstoja dispanzerja v Postojni. Ob tej priložnosti je porodnišnica v Postojni priredila majhno slovesnost za žene, ki so v teku leta redno obiskovale dispanzer m dobro skrbele za razvoj svojih otrok. Štirim so podelili praktična darila, in sicer Neži Ostanek iz Strmice, Štefaniji Mi jat ovič iz Rakitnika, Mariji Simčič iz Brezi.j in Kristini Ipavec iz Postojne. To so matere z več otroki.
V kratkem bodo v Postojni odprli še Materinski dom, kjer se bodo žene lahko lepše in z večjim veseljem pripravljale za bodoče materinstvo, kot v prenatrpani porodnišnici.	Š. B.

A

C
A l
Če bi radi prenovili karirasto obleko, ali boste imele novo, vam bo prav gotovo všeč tak okrogel ovratnik s črno pentljo
KAJ MORAJO VEDETI GOSPODINJE
Kako moralo biti
X17
4091
(Nadaljevanje in konec)
Ribje konserve morajo imeti poleg splošnih podatkov označeno tudi vrsto olja. vrsto dodatkov, podatek o industrijski seriji, mesec in leto proizvodnje.
Pri jajcih, ki jih dajejo v prodajo, mora biti na opremi označena kakovost, se pravi, ali gre za pravkar izlegla ali stara jajca iz hladilnice ali za konservirana jajca.
Ce je svinjska mast nečiščcna, mora biti označena v prometu samo kot svinjska mast II. kakovosti, prav tako mora pri prečiščenem jedilnem olju biti označeno, da je prečiščeno. Označiti se mora tudi, iz česa je olje narejeno (sončnično, sezamovo itd.).
Pri moki mora na vrečah biti označena tudi vrsta moke. Testenine z jajci je treba posebej označiti. Ce v testeninah sploh ni jajc, ne smejo bit v povsem al delno rumenih zavitkih. Na ovitku tudi ne smejo biti slike ptic ali kaki drugi znaki, Id bi kazali, da .so v izdelku jajca.
Umetno osvežujoče pijače (pokali-ce), umetna in industrijska žganja, kakor tudi domači brandy, domači rum itd,, ki so proizvod prečiščenega etilnega alkohola z vodo in dodatkom vonja in esenc ali pa so mešanica alkohola, naravnega žganja in vocle, morajo biti izrecno označena kot umetna ali industrijska. Označba »umetno žganje« mora biti vidna tik nad imenom pijače in izpisana z enako velikimi črkami kakor ime pijače. Prav tako mora biti pri kavnih nadomestkih z enako velikimi črkami izpisana označba, da gre za kavni nadomestek ali kavni dodatek.
Kis mora biti označen po vrsti in jakosti.
Pri dišavah je treba označiti vrsto dišave in njihov namen, Predpisi prepovedujejo kakorkoli nadomeščati naravne dišave (n, pr, nadomestek popra, cimeta itd.).
Pri pecilnih praških in praških za pudinge mora biti na zavitku nazna-čeno koliko moke moramo dodati oziroma koliko pudinga bomo dobili iz enega zavitka.
Podatki morajo biti .vedno v enem izmed jugoslovanskih jezikov, sicer štejemo živilo za neoznačeno, Neoznačena ali pomanjkljivo označena živila pa se ne smejo prodajati, dokler se pravilno ne označijo.
Na etiketah nekaterih živil je označeno, da je živilo vpisano pri Republiškem sanitarnem inšpektoratu. To pomeni, da se smejo nekate-

Za kostum iz karirastega blaga vam, modni svetovalci pri poročajo tako obliko okrog vratu. Sicer je jopa ohlapna in krilo ozko.
ra živila proizvajati šele potem, ko so pred proizvodnjo preizkusili in določili njihovo kakovost. Vpis živila pomeni torej, da so živilu še preden -se začne proizvajati za trg, določili stalno sestavo in tip, kateremu mora ustrezati vsa poznejša proizvodnja. Vpišejo se zlasti vsa tista ži-živila, katerih kakovost in vrednost ni določena s predpisi o kakovosti živil ali standardih, pa bi pozneje kakovost in sestavo živil v proizvodnji lahko spremenili. Tako se morajo pred proizvodnjo vpisati pri Republiškem sanitarnem inšpektoratu vse dišave, dietiena sredstva, sredstva za barvanje živil, sredstva za konser-viranje in podobno.
Predpisi za obvezno označbo naj torej zagotove, da bodo živila dobra. da se ne bodo kvarila in da bodo v vseh pogledih neoporečna. Potrošnik pa se tako lahko že pri nakupu prepriča o lastnostih in vrednosti živil.
(Po »Sodobnem gospodinjstvu«)
Tovariš urednik,
prav lepo je bilo slišati, kako bomo v Izoli praznovale Praznik žena. Veliko je bilo pripravljanja in dela. Članice ženskega društva so imele več sestankov, da so se jiogovorile, kako in s čim bodo presenetile delovno ženo ob njenem prazniku.
Društvo Svoboda nam je priredilo igro »Miklova Zala« in lepo so jo igrali. Prodajo vstopnic so imele v svoji organizaciji članice ženskega društva in rečeno je bilo, da bo ta predstava samo za žene. Pa ni bilo tako. Prav tako so nekatere poi>abljene žene raz-mestili po balkonu; da se ne bi v parterju mešale med »višje osebnosti«.
Prav tako smo v Izoli številne žene, ki nas zanima, zakaj so v odboru ženskega društva vedno ene in iste žene in zakaj ne bi na kak sestanek povabile tudi kako predstavnico delavk, ki bi gledala na marsikak problem drugače kol one. Vedno in povsod slišimo govoriti, da moramo dati tudi nezaposlenim ženam možnost, da se uveljavljajo v družbenih organizacijah, da bodo imele občutek, da res živijo v naši socialistični in demokratični državi. V Izoli pa imamo občutek, da smo popolnoma zapostavljene in ne čutimo enakopravnosti. Tudi me smo članice naše skupne domovine, borile smo se zanjo in bi rade še doprinesle za naš socialistični razvoj. Ob Prazniku žena smo se zato čutile še prav posebno prizadete.
Marija Omerzelj
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primerja!
VZGOJNI PROBLEMI
N A
£
(Iz OTROŠKIH ETUD češkega pisatelja Ludvika Aškenazyja. Črtice objavlja revija za družbeno in družinsko vzgojo MLADI SVET)
V prejšnjih časih so visele v predsobah šibe in jermen od hlač je imel razen drugih funkcij še didaktično. Njegov pomen je padel z odkritjem naramnic in z vpeljavo naprednih prvin v vzgojo otrok v predšolski dobi.
Danes uporabljamo metodo prepričevanja. To je sicer težavna metoda, a njen učinek je presenetljiv.
Povedal vam bom, kako smo razbili okno. Namreč ne mi — on ga je razbil, in to je bilo prvo okno v življenju tega otroka. Torej ni čudno, da je žvenket stekla na našem dvorišču zazvenel usodno. Doslej nismo nič razbili, samo modro skodelico za kavo.
Črepinje so ležale na dvorišču in hišnica je stopila nanje z bosimi nogami. To je še bolj skalilo ozračje.
»Tri sto zelenih,« je kričala.hišnica, »človek bo moral paziti še na Ulje otroke. Le kdo naj jih vzgaja, ko ima pa vsakdo same sestanke...«
In tu smo se zavedeli nujnosti ukrepa.
Doslej smo živeli mirno, spokojno življenje in, kar zadeva modro skodelico, je bila že tako ali tako počena pri' ročaju. Sedaj pa je stopilo med nas tako rekoč življenje samo.
»Kdo si?« se je začel tisti pomembni pogovor.
»Otrok,« je odgovoril.
O tem ni dvomil.
»Torej' vidiš,« sem dejal, »tudi jaz sem bil otrok ... Ai sploh veš, da sem bil otrok?«
»Ali. si bil lep ali grd otrok?«
»Čakaj,« sem nadaljeval, »ne fitozofiraj, to ne spada sem. Jasno, da sem bil lep otrok... A ne zadržujva se s tem problemom! Hotel bi govoriti s tabo. Ti imaš seveda, srečo, da živiš v novi dobi, ko se z otroki sploh govori. Kajti z menoj ni nihče govoril; imel sem očeta in ta je nosil jermen ...«
Zanimalo ga je, ali je bil pas vojaški.
»Ne,« sem rekel, »civilni je bil, a to ne spada, sem... Jasno, da je bil civilni. To ti pripovedujem zato, da boš razumel, da ravnamo z otroki danes čisto drugače. Dandanes imate življenje kot nikoli poprej. Zato, ker računamo z vami v prihodnosti... Le kako si si mogel misliti, da sem bil grd otrok?«
»Saj si tega nisem mislil,« je odgovoril, »meni si všeč.«
»Torej vidiš,« sem smotrno nadaljeval. »Taka je ta stvar. Danes vas vzgajamo s prepričevanjem, vi pa tega ne znate ceniti. Dandanašnji so otroci enakopravni. Govorimo s tabo kot z odraslim, ti očetovsko, ljubeznivo pojasnjujemo stvari... Ne vrli se, vraga! Sedi ravno, kadar govorim s teboj!«
»Da,« je ponižno dejal.
»No, vidiš ...« sem nadaljeval, »kaj si imel danes za kosilo?«
Imel je krompirjeve cmoke.
»Glej, glej,« sem rekel, »krompirjeve cmoke. In to praviš kar tjavdan... Ali veš, kaj so nam pomenili krompirjevi cmoki?«
»Jaz ...« je začel, »namreč ... očka...«
»Nikar me ne prekinjaj,« sem odgovoril. »Srečo imaš, da si bil rojen ravno pred petimi leti. Ko bi bil prišel na svet prej, bi se morda zgodilo s teboj vse mogoče... Danes te hočemo vzgajati po metodi prepričevanja. Ampak le kako ti je padlo v glavo, da sem bil grd otrok?«
»Očka,« je spet začel, tokrat že povsem skesano.
»Kaj? Kaj bi rad?«
»Očka,« je rekel, »ali mi ne bi danes čisto izjemoma pripeljal zaušnico? Meni se namreč strašno mudi — igramo se garažo ...«
Razumljivo — tudi metoda prepričevanja ima svoje senčne strani. Taka je kakor vse stvari na svetu. — uporabljajte jo z mero!
Tovariš urednik, kakor vsako leto smo se tudi letos pripravljale na praznovanje S. i marca, praznika žena vsega, sveta.
Pri nas v Izoli imamo precej žena, ki bi bile vesele, da bi se jih-spomnili vsaj na ta dan in jim pokazali, da so tudi one članice naše družbe. Toda ženska organizacija se tega ni spomnila in ni upoštevala tistih, ki so res potrebne, imajo več otrok in si težko privoščijo zabavo in razvedrilo. In vendar imamo svojo organizacijo zato, da pomaga ženi in materi in da ji pokaže, da je žena navadnega delavca enakopravna vsaki drugi. Tudi take žene so bile borke in marsikatera je dala tudi življenje za današnjo svobodo. Danes pa bi te žene rade delale v svoji organizaciji, če bž imele za to priložnosti.
To se je prav jasno pokazalo v Izoli prav ob praznovanju 8. marca. Najbrž zato, ker so v odboru ženskega društva mnenja, da tja ne sodijo žene preprostih delavcev in da so le-te premalo izobražene.
Slavka Zečevič
S®
lil

'tipi

•c,-!?' -

Nova modna linija prvi, da mora biti pas na obleki nizko ali visoko, le na svojem pravem mestu ne. Temu se pokori tudi ta model dvodelne obleke ali kostuma. Pokrivalo je iz istega blaga
ŽENE PO SVETU
DJAMILE BUHIRED NE BODO USMRTILI
V prejšnji številki smo poročali o smrtni obsodbi 22-letne Alžirke Dja-mlle Buliired. Francoske oblasti so jo obsodile na smrt, ker jc kot članica odporniškega gibanja sodelovala pri nekem atentatu. Zdaj pa dobro obveščeni francoski politični krogi sporočajo, da je predsednik republike R6ne Coty Djamilo pomilostil in je spremenil smrtno obsodbo v dosmrtno ječo. Na ta ukrep je predsednika Cotyja pri3'lilo- javno mnenje in številni protesti ter resolueje z vsega sveta.
NA OBČNEM ZBORU KZ MAREZIGE JE GOVORIL TUDI POSLANSKI KANDIDAT ZA REPUBLIŠKI
ZBOR BRANKO BABIČ
Minulo soboto popoldne so člani kmetijske zadruge v Mare-zigah obračunavali svoje delo v preteklem letu. Zadružniki so se sestali v dvorani zadružnega doma. kjer jim je tovariš Celestin Kozlovič prebral poročilo upravnega odbora v prvem letu njegovega delovanja. Upravni odbor so namreč izvolili za tri leta.
Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik Okrajne zadružne zveze Franc Kralj-Petek, ki je kmetovalcem predvsem pojasnil nevarnosti zastarelega kmetovanja spričo velikega napredka in
KADAR MORJE NARASTE
Zahodno obalo Južne Amerike pogosto presenečajo izredno visoki valovi. Niso redki, ki dosežejo višino 20 m. Povzročajo jih najbrž podmorski potresi. Hitrost valov, odvisna seveda od njihove dolžine, je neverjetno velika. Sto let je minilo — bilo je poleti (po naše pozimi) 1857 — ko je tak silen val nenadno prirohnel v pristanišče Santa Cruz, odnesel usidrano ameriško ladjo »Monongahela« ter jo čez prvo vrsto hiš ponesel v mesto in jo tam skoraj nepoškodovano odložil sredi široke ceste. Pone-srečenko so dvignili na valje in jo znova splovili v morje. Malo drugače se je odrezala ladja »Wateree«, ki jo je ogromen val odnesel iz peruan-skega pristanišča Arlca daleč ven na polje. Ostala je tam in preurejena še clolgo služila kot — hotel.
MEDNARODNA LADJA ZA GLOBOKOMORSKO RAZISKOVANJE
Skoraj polovico zemeljske krogle pokriva globoko morje. Pod tem nazivom razumemo oceanske predele, globlje od 3500 do 4000 m. In tam je še precej neznank. Predvsem je treba "raziskati smeri in hitrosti morskih tokov, zemljevidi svetovnih morij pogrešajo podatke o menjajočih se sestavinah voda globokih morij itd. Da vsemu temu odpomore, je Mednarodna zveza za geodezijo in geofiziko nedavno v kanadskem Torontu sklenila zgraditi posebno ladjo, ki bo služila ed nole za raziskovanje globokih morij.
PIONIRJI PREKOMORSKIH POLETOV
je naslov najnovejše knjige prof. dr. Pavla Breznika. Da zajame čim širši krog čitateljev, je izšla v srbohrvaščini. Izdalo jo je novinarsko-založ-nlško podjetje Tehnička knjiga v Beogradu pod naslovom »PIONIRI PREKOMORSKIH LETOVA«. Posvečena je spominu Slovenca Edvarda Rusjana, pionirja jugoslovanskega letalstva. V zanimivih odlomkih opisuje avtor prve zračne polete čez Rokavski preliv, Sredozemsko morje, Atlantski ocean, Severno ledeno morje, Tihi ter Indijski ocean. Morje in ladjevje je pri mnogih poletih igralo važno vlogo, V epilogu je kratko orisan še današnji prekooceanski zračni promet. Bogato ilustrirana knjiga ima 152 strani velike osmerke. -at
P/l »BIHAČ« je 17. marca priplula iz Aleksandrije v Eleusis Bay
P/l »DUBROVNIK« je od 14. marca v pristanišču Rosario (River Parana) v Južni Ameriki, kjer naklada tovor za Anglijo
M/l »GORENJSKA« je,od 16. marca v Šibeniku, kjer natovarja blago za Ravenno P/l »GORICA« je 17. marca odplula iz Šibenika za Črno morje P/l »LJUBLJANA« je 17. marca odplula iz Pulja v Rašo, kjer je natovorila premog, od tam pa je 20. marca odplula za Odeso
M/l »MARTIN KRPAN« je 14. marca priplula v Ulcinj, kjer je razložila tovor, nato pa je 18. marca odplula v Šibenik, kjer vkrcava blago za Ravenno P/l »NERETVA« je 13. marca priplula v Billingham, kjer raztovarja blago, nato pa odpluje v Casablanco P/l »POHORJE« je 17. marca odplula iz Reke v Split, kjer natovarja blago za Kontinent P/l »ROG« je 15. marca plula skozi Gibraltar na poti v Split P/l »ZELENGORA« je 19. marca odplula iz pristanišča Albainy v ZDA v New York, kjer kom-pletira tovor za Jugoslavijo
razvoja kmetijstva drugod po Jugoslaviji, To bo moralo privesti do tega, da bodo tudi naši kmetovalci šli na socialistične oblike dela, zlasti na kooperacijo med zadrugami in njihovimi člani, ker bomo le na ta način lahko na večjih strnjenih kompleksih zemlje to obdelovali z manj truda in večjim uspehom, redili boljšo in donosnejšo živino itd. Prav tako je zadnji čas, da se zadruge znebijo nerentabilnih obratov, kot so trgovine, gostilne, razne mizarske in kovaške delavnice, ki pravzaprav nimajo nič skupnega s kmetijsko proizvodnjo, da se bodo potem res lahko posvetile samo svoji osnovni nalogi — kmetovanju po naprednih načelih.
Poslanski kandidat za republiški zbor Branko Babič je med volivci v Marezigah minulo soboto našel tudi številne znance iz mladih dni. Na sliki: razgovor s takim prijateljem iz mladosti po končanem zborovanju v zadružnem domu
.Razen članov zadruge so se občnega zbora gotovo udeležili tudi drugi prebivalci Marezig in okolice, saj je bila dvorana doma prav polna. Hkrati je bilo namreč napovedano tudi predvolilno zborovanje, na katerega je v spremstvu občinskega odbornika Karla Štruklja prišel poslanski kandidat' za republiški zbor Branko Babič, Toplo pozdravljen od zbo-rovalcev in obdarovan s cvetjem od male pionirske trojke s,o je tovariš Babič zahvalil volivcem za izkazano zaupanje in jim obljubil, da bo vselej rad prišel mednje. Na kratko je nato orisal naš napredek v zadnjih letih in izrazil svoje veselje, da lahko kandidira tako rekoč v svojem kraju, na katerega ga vežejo mladostni spomini na prve dni boja za svobodo. Pri tem se je spomnil Rudolfa Bernetiča, ki mu je bil prva vez v gibanju za pravice delovnih ljudi.
Po končanem zborovanju so se vsi zadržali v daljšem razgovoru v prostorih zadruge, kjer je poslanski kandidat Branko Babič obnovil številna znanja iz mladih dni. To je bilo prisrčno svidenje po skoraj tridesetih letih odsotnosti, če ne štejemo dveh bežnih sestankov med zadnjo vojno in kratko po njej. Volivci so zagotovili tovarišu Babiču, da bodo v nedeljo vsi brez izjeme častno opravili svojo državljansko dolžnost in oddali svoj glas za oba poslanska kandidata svojega področja.
Zadružni dom v Marezigah minulo soboto
OBČNI ZBOR ZVEZE ZADRUŽNIH HRANILNIC IN POSOJILNIC
LRS V KOPRU
POMEMBEN GINITELJ Ih RAZVOJ KMETIJSTVA
V	torek je bil v Kopru letni občni zbor Zveze zadružnih hranilnic in posojilnic Slovenije, ki se ga je udeležila večina izvoljenih delegatov, direktorjeV okrajnih zadružnih hranilnic, zastopnikov Glavne zadružne zveze Slovenije in drugi.
Iz poročila je razvidno, da imamo v Sloveniji II Zadružnih hranilnic in posojilnic, prav toliko podružnic in 364 hranilno-kredit-nih odsekov pri kmetijskih zadrugah.
V	letu 1957 so zadružne hranilnice prevzele od drugih bank v Sloveniji skoraj vsa kmetijska gospodarstva in se razvile v specializirane bančne organizacije za kreditiranje zadružništva in kmetijstva. V kratkem pa je pričakovati reorganizacijo Zveze zadružnih hranilnic, ki bo opravljala posle Kmetijske banke.
Celoten odkup kmetijskih pridelkov je znašal lani v Sloveniji nad- 21 milijard in pol, kmetijske zadruge so odkupile pridelkov za 18,4 milijarde vrednosti, kar pomeni, da so zadruge opravile 85% celotnega odkupa. Za odkup so najele pri zadružnih hranilni-
cah 8,8 milijarde din kreditnih sredstev, kar je za 2,15 milijarde več kot leta 1956.
Vloge na hranilnih in obračunskih knjižicah so se povečale od 814 milijonov v letu 1956 na 1 milijardo 335 milijonov konec leta 1957 in na 1 milijardo 500 milijonov v letošnjem januarju. Število vlagateljev pa se je od 45.052 v letu 1956 povečalo v letu 1957 na 82.445 oziroma za 83%, pri čemer je všteta tudi predšolska in šolska mladina.
Zadružnim podjetjem in Poslovnim zvezam so hranilnice odobrile lani 4,042 milijonov obratnih kreditov, kmetijske zadruge pa so do konca decembra koristile 3,531 milijonov obratnih kreditov; v investicije pa so vložile za nad 4,888 milijonov din sredstev, od tega 2,663 milijonov lastnih.
Preden so izvolili nov upravni odbor Zveze so poudarili, da se je prek Zveze in hranilnic izvajala in se izvaja dosledna politika, ki stremi k napredku vsega našega kmetijstva in k napredni preobrazbi naše vasi.	RU
Pomorščaki na ladji ROG Splošne plovbe Piran so bili prvi jugoslovanski mornarji, ki so med plovbo po širokem morju opravili volitve in javili rezultate pomorski radijski postaji na Reki
Na vseh ladjah prekoocenanske flote v naši državi in na vseh svetovnih morjih so naši pomorščaki opravili svojo državljansko dolžnost že 16. marca. Ta dan je volilo okrog 3000 pomorščakov dolge plovbe. Piva ladja, ki je izvedla volitve, je bil parnik »Rog« »Splošne plovbe« iz Pirana. Radiogram, da so končali volitve, so »Rogovci« poslali obalni radijski pomorski postaji že ob 7,30 zjutraj. Za njihovim radiogramom je poslala svoja poročila o uspešno opravljenih volitvah še vrsta ladij z vseh morij. Oglasile so se »Srbija«, »Zagreb«, »Užice« in »Slovenija« z Jadranskega morja, ladja »Treči maj« iz Port Saida, »Korčula« z Atlantika in »Vojvodina« iz bližine Gibraltarja. Ostale ladje so poslale svoja poročila kasneje.
Piran, 21. III. 1958.
Danes prispe poljska tovorna ladja »Bjelsko« v Piran, kjer bo naložila 729 ton bombaža. Ladja »Bjelsko« je nova ladja, velikosti 2500 BRT in okrog 4000 ton nosilnosti. Prispela je iz Albanije in bo poleg tovora, ki ga krča v Piranu, naložila še dodatni tovor na Reki. Bombaž je namenjen v Plamburg. Krcanje blaga na »Bjeslko« je poverjeno podjetju »Pristanišča Koper«, Odkar je to podjetje začelo poslovati, je to že druga prekooceanska ladja, ki jo razklada oziroma naklada to naše novoustanovljeno podjetje. »Bjelsko« je prva inozemska ladja, ki bo nakrcala izvozno blago v lu-kah Slovenskega Primorja. Koprska »Intereuropa« je ta bombaž vskladiščila v Portorožu.
ie v Ženevi
Na zasedanju mednarodne konference za pomorsko pravo v Ženevi je samo 8 delegacij zastopalo stališče, da naj bo širina teritorialnih voda 3 milje. Za večjo širino teritorialnih voda se je izjavilo 30 delegacij.
POPRAVEK
V zadnji številki sta se nam vrinili dve neljubi pomoti. V sestavku »Juršče« bi morali pravilno zapisati, da je tamkajšnje volivce obiskal poslanski kandidat. Albin Kuret, v sestavku »Med najboljšimi« pa, da je bilo lani na področju pivške občine 12 in ne 24 požarov.
Drobne iz pomorst?a
ZA PETDESET DOLARJEV V AMERIKO?
Koliko je danes Evropejcev, ki bi si mogli privoščiti kratek počitniški izlet v ZDA? Kdo zmore tolikšne stroške? Ameriški, hotelir Hymar. B. Cantor pa namerava v bližnji bodočnosti pripeljati pol milijona ameriških turistov več kot doslej v Evropo, omogočiti pa hoče tudi Evropejcem, da bodo obiskali novi svet.
»Bodočnost pripada turizmu«. Leta 1955 so v evropskih deželah našteli skoraj 33 milijonov turistov, računajo pa kmalu na 50 milijonov. Zračni promet je že usmerjen na masovno prevažanje. Za eno milijardo dolarjev bodo zdaj ¿gradili 230 novih raketnih letal, ki bodo skupno z že obratujočimi lahko prenesla tri milijone turistov z ene celine na drugo.
Toda zračna pot je draga in znižanje potnine skoraj nt več mogoče. Zato namerava hotelski strokovnjak Cantor zgraditi velikanske ladje z nad 100.000 BRT, ki bi naenkrat z lahkoto prepeljale 9000 potnikov. Ladje velikanke bi merile v dolžino 376 m, v širino 84 m, drvele pa bi čez Ocean s hitrostjo 32 morskih milj, to je 60 km na uro Kabine bodo urejene za dve do štiri osebe, na ladji bodo športna igrišča, kino dvorana, restavracije, plavalni bazeni itd. Ladje bodo zavarovane tudi proti morski bolezni.
Nov bo na njih način samooskrbe. Za vožnjo in posteljo bo treba plačati 50.— dolarjev, v ostalem si bo hrano kupoval vsakdo svojemu žepu primerno oziroma si jo vzel že s seboj.
Obetajo se nam torej lepe počitnice!
NAFTA PLAVA V NYLONSKIII VREČAH PO MORJU . . .
Medtem ko se bogati svet ukvarja z mislijo na 100.000 BRT ladijske tankerje, je nemški inž. Ernst H. Doerpinghaus izumil in tudi že preizkusil tanker iz nylonske tkanine v obliki podolgovatega balona. Balon s premerom 1,6 m je dolg 30 m in lahko sprejme 75 ton nafte. Na obeh hrbtnih straneh ima balon zračne prekate, ki mu služijo kot »stabilizacijske plavuti«. Tkanina je debela 0,8 mm.
Lepo zloženi balon-tanker iz umetne tkanine pripeljejo na prikolici v pristanišče. Odpade vsaka svečana splovitev. Ob iztoku naftne napeljave, pipeline, ga spustijo v morje, priključijo na iztok in napolnyo s tekočim gorivom. Sest takih nylon-tankerjev sprejme toliko nafte kot navaden majhen ladijski tanker. Finančna prednost novega tankerja pa je v tem, da je nylon-tanker deset do dvajsetkrat cenejši.
Preizkusili so tudi že njegovo vzdržljivost. S težkim čolnom so se zapodili vanj. Prožno se je uklonil sili in brez škode so ga povozili. 0,8 mm debela tkanina je brez poškodbe vzdržala sunek in težo.
Cez nylonsko vrečo potegnejo še kot celota progasto prevleko iz umetne snovi, ki nylonsko tkanino okrepi in se z njo spoji v eno ter tako z lahkoto kljubuje tudi mogočnemu pritisku in visokim valovom odprtega morja.
Celo baterijo polnih nylonskih tankerjev lahko združijo in ladja jih potegne na odrejeno mesto. Ker se le neznatno pogreznejo, jih je z motornimi čolni mogoče potegniti tudi po plitvem morju do tankerskih postaj.
PRVA NEMŠKA PODMORNICA
Zahodnonemška vojna mornarica je svojo prvo podmornico označila z »UW-20«. Dodeljena je mornariški postaji v Vzhodnem morju in bo služila v šolske namene. Podmornica ni sedanjega rodu. Zgrajena je bila že leta 1944 in je v bivši vojni mornarici nosila označbo »U-2365«. V bojne vrste že ni več prišla, morala pa je ob polomu v dno. Dvanajst let je počivala 56 m globoko. Pred letom dni so jo dvignili iz morskega dna pred danskim otokom Anholt. Zahtevala je le malenkostna popravila.
IZBOLJŠANI RADAR
Novo, izboljšano radarsko napravo so izdelali v Ameriki. V kratkem bo na razpolago tudi trgovskim ladjam. Nova naprava ne pokaže le predmetov, ki se ladji bližajo, temveč registrira tudi njihovo gibanje in vse informacije zbira v posebni cevi. Gibanju bližajoče se ladje je na novem radarju možno slediti na isti način kakor ob proučevanju načrtne smeri.
»STEKLENlSIil PETER«
Pod tem imenom pozna vsa Danska danes 84-letnega nekdanjega morskega ribiča Petra Jakobsena, ki ima prav posebnega »konjička«: izdeluje dele ladij vseh vrst od starodavnih do današnjih dni in jih vstavlja — v steklenice. V svojem dolgem življenju je napravil mogočno brodovje biizu 1800 ladij. Razkropljene so Sirom po svetu. Največ jih je v Ameriki. V idiličnem danskem mestecu Aeroskobing, zračne črte 150 km severno od Hamburga, pa obstaja prav svojevrsten muzej — zbirka 240 najbolj uspelih stekleniških ladij Petra Jakobsena. Doslej jih je občudovalo najmanj milijon obiskovalcev iz vseh delov sveta.
Da bomo dosegli, kar smo si s petletnim gospodarskim sovali za izbrane kandidate. Ko glasujemo zanje, glasujemo za pospešeni razvoj kmetijstva, za nove pridobitve na vseh ski skupnosti vseh delovnih ljudi Jugoslavije
načrtom postavili za nalogo, bomo v nedeljo prav vsi gla-tudi za razvoj pomorstva in pristanišča v Kopru, glasujemo področjih našega življenja, za našo lepšo bodočnost v brat-

Pretekli teden je bilo v Senožečah veliko predvolilno zborovanje, na katerem je govoril republiški poslanski kandidat in sekretar OK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir. Uvodoma je tovariš Ivajtimir prikazal naloge ljudskega poslanca v socialistični družbeni ureditvi, ki se kažejo predvsem v tem, da mora kol izvoljeni predstavnik ljudstva reševati probleme volilnega okraja, ki ga zastopa v najvišjih državnih organih v skladu s splošno družbenimi težnjami. Dolžnost našega ljudskega poslanca je, da zastopa interese vseh delovnih ljudi, je dejal govornik, naloga volivcev pa je, da se dosledno borijo za izvedbo petletnega perspektivnega gospodarskega plana, ker le z delovno prizadevnostjo vseh lahko čimprej pridemo do višje življenjske ravni.
Ko je primerjal položaj delavcev v kapitalističnih deželah, kjer so delavci stalno v nevarnosti, da bodo zaradi gospodarskih interesov svojih delodajalcev brez zaposlitve, s položajem delavcev v Jugoslaviji, je volivcem prikazal, kako naš družbeni sistem ščiti delovnega človeka. Sredstva, ki jih naš delavec prispeva skupnosti. se mu vračajo v raznih oblikah in zato mora biti neposredno
Postojna pred volitvami
Z mrzlično naglico .se Poslojn-čani pripravljajo na volitve. Skrbno urejujejo izložbena okna trgovin, v katere nameščajo razen volilnih gesel grafikone, ki prikazujejo razvoj in porast posameznih gospodarskih dejavnosti ter podjetij.
V nedeljo, na dan volitev, bodo vzdolž glavne ulice razobeš ne zastave. Pročelje stavbe Inštituta za raziskovanje Krasa in Notranjskega muzeja bo razsvetljeno. Razsvetljen bo tudi spomenik padlim borcem. Gasilska godba in godba J L A bosta igrali budnice. Opaziti je tudi veliko prizadevnost volivcev vseh krajev postojnske občine, da bi lepo okrasili volišča, ki bodo najbolj obiskana v dopoldanskih urah. saj pričakujejo, da bo volilna udeležba letos večja, kot je bila kdaj-koli prej.	Slina
¥ interesu d
zainteresiran, da skupnosti čim več prispeva. Odprte so neizčrpne možnosti, saj je naša dežela prepolna prirodnih bogastev, ki jih moramo temeljito izkoristiti. Do-čim moramo v industriji intenzivno izkoristiti delovni čas, se boriti za štednjo, za normiranje dela in nagrajevanje po učinku dela, kar bo imelo za posledico povečanje industrijske proizvodnje pri obstoječih zmogljivostih naše sedanje industrije, gre v kmetijstvu za to. da bi njegova povečana proizvodnja čimbolje in po čim nižji ceni oskrbovala domačo tržišče. Tu pa je naloga vseh kmetijskih organizacij in vseh kmetovalcev.
Glede slabosti, ki nanje opozarja zadnje pismo CK ZKJ, je tovariš Kajfimir dejal, da ne gre za slabosti socializma kol sistema, ampak slabosti posameznikov in kolektivov, ki ne sodelujejo v družbenem upravljanju. Treba bo. da bi številni družbeni organi v prihodnjo učinkoviteje opravljali družbeno kontrolo nad vsemi panogami našega gospodarskega in družbenega življenja. Proti slabostim se mora boriti vsa družba ne glede na (o, kdo stori napako. Naša moč pa je tudi v tem, je zaključil poslanski kandidat. Albert Jakopič-Kajlimir, da slabosti ne prikrivamo.
-er
VREME
Vremska zadruga šteje 163 članov. ki so svojo gospodarsko organizacijo kljub raznim težavam uspešno utrjevali in jo uveljavljali. Že lani je KZ Vreme začela opuščati nekmetijsko dejavnost /. oddvojitvijo gostinskega obrala, kaže pa, da bodo zadružniki v bližnji bodočnosti podobno napravili tudi s trgovino.
Zelo lepe uspehe so zadružniki dosegli pri negi sadnega drevja, saj so lani poškropili 3200 dreves, daljo v tekmovanju za večji hektarski donos krompirja in tudi pri v.-.reji živine. Močno se je povečalo število rodovniških krav in telie in molzna kontrola se je razširila tudi na področje vasi Mislit-?. Valovijo. Padtž, Ostrovico. Gornje Ležeče in Gorice. Povprečna letna mlečnost rodovniških krav je znašala 2705 litrov s 3.G" 'i tolšče. Da pa bi živinoreja dosegla večji razmah, s"..i lahko postane močan gospodarski činitelj teh krajev, pa bo potrebno intenzivneje gojiti krmne rastline, čeprav na račun pridelovati':: žitaric.	-er
kod ' k
Kmetijska zadruga v RoHiku je imela v preteklem letu le 113 milijonov dinarjev prometa. Vsa njena dejavnost se je odvijala v trgovini, gostilni, mizarski delav-
nici in v odkupu. Sadjarski in živinorejski odsek nista bila aktivna in nista v ničemer prispevala k izboljšanju sadjarstva in živinoreje na tem področju. Vendar pa so kmetje kljub nedelavnosti sadjarskega odseka na pobudo ObLO Divača uspešno čistili in škropili sadno drevje.
Tudi prejšnja leta ni bila ta zadruga med najboljšimi. Vzrok temu je bilo, da je bilo vanjo vključenih le -10 gospodarstev. Zaradi tako šibke gospodarske osnove je postal njen obstoj problematičen posebno še. ker sta gostilna in mizarska delavnica delali z izgubo.
Pravilna je zato odločitev nedavnega občnega zbora KZ Rodile. da se gostilna in mizarska delavnica izločila iz sklopa KZ in da se rodiška zadruga združi s kmetijsko zadrugo v Kozini.
Tovariš urednik, kakor vsako lilo, so (udi lttlos priredili postojnski maturanti v .Jamski rt-si.ivrRCl.il v Postojni tradicionalni maturantski ples. Namen t en a plesa naj In lili, da sr vsakoletni maturantje dostojno poslovijo od dijaškega življenja in od Po.stujnimiov. Le-tns so vsaj tako kaže, pozabili na ta pomen In, Kar so nam nudili, ni v ponos dijakom. Namesto dostojne prl-redilve je bil marsikakšen spodrsljaj. Menim, da bi lahko v prihodnje onemogočili takšni' prireditve, v 11J hovo vodstvo pa postavili ljudi; ki bodo znali čuvati dostojnost malurantsk li plesov v Postojni.	-db-
PISMO IZ KUDEDA
Kako gospodarimo in reSujcmo domače probleme v Kubedu, je širši javnosti mala znano. Zato sem se odločil, da vas s tem pismom seznanim o našem delu.
Do nedavnega smo imeli glavni javni vodnjak oddaljen kakih 200 metrov od. vasi. Ker pa nam je Vodna skupnost ponudila pomoč pri ureditvi vodnjaka v vasi pod pogojem, da sami izkopi jemo jarek, smo se lotili dela, in v treh dneh skoraj popolnoma dogradili 1U0 metrov dolg in 7,5 metra globok, jarek. Delovna vnema vaščanov ni prav nič zaostajala za tisto, ki so jo pokazali gred leti pri gradnji električne napeljave.
Sedaj razmišljamo, kako bi zdradili. primerno dvorano za razna, zborovanja in kulturne prireditve. Morda bi tak prostor uredili v lopi bivše KDZ. kjer bi lahko uredili tudi poslovne prostore za trgovino z živili. O tern predlogu velja razmisliti, saj bi njegova uresničitev odprla široke možnosti za bolj razgibano družabno življenj.'.
L '« \[• • ■ : v".' -_H8& ¡'
v w' 4 ,ij— »M v\v
" ■■mmmm
Ti
Drzna vlomilska Man prijeta
e 7. februarja tega leta je bila dela za izmišljeno osebo in podob- pi\4"
Dne 7. februarja tega leta je bila sredi belega dne v odsotnosti na drzen način okradena babica A. B. iz Postojne. Neznani storilec ji je z zaklenjene sobe iz ročne trobice, ki jo je imela v omari, ukradel vse prihranke. In sicer 70.0WI dinarjev. So,
stanovalka babice H. L. je na vratih oSkodovankine sobe srečala žensko srednjih let. govorečo hrvatski jezik, ki ji je dejala, da išče bab cn. Čeravno se jI je zdela sumljiva, sta jo s sinom na njeno zatrjevanje, da je poštena, izpustila. Ker je bila babica tega dne v službi, je ugotovila šele zvečer, da jI manjka denar.
Varnostni organi so lakoj sklepali, da bi mogla biti storilka prav ta neznanka in so začeli za njo, na podlagi osebnega opisa, zasledovanje.
Nekaj dni za tem ie bila neznanka zopet opažena v Postojni. Aretacija je uspela šele v Ilirski Bistrici, kjer je neznanka čakala na vlak, da se odpelje na Reko. Prvotno se .ie predstavila organom za Arnvta Angelo, kasneje pa za Perger Marijo. Ker je bila brez vsakih dokumentov, je bilo treba ugotoviti njeno Identiteto. Kaj kmalu se je pokazalo, da Perger Marija nI ne eno ne dnno. marveč da je to že znana vlomilka in tatica, ciganka Gertner Ana, brez poklica in bivališča, ki je pred kratkim pobegnila Z Kazensko poboljševalnega doma v Srbiji. Tu je bila namreč na prestajanju kazni zaradi vlomov In tatvin. Leta 1950 Je bila zaradi drznih podv gov s cigansko tolpo obsojena na 11 let strogega zapora.
Obdolžena Gertner Ana je izvrševala tatvine in vlome na vsej poti iz Srbije do Ilirske Bistr ce. Poleg že omenjenega vloma v Postojni ie okradla še gospodinjo B. I. i z ilirske Bistrice, in sicer na ta način, da ji jo iz spalne sobe iz nočne omarice ukradla O«.000 dinarjev. Na Vrhniki pri Ljubljani je ukradla več žensk h oblek, v Srbiji pa je izvršila takoj po pobegu drzen vlom ln odnesla nad 400.000 dinarjev. Za vsa storjena dejanja se bo obdolženka zagovarjala pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, katero ji bo 7. ozirom na njeno preteklost, ln drznost pri sednnlih podvigih gotovo odmerilo strogo kazen.
S tem v zvezi želimo opozoriti ljudi na osebe, ki se brez dokumentov kretajo po raznih krajih in z raznimi pretvezami obiskujejo .stanovanja. Gertne) Jc,,!i je Tin primer vedno našla primeren izgovor, da ¡Sče bab co, da išče stanovanje, da bi rada zve-
dela za izmišljeno osebo in podobno. Kadar je naletela na prazno stanovanje, je izvrs la tatvino: če pa je bila zalotena, si je kaj hitro izmislila zagovor. Za tatvine je bila že tako Izurjena, da Je v nekaj minutah opravila vse. Običajno je šla naravnost po denar, ki ga Je našla največkrat v nočnih omaricah, psihah, nezaklenjenih omarah, v ročnih torbicah in pod perilom.
Ne puščajmo težko prislužcncga denarja vlomilcem in tatovom, saj imamo za to urejeno liranlluiško službo.
N. L.

Tretji petorček v Divači bo kmalu pod streho. Ta petslanovanjski blok gradi podjetje Elektro-Sežana za tiste svoje delavec, ki so zaposleni pri veliki razdelilni transformatorski postaji v Divači
§S ¿m
Lil
Februarja in marca še ni bila nikoli Pivka tako vsestransko razgibana kot je bila letos. Dan za dnem vabijo številni plakati pivških občin tamkajšnje prebivalce na predvolilna zborovanja, na razne občne zbore, proslave, predavanja, koncerte ter na druge družabne prireditve.
Začnimo od kraja: skoraj vse množične organizacije so že imele svoje redne letne občne zbore, ki so članom naložili vrsto pomembnih nalog. Dosedanje delo množičnih organizacij na Pivškem je bilo v splošnem zadovoljivo. treba pa bo še nadaljnjih naporov predvsem v utrditvi socialističnih odnosov in v poglabljanju družbenega samoupravljanja.
Dokaj živahno je bilo na predvolilni m zborovanju mladinske organizacije, ki je bilo- v Pivki v torek, 11. t. m, Zborovanju je prisostvoval tudi član CK LMS Vinko Trčck, ki je zanimivo pripovedoval o vtisih s svojega lanskoletnega potovanja po Sovjetski zvezi.
V četrtek, 13. marca je bila seja občinskega komiteja ZKS. Člani komiteja so v navzočnosti sekre-
tarja OK ZKS Alberta Jakopiča-Kajtimira izčrpno obravnavali delo in probleme, s katerimi se morajo sprijazniti komunisti. Analizirali so dosedanje uspehe in pomanjkljivosti ter se pogovorili o bodočem delu osnovnih organizacij ZKS na področju pivške občine. Diskutanti so naglasih nujnost razvijanja zdrave kritike, širjenja socialistične zavesti in dosledno odstr; mjevanje kakršnihkoli napak pri delu.
Naslednjega dne je imel predvolilno zborovanje predsednik okraja in kandidat za zvezni zbor Ljudske skupščine Albin Dujc. Kakih -100 volivcev je z veliko pozornostjo poslušalo njegova izvajanja o razvoju našega okraja, ki bo spričo sedanjega tempa gospodarske izgradnje kaj kmalu uvrščen med gospodarsko najbolj razvite okraje naše republiko, pa tudi federacije. Po govoru tovariša Dtijca so dobili volivci jasno podobo doseženih uspehov dela in tudi točno orisane smernice za nadaljnjo krepitev gospodarske moči naše dežele.
Na občinskem ljudskem odboru dokončujejo predlog letošnjega občinskega družbenega plana.
Osnovne investicije bodo v glavnem vložene v izgradnjo objektov družbenega, standarda, med katere sodi tudi Zdravstveni dom, ki bo že letos pod streho. Posebno skrb bo družbeni plan posvetil gradnji stanovanjskih hiš. Občinski ljudski odbor v Pivki sodi med redke, ki investira brez najetih posojil in koristi samo lastil" dohodke, ali pa kredite, ki jih najema za kritje izdatkov, dokler ni v prvih mesecih gospodarskega leta sprejet družbeni plan.
Kulturne prireditve so bile tako številne, kot :'-.• nikoli. Dvakrat je gostoval Avsenikov orkester, obiskali so nas Zadovoljni Kranjci, ansambel reškega gledališča Ivan Zaje , napovedano pa ie gostovanje zbora primorskih študentov Vinko Vodopivec .
Slab za izvedbo volitev itna obilo dela. Poskrbeti mora za uredi lev voliš"- in še vrsto drobnih del. V pivški občini je 23 volilnih enot; s 37 volišči.
Velike težave imajo kmetovalci, ker .ie zadnji sneg zelo močno zavrl pomladanska dola. Druga neprijetnost pa je bil mraz, saj je temperatura nekajkrat padla na —15 stopinj Celzija. i\I. S.
Posebno pa nam je težko, ko vidimo razpadanje nedograjene rtanovanjske hiše ob cesti proti Gročišču. To hišo so začeli graditi že pred. leti kot. nadomestilo med vojn o požganega poslopja. Ker pri so nastali ob prevzemu razni zapletijaji, je stavba brez pravega varstva. Ta. problem bo treba prej ko mogoče rešili, da bi ohranili pred propadanjem vsaj to kar se še da. Rafael Vi dali
Dan pomladi na učiteljišču
Letos borno na učiteljišču v Kopru spet praznovali Dan pomladi. To pot imamo pripravljen večji program kot. lansko leto. Ze v petek zvečer bo na Markovem hribu kres — ob kresu pa bodo dijaki izvedli program pesmi in šaljivih recitacij. V soboto dopoldne bo razstava izdelkov ročnega dela in razstava risb. Ti razstavi si bodo ogledali tudi starši dijakov. Obenem bo namreč tudi roditeljski sestanek. Ob tej priložnosti bodo pripravili dijaki svojim staršem krajši program; pogovorili pa se bomo tudi o vseh problemih učitelj ¡Senikov,
Praznovanje Dneva pomladi bo zaključil drugi tradicionalni pomladanski ples na učiteljišču v soboto zvečer. Tu bodo lahko na-vt zali dijaki naše šole prijateljsko slike z drugimi mladinskimi aktivi in sr- med seboj spoznali. To pa je tudi namen vseh podobnih prireditev.
Rezervni oficirji v občini Piran so agilni
Rezervnih oficirjev v občini Piran je okrog 260. Vsako prvo sredo v mesecu se sestanejo v Piranu, kjer poslušajo strokovna predavanja, razpravljajo razna organizacijska vprašanja in si ogledajo poučne vojaške filme. 7. t. m. so imeli zadnji sestanek, na katerem so predvsem razpravljali o raznih organizacijskih vprašanjih. ki se pojavljajo v okviru njihovega Združenja rezervnih oficirjev. Sklenili so, da zaradi boljšega delovanja občinskega odbora ZHO.J osnujejo tričlanski pododbor v Portorožu kot v Sečovljah. Organizacijsko žele povezati tudi vse rezervne oficirje, ki stalno prebivajo v območju piranske občine. Prvi prihodnji članski sestanek bodo imeli v sredo. 2. aprila ob 16.00 uri v kinu •Garibald: v Piranu. Na ta sestanek so vabljeni vsi rezervni pedoficirji in oficirji J L A. ki še niso člani Združenja.
Ajd
Deratizacija tudi v Piranu
Tudi v Piranu so pretekli mesec z uspehom zaključili deratizacijo. Podjetje -Desinsekcija ■•< iz Reke .ie -nastavilo v 2G20 hišah 73 tisoč zastrupljenih vab. Menijo, da se je s temi vabami zastrupilo več tisoč podgan in miši, pa tla!i nekaj psov in mačk, ker njihovi lastniki niso upoštevali navodil deratizacijskih ekip. Predvideno je, da bodo podobno akcijo ponovili v jeseni.
SLOVENSKO GRAČIŠČE
V nedeljo, 9. t. m., ,10 zaključila s teoretičnim delom kmetijsko-gospodarska šola v Slovenskem Gručišču. Solo je obiskovalo 35 mladincev in mladink, od katerih je 31 opravilo izpite z uspehom. Ti učenci bodo po zaključnem praktičnem delu konec junija dobili spričevala, v prvi polovici aprila pa bodo šli na štiridnevno potovanje po Jugoslaviji. Obiskali bedo med drugim Zagreb in Beograd.	J. M.
KOŠANA
Preteklo nedeljo je bilo v Ko-šani veliko predvolilno zborovanje, na katerem je govoril kandidat. za republiško Ljudsko skupščino Albin Kuret o raznih političnih in gospodarskih vprašanjih. ki živo zanimajo tamkajšnje volivce. Po zborovanju je igralska mladinska skupina iz Klenika in Trnja nastopila s celovečernim kulturno-umetniškim sporedom.	J. P.
Piranski Partizan je v koprskem okraju prvi začel serijo napovedanih pomladanskih tekov čez drn in strn. V soboto se je zbralo ob jezeru v Fiesi nad tisoč šolskih otrok in članov društva Partizan, kar predstavlja pravzaprav rekord. Prvič so sodelovali tudi otroci iz Zavoda za gluho mladino in vzgojnega zavoda Elvire Vatovec. Le-ti so zasedli povprečno dobra mesta in bili vsi navdušeni, ko so dokazali svojo sposobnost.
Na tekmovalni progi so se najprej pojavili mladinci. Dva tisoč metrov je najprej pretekel Pretnar pred Kvedrom.
Člani so tekli na 3500 metrov dolgi progi. Med 51 tekmovalci je prišel prvi na cilj Jamnik. Med 39 mladinkami je zmagala Derko-vičeva, med 50 starejšimi pionirkami Kostanjškova, med 70 mlajšimi pionirkami Lukinova, med med 74 mlajšimi pionirji Zigon.
ODBOJKA
branik, fužinah in novo mesto v kopru
Odbojkarska podzveza koprskega okraja je sprejela organizacijo republiškega finala za zimski finale FLRJ v odbojki. Tekme bodo v Kopru 29. in 30. marca, sodelovali pa bedo člana prve zvezne lige mariborski Branik in Partizan Novo mesto, bivši član prve lige Fužinar (Ravne) in zmagovalec primorskega področja koprski Partizan. O podrobnostih te najkvalitetnejše odbojkarske prireditve na Primorskem po osvoboditvi bomo še poročali.
Tedonska prometna
V	torek, 12. t. m. dopoldne, je s preveliko hitrostjo upravljal osebni avtomobil Srečko Cirman iz Ljubljane. Na zasneženi in spolzki cesti med Dekani in Rižano je avtomobil zadel v obcestno drevo. Srečko Cirman in njegova žena sta bila zaradi trčenja laže telesno poškodovana. Na vozilu je okrog 60,000 dinarjev škode.
Pretekli petek si je Stojan Božič izposodil Vespo in se z njo peljal brez voz.niškega dovoljenja in brez vozniških izkušenj. Med odcepom ceste za Kastelec in križiščem za Podgorje je z veliko hitrostjo privozil na ovinek in zavozil čez cestni rob. Pri padcu je dobil težje telesne poškodbe in so ga prepeljali v izolsko bolnišnico.
V	nedeljo proti večeru je na obmejnem bloku Krvavi potok Fablo Cornet iz Milana trčil v železni drog. Ugotovljcnio je bilo, da je vozilo upravljal v vinjenem stanju. Skoda na avtomobilu je bila cenjena na približno 100.000 dinarjev.
V	ponedeljek zjutraj pa je motorist Viktor Bertok na kraju, kjer je v Kopru določen prehod za pešce, podrl Jelko Rozman in ji prizadel lažje poškodbe.
Najbolj zanimiva točka je bil tek pionirjev in mladincev obeh spolov, saj so le-ti pokazali največ navdušenja in borbenosti, medtem ko so nekateri člani (dijaki PSS) bili na progi maloduš-ni in neresni.	M. Dj.
POBUDA IZOLE ZA
SINDIKALNA TEKMOVANJA
Na pobudo občinskega sindikalnega sveta in gradbenega podjetja Gradbenik v Izoli se bodo že v kratkem začela športna tekmovanja izolskih sindikalnih podružnic. Doslej se je prijavilo že šest ekip, ki bodo tekmovale v odbojki, šahu, streljanju, balinanju, namiznem tenisu in vlečenju vrvi. Za zmagovalce predvidevajo praktične nagrade, prvak pa bo prejel prehodni pokal.
Pobudo za sindikalna tekmovanja je dala tudi odbojkarska podzveza koprskega okraja. Tako pripravljajo v aprilu pomladanski turnir sindikalnih podružnic Kopra v odbojki, tovarna To-mos po bo priredila podoben turnir v počastitev 1. maja.
ROKOMETNI TURNIR V KOPRU
V	nedeljo dopoldne je bil na koprskem stadionu rokometni turnir moških in ženskih ekip koprskega Partizana, rokometnega kluba Koper, piranskega Partizana in Papirničarja iz Vevč. Med ženskimi ekipami je bil najuspešnejši rokometni klub Koper, ki je premagal Papirničarja s 7:1. Lepo zmago je zabeležil tudi Piran nad koprskim Partizanom s 6:0, medtem ko je Papirničar premagal Piran z 2:1.
V	tekmovanju moških ekip je Papirničar premagal koprski Partizan z 11:7, medtem ko je srečanje s Piranom izgubil z 12:14, z rokometnim klubom Koper pa z 8:14. Finalne tekme so odpadle, ker je bilo igrišče pozneje zasedeno. Spet nov dokaz več, da od malega rokometa v Kopru ne moremo kaj dosti pričakovati, dokler bodo na razpolago le improvizirana igrišča.	M. D.
ŠAH
Po 12. kolu šahovskega prvenstva Izole vodita Cijan in Mišura z 11 in pol točke. Sorgo ima 7 točk (2), Oman 2 (1), Dolinšek in Hojnik G in pol (2) in Cah 4 (4).
NIC KOPER : NK IZOLA
V	nedeljo ob 15. uri bo na stadionu v Kopru nogometna tekma med reprezentancama Kopra in Izole. Za tekmo med starima ri-valoma vlada že zdaj veliko zanimanje.
KMETIJSKA ZADRUGA SEČOVLJE
razpisuje delovno mesto
UPRAVNIKA
Pogoji : srednješolska izobrazba ali daljša doba na vodilnem mestu zadruge. Prošnje pošljite na upravo Kmetijske zadruge.
Delavska sveta podjetja KMETIJSKI MAGAZIN, Ljubljana, Parmova ul. 33, in Zadružnega trgovskega podjetja AGROTEHNIKA EXPORT - IMPORT, Ljubljana, Titova 19, sporočata svojim dobaviteljem in odjemalcem, da se je podjetje KMETIJSKI MAGAZIN s svojima poslovalnicama v Mariboru in Celju pripojilo k podjetju AGROTEHNIKA EXPORT - IMPORT.
Cenjene poslovne stranke prosimo, da tudi z novim podjetjem kar najtesneje sodelujejo. Podjetje bo vložilo vse sile za čim bolj strokovno in dobro oskrbovanje kmetijstva.
Delavski svet podjetja
AGROTEHNIKA EXPORT - IMPORT
L j u b 1 j a n a Delavski svet podjetja KMETIJSKI MAGAZIN L j u 1) 1 j a n a
u	uV 1
„..„i
Na občnem zboru Partizana v Ilirski Bistrici so ugotovili, da je bila glavna aktivnost društva usmerjena v športe. Vzrok je v tem. ker društvo nima telovadnice. Zdaj si prizadevajo, da bi jim garnlzija JLA odstopila svoj dom. ki bi ga preuredili v telovadnico. Poseben problem je tudi nogometno igrišče, ki bi ga bilo treba obnoviti. Na splošno pa so dosegli člani društva vrsto uspehov, zlasti velja to za odbojkarje, ki so osvojili primorsko prvenstvo in bodo letos nastopali v prvi slovenski ligi. Na občnem zboru so sklenili, da bodo dostojno proslavili 10-letnico društva in se polnoštevilno udeležili gradnje ceste Ljubljana—Zagreb.
Nogometaši piranskega Sidra so dosegli v nedeljo največji uspeh, odkar obstaja društvo. V Izoli so igrali namreč z domačim moštvom neodločeno 3:3. V moštvu Pirančanov so se najbolj odlikovali Sever, Tomšič in Ernestini. Lep uspeh je dosegel tudi Koper, ki je na svojem igrišču igral s članom ljubljansko-pri-morske lige Ilirijo 1:1. Presenetljivo visoko zmago pa je dosegla Postojna v Ajdovščini, saj je premagala domače Primorje kar s 7:1.
V Novi Gorici se že pridno pripravljajo za bližnjo sezono v kotal-kanju. Zdaj so organizirali tečaj za umetno drsanje na kotalkah in računajo, da bodo že letos v avgustu priredili prvo revijo. Igralci hokeja na kotalkah pa bodo odigrali prvo tekmo v nedeljo z Rečani. Razgovore pa imajo z raznimi italijanskimi kotalkarskimi klubi in se torej obeta Novi Gorici poleti vrsta kvalitetnih prireditev.
KOPER: 21., 22. in 23. marca ameriški barvni film PRIŠEL JE IZ LA-RAMIJA, 24. in 25. marca kitajski film PREHOD PREKO JANG-CE, 26. in 27. marca pojski barvni film PETOR1CA IZ BARSKE ULICE.
IZOLA: 21. marca italijanski barvni film GIUSEPPE VERDI. 22. in 23. marca ameriški film ONKRAJ V GOZDU, 24. in 25. marca poljski barvni film PETORICA IZ BARSKE ULICE. 26. in 27. marca kitajski film PREHOD PREKO JANG-CE.
PORTOROŽ: 22. marca ameriški barvni film NASI VERNI PRIJATELJI, 23. marca angleški film OD CARJA DO LENINA, 25. marca italijanski film DEKLETA IZ 04, 26. marca francoski barvni film SVET TIŠINE, 27. marca mehiški film MINU.
PIRAN: 21. in 22. marca ameriški barvni film D2UBILI, 23. marca ameriški barvni film NASI VERNI PRIJATELJI, 24. marca angleški fim OD CARJA DO LENINA, 25. marca francoski barvni film SVET TIŠINE, 26. in 27. marca italijanski film DEKLETA IZ 04.
SEČOVLJE: 22. marca italijanski barvni film GIUSEPPE VERDI. 23. marca ameriški barvni film KLEOPA-TRA, 27, marca ameriški barvni film PRIŠEL JE IZ LARAMIJA.
ŠMARJE: 22. marca ameriški barvni film KLEOPATRA, 23. marca italijanski barvni film GIUSEPPE VERDI, 26. marca ameriški barvni film PRIŠEL JE IZ LARAMIJA.
ŠKOFIJE: 22. marca italijanski barvni film ODISEJ, 23. marca angleški barvni film LEPO JE BITI MLAD, 26. marca ameriški film ONKRAJ V GOZDU.
DEKANI: 22. marca angleški barvni film LEPO JE BITI MLAD, 23.. marca italijanski barvni film ODISEJ.
POSTOJNA: 21., 22. in 23. marca francosko - avstrijski barvni film BEL AMI, 25, in 26, marca ameriški film TARZAN V PUŠČAVI.
SEŽANA: 22. in 23. marca ameriški film LUKREC1JA BORGIA.
Dvosobno stanovanje s teraso in vrtom v Semedeli (v osnovni šoli) zamenjam za primerno enodružinsko dvosobno stanovanje v Kopru. Informacije v obrtni delavnici »Krojaštvo v Kopru, Cankarjeva 7.
DVOKOLESA od 7.000,— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene,
Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pietii 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
Tovarna pohištva
»STIL« KOPER
poziva vse one člane delovnega kolektiva, ki imajo po zakonu pravico udeležbe pri zaključnem obračunu dobička za leto 1957, da svoj delež dvignejo v zakonitem roku.
|13UB13AHA.;!
obvestilo
Tovarna šivalnih strojev MIRNA prične nov krojno-šivalni tečaj v Kopru dne 26. marca 1958 ob 18. uri v prostorih Zavoda za pospeševanje gospodinjstva nad kavarno L020 v Kopru. Prijave sprejemamo vsak dan od 7, do 14. ure, popoldne pa v torek in petek od 15. do 20. ure.
Vse kolektive in posameznike, ki se zanimajo za obisk vzorčnega velesejma v Milanu, ki bo od 12. do 17. aprla 1958, vabimo, da se čimprej priglasijo v naših poslovalnicah. — Pri vseh izletih se poslužujte 10-meseč-nega turističnega posojila. — Naši udobni avtobusi Vas prepeljejo kamorkoli hitro in poceni.
POMNITE! — Kamorkoli — povsod s SAP-Turist birojem:
Starši, društva, družbene organizacije! Pomagajte zgraditi našim bolehnim otrokom edino okrevališče ob slovenskem morju. Kupujte srečke denarne loterije Rdečega križa Slovenije. Dobite jih pri vseh organizacijah Rdečega križa, sindikalnih podružnicah, šolah in pri vašem pis-monoši.
DPD »SVOBODA« IZOLA Gledališče
Petek, 21. marca, v Izoli: F. 2ižek:
»MIKLOVA ZALA« ob 20. uri. S o b o t a , 22. marca, v Izoli: F. Žižek: »MIKLOVA ZALA., ob 17. uri.
SOBOTA, 22. marca:
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska rad. univerza: -Pripravimo zemljo za saditev okopavin«.
NEDELJA, 23. marca
3.10 Narodna glasba — 8.30 »Iz naših volišč« — 9,30 Poročila — 10.10 Zabavna glasba — 10.30 Sosedni kraji in ljudje — 11.30 Poročila — 14.10 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.15 Domače popevke.
ponedeljek, 21. marca
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: ¡'Sajenje sadnega drevja« — 13.-15 Ponedeljkove popevke — 14.00 Od melodije do melodije — 14,30 Športna oddaja — 1-1.40 To smo Izbrali za vas — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 »Po jezeru bliz' Triglava . . .« in druge narodne,
TOREK. 25. marca
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Radijska kmetijska univerza: »Spomladansko okopavanje vinograda« — 13.50 Torkov operni oder.
SREDA, 26. marca
7.15 Glasba za dobro Jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Kdaj naj gnojimo travno rušo« — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Sola in življenje: »Kako pomagam doma — Pionirska pošta«.
Četrtek, 27. marca
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska radijska univerza: »Vzreja piščancev« — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: govori predsednik OLO Nova Gorica inž. Karmelo Bu-dihna.
petek, 28. marca
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13 40 Kmetijski nasveti: »Spomladanska oskrba žit« — 13.45 Popoldanske melodije — 14.30 Gospodarska oddaja: »Za boljše gostinsko omrežje« — 15,25 Domači pevci in ansambli pred mikrofonom: pianistka Ivana Lipoglavšek.
SOBOTA, 29. marca
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Radijska kmetijska univerza: »Nekaj o kokošji kugi« — 14,30 Kulturni obzornik: Po-menek o kulturnem življenju v Idriji.
Gostuje Ljubljanska opera in balet: VEtER ARIJ IN BALETA
Nedelja, 23. marca, v Izoli ob 16. uri, izven — v P i r a n u ob 20. uri, izven.
Ponedeljek, 24. marca, v Kopru ob 20. uri izven.
Sodelujejo; Sonja Hočevar, Janez Li-pušček in Friderik Lupša ter baletni duo Tatjana Remškar in Stane Polik.
Gostovanje SNG Trst: N. Manzari: »NASI LJUBI OTROCI«
Ponedeljek, 24, marca, v H r p e 1 j a h ob 20. uri.
Torek, 25 marca, v Divači ob 20. uri.
Sreda, 26. marca, v bolnišnici Senožeče ob 15. uri, v Divači ob 20, uri.
Četrtek, 27. marca, v Pivki ob 20.
uri.
Petek, 28 marca, v Ilirski Bistrici ob 20. url.
Sobota, 29. marca, v Postojni ob 20. uri.
Nedelja, 30. marca, v Ankaranu ob 15., na Škofijah ob 20. uri.
Na, pa je spet zamera! Zaradi trgovine in tudi zaradi gostinstva. Tista reč o jabolkih je namreč povzročila precej razburjenja in povedati vam moram, da so me prizadeli hudo grdo pogledali. Trdijo namreč, da so s komercialnega gledišča popolnoma pra-vilno ravnali, ker so jabolka lepo očistili in rešili, kar se je dalo, ter tako preprečili, da bi do kraja segnila, Kar se tega tiče, se strinjam. In ne samo s komercialnega ali gospodarskega gledišča. Res je. Vsekakor je bolje tako, kot pa da bi jabolka popolnoma propadla in bi jih nato vrgli na smetišče ter odpisali na račun drugega potrošnega blaga. Toda meni gre na živce nekaj drugega in to je tisto, kar sem hotel zadnjič povedati: da so jabolka. hudo predraga. Ne samo v omenjeni trgovini, ampak sploh. Zato bi bi/o še bolj gospodarsko in komercialno upravičeno, če bi bile cene primernejše, takšne, da bi jabolka lahko sproti pokupili in bi potemtakem ne imela časa gniti. Veste, tudi jaz sem včasih zelo trmoglav. Zato ga ni, ki bi
me prepričal, da je današnja cena jabolk, ki so se povzpela pri nas celo do 1S0 din za kilogram, človeško upravičena.
Toda dovolj o tem. Poglejmo še, kaj pravijo gostinci. Ti so mi zamerili, ker sem pisal o tistih njihovih zasmrajenih prostorčkih WC tako na splošno. Menijo namreč, da so v Kopru tudi izjeme. No, če bi ne bili prestrogi, bi morda edinole Triglav zaslužil, da ga izvzamemo, drugi pa nihče. Prednjači pa po mojem skromnem mnenju vsekakor Turist in prav skrajni čas je že, da poslane glede tega nekoliko bolj turističen. Bližajo se namreč topli dnevi. kar bi bilo vredno upoštevati.
Z gostinci pa tudi v Izoli niso preveč zadovoljni. Prav ta teden sem slišal nekaj prav gorkih na njihov račun. Zlasti so se zamerili kulturnemu sektorju. Samo pomislite: pred dnevi so tamkaj gostovali gledališčnikl in ni ga bilo v sicer sloviti Ribi človeka, ki bi. jim pripravil skromno večerjo. Resda je bilo po predstavi že malce pozno, vendar vas, dragi moji, to ne opravičuje. Manj-
kalo je tisto, čemur pravimo dobra volja. Če pa boste s takšno prakso nadaljevali, ni treba prav nič računati na prihodnjo turistično sezono. In še nekaj moram reči: kar začudilo me je, da se je to zgodilo pri firmi, ki sem jo zmeraj visoko cenil. Mar res hočete, da spremenim svoje mnenje?
V nedeljo sem se nekoliko sprehodil tja proti Semedeli. in še naprej do gostišča Na obali. Tam blizu so lansko poletje uredili skakalnico za tiste, ki se radi zviška poganjajo v vodo. Kupili so pravo športno odskočno desko s pripadajočim, jeklenim ogrodjem. Lepo, boste rekli, kaj pa iinaš spet proti temu? Proti deski nič. Precej pa proti tistim, ki bi morali skrbeti zanjo. Revico je namreč vreme tako zdelalo, da bo vsak hip fuč. Nihče se ni spomnil nanjo, da bi jo spravil čez zimo nekam, na varno, čeprav stane lepe denarce. Poleti pa bomo spet trkali na vsa mogoča vrata in tožili, da ni denarja za športne rekvizite. Pravzaprav je žalostno, da sem. to reč opazil in videl šele zdaj, ko me je nanjo opozoril še kolega v zadnji številki Slovenskega Jadrana, toda kaj hočemo, povsod pa res ne morem biti.
Naj bo za danes. In lepo pozdravljeni!	Vaš Vane
H —- ési É

Dne 17. aprila bodo slavnostno odprli svetovno razstavo v Bruxellesu. Že nekaj mesecev 6000 delavcev noč in dan dela na velikem, razstavnem prostoru, kjer so že dograjeni skoraj vsi paviljoni. Razstava bo odprta 6 mesecev in pričakujejo, da jo bo obiskalo okrog 50 milijonov ljudi. Na sliki; sovjetski paviljon, ki je eden izmed največjih in najmodernejših
Znamke dokazujejo, da zanimanje za Antarktiko ni šele od lani, ko se je pričelo geo-fizično leto, leto raziskovanj.
Južnoameriška republika Cile je leta 1947 izdala znamko, na
NE NAPRODAJ — NA POSODO!
V prodajalnah sovjetske trgovske organizacije so po uspelih poskusih vpeljali sedaj posebne izposojevalne oddelke, opremljene z vsem, kar sodobno gospodinjstvo potrebuje in česar si povprečen državljan ne more kupiti, n. pr. šivalni stroj, dragocen pribor za svečane priložnosti itd. Proti primerni odškodnini si čio vek vse to lahko izposodi z» nekaj ur ali dni.
kateri je označen predel Antarktike, ki Cile nanj računa. Tudi Norveška reflektira na antarktične pokrajine, in sicer na deželo Dronning Maud, kar je tudi označeno na posebni znamki, ki jo je izdala šele sedaj za geofizlčno leto. Avstralija noče izostali in si prisvaja tudi določeni predel tamkajšnjega ozemlja. Pred štirimi leti je v ta namen poslala posebno odpravo .v Antarktiko in je ob tisti priložnosti izdala posebno znamko. Zc leta 1933 je izšla znamka kot spomin na drugo odpravo admirala Byrda na Južni tečaj. Sovjetska zveza doslej »antarktične« znamke še ni iz dala,
NAJVEČJA RAZSTAVNA PALAČA V EVROPI
Za jesenski) avtomobilsko razstavo v Parizu bodo zgradili novo velikansko razstavno palačo »Umetnost in tehnika«. Veličastna zgradba francoskih betonskih tehnikov bo pokrila 40.0(1» kvadratnih metrov triangularnega gradbišča in bo nudila 100,000 kubičnih metrov koristnega prostora. Pokrival jo bo velikanski svod z 200 m razponom. Poleg razstavil h dvoran predvidevajo tudi dvorane za kongrese vseh vrst. Razstavno palačo bo obdajal. velik park z drevjem in cveticami iz vseh evropskih dežel, Podaljšana bo do razstavišča tudi podzemeljska železnica, v načrtu pa je še podzemeljska proga za avtomobile.
0,
' ■ ss mk
- v»
./.v-.-'
niM
M
x x x v t t w O r ^Mtmm
# M
zimami

SPUTNIIC VSEPOVSOD
Na robu nemškega mesteca Gifhom je nameščen kažipot, ki moli prst v nebo in nosi napis: SPUTNIK 913 km.
V nekem še manjšem mestu z imenom Stade pa je dobila nova okrepčevalnica ime SPUTNIK, kar naj bi gostom zagotavljalo nadvse hitro postrežbo.
Ob močnem delovanju sončnih peg vdira zvišani del ul-travioletnih žarkov v zemeljsko ozračje, ki jih večidel vsrka, pri čemer se zrak segreje. Povečanje delovanja sonen h peg med julijem 'in novembrom povzroča po mnenju vremenosloveev z navedeno otopi tvijo milo zimo. Kako pa zmanjšano delovanje sončnih peg med januarjem in julijem vodi do mile z me, je še nepojasnjeno.
Zclaj je nemški vremenoslo-vec dr. Dlnies izjavil, da Srednja Evropa z vel ko gotovostjo lahko pričakuje milo zimo, če se število sončnih
21 LET UJETNIKI SREDI AFRIKE
Leta 1936 se je nad Belgijskim Kongom ponesrečilo neko nemško letalo. Rešili so se samo trije potniki, cn moški in dve ženski. Ti so prišli v roke nekemu divjemu plemenu, ki jim ni pustilo oditi iz pragozda. Divjaki so bili prepričani, da je bele ljudi poslalo kako božanstvo in mislili so, da jih bo zadela huda nesreča, če jim pustijo oditi. Nudili so jim sicer vse, kar so mogli, toda vedno jih je stra-žilo petdeset s kopji oboroženih mož. Sele nedavno so tri ponesrečence odkrili lovci, ki so prileteli v te divje predele s helikopterjem, in jih rešili
21-letnega ujetništva. <-
Najdaljši železniški most v Afriki. Gradijo ga v Egiptu, čez reko Nil. Most. bo nekaj nad osem, sto metrov dolg. Zgrajen bo iz jekla in armiranega betona. Most bo eden izmed največjih objektov v Egiptu
peg med januarjem in julijem pretečenega leta zmanjša ali . pa se od julija do novembra zviša. V 104 letih (od 1850 do 1953) je vsak od obeh primerov nastopil 27-krat in je bila temu sledeča zima 25-krat mila.
SNOBIZEM
Neki teksaški milijonar si je zaželel poročiti visoko nac oblaki. Najel je letalo in si dogovoril s pilotom, da bo v svečanem trenutku poroke z dimom napisal po nebu besedi: »Ljubim Te!« Pilot, ki se mu .je tako početje zdelo neumno, je pa zarisal z letalom po sinjem nebesu le eno besedo: »Idiota!« Ko je letalo spet obstalo na trdnih tleh, se je užaljeni ženin zapodil v pilota. Tepežu je napravila konec šele policija.
tMmm > m
tittofSiB'1 íáatL ■
'<? i ŽL , . «pl
■■"■-■É'-sh-k^
. -vAS,
.....Ir; fc a

Tudi med njimi so že rekorderji. . To svojevrstno tekmovanje so si izmislili na Japonskem. Rezervirano je za otroke izpod dveh let starosti. Pomerijo se med seboj na veliki preprogi, ki jo morajo preteči

m§

i
\: si I




IsarfSw*!
i*'___^¿r ' v-t JSri
mmam
¡Mig



Desetič na filmskem platnu. Po znanem delu francoskega pisatelja Viktorja Hugoja »Nesrečniki« snemajo v tehni-koloru nov film. To je že deseta verzija. Prvi film so po omenjenem delu .posneli, leta 1912. Na sliki vidimo prizor iz bitke pri \Vaterlooju
URAN PROTI PROTINU
Uranski rudnik Boulder v državi Montana v ZDA se je povsem slučajno izkazal kot velik dobrotnik človeštva, ki ga tare naduha ali muči rev-matizem, predvsem pa tistih nesrečnikov, ki jih je protln položil na bolniško posteljo. Zdaj romajo bolniki trumoma v rudnik, težko obolele nosijo vanj. Sest dni zaporedoma še pustijo v njem obsevati od nevidnih uranovih žarkov in proč so vse bolečine in nevšečnosti.
ZLATO IZ SVINCA
Radio Moskva je objavil novico, da gradijo v Sovjetski zvezi posebno napravo, v kateri bodo razne prvine pod vplivom radiacije spreminjale svoje lastnosti. Tako bo na primer mogoče spremeniti svinec v zlato in podobno. Postopek temelji na spremembi strukture atomov.
Reševanje z letalom, S hitrostjo 200 km na uro je letalo potegnilo iz morja »brodolomca«. Poskus so naredili v ZDA. Čeprav je bil sunek zelo močan spričo velike hitrosti, ni »ponesrečenec« utrpel nobene škode
INDIJSKA OGRLICA
Mr. Winston, najznamenitejši ameriški 'draguljar, je tik pred novim letom nalašč zaradi treh bogatih Rimljank prispel iz New Yorka v italijansko prestolnico. Prinesel jim je svojeročno nove dragulje. ki so jih zanje naročili njihovi radodarni soprogi. To zimo so posebno priljubljene ogrlice iz briljantov in turki-zov. Tako dragoceno okrasje je dobila tudi ena izmed treh rimskih lepotic. Baje je ogrlico nekdaj nosila maharani iz Barode. Stala je malenkost — šest sto milijonov lir.
| v*. J. pSIp''
\ \... ^


Televizijski drobnogled. V ZDA so z uspehom preizkusili novo napravo, ki bo človeku še bolj približala s prostim očesom nevidljivi svet. Gre za kombinacijo drobnogleda in televizijske kamere. Slika se pojavi močno povečana in jasna v naravnih barvah na televizijskem ekranu
Pv;	- —1r-v;
1 EIIMHMGW&Y»
ČOSLOVSNH. RADO ROP.DOK
Baggages BEBEZB^Bgg
Stopila sva v vlak, ki vozi iz Montreuxa v Lozano. Ko sva skozi okno gledala kraj, v katerem sva živela, nisva mogla videti hribov, ker je bilo oblačno. Vlak se je ustavil v Veveyu, potem pa je peljal dalje mimo jezera. Na obeh straneh so bile mokre sive njive, goli gozdovi in mokre hiše. Dospela sva v Lozano in se naselila v hotelu srednje kategorije.
Medtem ko sva se vozila skozi ulice do vhoda v hotel, je ves čas deževalo. Vratar z medeninastimi ključi na ob-šivkih, dvigalo, preproge po tleh in beli umivalniki z bleščečimi pritiklinami, medeninasta postelja in velika, udobna spalnica — vse je bilo videti neprimerno razkoš-neje kot pri Guttingenovih. Okna so,be so gledala na mokri vrt z zidom, ki je imel na vrhu zeleznq ograjo. Na drugi strani ulice, ki se je strmo spuščala, je bil še neki hotel s podobnim zidom in vrtom. Gledal sem, kako dež pada v vodnjak na vrtu.
Catherine je prižgala vse luči in začela razpravljati prtljago. Naročil sem whisky s sodo, legel na posteljo in začel brati časopise, ki sem jih bil kupil na postaji. Bil je marec 1918 in v Franciji se je bila pričela nemška ofenziva. Pil sera whisky s sodo in bral, Catherine pa je urejala stvari in hodila po sobi.
»Veš, kaj moram zdaj kupiti, dragi?« je vprašala Catherine.
•»Kaj?«
»Otroške oblekce. Ni mnogo žena, ki so v mojem stanju, da bi bile brez otroških obleke.«
»Lahko jih kupiš.«
»Vem. To bo,m storila jutri. Videla bom, kaj vse potrebujem.«
»To bi morala vedeti. Saj si bila bolničarka.« ' »Toda v bolnišnici je tako malo vojakov imelo otroke.« »Jaz pa sem imel.«
Udarila me je z glavnikom in mi prevrnila whisky s- sodo.«
»Naročila ti bom drugega,« je rekla. »Žal mi je, da sem ga polila.«
»Saj ga ni bilo več dosti. Pridi malo k meni v posteljo!«
»Ne. Poskušala bom urediti to sobo, da bo vsaj čemu podobna.«
»Podobna čemu?«
»Najinemu domu.«
»Raze,besi zavezniške zastave.«
»Oh, nehaj že.«
»Ponovi!«
»Nehaj vendar!«
»To si izrekla zelo previdno,« sem dejal, »kakor da ne bi hotela koga užaliti.« »Saj tudi nočem.« »Torej pridi v posteljo.« »Prav.«
Približala se je in sedla na posteljo. »Vem, da ti ne ugajam, dragi. Videti sem kot kak sodček.«
»Ne, ni res. Lepa si in ljubka.«
»Prava neroda sem in ti si se oženil z nje,«
»Ne, nisi neroda. Čedalje lepša si.«
»Pa bom že spet vitka, dragi.«
»Tudi zdaj si vitka.«
»Ti si pil.«
»Samo kozarec whisky ja s sodo.« »Glej, žc prinašajo drugega,« je rekla. »Ali bova naročila, da nama prinesejo sem večerjo?« »To je prav dobra misel.«
»Potem pa ne bova šla ven, kajne? Nocoj bova ostala doma.«
»In se bova igrala,« sem rekel.
»Pila bom malo vina,« je rekla Catherine. »Ne bo mi škodilo. Morda bi lahko dobila nekaj najinega starega belega capricana.«
»Seveda ga lahko dobiva,« sem rekel. »V takih hotelih imajo prav gotqvo italijanska vina.«
Natakar je potrkal na vrata. Prinesel je whisky v kozarcu z ledom, zraven pa na pladnju majhno steklenico vode.
»Hvala,« sem rekel. »Postavite semkaj. Bodite tako prijazni in prinesite nama sem večerjo za dva in dve steklenic! starega belega capričana na ledu,«
»Želite začeti večerjo z juho?«
»Hočeš juho, Cat?«
»Prosim.«
»Prinesite eno juhq.«
»Hvala, gospod.«
Odšel je in zaprl vrata.
Vrnil sem se k časopisom in k vojni v časopisih ter počasi natocil čez led sodo v whisky. Moral bi mu bil reci, naj ne deva ledu v whisky in naj prinese whisky posebej. Tako bi človek vsaj vedel, koliko je whiskyjá m ne bi bil nenadoma preveč razredčen s sodo. Moral bi zahtevati steklenico whiskyjá, led in sodo pajiosebej. To bi bilo pametno. Dober whisky je zelo prijTten. To je ena izmed prijetnejših strani življenja.
»O čem premišljaš, dragi?«'
»O whisky ju.«	.
»Kaj pa, premišljaš o whiskyju?«
»Kako lepa stvar jé to.«
Catherine se je namrdnila. »Prav,« je rekla.	,
V tem hotelu sva ostala tri tedne. Ni bilo slabo: je-tnituca je bila pe, navadi prazna, zelo pogosto pa sva večerjala v najini sobi. Sprehajala sva se po mestu, se vozila z zicno zeleznico v Ouchy in pohajala ob jezeru. Vreme je ppstalo čisto toplo in bilo je. kakor da je po-
f a SVa si' da bi bila sl)et v hribih, toda pom adassks vreme, je trajale, samo nekaj dni, potem pa je spet nastopu hud mraz, kakršen je bil ob koncu zime.
catherine je nakupila v mestu vse stvari, ki jih je potrebovala za otroka.