■ IKAVUB tit
The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
NEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero i« narod — za pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of fowr Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj
priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 35
CHICAGO, ILL., TOREK, 20. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 20, 1934
LETNIK (VOL.) XLIII
NAPETOST V AVSTRIJI OSTREJŠA, KAKOR JE BILA PREJ. — DOLLFUSSA PREBIVALSTVO ZASOVRAŽILO. — NAZIJI PRIDOBIVAJO NA MOČI IN SOCIJA-LISTI UTEGNEJO POTEGNITI Z NJIMI. — VELESILE
POSLALE SVARILO NEM
ČIJI.
Dunaj, Avstrija. — V nedeljo je Dunaj, drugače znano kot eno najbolj veseljaških mest v Evropi, stalo pod vtisom žalostnih in krvavih dogodkov' ki jih je doživelo pretekli teden. Na stotine žrtev je še ležalo na mrtvaškem odru in za padle policiste in vojake so se vršile priprave za slovesen državni pogreb, ki se je imel vršiti ta torek. Štirideset rakev bo prepeljanih najprej v Vo-tivno cerkev in od tam na pokopališče.
Dasi razna vladna poročila trdijo, da je zdaj položaj popolnoma normalen in je zavladal red po celi državi, se p« med prebivalstvom samim izražajo drugačna mnenja. Pogovori se splošno vodijo samo o enem predmetu, dogodkih zadnjih dni, in, kakor se iz pogovorov sodi, je ljudstvo prepričano, da še dolgo ne bo zavladal
NOV KRALJ
V BELGIJI
_____ t
Smrtno ponesrečenemu kralju Albertu bo nasledil njegov 321etni sin Leopold.
Bruselj, Belgija. — V nedeljo se je povrnil domov s smučarskega izleta, ki ga je napravil pretekli teden v Švico, belgijski prestolonaslednik Leopold na obvestilo, da se je njegov oče, kralj Albert, smrtno ponesrečil v soboto popoldne. Leopold bo zasedel prestol prihodnji petek. Dan preje, v četrtek, bo pogreb mrtvega kralja.
Kralj Albčrt je bil navdušen hribolazec. Dasi že 58 let star, je ob vsaki mogoči priliki napravil turo v kake gore. Dočim je prelezel število visokih gora,
Z REVOLVERJI SI PEREJO ČAST
liimXi
- > m«
-i - <T ' Ui'1 '
~ 4 '* - 'is> : f	i
L Ll.* ^ i ** M

tx Jiigoslavife*
POROČILA O ATENTATU NA BRZOVLAK DUNAJ-ZA-GREB: PEKLENSKI STROJ JE EKSPLODIRAL MED POSTAJAMA VIDEMBREŽICE; TRIJE POTNIKI SO ZGORELI Z VAGONOM VRED. — DRUGE VESTI.
Kako je prišlo do eksplozije" branil, in sprla sta se, ker fant
Ljubljana, 27. jan. - Šele odnehaJ od svojega. V jezi , čeraj je bilo konečno dogna- pe ože »»Hwal: *%og <Iaj, da bi
Prizor, ki se je odigral pred kratkim nekega jutra v nekem parku v Parizu. Vsled znanega Stavinskijevega škandala je prišlo do spora med nekim poslancem in nekim časnikarjem. Napovedala sta si dvoboj in slika ju kaže, ko sta streljala drug na drugega. Vsak je imel oddati dva strela, ki pa sta oba zgrešila cilj.
mir, marveč so bili zadnji boji . „ , , , , , • « , , -1., ga je pa čakala nesreča na ne . "Gkak Pretek m glavno ^	on
ima se priti.
Dollfussova vlada je postala vsled zadnjih nasilnosti do skrajnosti nepriljubljena in navdušenje, ki ga je še pred pa; dni pred nemiri kazalo prebi valstvo do kanclerja, je skoraj popolnoma izginilo; tako ima zdaj Dolifuss za seboj le mali odstotek prebivalstva. Na drugi strani pa je surovost, s kate ro je vlada nastopila proti soci-jalistom, potisnila večino prebivalstva na drugo stran, k nazi-jim, tako, da se zdaj sodi, da imajo ti vsaj polovico ljudstva za seboj. A tudi socijalisti so izredno močni in v slučaju, ako bi se bilo treba odločiti, bi ti brez dvoma potegnili) z naziji proti osovraženemu Dollfussu in njegovim fašistom.
V nedeljo je Dolifuss dal u-radno razpustiti vse stranke v Avstriji, izvzemši Heimwehra, fašistov. Po njegovem ukazu se ima razpustiti celo njegova lastna stranka, krščanski soci-jalisti. Na. ta način je Dolifuss končno očitno pokazal svojo fašistično barvo. S tem si je nakopal sovraštvo še pristašev svoje stranke in ima tako razmeroma le malo peščico prebi valstva za seboj. Na vladi se bo mogel v naprej obdržati torej le z nasiljem, s pomočjo vojaštva in oboroženih heimweh-rovcev.
Pričakovati je, da bodo naziji izrabili naklonjenost prebivalstva in skušali dobiti vlado v svoje roke. S tem bi pa tako-1 rekoč tudi sledila združitev Avstrije z Nemčijo. Da se ta združitev, ki bi bila nasprotna določbam mirovnih pogodb, prepreči, so nastopile tri evropske velesile, namreč Anglija, Francija in Italija, ter poslale Nemčiji noto, v kateri jo svare, da se mora neodvisnost Avstrije na vsak način ohrani ti- Na to noto, ki je bila poslana v soboto, Nemčija uradno še Odgovorila, pač pa se iz.be-sed, ki so jih izrekli razni vlad ni govorniki, more izprevideti, v kakem tonu se bo ta odgovor
LINDBERGH
ODGOVARJA
Poroča, da znaša njegov dobiček $187,000.
kem malem hribčku, 90 čevljev visokem. Spodrsnilo mu je in pri padcu se je smrtno ponesrečil.
Prestolonaslednik Albert je Star zdaj 32 let. Poročen je .< švedsko princeso Astrido. — Kljub svoji mladosti pa se je udeležil svetovne vojne. Ko so Nemci zasedli Belgijo, je stopil v armado v starosti 13 let.
TRIJE VOJAŠKI PILOTI SE UBILI
Salt Lake City, Utah. — Odredba vlade, da bodo v naprej vojaški piloti vozili zračno pošto, je imela v petek za indirekt-j di v šesti razred tukajšnje no posledico prvo nesrečo.Žrtve j Graves šole in ni samo najbolj so bili trije piloti, ki so bili o-,brihten učenec v svojem razredu slepljeni od sneženega viharja in marveč na celi šoli. Njegova pri-
KRIŽEMSVETA
— Atene, Grčija. — Med pogovorom z ameriškim poslanikom je grški 2un. minister zagotovil, da b0 grška vlada izgnala Samuela insulla v do-glednem času, in, sicer tekom 10 do 14 dni. Samo zaradi sedanjega neugodnega vremena se še trpi njegovo bivanje tu-
New York, N. Y. — Da se
čim najbolj mogoče razjasnijo razmere glede škandala pri oddajanju pogodb za prevažanje zračne pošte pod prejšnjo Hoo-ikaj.
verjevo vlado, je senatski pre-1 — Berlin, Nemčija. — Arae iskovalni odbor zahteval od rika danes izvaža dvakrat vec Lindbergha natančne podatke o njegovih interesih, ki jih je imel pri posameznih aefoplan-skih družbah. Na to zahtevo je Lindbergh v nedeljo izdal seznam vseh svojih dohodkov in stroškov. Kakor seznam kaže, je imel Lindbergh skupnega dobička $187,000.
ŠOLA Z ENIM UČENCEM
Du Page, 111. — 11 letni Ralph Reed je zelo važna osebnost. Ho-
treščili na zemljo, ko so bili na poti od tukaj v Cheyenne, Wyo., kjer so imeli prihodnji torek stopiti v zračno poštno službo.
-o-
BANČNI ROP POVZROČIL UMOR
Chicago, 111. — Trije pobalini, stari 20 let in manj, so pretekli četrtek oropali banko v Burlington, Wis., kjer so dobili plena za kakih $6000. Ta dogodek so proslavili z rajanjem, med katerim je tekel šampanjec v velikih
sotnost je tako važna, da se celo šolsko poslopje enostavno zaklene, ako njega ni v šolo. Ralph je namreč edini učenec na tej šoli. Samo zaradi njega hodi vsak dan učiteljica iz Jolieta, da ga poučuje. Stroški zanj, plača učiteljice in kurjava, znaša na leto okrog $625.
-----o-
NADALJNJIH 400,000 BO ODPUŠČENIH
blaga v Nemčijo, kakor ga Nemčija v Ameriko. Lahko pa Amerika še pomnoži svoje izvoze, in sicer s tem, da dovoli uvažanje nemških vin. Tako se je izrazil ekonomski svetovalec nemške vlade.
— Caravaca, Španija. — Nagrada $2600 je razpisana na najdbo dragocenega zlatega križa, ki je izginil iz tukajšnjega historičnega gradu. Njega vrednost se računa na 390,000
ZVIŠANJE PRODUKCIJE
Produkcija jeklarn štiri odstotke višja.
Washington, D. C
ne industrijskih panog prihajajo| gonu, poročila o .porastu produkcije' skozi zadnje čase. V jeklarski industriji sami se je produkicja pretekli teden zvišala za štiri od-
no, kdo so bili trije nesrečniki, ki jih je zalotila strašna smrt pri atentatu na brzovlak Du-naj-Zagreb, ki se je izvršil 22. jan. med postajama Videm-Brežice. Eksplozija je nastala v direktnem vozu Berlin-Sušak. — Nekaj minut pred 6. uro je zapustil nočni dunajski brzovlak postajo Videm-Krško in odpeljal proti Brežicam. Ko je brzel mimo vasi Stara vas, se je začula v enem izmed vago. nov vlaka močna detonacija. Do eksplozije je prišlo v drugem kupeji II. razreda direkt-jnega vagona Berlin-Sušak. Takoj po eksploziji se je vnel plin za razsvetljavo in ogenj je objel ves vagon, ki je sko-Iz veči- raj popolnoma zgorel. V va-ki je bil razdeljen v L, II. in lil. razred je bilo ltt potnikov. Trije so bili od eksplozije ubiti in so jih našli potem
ta tvoja pot na Savo bila zadnja!"
Ljubomir se ni zmenil za očetove besede in veselo so'se vozili po Savi. Naenkrat je po Savi navzgor od Belgrada pri-plul parnik. Fantje v čolnu so se parniku premalo izognili in zašli s čolnom v vrtinec. Čoln je zadel ob ladja in se potopil. Fantje so se prijeli za lad j in klun in na njem viseli, doklev jih ne bi rešili na ladjo. Ker pa je bilo mrzlo, so Ljubomim otrpli prsti popustili, fant je padel v vodo in ladja je plula čezenj. Spodaj v vodi ga je zgrabil vijak in potisnil pod vodo. Nič več ga niso videli. Druga dva pa so rešili.
Pod skladovnico drv
Cek.....skladovnica -drv se je
porušila na delavca Antona Uranjeka v Mariboru, ki je bil oglenele v vagonu. Prvo žrtev zaposlen pri zlaganju polen, stotke in zdaj znaša 43 odstot- j tega strašnega atentata so spo- Padajoča polena so mu priza-kov svoje kapacitete. Do te ži- znali, da je bil Eduard Wach- dela mnogotere nevarne pote!, lastnik zavarovalne agen. akodbe na glavi, radi katerih cije na Dunaju. Kot drugo žr- je moral biti prepeljan v bol-tev so spoznali Friderika Ba- nico.
vahnosti so privedle v prvi vrsti tovarne za avtomo.bile, ki nakupujejo vse izgotovljene jeklo,, ker pričakujejo, da se bo tekom poletja njega cena zvišala.
AEROPLANSKA DRUŽBA IZ GUBILA APEL
New New, N. Y. — Federalna vlada ima popolno pravico, da razveljavi pogodbe s privatnimi aeroplanskimi družbami za pre-
rachinija, priljubljenega urad nika kemične tovarne iz .Hrastnika, ki je ravno odhajal na 11 dnevno poslovno v Dalmacijo je
dolarjev. Bil je že večkrat u- voz zračne pošte. y tem smisIu kraden, a vedno zopet vrnjen. ^ je pretekli petek izrazilo tu-
Nesreča z orožjem
V Gorski vasi pri Velikih potovanje';Laščah je pregledoval 36-letiii Njegovo truplo hišar Ivan Mancin samokres, ki popolnoma zoglenelo. Spo- se je naenkrat sprožil in ga ne-znali so ga po zelenem lovskem 'varno obstrelil v desno roko.
klobuku, ki je čudnem slučaju	-o-
ostal skoro popolnoma nepo-	Smrtna kosa
škodovali. Tretja žrtev tega že- ,V Mariboru je umrla Frančiška lezniškega atentata je Anton Kristl, prevžitkarica stara 57
— London, Anglija. — Med!kajšnj*e federalno sodišče, ko je Kapis, ladijski strojnik iz Tr. let. — V Celju je umrla Mag-Anglijo in sovjetsko Rusijo st' | neka aeroplanska družba zahte-Ma. Mož se je vozil iz Dunaja !dalena Zinauer, stara 61 let. je v petek podpisala nova tr-jvala sodno prepoved, da se pre-.Iv. Zagreb po opravkih. Nevai -V Gradišču pri Ljubljani je govska pogodba, za katero so • pregi vladi> uveljaviti njeno od-1no ranjen je bil pri tej esks-'umrla Elizabeta Lovšin, gostil-tekla pogajanja celih 15 meso- redbo. '	'	ploziji Dr. Fritz Stern iz Grad- ničarka v Ljubljani stara '77
pogajanja cev. Pakt zasigurava uradno protekcijo trgovskih odnošajev med obema deželama.
-o--
BURNO PROTESTNO ZBOROVANJE
ca. Bolj slabe poškodbe so šo dobili poleg omenjenega Sterna še en Avstrijec, Ludwig Roth, potem štirje Jugoslovani
let.
Washington, D. C. — Armada
, ... , , . delavcev, zaposlenih pod CWA, množinah. Eden od njih 20 letni, k_ ^ ^ ^
Frank Barton, je po veseljacenju ge jma po miHu predgednika
naročil taksi, da ga odpelje v Rooseve]ta krčiti bo]j in bolj da
Wheaton. Ker je voznik domne- bo končnQ dQ ^ maja sploh 0(J.
val, da fant nima denarja za tako
dolgo vožnjo, se je obotavljal, na kar Barton seže v žep in izroči vozniku šop bankovcev. Po končani vožnji je voznik povedal številu oseb o tej nenavadni sreči. Od njih je nekdo izrabil priliko in voznika v bližini njegovega doma ustrelil in oropal napitnine, ki jo je prejel od ban-dita. — Vse tri bandite je policija kmalu imela v rokah.
glasil, namreč, da ima avstrijsko ljudstvo pravico, izbrati si vlado, kakoršno si samo želi; ako torej želi nazijsko vlado, nima nihče pravice, da bi mu jo skušal zabraniti.
pravljena. S 15. februarjem je bilo odpuščenih 150,000 oseb. Tekom tega tedna pa bo po naročilu H. L. Hopkinsa, federalnega reliefnega administratorja, izgubilo delo nadaljnjih 400,000 oseb; na ta način se bo armada CWA delavcev tekom dveh tednov zmanjšala za več kot pol milijona oseb. Te odpustitve pa se bodo izvršile samo v podeželskih krajih; industrijska središča ne bodo prizadeta. Istočasno je Hopkins tudi odredil, da se najnižja plača za CWA delavce zniža od dosedanjih 35 do 50 centov na uro na 30 centov, vendar pa se ima ravnati po krajevnih razmerah.
ROJAK OPERIRAN
Chicago, 111. — Nemudoma se je moral podati pretekli petek v bolnico naš tukajšnji znani ro-
New York, N. Y. - Kakih Jak Mr. Frank Grill. V soboto se _ ................. ^ ^ _ ^
20,000 oseb je bilo priča ljutihje moral nato podvreči operaciji | gotovili; je M g 'ravljen v se_ pretepov, ki so se v petek zvečer ™ slepiču. Mr. Gnil stanuje na	. kupejev. V-
razvili v tukajšnjem Madison'1818 W. Cermak Rd,n je last-1 ^	«------------
Square Garden. Socijalisti so nik pralnice Park View Laundry. — Uglednemu rojaku želimo skorajšnjega okrevanja, da bi se kmalu zopet lahko povrnil k svoji družini in k svoji obrti.
t	Promocija
| Na rektoratu ljubljanske uni-en Nemec, en Ceh in en Ame- verze je bil promoviran za dok-
sklicali tamkaj zborovanje v protest proti avstrijski vladi. Prišli so na zborovanje tudi komunisti in rabuke so se pričele. Končno je bila prisiljena policija, da je nastopila in napravila mir s tem, da je pometala komuniste iz dvorane.
POMAGAJTE
vsi svojim prijateljem kandidatom v tej kampanji s tem, da tekom te kampanje obnovite svojo naročnino, zraven pa pridobite še kakega novega naročnika, ker glasovi od novih naročnikov štejejo v tej kampanji desetkrat toliko, kakor od starih. Glasove pa naklonite kandidatom, ki jih najbolj volite. Pomagajte mu, da z Vašo pomoč-
jo zmaga
STARA OBLEKA ZA DRUŽI NE NA PODPORI
Chicago, 111. — Od državne reliefne komisije so posamezni reliefni odbori v Cook okraju prejeli naročilo, naj sodelujejo z dečki skavti pri njih delu za zbiranje stare obleke in pohištva, ki se ima nato razdeliti med revne družine. Skavti bodo to delo opravljali na pobudo predsednika Roosevelta, ki jo je dal v svojem nedavnem govoru na radio. Začasna skladišča za nabrano obleko bodo preskrbeli skavti sami, centralna skladišča, kjer se bo obleka popravila in nato razdelila, pa imajo dati na razpolago reliefne organizacije.
rican.
Peklenski stroj, kakor so u
\
Vse
do zdaj ugotovljene okoliščine, da so spravili peklenski stroj v omenjeni vagon v inozemstvu in oblast je odredila, da se morajo vsi vagoni, ki pridejo iz Avstrije, na obmejnih postajah zamenjati z jugoslovanskimi. — Pri tej veliki nesreči .je bila samo ta sreča, da je bil veliki vagon ekspresnega vlaka tako malo zaseden, samo s 13 pot niki, medtem ko so bili drugi vagoni polni potnikov, ker če bi bilo več potnikov, bi bilo brezdvomno tudi večje število žrtev.
Očetova kletev
Iz Bosanskega Čamca poročajo to-le zgodbo: Ljubomir Rakič je bil 20 let star fant, ki je rad zahajal v družbo, čeprav je oče branil. Te dni je fant zopet odšel z dvema prijateljema, češ, da se gredo s čolnom vozit po Savi. Oče je
tor j a bogoslovja Rudolf liand-želič, iz Hardeka pri Ormožu, duhovnik mariborske škofije.
-o--
Gibanje prebivalstva Župnija Črnomelj šteje 4592 prebivalcev. Lansko leto je bilo rojenih 133 otrok, celih 28 manj kakor leto poprej. Umrlo je pa v vsem letu 77 oseb. Nad 80 let stari so umrl 4, med njimi je bil najstarejši Jakob Božič iz Nakla, ki je bil rojen 1844 leta.
--o-
Obstreljen
51 letni posestnik Janez Klemene iz Kokre pri Preddvoru je šel z družbo na lov. Po nesrečnem naključju ga je eden lovskih tovarišev ustrelil s puško v hrbet in krogla je ranila hrbtenico. Moral je v ljubljansko bolnico.
--o--
Poškodba Hrbtenico si je nalomil Ign. Pal, železniški kurjač, ko je padel v Mariboru s premikajoče lokomotive.
Stran 2
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Torek, 20. februarja 1934
AMERIKANSKI SEOVENEC
frvt in najstarejii slov enaki list v Ameriki.
(iKtiaovljen letat 18fl.
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameriea. Established 1*91.
l*b*ja vsak dan razun nedelj, pon«-taljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja In tiska!
KDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva La uprav«:
1849 W. Cermak Rd.t Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnin«:
..$5.00 . 2.50 . 1.50
£a telo leto-----
Ca pol leta------
Ka četrt leta---------
Za Chicago. Kanado In Evropo:
tu celo leto ---_$6.00
7« pol leta_______- 3.0(1
Za četrt leta --
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year-----
For half a year---
For three months
_$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year------$6.00
For half a year -----3.00
J.751 For three months--1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko uide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pod pisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Framasonska nestrpnost j
Framasoni so tajna organizacija, ustanovljena leta 1717, ima namen zgraditi nov red na svetu. Odkod ime prostozi-i rji, po francosko: framasoni. Red, ki naj bi vladal na svetu, > naj bil prost, svoboden od Boga, vere in cerkve. Po besedah polni človekoljubja in milobe, so po dejanjih polni sovraštva in nestrpnosti. Njihova zagrizenost in nestrpnost se ne da spraviti v sklad z načeli,ki jih razglašajo in ki imajo namen, da pokrijejo razne njihove težnje. Njihove besede se kar cedijo svobodoljubna in človekoljubja, njihova dela pa so izraz mržnje, zagrizenosti in sovraštva, ki se niti ne ustavi pred veličjem smrti. Nedavno so o priliki smrti katalonskega voditelja, polkovnika Macia, svetu dali nov in značilen dokaz svoje protiver-ske in proticerkvene zagrizenosti. Polkovnik Macia je bil voditelj Kataloncev v borbi za njihovo politično samostojnost. V tej borbi jo zmagal, ker je pod njegovim vodstvom dobila Ka. taloniju avtonomni položaj v okviru španske države. Bil je Macia prvi predsednik avtonomne Katalonije. Polkovnik Macia pa je tudi zmagal v svojem lastnem življenjskem boju. Bil ju vpisan v framasonsko ložo ter vlekel v življenju s seboj fra-maaonski jarem. Pred smrtjo pa. se je spokoril ter je umrl kot ver« >i katoličan, spravljen z Bogom in s cerkvijo.
bo prišel nov red, rodila se bo nova kultura. In na kaj se bo oslanjala ?
Včeraj je bil denar tisti, po katerem se je vse vrednotilo. Katera bo jutri vrednota, ki bo razvrstila človeško hierarhijo? Svobodni stanovi so včeraj vživali prednost nad drugimi. Ali bo tudi jutri ostalo še pri tem? Včeraj so veliki vzgojitelji in šolniki še trdili, da je za advokata treba več razumnosti, kot za kmeta ali delavca. Jutri se bo to bedasto načelo zdelo nesprejemljivo za velike mase mladih rodov. Danes vlada urad in uradništvo, papir in pisarna. Ali jutri ne bo zavladal proletariat? Včeraj so mislili, da je treba človeka ceniti po številu njegovih visokošolskih spričeval. Ali se jutri ne bo zgodilo, ca bo človek vrednoten po vernosti njegove vesti, po moči njegovega razuma, po njegovih strokovnih spretnostih. Včeraj še so nacionalistična gesla odtehtala vse v tehtnici človekove vrednosti. Jutri bodo padle vanj druge vrednote. Evo jih, problemov, ki čakajo na odgovor.
Ali ne mislite, da bo ta revolucija v kulturnih vrednotah razveljavila tudi dosedanje pojme o lastninski pravici, da bo zahtevala novo zakonodajo, nova vzgojna načela, nove pojme o državi in državljanu?
Kakšno stališče je zavzela mladina napram tem vprašanjem bodočnosti? V 15, 20 letih bodo oni, ki so danes mladi, morali imeti pripravljen odgovor. Daj Bog, da bi takrat naš mladi katoliški rod, ki vstaja, bil pripravljen, da uveljavi tudi glas katoliške vere in da bi mogel dati novemu redu, ki vstaja, vstaja, vstaja . . ., krščansko obličje!
ČLANICAM DR. KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER
La Salle, 111.
Vsem članicam našega društva se naznanja, da je bil sklep zadnje seje meseca jam, da se vse korporativno udeležimo sv. spovedi v soboto 24. febr., v nedeljo 25. febr. pa skupnega sv. obhajila pri prvi sv. maši ob osmi uri. Popoldne 25. febr. ste vse članice vabljene, da se udeležite seje, ker bo na tej seji navzoč naš č. g. Vin-cenc Šolar O.S.B., ki bo sprejel nove članice v društvo Krščanskih žena in mater. Pri sprejemu bo tudi navzoč naš g. župnik Rev. Paschal. Upam, da pripeljete s seboj vaše prijateljice in da one pristopijo v to prekoristno društvo. To društvo deluje samo za korist cerkve sv. Roka; skrbi namreč, da je cerkev vedno snažna in da je vedno redno plačan rent za čč. I šolske sestre itd. Vsaka člani-
Ne zaostajajmo, ne prihajajmo prepozno ! Cas gre naprej jca je tudi deležna sv. maš in
vsako minuto. Tisti, ki vodijo danes mladino, naj dobro vedo,. vseh društvenih molitev da bo ta mladina v 20 letih, ko bo urejevala nov red, delala tako, kot je bila danes naučena. Zmage, porazi v tej bližnji bodočnosti, kdo bo nosil odgovornost za nje, če ne naš rod, ki bi moral mladino voditi in jo usmerjati.
Nas, da, nas vprašuje Bog, nas in ne naše mlade, če smo pripravljeni za bitko, ki čaka človeštvo v dveh desetletjih. Pustite torej, da umre, kar je danes, in pripravljajte rod, ki bo ži vel še jutri, da udari krščanski pečat na red, na civilizacijo, ki se poraja iz krčevitih gibov civilizacije, ki zahaja!
v ca~
MINNESOTČANI PIŠEJO
Gilbert, Minn.
Iz naše naselbine se malokdo oglasi. Vidimo pa in vemo vsi, da imamo v našem prijaznem To je fra-jGilbertu tudi kandidata v se-masene hu do razkačilo. Niso mogli preprečiti, da je voditelj j danji kampanji za Amer. Slo-Katalonije umrl kot veren katoličan. Zato pa so preprečili, da venca in sicer v osebi priljub
fjgfl!
m

. \ TJprtg^jžg^	T-s: • .-- • -r • .
su smrti.
Drage slovenske katoliška matere! Pristopite v to društvo, ker me potrebujemo čim' večje število članic. Lahko vam | je pristopiti, ker mesečni pri-
POROKE V ELY, MINN.
Soudan, Minn.
Stefan Šeliga in Z. Kožar, Frank Hill in Marija Glavan, Herbert King z Amalijo Križ-man. — Anton Petche in Rose Tkalčič sta se poročila v Tow-erju, kjer je ženin doma. — V nedeljo, 4. febr. sta prispela iz Chicage poročenca John Sku-bec in nevesta Nancy Durkins-Skubec. Svatba se je potem vršila na domu ženinovih stari-šev. Na svatbi je bil navzoč tudi nevestin brat Rev. M. Dur-kins iz Gilberta. — Vsem poro-čencem želimo obilo sreče.
Mrs. Margareta Agnich je praznovala 12. febr. svoj 64. rojstni dan. Prijateljice so ji priredile prijeten zabavni večer. Mrs. Agnich je vdova po pokojnem Matiji Agnichu in mati prerano umrle Mary Agnich, gl. pomočnice v gl. uradu JSKJ. — Mrs. Agnich je, dasi že v letih, še vedno agilna društvena delavka. Je tudi soustanoviteljica podr. štev. 23 SŽZ. — Bog jo živi! J. P. -o---
bi bil pokopan kot veren kristjan. Kot velik sin svojega naroda je bil pokopan na državna stroške. Ker ima pri takih -pogrebih vse določiti in odrediti oblast, je bilo vsled 1'ramasonske zahteve od takratne oblasti — bilo je to pred spremembo španske vlade — ukazano, da se mora pogreb izvršiti brez cerkve-'šel med vsemi na prvo mesto, nih obredov. V sprevodu se ni smel nositi križ, niti niso smeli Priporočam torej vsem zaved-duhovniki nastopiti v cerkvenih oblačilih. Je sicer bilo prav,nim Minnesotčanom, da se po-veliko duhovnikov pri pogrebu, pa samo kot zasebniki. Tako trudijo, da ostane Minnesota
ljenega veleč. g. mons. Matije Balbana. Jaz in marsikateri tukaj v naselbini bi silno radi
videli, da bi naš kandidat pri-
se je zopet pokazalo, da vse framasonske fraze o liberalizmu, o svobodoumju', veljajo samo kot orožje za napad na katoliško cerkev. Kako je ta framasonska kompanija dejansko svobo-
na častnem mestu.
Delavske razmere se pri nas .iako počasi izboljšujejo, zato
doumna, jo svetu dokazala, ko ni hotela izpolniti poslednje že-/je težko za vse. Vendar pa ne
'morem reči, da tukaj v Minne-soti ljudje stradajo, kakor se to sliši iz velikih mest, ker tukaj si ljudje marsikatere reči pridelajo doma, katere potem uporabljajo za zimo. Upamo pa vsi na boljše čase.
Naznaniti moram cenjenim čitateljem, da bomo imeli tukaj prav lepo igro "Sv. Geno-vefa", ki se bo predstavljala v nedeljo, dne 4. marca ob 7:30 zvečer v Gilbert High School Auditorium; vstopnina k igri je 40c, popoldan za otroke pa "Isamo 10c. Za naprej prodane vstopnice bo gospa sreča ene-
lje voditelja katalonskega naroda, da bi bil cerkveno pokopan, kakor se je ločil od sveta okrepljen z zakramenti katoliške cerkve.
,-o-
Problemi, ki silijo v ospredje
V "La page des Jeunes" beremo:
Naša doba je dvignila mnogo novih problemov, toda skrbi, sredi katerih živimo, so prevelike, cla bi temeljito o njih razmišljali. Gospodarska kriza, kriza nravstvenosti, kriza vesti, kriza zaupanja, kriza srca, kriza avtoritete, kriza mladih, vse to nas napolnjuje s strahom in z negotovostjo. V sedanjosti ži vimo, vse preveč v sedanjosti, ker vendar to, kar nas obdaja, ni najvažnejše in ni najtežje.
mu naklonila pol tone premo-Kriza, prava kriza se imenuje kriza vse naše civilizacije, j ga. — Sv. Genovefa je lepa, Kapitalistični red se pretvarja, umira v svojih lastnih ruševi- j podučna in v srce segajoča nah. Vsak dan kup njegovih razvalin le poveličuje. Za njim.' drama v sedmih dejanjih. Vi-
deli boste prizore, ki predstavljajo življenje sv. Genovefe, ki je bila hči bogatih starišev, kneza Barbantskega, in obenem princezinja. Poročila se je z grofom Brankom Pfalciskim. Kot angel je bila dobra, ko je bila re dekle, in tudi potem, ko je bila žena, in srečno živela z možem. Kar naenkrat pa mora mož v vojno in jo hiOra pustiti samo v upanju, da se kmalu zopet vidita. Grad in opravke je grof izročil svojemu hišniku Goli v oskrbo, ki je potem nagovarjal Genovefo k nezvestobi, in ker ni privolila, jo je tožil možu, ki jo je dal vreči v ječo, kjer se ji je rodil sinček. Po moževi odredbi sta pa morala biti oba umorjena v temnem gozdu. Genovefa si je pa od hlapcev, ki sta imela izvršiti strašni čin, "izprosila življenje in potem sedem let živela s svojim sinčkom v gozdni votlini; kjer ju je preživljala košuta s svojim mlekom. — Koliko je v teh sedmih letih prestala, vam ne bom tukaj naštevala. To morate priti sami pogledat k tej predstavi. Videli boste prizore, ki vam ostanejo za vedno v spominu. Potrudite se in ne zamudite te priložnosti, ker bilo bi vam potem preveč žal. To igro videti velja denarja in truda in tudi, če ste 60 milj oddaljeni od tukaj, ni predaleč, da bi je ne prišli pogledat.
Helen Yurchich.
SMRTNA KOSA
Pueblo, Colo.
Naj sporočim čitateljem Ara, Slovenca, kako je prišla nepl'i-spevki so prav malenkostni, so čakovana* smrt in kakor je po-kot mal dar cerkvi sv. Roka. j brala pred letom in pol otro.. Odbor, kakor tudi jaz sama že_ j kom ljubljeno mater in tako limo, da pridete v nedeljo 25. | nepričakovano naglo so ti otro-februarja v velikem številu najci izgubili tudi ljubljenega sejo in k sprejemu, da se skup-j očeta. Anton Prelesnik je nam. no pogovorimo o nadaljnem j reč dne 3. febr. ob 7. uri zve-delovanju društva.	:čer šel iz hiše, da gre preko u-
Dalje mi je dolžnost kot dru-hice s svojim tovarišem. Nič hu-štvene uradnice dr. sv. Ane št. (dego sluteč sta korakala preko
ceste, pa je pridrvel po cesti avto -in oba zadel ter odbrzel naprej ne da bi se brigal za
139 KSKJ., da se v imenu od bora in vsega članstva prav lepo zahvalim za tako lepo udeležbo na dan 5. febr., ko smo!žrtvi. Opazili so, da nekdo leži
proslavile 231etnico našega	na cesti, in ko so ga prinesli v
društva z lepo igro. Prav lepa	hišo, so v njem spoznali Anto-
hvala vsem, ki ste nam pri tej	na Preselnika. Takoj so ga od-
prireditvi kakorkoli šli na roko	peljali v bolnico, a se ni več
in nam bili v pomoč do lepega	zavedel. Pobit je bil tudi -nje-
uspeha. Najlepša hvala Mrs.	gov tovariš Martin Zupan, a
Frances Ahčin, ki je prodala največ vstopnic za igro. — To
društvo valil sed aj tu d i vse' SI o-
upamo, da bo okreval. — Težka nesreča ga je zadela ravno
pred njegovo' hišo i h v trenutku
venke, da pristopijo, ker je se-;se je smrtno zadet znašel na
daj ravno prav lepa prilika, — Vse je namreč prosto pristopnine. Nič ni namreč treba plačati pristopnine ne za društvo in ne za KSKJ. Jednota vam plača za zdravniški pregled tako za člane, ki pristopijo v odrastli, kakor za one, ki pristopijo v mladinski oddelek. Zelo vam priporočam, da pristopite v to društvo in se tako zavarujete za razne nezgode, ker nihče ne ve, kaj ga čaka. Ako želite kaj več irtofrmacij o tem, se obrnite na društveni odbor društva sv. Ane ali pa na kampanjsko voditeljico, ki sem jaz spodaj podpisana, ker so me članice omenjenega društva izvolile v to važno agitacijsko vodstvo za novo članstvo dr. sv. Ane št. 139 KSKJ. — So-sesterski pozdrav.
Ivana Bruder, tajnica in blag. dr. sv. Ane.
-o-
Katera naselbina postavi prihodnjega kandidata za popularne kontestne volitve?
tleh. — Pokojni je bil 13 let v Pueblu in dobro poznan in priljubljen. Doma je iz Dobrepo-Ija, v vasi Cesta, star 65 let. Naj bo Bog milostijiv njegovi duši in večna luč naj mu sveti. — Amer. Slovenec je z njim izgubil dobrega naročnika, ker on je rad čital ta list. Vsi naročniki ge naj ga spomnijo v molitvi. — Ko so šli izletniki v staro domovino, je šel z njimi tudi on še enkrat obiskat svoj rojstni kraj. Sedaj sta oba s soprogo v večnosti. Kako hitro je odšel tudi on za njo! — Umrl je še isti dan po nesreči, pogreb se je pa vršil 10. febr. iz hiše žalosti ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev. Pogreb je bil veličasten, s tremi duhovniki. Zapušča tri sinove, dve hčeri in šest vnukov ter eno sestro, Mrs. Jennie Kaščak v Bingham, Utah, katerim izrekamo prisrčno sožalje. — Njegova sestra, omenjena J. Kaščak, radi bolezni ni mogla priti na pogreb. Poslala je pa $10
Kdo je imel smolo. — Oprostite g. šef, imel sem smolo, da sem se zakasnil.
—	Kolikor vas poznam, ste imeli smolo, da sem prišel jaz prezgodaj v urad.
Za odgovor. — Namenjen sem k tvojemu prijatelju', advokatu. Upam, da za vprašanja nič ne računa.
—	Za vprašanje ne, pač pa za odgovor.
* * :!:
Nespameten človek. — Moj
prijatelj je dobil šest mesecev, ker je ukradel avtomobil.
—	Prav se mu godi! Zakaj pa ni kupil avtomobila na obroke in ga ni plačal, kakor to
stori vsak pameten človek.
* *
SamogoVbr. — Pijanec stoji ponoči sam ob kandelabru in mrmra sam pri sebi: Dvakrat sem že prihranil denar, da bi se izlečil od alkoholizma, pa
sem ga vedno zopet zapil.
* * *
V šoli. — Učitelj: Če ima vaša kuharica $80.00 mesečne plače, koliko dobi na leto?
Učenec: Gospod učitelj, pri nas nobena ne vzdrži leto dni.
Sumljiv kašelj. — Zdravnik' Pravkar sem vaši ženi svetoval, naj odpotuje v zdravilišče.
Mož zakašlja in molči.
—	No, kaj pa vam je? —-vpraša zdravnik.
—	Nič hudega, — se oglasi pacijentova hčerka, — moj papa vedno kašlja, kadar bi rad kaj povedal, pa ne sme.__
za venec, za kar najlepša hvala. — Dalje zapušča pokojni še eno sestro v stari domovini. Pa tudi jaz občutim to izgubo, ker mi je večkrat porna*"1 P»'i delu, za kar naj mu Bog poplača, — Dragi sorodnik, počivaj v miru poleg svoje soproge. Mi smo prepričani, da sta v boljšem kraju, kjer ni več solza, ne križev, no težav in ne trpljenja.
Zadnjič smo se nekoliko več pohvalili z vremenom, kako je lepo, pa nas je sedaj obiskala starka zima in nam najprej prinesla dež, ki se je potem spremenil v sneg, kar je praV dobro za vse, da ne bo tako sU' ho. — Moja kampanja je nekoliko zastala zaradi smrti v sorodstvu. Veste, da žalosten človek ne more tako agitirati-— Pozdrav vsem čitateljem.
J. Meglen. --o-
NAŠA ŠOLSKA GODBA Chicago, 111.
V zadnjem dopisu, kjer .i(' bila opisana naša svetoštefan-ska šolska godba, je bilo pomotoma izpuščeno ime blagaj' nika Johna Korenchan. Upann da blagajnik to pomoto vljud«0 oprosti. Math Grill, preds.
TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE
(9)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Tarzan je visel kakih 6 čevljev od tal. Zanjka ga je držala trdno in ni bilo izgleda na kako rešitev. Zaganjal se je vrteč na okrog z vso močjo, da bi dobi! na prosto vsaj eno roko, s katero bi segel po lovski nož in bi se rešil vrvi. Toda s tem je le še vedno bolj in bolj zategaval zanjko, ki se je že globoko zajela v njegovo meso.
Tarzan je dobro vedel, da zanjka pomeni, da so v bližini nekaki ljudje, ki so to zanjko nastavili. Začel je premišljati, na kake kreature bo naletel to pot. Začel je prisluškovati in kmalu res, zaeilie neke stopinje. Toda takoj je spoznal po hoji, da to ni hoja človeškega bitja, pač pa neke živali, ki se je bližala proti njemu.
Kmalu zatem pa je zadišal zver, ki je močno dišala po leopardu in panterju, vendar se ie duh malo razlikaval. Kmalu pridrvi po odprtini proti njemu žival podobna velikemu težkemu volu. Zdaj je bil na jasnem, da se mora neka krvoločna zver plaziti za tem volonv ker njen vzduh se je bližal bližje in bližje. Napeto je Tarzan gledal, kaj se bo zgodilo.
Veliki vol, ali kar je ,že bila tista žival na tem novem svetu Pellucidar, je za trenotek postala in zrla na visečega Tarzana, kateri je postal čisto miren, opazujoč, kaj bo storila žival. Veliki vol je začel kopati jezno z predno nogo in renčati, znamenje, da se pripravlja na zalet na svojo žrtev. Tarzan je sedaj pričakoval gotove smrti...
POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako Je poleg Vašega imena številka 2-34, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Priloženo vam pošiljam svoto 9................— za obno-
ritev moje naročnine za "Amer. Slove.jca".
Ime _ Naslov Mesto _
OOO^KKXXKKMKMXXXMMXMWWOOOOO
(xxxwyyoO^^
Torek, 20. februarja 1934
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA.
Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence jn Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in .potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru.
Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Bos 16, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa.

FAŠISTI SE UČE SABLJANJA
TEDENSKI KOLEDAR
2-5 Nedelja — 2. p. Valburga.
26	Ponedeljek — Gabrijel od M.
27	Torek — Leander, nadškof. Sreda — Roman, op. Četrtek — Albin, škof, Leon. Petek — Simplicij, Kar. Sobota — Kunigunda, ces.
B.
28 1
2
radi tega zadobiia hude in nevarne opekline.
Nesseča
V Ihanu je padel s hleva občinski revež 63-letni France Močnik in se tako nevarno »o-
DRUGA POSTNA NEDELJA
Trije izvoljeni apostoli, ki jih je vzel Gospod seboj na goro, so se na višinah Taborja gotovo čutili kakor v vaju'. To je moralo vladati veselje v njihovih srcih, da je vročekrvni Peter vzkliknil nepozabno krasne besede: "Gospod, dobro nam je tukaj biti; če hočeš, postavimo mi tu tri šotore . . ." Ura na gori Tabor, na gori izpremenjenja, je bila za apostole nekak pred-okus tega, kar je božja ljubezen obljubila na križu skesanemu razbojniku v njegovo zadnjo sladko tolažbo: "Še danes boš z menoj v raju."
Kako srečni bomo, če bomo mi v naši smrtni uri imeli krasno vizijo: Jezus na križu, v svojem neskončnem usmiljenju in ljubezni, nam šepeče obljubo: Še danes boš z menoj v raju! Kako sladka bo naša smrt, če bomo gledali v zadnji uri tudi mi tak Tabor . . .
Pa tudi brez te zadnje posebne milosti je in ostane v zgodovini božjega usmiljenja za nas najbolj tolažljivo in pomirljivo: Da bo tudi največjemu grešniku goreč, popolen, resničen kes v zadnji uri odprl nebeška vrata. Otroško poštena ljubezen grešnikova do božjega Zveličarja, do nebeške nedolžnosti, bo zadoščala, da bo oprala dušo v čistosti za večno življenje v raju.
Kako velika tolažba sredi resne svetopostne dobe! Vesela vest o neskončnem božjem usmiljenju in božji ljubezni do vsake duše v njeni zapuščenosti.
In vesela vest je ta Jezusova beseda iz križa, beseda, s katero naznanja končni pomen vsega življenja in trpljenja: Vhod, vstop v raj nebeškega izpremenjenja — to je končni cilj našega trudapolnega potovanja skozi dolino solz!
Sedaj, dragi moji, vidite, kaj namerava cerkev in kaj hoče doseči s svetim postnim časom, s posebnim posvečevanjem teh tednov. Ona nas hoče privesti na visoko goro duševnega izpremenjenja, da si očistimo naše srce, našo dušo, kojo naj napolnijo božje milosti. Popeljati nas hoče cerkev v duševen raj notranjega človeka, da že tu na tem svetu okusimo mir Kristusov v Kristusovem kraljestvu, da okusimo veselje in radost življenja V Bogu in v njegovi milosti.
Ko bi, dragi moji, prav razumeli notranji sveti pomen postnega časa, kakor nam ga slika postno predglasje pri sveti maši: Da se vse zlo v nas potlači, da se zmanjša, da se vse naše nišljenje povzdigne k vzvišenemeu in nebeško idealnemu, da si naberemo kreposti in moči in tako oblažujoče osrečevanje, plačilo vsega truda; da, če bomo razumeli prav krasno milosti polno pedagogiko naše cerkve, ali nam bo potem res tako težko, da bomo doprinašali v tem postnem času vse one male žrtve, ki našega duhovnega Človeka tako izpremene in oblažujejo? Na pr„ da bomo dan za dnevom v tem svetem postnem času nekoliko prej vstajali, da bomo hodili tudi ob delavnikih k sveti maši, da bomo hodili h križevem potu in drugim pobožnostim, da se bom odrekel tej ali oni nedolžni igri, da bom manj kadil, da bom manj jedel in pil? Vse to je šola, ki okrepčuje našo voljo; vsa taka samozatajevania peljejo v mal raj naše duše, na goro izpremenjenja naše notranjosti. Ali z eno besedo: Na tem ali onem osebnem zatajevanju, da si odrečem to ali ono, naj čutim in spoznam, da je sveti postni čas. Čutim naj, da mora biti moje življenje nekoliko bolj strogo in požtvovalno. Vse to seveda iz višjih namenov prave ljubezni do Boga!
Vredne se moramo napraviti, da bomo spadali med izvoljene, kakor izvoljenci današnjega evangelija, ki so okusili mi-
ko" — copernico. Ubila ja je 1 kamenjem in sekiro. Kajti Spi nova ji je bila tako "zacopra-ia", da je morala svojo hišo ■ hirat podati, ker so se v cite novo hišo naselili živi sve-;)rl (črvi), Id so glodali les. Dalje krave niso dajale mleka in bil, da so ga morali oddati v vse gospodarstvo je šlo po zlu. ljubljansko bolnico. — Oblasti so zaprle tudi očeta in mater Okohribove, ker sta o-sumljena, da sta hčeri pomagala pri umoru.
ALI VEŠ,
da so pod vplivom gospodarske krize močno nazadovale prijave patentov v Češkoslovaški. — Izumitelji očividno nočejo risk i svojih
Nezgoda
511etni dninar Andrej Lipov-šek iz Petrove pri Celju je -T rudniku tako nesrečno padel, da si je pri tem padcu zlomil več reber.
Nenadno ozdravila
FiJU.
Polna hvaležnosti za njegovo sočutje, ga je vprašala mati: "Kaj bi vam, ki stojite na vrhuncu slave, ki se solnčite v svetni slabi, jaz le mogla želeti?" In žalostno je odgovoril umetnik "MIR".
MIR . . ., MIR . . .
Vsi ti, ki so navidezno tako srečni na svetu, ki so tako razvajeni svetnih dobrot, zdihujejo v krivdah, nemiru, trpljenju, vise takorekoč na njihovem križu, kakor je visel desni razbojnik; vsi ti morda prosijo: Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo! Daj mi mir, daj mi pokoj, daj mi izpreme-njenje . . .
Ali nočemo tudi mi priti skozi pravo notranjo pokoro na blaženo goro velikonočnegaizpremenjcnja, v raj velikonočnega miru sedaj in v večnosti?
RAZNOTEROSTI.
KAKO VZGAJA SVOJO HČER HOLANDSKA KRALJICA
Da je holandska kraljica Vi-ljemina modra in stroga deželna mati, je splošno znano, a da je enako modra in stroga mati tudi svoji hčeri, nas prepriča zgodbica o perilu princezinje Julijane, ki jo priobčujejo listi.
Holandska prestolonaslednica Julijana je v Leydenu študirala pravo, kakor študentka med študentkami. Odtod ima nešteto prijatelj ip .meščanskega stanu, s katerimi občuje čisto neprisiljeno kakor s svojimi to-varišicami. Družba teh deklet .ji je tudi najljubša in z njimi hodi k telovadbi in na izlete, povsem sama, brez - vsakega nadzorstva in spremstva. Ob teh prilikah je dobra volja prekipevala in najbolj razposajena je znala biti vedno prince-zinja. Tako pripoveduje ena njenih tovarišic: "Ko je prvič prišla k telovadbi, smo postale vse plahe, ker smo mislile, da je zdaj vsa radost pri kraju. Predstavljale smo si bile, da jo bo vedno spremljala kaka dvorna dama in da ne bo več mogoča nobena prava beseda. A prijla je sama. In na naše veliko začudenje ji niso odkazali
perilu: njena mati je bila opa-r.ila kombinacijo in jo enostavno zaplenila."
--o-
IMIGRANTI V FRANCIJI
Po sklenitvi svetovnega miru je postala Francija tista evropska dežela, v katero so se najbolj upirale oči emigrantov, ki
delati in si služiti kruh s pridnostjo svojih zdravih rok.
-o-
'SKRIVNOSTNA' NOVA VAS
V neki Novi vasi na Morav-skem so aretirali moža Salajko, ki se je bil "vrnil iz Rusije" k neki tamkajšnji vojni vdovi, češ, da je njen mož. Žena in sorodniki so ga lepo sprejeli in se mu je dobro godilo. Dokler ni prišlo na dan, da se je bil prav ta "Salajko" že devetkrat na enak način "povrnil" k vojnim vdovam po moravskih in slovaških vaseh, se opomogel, pre-skrbel z denarjem, pa zopet izginil. Zdaj so Salajka spravili za puste jetniške zidove. — Pa mož tudi te že pozna. L. 1923 se je bil pojavil v neki vasi pri Trenčinu, stopil v hišo, kjer je gospodinjila žena, katere mož je bil padel v vojni ter se je v drugič poročila. Salajka ji je odkril, da ni umrl in da je njen prvi, pravi mož. Žena mu je .verjela, pustila drugega moža jim ni mogla domovina nuditi jjn živela poslej ž njim. Ko si je dovolj zaslužka. Celo Zedinje- Salajka nabral denarja, je iz-ne države je Francija zasenčila gjnji. pa so ga našli in obsodili s svojo gmotno blaginjo, ki jo jia 18 mesecev, ki ga pa niso je nudila novim naseljencem, (poboljšali. Zdaj bodo Salajka Celokupno število v Franciji '^e malo krepkeje zašili. Mož zaposlenih inozemcev cenijo na 'pa res nj neumen, kajti v zago-približno 3 milijone. Tako pra- jvor si je izmislil, da se je pri vi uradna ugotovitev, toda ne- !Vsaki "vrnitvi" samo zmotil; številno je ljudi, ki se odtegu- ,kajti poročen je bil v neki Novi jejo uradnemu nadzorstvu. jvasi, ne spominja se pa, v ka-1 Največ emigrantov je spre teri, ker jih je toliko . . . Dojela Francija iz slovanskih de- 'jansko vprizarja Salajka — žel. Poljska, Rusija in Češko- njegovega pravega imena ni-slovaška so vrgle v Francijo jhče ne pozna — svoje lopovšci-mogočne skupine svojih ljudi, me po vaseh,
Zanimiv slučaj se je pripetil izumov dokler ni- v Velikem Bečkereku, kjer jo majo izgledov, da se jim bodo uradnica Milka Majnerič zbo! > izplačali;	la za živčno boleznijo, ki jo je
da je bila v Blatni razstava tako zdelala, da se ji je glava , na kateri je dobila pr- nagnila čisto na levo stran. Is-nagrado roža 'Slava Bolimo- kala je pomoči prt zdravnikih ', živordeče barve, dočim jo in zdravniških profesorjih, pa dobila drugo oceno vrtnica ji niso mogli pomagati, niti ni-"Krasna ustavanka", tretjo na-, so vedeli, odkod ta bolezen. Že grado pa vrtnica "Temno". se je udala v žalostno usodo, ko
----o------------se je nekega jutra prebudila
HVALEŽNI TAT	'zdrava, kakor je bila poprej.
Profesor na gr;.ški univerzi ?.fa™iki gibljejo, kakšna je Skrabal je bil en teden odsoten b.lhl bolezen, m kaj je povzro
radi počitnic. Ko je zopet prestopil prag svojega stanovanja, je ugotovil, da mu je odnesel nepoznan tat najboljšo obleko vas denar iz predala pisalu« mize in vse zaloge živil iz ku hinje. Razen tega je našel n. pisalni mizi tatovo pismo, kjer se mu je ta zahvalil za. gosto, ljubnost. "Zdaj, ko odhajam popolnoma preoblečen, bom izpraznil na Vaše zdravje zadnjo steklenico Vašega, izvrstnega vina in Vam želim vse najboljše. Nikoli nisem tako sijajno spal, kakor v Vaši postelji in sploh sem prvič v življenju idel tako udobno, prijazno stanovanje, dasi sem obiskal že dosti hiš."
a
čilo ozdravljenje, pa ne morejo najti pravega vzroka ne za eno ne za drugo. Dekle je pa veselo, da je zdravo.
.—„o-
»fRITE "AMER. SLOVENCA")
lost duševnega izpremenjenja.
Umetnik, pred kojim je svet takorekoč ležal na kolenih, ki 'nobenega posebnega prostora
I r.., vvtinftKl n rtAt, in	ig
je imel vse, kar je poželelo njegovo srce, slavo, premoženje, je jza preoblačenje, marveč
obiskal nekoč grob, v katerega je položila njegova prijateljica najdražje, kar je imela na svetu, edinega otroka. Po naključju je prišla tudi mati isti čas h grobu. Molče sta si podala rok.2.
KNJIŽNICA NA ŠTIRIH NOGAH
KcKČsj e: evmaiicne bolezni s tem receptom !emonega soka
3(
Tokom 48 ur navadno, pdijosto pa preko noči, r.ulnteio bolečino vev tih! izraa aH mn-ritis in otekli sklopi so atrtv-Hča jo. ■ ICaka sijaju«, blažvna odi .onioft! t)ohi;e si zavoj TtKV PRESCRIPTION. Zmešajte m doma « kvar-tom vod.?, dodaito soku štirih 1 aion. Po eno namizno žlico dvakrat na »lan j j vse, kar potrebujete. Ako ne boste v nekaj dneh nad v#j veseli učinku, so vam bo denar povrnil. Po, skusite in preizkusite cva Uro?, rizike. Naprodaj, priporočano in garantirano pri vse vodilnih drugistih.
A "ko :':> vati lekarnar 'hko dob11;, zavoj "Rev Ptv-
nima v zal seription Illinois se vam dstav
" C.0.1). od [lomi:;, Inc.. 54 W. ■St.. Chicago, 111. Plačate 42.00, ko
Neprevidnost
Brat Justine Kivnčičeve v Itovtah, je polnil vžigalnik iz steklenice polne benz.ina. Pri tem se mu je neznano kako benzin užgal in je p*o neprevidnosti zagnal gorečo steklenic« naravnost v svojo sestro, ki je
Slika je bila vzeta v Macedoniji. Gibanje se je pričelo, da se dvigne zaostala izobrazba tamkajšnjega prebivalstva. Za i'&di raztresenosti vasi se je ustanovila "potujoča knjižnica", ki Jo prevažajo na hrbtu osla od hiše do hiše.
pomešala med nas. Najprej smo se obotavljale, a ko smo vi-jdele, da ne gre nikamor, smo začele slačiti zgornjo obleko in oblačiti telovadno. Nenadoma princezinja vstane in pravi: Kako lepo, svileno perilo imate— neverjetno . . . Zijale smo, kajti kaj naj bi pomenil ta po-klon ? Sam ima sama gotovo še vse lepše perilo. Ena izmed nas je tudi bleknila nekaj takega. Tedaj se je princezinja glasno zasmejala. "Jaz in svileno pe-ilo . . . Otroci . . . kaj pa misli-c! Čakajte, ali hočete videti?" 'n v naslednjem trenutku je že dekla zgornjo obleko in stala ored nami v 'staromodni' platneni kombinaciji. "Le poglejte .. . takole me oblačijo . . . ame predpotopne stvari . . . Ampak, kakor hitro spravim skupaj kaj denarja, si kupim ■vileno kombinacijo rožnate barve." Trajalo je štirinajst lni, pred no je mogla svojo na-nero uresničiti. Kombinacija je :-la potem pri telovadbi iz rok v roke in vse jo je občudovalo. Bila je nežnorožnate barve in iz čisto mehke svile, spredaj pa je bila okrašena z aplikacijo izt čipk. Na prihodnjo telovadno uro je prišla Julijana zopet v "predpotopnem" platnenem
Sele v distanci jim sledi Jugoslavija, ki se je, žal, prepozno spomnila na to, da bi svoje delavce na tujem, posebno v Nemčiji,- pravočasno opozorila na prednosti zaposlitve v Franciji. Tako se je zgodilo, da imajo največje kontingente delavstvo v Franciji danes tri imenovane slovanske države.
Toda Francija ni zaprla vrat niti drugim, posebno ne Grkom, Afričanom in Azijcem, in še danes sprejema, čeprav z u-temeljenimi pridržki, vsakogar, ki je pripravljen pošteno
ki se imenujejo Nova vas ali podobno.
--o-
VERA V OOPERNICE ŠE
VEDNO ŽIVI 21 letna Ana Okohribova je v preiskovalnem zaporu okrajnega sodišča Velike Berezne priznala, da je na polju ubila 501etno Katarino Spinovo, ki so jo vsi ljudje imeli za "vorož-
DruŠtvo sv. Jožefa
štev. S3, K.S.K.J., Waukegan, 111.
Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. Ida. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobi od sle-lečega odbora:
Math Slana. Jr., predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik.
Društvo sv. Vida
štev. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, O.
Leto 1934.
Predsednik: John Melle, 6508 Bonna Ave.
Tajnik: Anthony J. Kortuna, 1093 E. 641 h Str.
Zdravniki: Dr. J. M. SeliSkar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme in Dr. A. J. I'črko, Dr. A. Skuk.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne.
V društvo se sprejmejo člani (ice) od lfi. do S">. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa do smrtno zavarovalnina in sicer za $250, $500, $1001), $1500 in $200(1 Ijosmrtninc.
V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1 dneva do 10. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in SH.00 tedenske bolniško podpore, v »lučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, (ia <lobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih.
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
— Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 0S23 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.
NfKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJENJU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN
Tako jo rekel Rliko fctivey, atari JHatelj, 1st jo Uij eden tistih brilitnjb mož, ki hočejo vso mleti in no verujejo ničesar. Delal jo v je-clarni in j6 imel želo močno, zdravo ženo Ma-letoma a svojimi Seštetimi otroci. Polen drn-ruo, ki jo prišla iz starega kraja pred dvema >.mn je Marija vzdrževala onem bo rde rjo v, kajti hotela jo hitro napraviti denar in Ru vrniti Sest mesecev jo šlo dobro in Mike jo vlasral denar na banko. Tedaj pa se je Pri. čelo. Marija je zbolela in morala Jo oditi v bolnico, iz to v drugo, v tretjo itd. Iz vsak«
ina.m hr.lnn. Niso nwjpli vedeti, kaj ji jo, Vilko je tat vos zli. in, kajti Čutil Jo, da bo
,".'."'' .'v"-ln.*T"- •"•«! I>« i" n«k«K» prijatelja, ki mu jo dostikrat dal kak svet. Mlko «a seveda ni nikdar poslušal, kajti vso jo sam boljo vodei NeliPKd dne jo t.a prijatelj Edmund poslal po neko zdravilo, ki je bilo osI.Snm> v listih, kajti bil jo prepričan, da ima Mania trakuljo. Ko jo zdravilo prišlo, Ka je Marija Jemala na skrivaj, toda povedati pa Bo Miku, ko je-šla od njo traitulja, 81 čevljev dol-a. Mike ni mogel verjeti svojim nSoaom, ko mu )<_' Edmund povedal, da je ,|„hil >ctrxvilo po. lom ostala v časopisu. Zdaj io od svoje neverjetnosti popolnoma ozdravljen. Mariji so hitro zdravje boljSa in bo kmalu lahko zopet rospodfnjila.
Na tisoče mož, žena in otrok, ki so bolni, sa nenspeSno zdravi za mnoite drusre bolezni, ko pa jo njih resnična bolezen tista pošast, i ra-kulja. Sigurno znamenje nje so izločki delov teffa lajedavoa. Opominjajoči znaki pa so izKtiba teka s požrešnostjo od časa do časa, pokrit jezik, peka swage, bolečine v hrbtu, udih in nošah, omotica, [rlavobol, občutiti sla-bosti s praznim želodcem, temni obroči okrog OČI. želodce so čuti težek, napihnjen, včasih t občutkom, kakor bi kaj lezlo iz iotodea v čreva. Včasih pa, kakor bi kaj lezlo proti vratu. Bolnik ima rumeno kožo, izirublja težo, ima smrdljivo sapo, stalno pljuje, je brez vsakega vesolja do dela in je vedno len, Znano je, da je ta pošast povzročila tudi napade padavice. Ta poSast zraslo včaiiib d« St> čevljev Kadar leze v sapnik, lahko tudi zaduši svojo žrtev. Reši to bo to pošasti takoj, dokler vam 110 spodkoplje zdravja, da vam več ne ho mo-KOČO pomacati. Pošljite $3.00 za Lax-tain za popolno zdravljenje, ako Želite, da boste rešeni tefta strahovitega zajedavca, na U. S. Laboratory, USL Bids:.. Box 200C, Hollywood. Cm 1. Izdelano je po naročilu, zato omenite starost. Ne more biti zato poslano po COD. Garanti, rano. Za zavarovalnino zavoja dostavite 26 centov. (Izrežite ta ot'las in na shranite, kei vam bo mogoče prav prišel.)
KRASNE
KARTE
v kuvertah velikost 8.1/4x5l/o s tiskanim slovenskim vosči-lom iza Velikonoe, s krasnimi v več barvah tiskanimi podobami, se dobijo v
Knjigarni Jtmerikaski $\mm
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, 111.
V zalogi imamo s tiskanimi vošžili in prazne brez tiskanih voscil. Pri naročilu na, vsak omeni, če jih želi s tiskanim voŠčt-om ah ne. Te venkonoene karte so nekaj krasnega, zlasti za one, la bodo poslali velikonočne pozdrave svojim dragim v stari kraj. Res novest. Prodajajo se
Posamezen komad po . . . 15c
Ducat pc 10c vsaka.
Naročilom je pridjati potreben znesek -- Po poStftem povzetju teh naročil ne pošiljamo. — Naročila se sprejemu samo do 15. marca.

VELIKA NOC
bo letos že 1. aprila, torej že čez par tednov
Darila za velikonočne praznike svojim domačim lahko pošljete preko nas. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, računajoč po ceni istega dne, ko denar prejmemo.
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE
Dinarji
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljte............$ 5.75
Za $10.00 pošljite............$10.85
Z a $15.00 pošljite............$16.00
Za $25.00 pošljite............$26.00
Za $40.00 pošljite....:.......$41.25
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na
JOHN JERICH
(V pisarni Amerikanstrega Sloveiita)
1849 W. CERMAK RD.
CHICAGO, ILLINOIS
v kabaretu igrati za milijone in obvlada vse ročice velikega družabnega življenja prestoli-ce? Takemu človeku lahko mali policijski uradnik skoraj samo z opravičilom sporoči, da je prišlo nekakšno opozorilo, da nekatere nove družbe, ki jih gospod Alexnadre prijavlja, menda niso dovolj dobro fundi-rane, In ko gospod Alexnadre mirno pojasni, da je zaenkrat to misel sploh opustil, lahko odide iz komisarijata med zelo vljudnimi pokloni kot vsemogočni magnat.
In vendar se v drugem oddelku iste pariške policije več let kupičijo akti, ki obremenjujejo isto sijajno osebnost. Tu je v prvi vrsti 19 neposrednih in jasnih ovadb zaradi velikih sleparij, tu je zabeleženo ^se polno sumljivih in obtežilnih okolnosti, tu se govori o pre-stanih kaznih v preteklosti — toda podlaga je nezanesljiva, policija ni trdno prepričana o identičnosti osebe in zato vodi ta afscikel pod napisom Saša Alexandre nazvan Stavisky. Rešiti to zagonetko je bilo seveda zelo lahko, toda z ljudmi širokih stikov mora ravnati policija diskretno; in kadarkoli ta oddelek vpraša "zgoraj", prekrižajo neznani prsti uradno pot in akti potujejo nazaj brez odločitve.
A na drugih mestih Iste policije opravljajo svoje posle a-genti in inšpektorji, ki z budnim očesom skrbe za varnost ministra, namenjenega v pose-te h gospodu Alexandru. In ko se pojavi gospod Alexandre z njim na pragu, se prižmurjeno oko zaostri in spomni, kakšen spopad je bil, ko so tega moža aretirali sredi gostije, kajti to da je dečko, ki je znal v tem in tem času pobegniti naravnost iz sodne dvorane.
V razdraženih množicah se je prepevalo na napev revolu-'cijonarne carmagnole "Stavisky au Pantheon" . . . Listi vsega sveta so se polnili dan za dnem s senzacionalnimi odkritji — nad vsem in iz vsega so pa skakala ona težka, zlovešča in razburljiva vprašanja, ki se začenjajo vedno: Kako se je moglo zgoditi, da . . .
(Dalje prih.) -o--
Katoliški Slovencr oglašajte »voje prireditve r "Amerika ah «kem Slovene«"!
Tako se agitira! Iz zapa-da nam je pisal nedolgo temu naročnik našega lista: "Enega novega naročnika Vam pošiljam. Celo leto sem ga nadlegoval, zdaj se je pa omehčal in naročil list." Tako se agitira! Dober vojak naskakuje trdnjavo, dokler je ne zavzame. Bodimo v tej kampanji taki junaki vsi prijatelji in somišljeniki "Am. Slovenca"!
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
ovestne knjige
PUSTOLOVSKO ŽIVLJENJE
STAVISKEGA
C Stran '4
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL
ŽUPNIK MORENUS.
Ljubezen Krist učil je — vi sovraštvo; Vi hočete mi biti kristjani? Ne strinja s kristjaustvora se sovraštvo: On luč je ljubil — vi temi ste vdani.
Stritar.
V Sent Lenartu je umrl župnik Urban Žun-ko. .Bil je blag gospod in župljani so ga obče spoštovali. V izpolnjevanju svojih dolžnosti je bil zelo natančen in kot duhoven vzoren, vnet za načela katoliške cerkve. Zato pa tudi tukaj ni bilo polja za nauke lutrove vere, četudi so se že v bližini pojavili njihovi pristaši.
Opat Ivan v Admontu je imenoval za župnika Ivana Morenusa. Prišel je od Sv. Križa na Murskem polju, kjer je bil za župnika.
Bil je mož srednje postave, na širokih plečih mu je sedela debela glava, katero so pokrivali črni lasje, izpod močnega čela je gledalo v svet dvoje temnih oči. Imel je v sebi nekaj, kar je vzbudilo čut, da je mož posebnih misli in zavzet za razširjanje novih nazorov.
To je bilo tudi povod, da ga je imenoval ad-montski opat župnikom, ker mu je ugajal njegov nastop, ko se mu je predstavil osebno.
Bilo je na dan sv. Filipa in Jakoba, ko se je imelo vršiti umeščen je novoimenovanega župnika.
Iz Jarenine se je pripeljal že na vse zgodaj župnik Andrej Niger, ki je imel izvršiti obred umeščenja, v kar ga je pooblastil admontski opat kot cerkveni patron. Došel je tudi župnik iz Sv. Benedikta Timor Benediks, hitro za njim vikar iz Sv. Ruperta Štefan Putan, istočasno sta prišla župnik Ernest Latano iz Sv. Petra, ki je tedaj oskrboval župnijo Sv. Marjeto in vikar Caharija Rozman od Sv, Antona.
Jareninski župnik je bil mož močne, vitke postave, dvoje prijaznih oči je gledalo tako milo, da si takoj vzljubil blagega moža. Osiveli lasje so kazali, da je že nastopial jesen življenja. Kljub temu pa je bil živahen v razgovoru in poln zdravega veselja. Zato so se njegovega 'prihoda'vsi veselili, posebno župnik Putan te Sv. Ruperta, ki je imel krasen glas in je lepo prepeval, se tudi rad smejal in zbijal dobre šale, da je spravil celo družbo v najboljše razpoloženje.
Župnik od Sv. Benedikta je bil mož že častitljive starosti, a še vedno bistrega duha in blagega značaja.
Zbrala se je mnogoštevilna množica vernega ljudstva ne samo iz šentlenartske župnije, ampak tudi sosednjih.
Od tržanov so prišli tudi trški sodnik Maks Pernhard ter Caharija Nuernberger, ki je bil obenem cerkveni ključar. Imela sta svoje posebno mesto v klopi blizu altar j a.
Prva klop ob altar ju je bila pregrnjena z rdečim suknom. Bil je to sedež graašcakov iz Hrastovca.
Cerkev je bila že napolnjena z verniki, du-hovništvo je bilo zbrano v zakristiji. Čakali so na prihod baroninje Margarete in njenega sina Ivana Friderika.
Zdajci se sliši ropotanje voza, ki se ustavi pred cerkvijo nasproti malemu lesenemu, s slamo pokritemu poslopju na južni strani. Iz voza je stopila graščakinja Herberstein s svojim sinom. Podala sta se skoz vrata na južni strani, nad katerimi je bil vzidan grb Herbersteinov, znamenje, da imajo ti tukaj svoj poseben vhod kot zaščitniki šentlenartske cerkve. Podaniki so
KI JIH IMA V ZALOGI IN ZA KATERE SPREJEMA NAROČILA KNJIGARNA "AMER. SLOVENCA".
OTROKA KAPITANA GRAN-
TA, J. Verne. Trdovezana 607 strani. Vrlo napeta povest, ki vas vodi po Južni Ameriki in drugih krajih, da citate s posebnim uživanjem ................................$2.00
OVČAR MARKO, J. Jalen. Brošura 407 str. Povest iz življenja našega naroda, je zanimiva po napetosti in značaju ....................$1.25
OZKA VRATA, spisal Andre
Gide, brošura ................................ 80c
Trdo vezana knjiga ....................$1.00
PATRIA, H. Federer. Broš. 72 str. Povest iz irske junaške dobe ...................................................... 30c
PERPETUA, ali afrikanski mučena. Broš. 136 str. Povest nudi čitatelju pogled,v dobo tretjega stoletja po Kristusu, ko so kruto preganjali kristjane ................ 45c
PETELINOV JANEZ, J. Alešo-vec. Broš. 126 str. Ako se hočete zabavati, tedaj berite Petelinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od te......................... 85c
POD ..SVOBODNIM .. SOLN-CEM, povest davnih dedov v 2. knjigah, vsaka knjiga.................$1.25
POL LITRA VIPAVCA, D. Fei-gl. Broš. 136 str. Kratke zabavne zgodbice iz življenja............ 50c
POLJUB, K. Svetla. Broš. 97 str. Interesantna povest iz gorskega življenja češkega naroda ............ 50c
POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L- Bulwer. Trdovezana 355 str. Zanimiv roman v dveh delili, vsaka zase. Obe knjigi.. .$2.00
PO STRANI KLOBUK, I). Fei-gel. Broš 155 str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive 75c
PETER MARKOVIČ, Iv. Pregelj. Broš. 201, str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje........... 75c
POTOP, H. Sienkiewicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. Dva dela vsak v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 str. Obe knjigi ..............................$6.00
POVESTI IN SLIKE, Ks. Me-
ško. Broš 79 str. Kratke povesti i/, življenja ..............—........... 45c
PRAVLJICE, F. Milčinski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z risbami ............................................ 90c
PRAVLJICE IZTOKA, Iv. Vuk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vporabljive za zabavo in kratek čas ................................ 75c
PREGELJ IVANA ZBRANI SPISI. Broš,255 str. Dve krasni pcpvesti v .eni knjigi: Zgodbe zdravnika Muznika in Tolminske matere sveta noč ................$1.00
PRAVLJICE, O. Wilde, trdovezana .............................................. 50c
PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz
življenja ..........................................$1.00
Brošura ............................................ 45c
PRIPOVESTI O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest .................................. 75c
PRST BOŽJI ali izgledi božjih
kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš 78 str............................. 35c
PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr.
Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva..... 45c
RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 sjtr. Črtice iz trenotkov trpr-Ijenja. Zelo napeta povest-------- 75c
RIBIČEV SIN, Pravljica ............ 25c
ROŽA DEKLET, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 56 strani .............................................. 25c
SANGUIS MARTYRUM, L.
Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov .............................. 60c
SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str................................. 35c
SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem ........................................ 50c
SLIKE, Ks. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zanimanja............ 65c
SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57,
58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive ........................ 75c
SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita ............ 55c
SORODSTVO, Iv. Šorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja ............................... 45c
SPAKE, N. Korun. Trdovezana 151 str. Kratke vesele zgodbice. $1.00
SREČA, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 42 ■ strani...... 25c
STEZOSLEDEC, pretresljiva povest iz ameriškega življenja...... 30c
SVETLOBA IN SENCA, Fr.
Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi prav zanimiva .............................. 60c
SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja ..........:................... 60c
ŠOPEK SAMOTARKE, Mani-ca Romanova. Broš. 175 str. Kratke povesti, ki so priljubljene zlasti ženstvu ........................ 50c
ŠTIRI LETA V RUSKEM U-JETNIŠTVU, J. Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika $2.00
SELO STEPANČIKOVO, F. M.
Dostojevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen roman i/, ruskega življenja............$1.25
TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije ................................ 75c
TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Džunglo. To je nadaljevalna povest iste. Tu čitate, kaj se je z Tarzanom godilo pozneje ..............................$1.25
TARZANOVE ŽIVALI, E. Burroughs. Trdovezana 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju.. Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu $1.25
TARZAN KRALJ DŽUNGLE,
trdo vezana knjiga z slikami z 300 strani .........................................$1.00
TATIČ, Fr. Bevk. .Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samo-obtoženca ........................................ 75c
TIHO JEZERO. Povest za slov. mladino ............................................ 75c
TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja 80c
TESTAMENT, J. Krsnik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki ............................................ 85c
TO KRAJ IN ONKRAJ SO-
TLE, ter tam preko. F. Žolna.
Trdovezana 68 str. Hudomuš-nice, ki se z zanimanjem čitajo 65c
TOLMINCI, I. Pregelj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in njihovem življenju.... 95c
TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v eni knjigi........ 40c
TROJE ANGELSKIH ČE-ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz slovenskega življenja......................................... 35c
TUJSKI PROMET, F. Detela. Trdovezana 174 str. Povest iz življenja Dolenjcev iz novomeške okolice. Zelo zanimivo........$1.00
TUNEL, B. Kellerman. Trdovezana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler ga ne prečita ................................$1.20
UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zanimiva slovenska povest ......................................:....... 55c
VENEC SLOVANSKIH POVE-STIJ. Broš. 270 st. 6. knjiga. — Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi ........................................ 60c
VERA, O. Waldova. Trdovezana 154 str. Interesantan roman iz ruščine ........................................ 75c
V	LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C.
Dovle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave .................................... 60c
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po ............................ 75c
V	PETROGRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice .......... 75c
VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest ........................................ 25c
VSTAJENJE, roman v treh delih spisal L. N. Tolstoj; trdo vezana knjiga z 595 strani........$3.50
V	TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest
iz češkega življenja .................... 95c
Da je v Franciji prišlo do tako krvavih izgredov zadnje dni, gre zasluga milijonskemu sleparju, elegantnemu pusto, lovcu Aleksandru Staviskemu. "Lidove Noviny" objavljajo o tem "junaku" te afere, ki je zahtevala več sto mrtvih in na stotine ranjenih in drugih večjih in manjših prask in pretepov na pariških ulicah, kakor tudi po drugih mestih in provincah Francije, daljše poročilo ki spravlja na dan premnoge podrobnosti iz življenja moža
tako klaverne slave.	,
*
Sto milijonov — dvesto milijonov — tristo milijonov — petsto milijonov frankov — izgubljenih !
Da. Pol milijarde. Toda kaj se je izgubilo še povrhu, ne bo nihče več ugotovil.
Kakor na besni dražbi so bliskovito naraščale številke izgub, ki jih je pripravil Sergej Aleksander Stavisky v nekaj letih tisočem lahkovernih ljudi in tisočem strastnih verižnikov, da je lahko na neverjeten na-;čin razmetaval milijone ter živel v sijaju in razkošju, ki je 'jemal vid vsakemu, kdor se .je z njim srečal. V enem tednu (med božičem in novim letom se je pa sesula piramida umetno |zgrajenih sleparij; mož, ki je ;hotel obsuti svoje prijatelje s krasnimi novoletnimi darili, zapušča hotel Claridge, da bi kot capin poskušal rešiti svoje življenje. Njegov bistri duh mu je povedal, da je prav za prav neznatna finančna nezgoda, ki je jzadela njegove špekulacije na jugu Francije, odkrušila baš o-jgelni kamen njegovih zamotanih kombinacij in da se bo čez nekaj ur vse porušilo. Rešiti življenje, ne dati prijeti se — ita najnaravnejši gon divje zve-jri se polasti sijajnega rutiner-Ija, ki je znal še dan pred sve. itim večerom stopiti pred policijskega komisarja in mirno poslušati proti sebi naperjeno ovadbo ter smeje odpihati vsak sum.
Kaj ni bil on osebnost, ki se je o nji v višji pariški družbi govorilo samo z občudovanjem in navdušenjem? Mar ni vedela pariška policija, da je ta Saša Alexandre, kakor so se glasile takrat vse njegove listine, slavni industrijec in velikopo* tezni finančnik, ki odpira pota k bajnim karijeram in dohodkom, ki se dan za dnem sestaja z ministri, financira volitve, vpravlja v upravne svete poslance, senatorje, slavne pravnike in vpokojene generale, bogataš, čigar dohodke še prekaša vrednost njegovih družabnih vplivov in stikov? Mar ni vedel policijski komisar, ko je podpisoval poziv k zaslišanju, da bo videl ob določeni uri o-sebnost, ki ima v rokah liste, ki manažerira gledališča, vzdržuje stajo dirkalnih konj, zna
(Dalje prih.)
Naročilom za knjige je pridjati potrebni znesek, bodisi v Money Ordru, bančnem draftu ali čeku.	I
Pri polno obloženi mizi so se kmalu razvezah jeziki, posebno ker je bil mladi graščak dobre volje, sedel je zraven Caharija Nuernberger, brata njegove neveste in tako je našel priliko se z njim pogovarjati o tem in onem, pri čemur seve ni pozabil, omeniti svoje izvoljenke. Nuernberger si je štel v posebno čast, da se razgo-varja z njim mladi graščak.
Že je nazdravil jareninski župnik mlademu graščaku ter novemu župniku, nakar se je zahvalil ta v izbranih besedah vsem. Začelo se je neprisiljeno razgovarjanje med posameznimi gosti.
"Lepo župnijo si dobil," meni župnik iz Jarenine proti župniku Movenusu, "si lahko zadovoljen."
"Saj sem tudi," nasmehlja se ogovorjeni, "upam, da se bom z župljani dobro razumel."
"Saj so vsi dobri ljudje in verni katoličani," meni župnik od Sv. Benedikta, "drugovernih ni dosti."
Pri tem pogleda po strani na trškega sodnika, ki je sicer razumel te besede, a se delal, kakor bi jih preslišal.
Župnik Morenus namigne benediškemu s pogledom na Pernharda, kakor bi mu hotel reči, da naj ne govori o tem.
A ta si ni dal nič reči, bil je v svoji stvari strasten, da skoraj pretiravajoč.
"Ta novodobni duh se povsod razširja," govori benediški župnik dalje, "pri nas so se pojavili že skakači."
"Kaj je to," vzkliknejo nekateri gosje.
"Ali še ne veste," pravi župnik Timor in pogleda po celem omizju, "to je nevarna družba."
"Povej no, povej,"/ vzpodbuja ga jareninski župnik Niger.
Benediški župnik rahlo zakašlja, napravi mal požirek iz kupice ter pripoveduje: (Dalje prih.)
-o-
"Naš list 'Arner. Slovenec' je trdnjava, ki je ne sme premagati tudi njen najhujši sovražnik. depresija!"
stali ob strani in se globoko priklanjali, ob vhodu jih je pozdravil jareninski župnik kot zastopnik cerkvenega patrona in jih poškropil z blagoslovljeno vodo.
Ko sta zasedla Herbersteina svoje mesto v bližini altar j a, se je začel cerkveni obred. Verna množica je gledala z veliko pozornostjo, še bolj pa radovednostjo celo ceremonijo, saj kaj takega se ne vidi vsak dan.
Minula je slavnostna maša, ki jo je bral novo umeščeni župnik Morenus, z izbranim glasom je zapel šentpetrski vikar Stefan Putan ob koncu Ite missa est, da je celo baroninja Herberstein s posebnim zanimanjm pokimala svojemu sinu.
Množica se je vsula iz cerkve, duhovniki pa so se podali v župnišče, kajti danes se bo jedlo z veliko žlico in to je nekaj posebnega. Vabilu novega župnika se je odzval tudi mladi graščak Herberstein, med tem ko se je baroninja Margareta takoj odpeljala v Hrastovec, češ, da se ne počuti posebno dobro, dejansko pa ji ni bilo za družbo, ker ni bilo nobenih plemenitašev.
Da sta bila navzoča tudi trški sodnik Pern-har in cerkveni ključar Caharija Nuernberger, se razume, ker bila bi to velika žalitev. Maks Pernharn je bil sicer protestant, a prezreti se ga ni moglo, kajti bil je trški sodnik in s tem tudi namestnik hrastovške sodnije za trg Sv. Lenart; in kar je v zvezi z graščino Hrastovec, se ne sme zapostaviti, kajti nje lastniki so gospodje tudi glede trga in cerkve pri Sv. Lenartu.