m ■tat*®: .WAR1 fBONDS SKIMPS ®es je ukazal šest dni dela fso produkcijo premoga Pravi, da je R ^avičena do wm\ ■N N. j. __ Aleksan-■ %) y' Je kil •na e takoj p0 revoluciji •svičf izjavil> da J'e Rusi- ■kvr do Balfciških Pro" Hjy^ j®' Litve in Estonije polovice Poljske. Hiti,-,. ne bi kršila zveze z l%.ne bi kršila Atlant- carter. »"tno ensky Rjavil, da ■li J^3 Rusija zagotovili?0 t6j VOjni" Ke_ ®'o j P pognal v pre- ® rusunin' mnenja, da generacija zahte j^ morja. ' ■j-T^—-o—-_ JL180 zopet zavrgli l^bi se pozabilo ' ISa^p' , , , • nv, '^-roslanska zbor- ' i^ihr!'? z°Pet zavrgla , /ptičev, da. bi let« ' Ju'iJa naprej ■ »ti (lavke sproti, na 1 ■*^j0^poPolnoma poza-. • Je bil zavržen s ' Wh-M 'asovanjem in si- • i c; 2°2. ' »Vu ■ Vrnila Predlog ' P^vj t 111 mu naročila, predlog, po ka-'■■j8o°t®l vsak plačati ' »6<|l(jg!t ,lanskih davkov. ■ V;,''36 bilu v zbornici 1 M^lj 2 m Poslanci so se f\0:,!2?'imi psovkami, m podobno. ■Su* ko na konfe-'frtto prehrano n (ONA). — Na mJl Prehrano^ ki se I\ ,»Ja v Ho't Springs, "estali predstavniki ■pijo ,2aVezniŠkih dežel, ■^i ° zastopal na tej mt%dor dr> Kon" ■ c hJ « gospodarski i Mermolja. |*b>r odpuščen direkt°r sam Hr^fj ar't Povedal cestne-■S0 ^harlesu Sheetsu, VM Cleveland ne po- K.H • d Je izjavil- ■"iih j ltak sam opravil mesecev, pa bo m\. prihranil mestu. KSa lle bo nikogar mesto odpuščene- Draga pomota! Boston. — Mrs. Filome- na Lydick je prišla na sodni j o po razporoko in jo je tudi dobila. Kot "tehten" vzrok za razporoko je navedla to-le: Ko je prišel nekega večera njen mož domov, jo je na vso moč objel in zastokal: 'Oh, Marjanca, kako te imam rad! — Žena je pa sodniku dokazala, da je njeno ime Filomena in nič drugega. novfgrobovi Lovrenc Petkovšek Danes zjutraj je umrl v Charity bolnišnici slovenski pionir Lovrenc Petkovšek. Več poročamo jutri. Ameriški general in škof ubita z letalom Direktor za obrambo svari, da je Cleveland in Detroit lahko bombardiran James M. Landis, direktor za civilno obrambo, je v nekem mesečniku napisal članek, v katerem opisuje možnost bombardiranja Clevelanda in Detroita po nemški zračni sili, in da so to lahko zgodi še letos. Landis zatrjuje,' da predno bo ta vojna končana, da bodo svarilne piščali oznanjale zračne napade nad nekaterimi, morda celo več ameriškimi m|sti. Nemci bi poslali bombnike z nosilci letal preko Atlantika iz Norveške ter iz tajnih oporišč na Grenlandiji. Iz Aleutskih otokov bi pa Japonci prav lahko bombardirali ameriško zahodno obal ter segli ž njimi lahko daleč v notranjost kot je Duluth, Minnesota, piše Landis. -o—-- Nemci se boje takojšne invazije na Sicilijo in Sardinijo London. — Radio iz Vichy, ki je pod nemško kontrolo, je ope-tovano poročal 0 velikih koncentracijah zavezniškega brodovjaj v Gibraltarju in AJžiru. Nemci namiga vaj o, da bodo morda poskušali zavezniki zasesti Sicilijo pri:,j, .predno bo iončana vojna v Tuniziji. Nemški komentator Sertorius ie včeraj naglašal, da stoji 5, imeriška armada v rezervi v Ma-•oku ter je neprestano v treningi :a invazijo. Tej asrmadi povelju-ie general Mark W. Clark, trdi- i bojnafronta ANGLIJA — Ameriške zračne trdnjave so včeraj bombardirale Antwerpen v Belgiji pri belem dnevu. AFRIKA'—Ameriške in fran coske čete prodirajo ob jezeru Achkel proti B i z e r t i Kmalu bodo dospele v dosego topov. Sovražnik se pred Amerikanci neprestano umi-če. RUSIJA — Poročila naznajajo vroče boje v Kavkazu. Nemci imajo silne izgube in sami priznavajo, da so se morali umakniti pred močnejšo rusko armado. -o- s W ————— ■L. lni?ton, 4. maja.—Tajnik notranjih zadev, Harold BaU^' °kratuje premogorove' v imenu vlade Zed. držav, ■L kakim 3,850 premogarskim družbam brzojavni ukaz, [p^^vi obratovati odlslej po šest dni v tednu. ~ Onim premogovnim družbam, ki bi se temu uprle, bi urad za kontrolo cen odvzel dovoljeno zvišanje cene premogu. Ickes je s tem naročilom tudi ukazal, da morajo družbe plačati pre-mogarjem za šesti dan dela čas ; in pol od ure, kot je to odobril vojni delavski odbor. Premo-garji, ki zdaj dobe $7 na dan za pet dni dela, to je $35 na teden, bi zdaj dobivali $45.50 za šest dni dela. Mr. Ickes je dalje včeraj izjavil, da so pogajanja med družbami in unijo premogarjev na isti stopnji kot prej. Razlika je samo ta, da so šli v torek premogarji na delo za prihodnjih 15 dni. Dalje je Ickes izjavil, da bodo morali poravnati spor družbe in unija premogarjev med seboj, kar bo končno 'potrdil vojni delavski odbor. On sam da nima nobene pravice vmeša-. vati se v to stvar. ,Kot je torej videti, bo reševal zadevo vseeno vojni delavski odbor, proti čemer se je v prvi vrsti protivil John L. Lewis, predsednik premogarske uni^ ie.dčjdL xiaJi .tnodbor.. sovražen, uniji. -1—o- Ženica je doživela že pet vojn Sapulpa, Okla. — Tukaj živi Lizzie Dever, ki je obhajala 1. 1 maja 112. letnico rojstva. V 1 svojem dolgem življenju je doži- 1 vela pet vojn in sicer: mehiško, 1 civilno, špansko-ameriško, prvo svetovno in sedanjo. Preživela je devet mož in zdaj živi pri svo- t jem "sinčku" Saonu, ki je star s 70 let. i -o--] Nove cene v javnosti i Urad za kontrolo cen bo naj- i brže prihodnjo nedeljo dal v * javnost nove maksimalne cene 1 za živila. Nove cene bodo dane 1 za vso deželo, toda za vsak kraj 1 bodo cene v soglasju z razme- ' rami tam. Toda za ves okraj, ' kot je na primer Cleveland, bo- s do enake cene v vseh prodajal- J nah. ( Več kokošje pečenke Prekupčevalci s perutnino v ' Clevelandu pravijo, da prihaja | nekaj več perutnine v mesto. Toda dovoz še vedno ni norma- ' len. Šele enkrat v juliju, pravijo, bomo zopet imeli dovolj ] kokošjih bederc. Peta obletnica V četrtek ob 8:30 bo darova- f na v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Agnes Zobec v spomiin 5. ■ obletnice njene smrti. Sorod- : niki in prijatelji so vabljeni. I No z osveto nad sorodniki, ako se bodo vojaki v Tuniziji podali v> _ rfC;Ve*riikom je prišlo 1S>. ki ga je pisal stab poveljniku Mik Ja°> Pismo je bilo BSh ri2adni štab pri-wmški častniki in Bk^ d e vdajaj0 s0" 'Hf^iltja k temu častniki rK: Ceio nagovarjajo V pismu se dalje trdi, da so imena teh ubežnikov znana in ker so vojaki zdaj vojni ujetniki, bodo morali radi tega sramotnega čina trpeti njih sorodniki v Nemčiji, po vojni pa tudi oni sa mi. Ime nemškega brigadirja, ki je to pismo podpisal, ni dano v javnost. John Godnjcivec Po daljši bolezni je umrl včeraj popoldne ob 5:15 na svojem domu, 16610 Grovewood Ave. znani trgovec John God-njavec, star 57 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Cecilijo roj. Kravtzar, doma iz vasi Praproče pri Trebnjem, sina Pvt. Stanleya pri v o j a k i h v College Station, Texas, hčer Frances in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Rod-neje, fara Trebnje, kjer zapušča brata Adolfa in Jožeta, sestro Angelo in več sorodnikov. Tukaj je bival 33 let. Bil je član društva Vodnikov Venec, št. 147 SNPJ in Carni-ola T.ent, 128« Ti¥J:iii društva France Prešeren, št. 17 SDZ. Dokler mu je zdravje dopuščalo je bil aktiven pri mlad. pevskem zboru Slavčki kot predsednik. Pogreb bo v petek zjutraj ob 10:15 iz Želetovega zavoda, 452 E. 152. St. na Lake- view pokopališče. Naj počiva j j° Nemci. v miru, preostalim sožalje. John R. Zaic Glede letalske nesreče, v ka- Ječa za stavko v vojni produkciji Washington.—Senator Eastland iz Mississippi je vložil v zbornici predlog, glasom katerega bi dobil vsak, ki bi se udeležil stavke ali organizirane pasivne rezistence v vojni produkciji, dve leti zapora in $10,000 globe. teri je izgubil življenje sloven ski letalski kadet John R. Zai< ml., se dodatno poroča, da za pušča žalujočo soprogo Berto roj. Tegel, hčer družine Tegel iz 960 E. 239. St., Euclid, O., ter starše, očeta Johna, ki je doma iz Račne pri Grosupljem ter mater Ano, roj. Okorn, doma iz Spodnje Slivice pri Grosupljem, dve sestri, Ano, omož. Cernich in Mary, omož. Tolar, svaka Frank in Albert Tegel, svakinjo Lillian Tegel in veliko drugih sorodnikov. Rojen je bil v Ely, Minn. V Cleveland je dospel s starši, ko je bil star sedem let. Graduiral je iz Col-linwood višje šole ter je bil pozneje uslužben pri Higbee Co. Bil je dober pevec in član znanega zbora Orpheus in zbora Slovana. Bil je član društva Štrugglers št. 614 SNPJ in Betsy Ross št. 186 ABZ. Pogreb bo v soboto popoldne ob 1:30 iz Želetovega zavoda, 458 E. 152. St. na Lake-view pokopališče. -o- še bodo žejni Policija je včeraj prijela nekega lastnika truka, na katerem so našli dva zaboja žganja, a truk je bil parkiran ob prodajalni žganja na 7036 Central Ave. Lastnik truka pravi, da ne ve nič o tem. Neznanci so vlomili v klet, od tam pa izse-kali luknjo v tla prodajalne. Za vrati je bilo naloženih že 65 zabojev žganja, ko je prišla policija. Kdor je mislil odnesti žganje, je odnesel samo pete. Cene živilom so ušle vladi iz kontrole Washington. — Urad za kontrolo cen priznava, da so cene živilom popolnoma iz kontrole. Cene sočivju so celo neprestano dvigajo kljub temu, da je postavljena najvišje dovoljena cena. Producenti najibrže ne vedo, kaj je maksimalna cena, pravijo uradniki. Ta urad je ^neprestano na delu, da bi .napravil kak načrt, po se cene lahko nadzorovalo in kontroliralo. Toda niti cela armada ne bi mogla tega doseči, ako ne bodo odjemalci sodelovali z vlado in .poročali slučaje, kjer plačujejo več, kot je postavljena cena. Jugoslovanke bodo jemali zdaj za talce London. (ONA). — Jugoslovanski viri poročajo, da je nemška vrhovna komanda začela obsojati na smrt tudi žene, trdeč, da so se izkazale jugoslovanske žene prav posebno okrutne napram ujetnikom osišča. Odslej bodo jemali za talce žene prav tako kot moške, listaški listi poročajo, da so se borili na Hrvaškem zlasti ženski bataljoni proti četam osišča, tako v zapadni Bosni kot v nekaterih drugih krajih. •General Andrews in škof Leonard sta bila ubita v le-talski nesreči na Islandiji v pondeljek. V nesreči je bilo najbrže več drugih vladnih uradnikov. Liet gen Frank M. Andrews, vrhovni poveljnik ameriške zračne sile v Evropi in metodistovski Škof Adna Wright Leonard ki je zastopal 31 protestantovskih skupin, .ko je obiskoval ameriška vojaška taborišča v Evropi, sta se ubila v pondeljek v letalski nezgodi nekje na Islandiji. --—_' Generalovo smrt so včerai \T " v* L l *i uradno potrdili v Londonu do- IVaJVeCJe »Ombnike b()do MB M M Naši vojaki Frank g, Lach, sin Mr. in Mrs. Frank Lach iz 13116 Cross-burn Ave .je odšel k ameriški mornarici, želimo mu srečno in zdravja. Mrs. Emma Simončič je prejela od svojega soproga Adolfa pismo, v katerem ji piše, da je bil povišan v narednika. Strica Sama služi v Camp Wolters, Texas. Adolf je sin Mr. in Mrs. Simončič iz 1143 E. 63. St. Novemu naredniku čestitamo! Ms I« M Iz Avstralije se je oglasil kor-poral John A. Maček, sin Mr. in Mrs. Andrew Maček iz 15810 TrafaJger Ave. Njegov naslov je: Cpl. John A. Maček, 83 Repair Squadron, 4th Air Depot Group, APO 922, c/o Postmaster San Francisco, Calif. We (B4 Tam z dalnega Pacifika je prišla vest, da je .bil Stanley Mo-dic, sin Mr. Matt Modica iz 1146 E. 76. St. povišan v narednika. V armadi je od februarja 1941 ter je že služil na Samoa in Gua-dalcanalu. Zdaj se nahaja na nekem drugem pacifičnem otoku kot oddajatelj depeš. Mlademu naredniku naše čestitke! Na 17. aprila je graduiral kpt specialist v fotografiji ter bil ob-eneim povišan v korporala Raymond A. Matjasic, ki služi pri marinih. Na bazi pri njem živi tudi njegova sporoga Emma. Danes odide v Kalifornijo. Raymond je sin Mr. in Mrs. Frank Matjašič iz 1162 Addison Rd., svoj dom v Clevelandu je pa imel na 3047 E. 126. St. česti-tam'o! m i* i* Iz Camp Edwardis, Mass. je prišel domov na dopust do sobote porfočnik Louise J. Zupančič. V soboto ibo odšel v taborišče Davis, N. C., kjer bo za inštruktorja. Prijatelji ga lahko obiščejo na 1079. E. 76. St. Čim je ameriški vojni oddelek potrdil, da je bil ubit škof Leonard v isti letalski nezgodi. Sodi se, da se je nahajalo v istem letalu več vladnih ali vojaških činovnikov. Baje je ostal živ v nezgodi sam0 en vojak. Vojaški cenzorji v Londonu zadržujejo podrobno poročilo o nezgodi. Samo toliko je bilo dano v javnost, da se je briijantni ameriški .general Andrews smrtno ponesrečil z letalom na nekem samotnem kraju v Islandiji, in da podrobnih poročil še ni na razpolago. škof Leonard je odšel v Anglijo .šele pred nekaj itedni, da bo obiskal razna ameriška vojaška taborišča. Andrews je že osmi general, ki je bil ubit, ali .pogrešan v tej vojni. Poveljstvo nad ameriškimi četami v Evropi je prevzel šele 5. februarja od generala Ei-.senhoweria. ki je 'bil .poslan y Afriko. Bil je poznan kot .navdušen avijatičar, ki je neprestano poudarjal potrebo po močni zračni sili za ameriško armado. Pod njegovim poveljstvom so ameriške zračne trdnjave napadale Nemčijo. Bil je znan kot izvrsten pilot, ki je imel več rekordov za polete na daljavo. Ko so mu prijatelji prigovarjali, naj neha samcat voditi zrakoplove, jim je odvrnil: "Jaz ne maram biti eden onih generalov, ki umirajo v postelji." Rojen je bil 3. februarja 1881 v Nashville, Tenn. -o- Amerikanci so zasedli otočje Russell Washington.—Ameriške čete so okupirale otočje Russell, ki leži neposredno severno od Guadalcanal. To otočje, v katerem sta dva večja otoka, leži izdelovali v Clevelandu Ogromna tovarna za izdelavo bombnikov je zdaj dograjena v bližini Clevelanda. Zgradila jo je General Motors Corp., Fisher Body divizija. V tej tovarni bodo gradili najmočnejše bojne bombnike, ki ibodo popolnoma novega tipa. Zdaj je treba postaviti še stroje in razno opremo, kar bo vzelo še toliko časa, da bodo pred prihodnjim januarjem težko pričeli z obratom. Koliko bombnikov bodo tukaj izdelovali in koliko delavcev bo zaposlenih je pa vojaška tajnost. -o-- Mati 22 otrok ima v armadi 9 sinov Flint, Mich.' — Mrs. John Deavers, stara 46 let, ima menda rekord, da ima največ sinov v armadi, kar devet jih služi Strica Sama, osem od teh jih je že onstran morja. Vsega skupaj je imela 22 otrok, dvakrat trojčke in osemkrat dvojčke. Ko je bila stara 12 let je zbežala od doma in šla k cirkusu. Z 15 leti se je .poročila in ko je bila stara 16 let je povila prve dvojčke. -o- Vlada bo imela besedo pri ženskih klobukih Washington. — Tudi ženski klobuki bodo kmalu prišli pod vladno restrikcijo. Urad za vojno produkcijo se je sporazumel s klobučar nam i, kako veliki krajci smejo biti pri ženskih klobukih, koliko blaga se strne porabiti za klobuk in koliko trakov in tančice. Toda kar se tiče mode bo pa urad za vojno produkcijo previdno držal roke proč. -o-- NAJVEČJI FANT NA SVETU UMRL Martinez, Cal. — Tukaj je 18 milj severno od tistega dela umrl zaraorec Willie Camper. Guadalcanal, katerega imajo zasedenega Amerikanci. Listine za registracijo pošljite do 10. maja Kdor se hoče registrirati za racioniranje žganja, mora najprej dobiti listino v prodajalni v svojem okraju. To listino mora poslati nazaj ipo pošti vsaj do 10, maja. Kdor jo ne bo poslal do tega dne, bo moral čakati za drutgo registracijo. Premeščena seja Seja društva St. Clair Grove št. 98 W. C., ki bi bila morala biti sinoči, se bo vršila jutri večer v navadnih prostorih. Vzrok premestitve je 'bila odsotnost od-bornic, ki so bile na konvenciji v pondeljek in torek. Lepe cvetlice Za Materinski dan se toplo priporoča za nabavo lepih cvetlic, kot dar materam cvetličarna James A. Slapnik, Jr., 6620 St. Clair Ave. Najdene listine Frank Hribar dobi v našem uradu listine, ki s0 bile najdene na St. Clair Ave. Bil je visok 8 čevljev in 7 palcev, tehtal je 450 funtov. Star je bil šele 18 let. Svojo postavo je kazal v nekem gledišču, ko se je zgrudil in umrl. SVOJEVRSTEN, PA KORISTEN KONTEST Geneva, N. Y. — V tem mestu so razpisali nagrado za tistega, ki bo pobil največ podgan. Zmagala je 13 letna Ana Tarr, ki je sama pobila 74 te nadlege. Dobila je vojni bond v znesku $25.00. Bolniški čeki Bolniški tajnik dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ naznanja, da je prejel čeke in bolniki lahko pridejo ali pošljejo ponje. Dospel na pogreb Valentin P. Vrbančič, brat pokojnega Matha, je dospel na pogreb iz Great Lakes, 111. Pogreb bo jutri. Važna seja nocoj Krožek št. 3 Progresivnih Slovenk ima nocoj ob 7:30 važno sejo na Recher Ave. AMERIŠK DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ftW^H^O AMERICAN HOME CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, MAY 5, 1943 LETO XLVI. — VOL XLVI t t AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Ave. JAMES DEBEVEC. Editor HEnderson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA : Za. Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaSalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Fommesna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. s. and Canada $3^0 for 6 months. Cleveland by mall $1.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months. $2.00 for > month* Single copies 3c Entered as second-clsuw matter January 5th. 1809. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of search 3d. 1878. No. 106 Wed., May 5, 1943 Nevarna igra Dve fronti sta potrebni za zmago v tej vojni, ali pa prav za prav za vsako vojno — bojna in domača fronta. Naša armada, to je vsa naša oborožena sila, se bori z orožjem v roki s sovržnikom, da s tem varje našo zemljo. Doma je pa domača fronta, ki skrbi za to, da dobi naša oborožena sila dovolj orožja, municije in drugih potrebščin na fronto. Ne ta ne ona fronta ne more brez druge vzdržati, vsaka je brez pomoči druge brez pomena. Armada brez orožja in brez drugih potrebščin od doma se mora vdati sovražniku, ali pa, če more, pribežati domov. Domača fronta pa tudi nima nobenega, pomena, če bi se naši fantje tam na bojni fronti ne hoteli bojevati. Ene fronte smo gotovi, to je naše bojne fronte. Saj vidimo, da se naši fantje ne samo dobro branijo, ampak da uspešno napadajo na vseh raznih frontah in da bodo v do-glednem času priborili zmago, da bomo mi doma zopet varni, da bo naša dežela zopet prosto dihala. Pa ali smo gotovi svoje domače fronte? Ako se bo začelo pogostoma ponavljati to, kar se je zgodilo zadnje dneve, se bo naša domača fronta zrušila in ž njo, seveda tudi fronta na, bojni poljani. Ako ne bomo izdelali dovolj orožja, če ne bomo napravili dovolj municije, če ne bomo zgradili dovolj letal, ne tankov in ne ladij, bodo naši fantje-prepuščeni sovražniku na milost in nemilost. Ali se dobi kak človek v tej deželi, ki bi hote prepusti! našo hrabro armado sovražniku s tem, da bi ji ne poslal orožja? V prvem hipu bi reklj, da ga ni človeka, ki bi bil tako hudoben, da bi hotel to napraviti vedoma in nalašč. Pa vendar vršimo to, morda nepremišljeno, da puščamo delo, važno delo na domači fronti z raznimi stavkami, kii so v takem času naravnost sabotaža proti svoji lastni deželi, proti lastni armadi. Petnajst oseb c?oma mora delati v industriji, ali na polju ali kje drugje, da dobi en sam vojak vse, česar potrebuje za bojevanje in prehrano ter obleko na bojni fronti. Pomislimo, petnajst oseb za enega vojaka! Ali je potem važna domača front ali ni? Ali je potem važno, da dela vsak, ki je dela zmožen, da delamo noč ih dan, da opremimo našo armado z vsem, kar potrebuje? Ako smo šli v vojno na vsej črti, ostanimo v vojni vsi, ne samo naši fantje tam zunaj. Svoje življenje so nesli naprodaj, ne zase, ampak za nas, za deželo, za domovino. Šli so v boj v zavesti, da jih domača fronta ne bo zapustila, se iim ne bo izneverila. S pogumom so šli v boj, da, mnogo jih je, ki so bili ali ki so silno žalostni, če niso prestali zdravniške preiskave in so morali ostati doma. Vprašajmo pa se: ali bi šel kateri teh naših pogumnih borcev na bojno poljano, če bi vedel, da mu ne bomo poslali obleke, hrane, orožja in municije? Noben ne bi šel, saj bi šel v gotovo smrt. Tako so pa šli, zanašajoč se na nas, da bomo mi doma, kakor oni na bojnem polju — storili svojo dolžnost. Kaj bi rekli mii doma, ako bi se kje tam na Guadalcana-!u, ali v Tuniziji, ali kje na kaki drugi fronti uprl kak naš polk in se podal sovražniku brez boja? Kaj bi rekli, ako bi kak naš polk vrgel orožje od sebe in zbežal s fronte? Ne samo, da bi tak vojak takoj zapdel smrti po vojnih postavah, ampak bi izgubil tudi v očeh vsega naroda vsako trohico spoštovanja. Z izdajalcem bi ga nagnali in z gnusom bi izgovarjali njegovo ime. In kaj je drugo, kar počenja domača fronta, ki s stavkami v teh kritičnih časih ovira vojni napor, kot izdajalstvo napram domovini, napram naši armadi? Vsi delavski spori bi morali biti poravnani brez stavke. Vlada je imenovala poseben odbor, ki ima nalogo poravnati spore med delavci in delodajalci. Vsi bi se morali podvreči razsodbi tega odbora, ker ta odbor je absolutno nevtralen in ne gleda z boljšim očesom ne na delodajalca ne na delavca, ampak na oba enako. Ali si more kdo misliti kako stavko v tem času v Nemčiji, ali na Japonskem, ali v Rusiji? Samo namignili naj bi o kaki stavki, nikar da bi res pustili delo samo za trenutek. Tam bi ne bilo nobenega posredovalnega odbora, tam bi posredovala samo vrv ali pa krogla. Tukaj, v tej deželi svobode si pa privoščimo največje stavke, kar pol milijona delavcev zapusti delo na ukaz enega samega človeka, pa mora sesti predsednik dežele, vrhovni poveljnik vseh naših oboroženih sil k radiju in prosti stavkarje, naj se vrnejo nazaj na delo. O, saj ne bi sel k radiju in ne bi apeliral na delavce, naj za božjo voljo ostanejo pri delu — Hitler, ali Mussolini, ali Tojo, ali Stalin. Prišel bi kordon vojakov, prijel voditelje in ;ih postavil ob zid, ne da bi jih kdo vprašal kaj hočeš: na delo ali pa boš ustreljen? Res, silno je lepa svoboda, kot jo imamo v tej naši deželi: Pa v takih resnih in nevarnih časih je tudi taka svoboda nevarna, ker gre za obstoj dežele, ker gre za biti ali ne biti, ker gre za zmago ali poraz. To, da ima vsak pravico zahtevati svoje pravice, se ne sme izkoriščati predaleč. Vsak delavec je vreden svojega plačila in zlasti ta vlada, ki jo imamo danes v Washingtonu to prizna in v tem pravcu vlada. Zato naj bi se pa vsak za- nesel na vlado, da mu bo dala, kar zahteva, do česar je upravičen. To se pa mora vršiti postavnim potom, po potih, kot jih je za te čase postavil naš kongres. Nikomur se ne bo godila krivica, na to se lahko vsak zanese, vsaj dokler je predsednik Zed. držav Franklin D. Roosevelt. Zato — glejmo, da se domača fronta ne bo zrušila, cfa se ne bo zrušila tudi bojna fronta. Gorje nam bo, čd bodo radi nedelavnosti izgubili naši fantje vojno. Prišli bodo domov in bodo z domačo fronto obračunali, pa bi bili v takem slučaju tudi upravičeni do tega. beseda iz naroda Za svobodo "Zora puca, bit če dana . . ." naš narod mora biti osvobojen. Sedaj je samo vprašanje, kdo ga bo osvobodil. Prav gotovo le tisti, ki ima srce do svojega trpečega naroda in to bi morali biti mi Slovenci, ki živimo v tej blaženi svobodni deželi. Naša dolžnost je, da storimo vse kar je v naših močeh, da čimprej osvobodimo naše trpine tam onstran morja krvolo-kov Hitlerja in Mussolinija. Naš narod je menda že izpil kelih trpljenja do dna in po tako strašni nevihti mora tudi ubogemu slovenskemu narodu zasijati sonce svobode. Ta dva rablja sta hujša in krvoločnejša od divjih zveri leva ali tigra. Kajti te zveri, kadar potrebujejo in iščejo žrtve, vzamejo le po eno hkrati in ko so site nekaj časa mirujejo, toda Hitler in Musso pa sta, kakor sem rekel hujša od tigra in leva, podobna sta volku, ki se zapodi v stajo med krotke ovce in tam kolje na desno in levo, veliko več kot v resnici potrebuje za svoj krvoločni želodec. Dragi mi Slovenci; ali bomo mi dopustili, da ta naš narod tam pogine, da ga ti dve zveri v človeški podobi iztrebita popolnoma? Ne, tega ne moremo dopustiti, dokler je le še kapljico slovenske krvi v naših žilah. Tukaj bi vam raci dal malo poročila o delovanju naše podru-žnjice SANS in 'zbiranju pri-spekov. Najprej želim izreči prisrčno zahvalo vsem tistim dobrotnikom, ki sem jih že obiskal na našem elevelandskem hribu. Kamor sva stopila in vprašala za morebiten dar, povsod sva bila z mojim tovarišem prijazno sprejeta. Nabrali smo precejšnjo vsoto. Kjer smo najmanj pričakovali, tam smo dobili največ. Torej v imenu naših nesrečnih bratov in sestra tam v stari domovini, vsem tem dobrotnikom najprisrčnej-ša hvala. Res nam ni bilo mogoče vseh obiskati, ker nas zadržuje delo v tovarnah in vse zbiranje se vrši le v prostem času, katerega pa je jako malo. Torej, katerih nismo še obiskali, jih bomo pa v bližnji bodočnosti. Pros;.m pa vas vse že seda1 j, da se takoj odločite, če ste pripravljeni kaj darovati in če pa vam ni mogoče, ali če se s to akcijo ne strinjate, pa tudi nikar ne godrnjajte, ampak samo-lepo povejte nabiralcem, da ne daste, pa je mirna Bosna. Saj nikogar ne silimo, vsak daruje prostovoljno in kolikor sam hoče. Nabiralci tudi ne delamo za kak komišen ali nagrado. Vse naše delo je brezplačno in samo za pomoč našemu trpečemu narodu, da mu pomagamo do osvoboditve. Mogoče bo kateri rekel, zakaj moram biti ravno jaz povsod zrayen? Povem vam, da zato, ker se mi v prvi vrsti smili naš trpinčeni narod in drugič pa zato, ker na našem hribu poznam skoro vsako slovensko hišo r— vsak slovenski dom v tej okolici. Kdaj se bomo oglasili v Garfield Heightsu, vam danes še ne morem povedati. Bomo pa to storili takoj, ko nam bo dopuščal čas in pa vreme. Saj veste v slabem vremenu ni pre- več prijetno hoditi od hiše do hiše in tudi gospodinje ne vidijo rade, če se jim nanaša v sobe blato in mokroto. Zato pa vas še enkrat prosim, da se že sedaj odločite, če ste pripravljeni kaj (darovat, da kadar pridemo, da ne bomo tratili di-agoicenega 'časa brez potrebe. Če bi človek imel še tako trdo srce, se mora to omehčati spričo trpljenja, ki ga prenaša narod tam v stari domovini. Ta narod si ne more pomagati, zato pa mu pomagajmo mi. France s elev. hriba. -o- K Hrvatom na domačo zabavo Hrvatje v newburski okolici vas prav prijazno vabijo na svojo domačo plesno zabavo, katero priredi v nedeljo 9. maja odsek št. 403 Hrvatske bratske zajednice. Zabava se vrši v Krakow Club dvorani na 7214 Broadway Ave. Zabava se prične ob šestih zvečer, to je, takoj po društveni seji in bo trajala do polnoči. Vabljeni ste vsi člani odseka št. 403 HBZ kakor tudi naši bratje Slovenci in Srbi da posetite to našo zabavo. Vstopnina bo prosta in ves čisti preostanek od te zabave, bo porabljen za pošiljatev darov našim vojakom, ki so na braniku naše nove domovine. Za ples bo igrala dobra godba, da bo vse veselo. Poskrbljeno bo tudi v vseh ozirih, da boste vsi dobro postrežem in da se boste kar najboljše zabavali. Pozdrav in na svidenje, Andy Tumbri, zapisnikar -o- Vojak piše Prireditev Slovenske šole S. N. Doma Vojak Joseph A. Gombach je bil prišel na desetdnevni dopust k svojim staršem na Arms Ave. v Euclidu. Joseph, ki služi Strica Stoma v Camp Van Dorn v Mississippi u je bil pred kratkim povišan v korpo-rala. S prihodom je starše presenetila tudi hčerka Mary, ki je prišla iz New Yorka. Tako je bila družina vsaj za Veliko noč skupaj. Joseph je odšel nazaj v sredo 28. aprila. Žal, da je bil dopust prekratek in mogel obiskati vseh svojih prijateljev, zato pa naj mu oprostijo in jih vse prav lepo pozdravlja. i O vojaškem življenju pravi to-le: Dosti sem čital o krajih, kjer se sedaj nahajam, pa nisem mogel verjeti vsega. Zdaj pa, ko vidim vse na svoje oči, pa se mi čudno zdi, da more biti taka razlika v življenju in razmerah, ko smo vendar vsi pod eno vlado. Naša dekleta naj bodo kar broz skrbi za svoje prijatelje-vojake. Kar se tiče tukajšnjih deklet domačink, ker so vse preveč nemarne in naši fantje pa ljubijo čednost in snago, zato jih pa še pogledajo ne. Torej dekleta in prijatelji, le pišite fantom vojakom kolikor vam je pač mogoče, ker vsako pismo .je vojaky kot božja mana za njegovo srce. Bodite/ pozdravljeni in ne pozabite nas, Cpl. Joseph A. Gombach. Bratje in sestre slovenskega rodu, nahajmo se v izredno kritičnem času, ko se na mnogih pozoriščih bije srdit boj za zmago demokracije nad krutim nacizmom in fašizmom, ki sta nam umorila že na tisoče in tisoče naših dragih staršev, bratov, sester in drugih sorodnikov v starem kraju. Mnogo nedolžnih žrtev so nacisti odti-rali v sužnost in se ne ve, če se bodo še kdaj. vrnili. Požgali so nam vasi in domove, ljudi razkropili na vse vetrove in domove izropali vsega, kar se je dalo odnesti. Zaprli so na naši rodni zemlji vse slovenske šole in jih nadomestili z nacističnimi in fašističnimi, v katerih nam sedaj zastrupljajo naš mladi novi rod. Ameriški Slovenci smo še tako srečni, da lahko nemoteno vodimo slovensko šolo, v našem slučaju Slovensko mladinsko šolo Slovenskega narodnega doma, v kateri se še vedno nemoteno poučuje ^lovenski jezik. Naša slovenska šola je svobodna, za kar moramo biti hvaležni gostoljubnosti ameriške vlade, ki temelji na podlagi ši-rokogrudne demokracije, kakršne ne uživajo bratje in sestre onstran morja. V razrede slovenske šole SND prihaja še približno zadovoljivo število učencev ampak z ozirom na veliko število v Clevelandu živečih Slovencev, je število učencev mnogo prenizko. Žalostno je, ko smo tako mlačni napram svojemu lastnemu jeziku v tako kritičnih časih, ko nam na debelo sovražniki more naše ljudi onstran morja, se tukaj ne poslužimo v večji meri prilike, da bi se naši otroci priučili slovenske besede v Slovenski šoli SND, ki jim utegne zelo koristiti v bližnji bodočnosti. V nedeljo, 23. maja popoldne ob 3:30 priredi Slovenska šola Slov. nar. doma svoj običajni spomladanski varijetni program. Zvečer bo pa ples pri katerem bo igral John Pecon's orkester. Vstopnina za popoldne in zvečer je samo 50 centov. Vljudno vabimo občinstvo, da se te prireditve udeležite. Erazem Gorshe. Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. PRAVILA za podružnice Slovenskega ameriškega narodnega sveta IME Ime te oranizacije je: Podružnica štev....... Slovenskega ameriškega narodnega sveta (SANS). ORGANIZIRANJE IN NAMEN Vsako podporno, kulturno, gospodarsko ali politično dru štvo, vsaka podružnica, vsak krožek ali klub že obstoječih narodnih ustanov, vsaka samostojna podporna, kulturna, gospodarska ali politična organizacija pa vsaka skupina oseb se lahko organizira v podružnico Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Za ustanovitev podružnice je treba najmanj sedem članov ali članic. Podružnice Slovenskega ameriškega narodnega sveta so lahko ali mešane, ali safrio moške, ali pa samo ženske. Podružnice sodelujejo s Slovenskim ameriškim narodnim svetom za dosego ciljev, ki jih je določil Slovenski narodni kongres dne 5. in 6. decembra 1942 v Clevelandu, O. ČLANSTVO Član ali člartica katerekoli podružnice postane lahko vsaka.oseba slovenskega ali pa tudi kateregakoli drugega poko-tenja, če se strinja z nameni in smotri Slovenskega ameriškega narodnega sveta in če jo sprej- me podružnično članstvo z dve-tretjinsko večino oddanih glasov. Pravice Vsak član in vsaka članica katerekoli podružnice ima enako pravico do tega: a) da glasuje, voli in se da voliti (v svoji podružnici): b) da deluje v vseh prizadevanjih in gibanjih te organizacije; c) da se lahko udeležuje kot gost sej drugih podružnic in svetovih zborovanj; ič) da lahko prestopi v drugo podružnico iz uradno izdatnim prestopnim listom, ne da bi bilo za to potrebno se kako posebno glasovanje; d) da dobiva iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta publikacije, poročila in obvestila o skupnem delu za namene in cilje Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Dolžnosti .1) Vsak član in vsaka članica se mora ravnati po določbah in navodilih teh pravil ter vestno opravljati vse dolžnosti, naložene po sklepih izvrševalnega in podružničnega odbora. 2) Redno ima plačevati svojo članarino, ki jo naj določi vsaka podružnica sama. 3) Udeleževati se mora podružničnih sej. 4) Podpirati mora SANS v vseh njegovih prizadevanjih, varovati njegov ugled, delovati za njegove cilje vsepovsod, zlasti pa še med ameriškimi prijatelji in znanci. Izključitev Clan ali članica se izključi iz podružnice Slovenskega ameriškega narodnega sveta, če vedoma in namenoma škoduje svoji organizaciji in nejnim ciljem. Za izključitev kakega člana ali kake članice je potrebna dvetretjinska večina glasov, oddanih na redni ali izredni seji podružnice. Kdor je tako izključen, ima pravico vložiti pri izvrševalnem odboru Slovenskega ameriškega narodnega sveta priziv proti svoji izključitvi. PODRUŽNICE a) Vsaka podružnica pobira članarino in ima pravico s privoljenjem ali pa na priporočilo Slovenskega ameriškega narodnega sveta odrediti pobiranje prostovoljnih prispevkov ter prirejati vzgojne in zabavne programe. b) Vsaka podružnica ima pravico do tega, da pošlje enega delegata ali eno delegatinjo na kongres Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Za vse podružnice so veljavni sklepi Slovenskega narodnega kongresa in ukrepi Slovenskega ameriškega narodnega sveta. V krajevnih stvareh so podružnice avtonomne, morajo pa obevščati izvrševalni odbor o vseh svojih odlokih. c) Podružnični blagajniki morajo redno vsak mesec pošiljati nabrano 'članarino, prostovoljne prispevke in čiste dohodke podružničnih prireditev sproti svetovemu uradu; pri prostovoljnih je treba navesti imena posameznih prispevate-ljev in zneske, ki jih prispevajo. Poročilo o tem se mora vsako pot poslati svetovemu uradu. č) Vsaka podružnica mora imeti seznam imen in naslovov vsega svojega članstva, poročati vsako četrtletje sveto|vemu uradu v Chicagu o stanju svojega članstva in denarnih zadev pa o svojem delovanju, razdeljevati vse publikacije Slovenskega ameriškega narodnega sveta med svoje članstvo pa slovenske in druge ameriške prijatelje ter gledati na to, da je zanimanje za delo in cilje Slovenskega ameriškega narodnega sveta vedno živo v nasel-aini. Seje Podružnične redne seje se vršijo najmanj enkrat na me- sec. Kjer so PodrllZ5i nizirane iz že obstoj J štev, je najbolje in * J če se 'vršijo takoj P J društvenih zborovanji g ne seje pa se vršijo j Vse podružnične J podružnični odbori s j njem vsega članstvaPJ kakor ga imajo d°loC J društvene seje. ujjji Izredno sejo lahk° družnični odbor. A'1 zahteva sedem žlan!)jCjtij nic, jo odbor mora sK j Letne sej" J Letne seje se vrš^° f to meseca januarji 'J podajo podružničnimi in odseki poročila o „ J lovanju v preteklem Na letnih sejah s^jj di vsi podružnični ur Posebni odseki se volijo, kadarkoli to ji A treba. Začasne je podružnični Pre 3 f odbor. JM Vse podružnične m določijo in rešijo M Upravljajo jih P» . pl se izvolijo na taks j« Podružnični odb^ ^ predsednika, tajn' "{rejff ka, zapisnikarja 0 zornikov, ki imaj^ ^« vse podružnične . ?j»f četrtletje ter na seji o svoj en''.^jf1 sebni odseki tu«^jilm družnični odbor, A vajo potrebe. j^L Podružnice Pie /».'.J članice Slovenske« n, ga narodnega^ j/ a) kadar same'2 iit'^H b) kadar pade . g stva pod 7; . \ c) kadar jih » riški narodni sko večino izklJ" Je" \ č) ko bo na * ,t» , vojne SANS P^ ; j,t, delom. M; I„iovf „ > Ce se C J pripade vsa P°c r/ \ vina z zapisnik« •/ 5 knjigami in v^,/ £ tiklinami vred d„e^ s[ ameriškemu /i«'1, \ Podružn« r ^ Članske listine se izdajaj ^ n^. venskega amens ^ JL ga sveta. ' f f? KRAJEVf fa k V manjših družnice lahko z (DalJe »»V^^p —if'-^ 1: xMf^wm ^F/'Jt Jimmi si je £ "i® n z veliko f od matere % treščiti skozi v ^ ^ ral po candy- ^ j h naglo poklice • A 1 "Jimmy, ^ ^ j S bil? Kaj pa .j« ',} kadar kaj if^ t "Ne vem, ŠI1o p j ki se mu je «tr' J vogal. -j\e ^ "Ne veš! ^ ^ čem jaz, kad'1 > nar?" m k»J,V > "Aha vem- lJjMl. j r, sem te včeraj t0 v= 'Kogaaa! A'1 \ ■ Fant, ki deval za deK' y čno vzdihne a; »> , ^ "Veš, V sveta bi §el Ona pa J « bro, samo ce „ ji sen1 "Z deklet o J / "Zakaj ^ "Zato, ker tj romarski v°z: to? ^ "Kako pa "Kadar je e se ^ bolj poln, P;e/ ^ prostor pozabljena pipa Smešna dogodba. Spisal Mihael Levstik ^ Jk°va rodbina se je bi-jf! fjeta^n°spravila k Počitku i Itiiill Skrbna gospodinja itta0Ve hišfe. položila je, v tudi ta večer rs W i :vrat na okno' ■J i ahko odpre vežo, ne Cbil° treba d ram iti jii \P°tresej° vrata, da je Poslopju odmevalo, fi i se Sicer iskal ključ, ali n kk\m ni P°srečilo, da bi 1 her,', ZatoreJ je poklical v0) ^oSe7aden »ačin domače, e;>: \em preje £ ii ,s. z ^ako sitnega po- fi Ul6f j na neljubi dogo- S C,°Če Potočnik še ni. < ? Pozabil. f J le?" „ i . i 'Po i glasi Se žena in ^ Vs[ Tudi Zalika ^ \ ed nenavadnega ro-1 'i % lej CvMfjeta, jaz sem!" 5 kijuč'^ 5eJ i"iorem ga najti; odpri v ''"4 j g "j IfK.Segla skozi okno po < Ptiknk ^ kmalu 0dPr0 111 4 Cafca v vežo. še v ^ 'u tudi v temi dobro - < %k°Storu bi se mu bila .1'f. itž *> ko bi ne bila Mar-i*; ^?lpravila luči. . Hažepa 8i?" krikne pre-.! % jh 11a> ko ga vidi pova- i SobiiiPrtaskanega- L , šen vzrok je pri- Pa luč; Štefan t °ili 110r. s Štefanom sta l,i poj deta pa ' < \ °Pet k vinogradu," : X ® mu žena. Mož pa • g^0 steni, zakaj ni imel JPi J»oii, da bi bil mo-mtaaVn?«t na polico. ' Veš. pipo mi do-j®*!>> m nazaj; Štefan H^ei.!*11' v Postelj poj-J>I f i in- F i r i p 4. t> 0Vej ostal Seljak i ^ tJe Pri sodu in skrb" k^ azalec v čepovo luk- ,ii ušla tudi kapljica 5 C^in!rega vinskega so-1 J 8trah®ta mu precej J 'S. 5lavo- Dobro je ve-f> .i 't c lig / i>Vj(] me ganiti iz me-? \ je Pokleknil na postavil je za ? iKiflevico vedro pod , (s V)-. Je glavo ob sod J iSilV° čaka1' da se po-in iuc'ja- J. \ Je bil mož še mi- ik je tekel in okoli j* vse tiho kakor v d i podprta vrata se je r {h j v mirno poletno ' * nN u se je slišala ' ) ^f.,/^1' k:i je odbijala njeno kladivo ■fkL^iki zvon in Šte-r kC'J našteje - jed-. a je torej že ce- ** Je sosed odšel, in m°ral že davno. i Hr ljaka'da mu p0" 1 P°d klobukom. i. Nj Se bil Potočnik po : p°bil? Ali morda se M) ,VrSel, pa je obležal 0rda je celo poza- PRAVILA bil na me in na klet? Take in enake misli mu počnejo rojiti po glavi. Z vso silo napenja siromak svoje možgane, da bi iztuhtal pot, po kateri bi se rešil iz neprijetnega položaja. Previdno se skobaca na noge in tiplje z levico po sodu, po podlogah in po tleh, da bi našel čep ali vsaj veho. Če najdem vsaj veho in sod zgoraj zaprem, teklo bode vino le počasi pri čepu. Kar bode odteklo, prestreglo se bode v vedro. Lahko pustim potem sod ter poiščem luč in kakšen zama-šek. Tako ugiblje Seljak in tiplje po temi okoli, kakor daleč le more seči, toda vse zaman. Niti čepa niti vehe ne more najti. Žalosten poklekne zopet na tla, naslone glavo ob sod ter čaka in čaka. Kaj mu je početi? Prsta ne sme izmakniti, drugače si pa pomagati ne more. Kolena ga začno skeleti. Spod-nese si torej nogi in se vsede na tla. Ura iz doline mu naznanja, da se bliža polnoč. Ne moremo trditi, da bi bil Seljak strahopetec. Po svojih opravkih prehodil je sam marsikatero ponočno uro. Toda nocoj, ko sam sloni pri sodu v tuji kleti, ne da bi se smel le za trenutek ganiti kam, nocoj mu postaja vendar nekako tesno pri srcu. Slišal je že premnogokrat praviti, da dobe, ko ura odbije polnoč, duhovi pravico, da se smejo prikazati in strašit ljudi. In ravno na ti kleti so našli pred nekaj leti neznanega berača— mrtvega. V hudi zimi je bil namreč zlezel po noči lesem pod streho, ter se zavil v plevel, kateri so Potočnikovi nasušili po leti in tukaj imeli shranjenega. Ali je revež ..zmrznil, ali mu je drugače ura dotekla, kdo j ve? Hlapec ga je neko jutro 1 našel, ko je prišel po shranjeno krmo. "Hm, ko bi pač tisti berač me prišel strašit," misli Seljak. Ta misel mu vzbudi prav neprijetne občutke; mož zameži, ali spomin na mrtvega berača ga ne pusti. "Bog mu daj miren počitek," vzdihne, "molil bodem zanj, vsaj se morda nihče ne spominja njegove duše." Ne vemo sicer, ali je mož iz golega strahu pred mrtvim beračem, ali z resničnim namenom, koristiti njegovi duši, storil ta sklep. Bodi si, kakor hoče; Seljak potegne z levico raz glave svoj oguljeni klobuk in se hoče pokriževati z desnico. Ali nemogoče mu je, zaznamovati se spoštljivo z znamenjem sv. križa, kakor je bila sicer njegova navada. Desnice ne more odmakniti od soda; moral je tedaj prikloniti glavo prav nizko k palcu desnice, da se mu je bilo mogoče pokrižati' vsaj na čelu in ustih. Ko je to storil s precejšnjo težavo, začne pobožno moliti.-- Kamen se mu je odvalil od srca, sedaj je bil vsaj varen pred strahovi. Zopet se zatopi v misli. Ko bi bil naš poštenjak togotne narave, gotovo bi se bil hudo jezil in klel nad svojo nocojšnjo nesrečo. Ker je pa bil mož dobra duša, udal se je končno svoji usodi. Le to ga je silno skrbelo, da bi se sosedu ne bi-'la pripetila kakšna nesreča. Tolažil pa se je zopet nekoliko z nado, da je mož domov grede pozabil na svoj namen in doma mirno zaspal. Seveda mu ta tolažba ni bila v posebno veselje. - (Dalje prihodnjič) A (Nadaljevanje z 2 strani) jevne zveze, če vidijo, da bo tako njihno delovanje lažje in uspešnejše. V velikih naselbinah pa je takih krajevnih zvez lahko več, če se to zdi članstvu umestnejše in koristnejše. V področje krajevnih zvez spada vse, kar je skupna zadeva cele naselbine. Krajevne zveze imajo svoje odbore, za katere veljajo enake določbe kakor za podružnice. Krajevne zveze imajo seje vsaj enkrat na mesec, če zahteva delo, pa tudi večkrat. Teh sej se naj udeležuje tudi članstvo vseh pripadajočih podružnic. Da se olajša zveza in sodelovanje članstva in podružnic z izvrševalnim odborom Slovenskega ameriškega narodnega sveta, imenuje ta v okrajih, kjer je večje število podružnic, po posvetovanju s temi zaupnika, zlasti če ni v tistem okraju člana ali članice osrednjega odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Zaupniko-va naloga je to, da opazuje delo v svojem območju, sodeluje z nasveti in pojasnili, vzdržuje stike z uradom izvrševalnega odbora in mu daje nasvete v pricl ciljev Slovenskega ameriškega narodnega sveta na podlagi razmer v svojem okraju. —-o- Boji v Jugoslaviji Iz švicarskega časopisja Ženevski časopis La Suisse prinaša dne 26. marca naslednji članek o položaju v Jugoslaviji-: "Nobenega dvoma ni o tem, da se nahaja vse osrednje ozemlje, sestavljeno iz bivših glavarstev v Bosni) Hercegovini. Crai gori in Srbiji, ne morda v rokah nekakšnih srbskih gerilcev — kar še vedno misli večina — temveč kompaktno v oblasti vsaj deloma reorganizirane jugoslovanske vojske, ki je razdeljena v divizije in celo v armade. "Ozemlje v rokah uporniške vojske, ki se je zatekla v planine in gozdove, je nedostopno za tanke in polno skrivnosti tudi za letalstvo; širina teh osvobojenih predelov je približno 200 km, a razprostirajo se na dolžini od 70 km. To ozemlje vzdržuje vojaško fronto, ki je premična in se naslanja na gorske višine, katere se spenjajo včasih prav do 2,000 metrov. Planinski masivi so presekani z dolinami rek, ki se odtekajo skozi ozke klance. Te vrste geografska vrata so prav posebno važna, ker skuša okupator tam prodreti naprej in s svojimi silami pregnati borbene čuvarje te narodne trdnjave. "Naj omenimo tu dvojico takih točk, ki sta postali perišča silnih bitk; reka Una in Sanski most. "Zadnja poročila, ki so poročala o bojih na onem ozemlju, na katerem zapoveduje jugoslovanski general Mihajlovič, govore o bojih na Hrvaškem v bližini mesta Gornji Lepac. Boji so trajali tri dni in mrtvih je bilo na obeh straneh 1,500. Oddelki generala Mihajloviča prodro često na ozemlje, ki gre do doline reke Save, kjer rušijo objekte in ustvarjajo zmedo in nesigurnost. "Druge skupine, katere je težko opredeliti, segajo globoko v notranjost; toda težko je z gostovostjo reči, dali so vse te akcije pod skujpnim poveljstvom. "Ena teh skupin se nahaja v Dinarskih Alpah z območjem do dalmatinske obale. Druga je v slavonskih hribih med Savo in Dravo, bba otoka odpora veže črta odpora v osrednjem ozemlju. Vsi skupaj pa rušijo moralo sovražnih armad. "Partizanski oddelki nasto- pajo vedno pod geslom presenečenja in so neumorno delavni." (JIC) iz težkih ur Črtica, Spisal L Mohorov. Isti čas je zašumelo nad njima kot da je sedlo tisoč vranov na streho. Zahreščalo je, zabobnelo, tramovje je zaškripalo. Bil je trenotek groze in besnenja. Otroka nista videla, a slutila sta, kaj se je dogodilo. "Peterček, Peterček, hiša, streha se podira!" Planila sta od peči in sta tre-pečoča strmela v prihajajoči trenotek. In iznova je zahreščalo, iznova je zašumelo nad njima; burja se je vprla z vso silo v šipe in po sobi je zavihra-la burja. Luč je ugasnila. "Jelica, Jelica." Deček je prijel sestro. Stisnila sta se v kot in molčala. "V vas morava, Jelica, tukaj ne moreva —" Deklica je plakala in se oklepala brata vše bolj plašno, vse bolj strastneje. Bila sta v temi in brez pomoči. Tedaj je začutil deček precudno moč v sebi. Postal je bil v trenotku mož, ki mora čuvati sebe in sestro. "V vas morava." Zadrgetal je ob misli, da morata skozi temo in noč po snegu, a le za hip, zakaj videl je, da je zastonj vsak strah. "Jelica, obleci očetovo suknjo, pa primi se me!" Deklica ga je poslušala joka je in drhteča. Potem se ga je oklenila. Stopila sta na prosto, objela ju je zima in burja m noč. V obraz jima je zapihalo. Njiju telesi pa sta se poglabljali v sneg. Hropeča sta sopla nizdol. Bila je brezkončna tema, samo sneg je odbijal nekaj svetlobe. Padala sta, dvigala se. Ko ju je objela burja, sta se prijela tesneje in čakala, da je odnehala. Hodila sta s težavo, ude jima je čbjemala čudna otrpljenost in mraz jima je šel do srca, da se je ledeni-la kri v njunih žilah. "Ali . . . bodemo . . . kmalu . . . Peterček ..." - "Kmalu . . . Jelica ... pa zavij se . . . da ti ne bo mraz!" "Trudna sem že ... " "Čakaj ... te ponesem ..." Vihar je glušil in odnašal njihove besede, objemal ju z divjo radostjo; tako objemlje smrt svojo žrtev. "Jelica, ali te zebe?" Dekletce ni odgovorilo. Njemu se je zazdelo, da je vse težji breme na ramenih. Vse bolj se je potapljal v sneg, noge so mu drgetale, motilo se mu je. "Jelica ..." Ni se oglasila. Zaspala je, si je mislil' in brodil navzdol. Zazdelo se mu je, da hodi že celo večnost. A kje je vas? Strmel je okrog sebe, vsepovsod noč, temna noč . . . Šel je dalje, hodil s težavo in grozo! Začutil se je naenkrat tako šibkega in plahega ,pa bi zajokal. Zbral je vse svoje moči in šel dalje. A vasi ni, moral bi že biti tam — —. Polastil se ga je blazen strah, da je ne dobi. Klical bom, morebiti ni daleč, prišlo mu je na misel, a burja je zamorila njegov krik —. Brodil je1 dalje, breme mu je postajalo neznosno, omahnil je. Objela ga je mehka utrujenost, zašumelo je okrog njega . . . postalo mu je tako in prijeetno, sladko . . . Nad spavajočo dvojico je divjala burja in sneg ju je zagri-njal ... Drugo jutro so ju dobili va-ščani konec vasi zmrzla; na holmu pa ni bilo onega črnega vranu, samo veliki zameti so krili četvero nagih sten. Oče pa se ni vrnil, zagreblo ga je bilo, ko se je vračal domov, omagal je bil! Umrl je z vročo molitvijo .na ustih za s^ečo svojih, malih, zapuščenih otrok. Bog g;a je bil uslišal, vzel je bil tudi onadva k sebi isto noč, kot očeta . . . Še zdaj stojijo štiri stene tam gori na holmu. Pomlad in zelenje .jih objemlje. One pa stojijo kot mračen spomin na viharne in hude čase, edini ostanek iz težkih ur--- Konec. Ženski pomožni vojaški oddelki WAACS s0 dodeljeni tudi topniškim, baterijam, kjer opravljajo vsa dela razven streljanja; so pa dodeljena oddelkom žarkbmetov in ogni eg a-snim oddelkom. Na gornji sliki vidimo slmpino deklet, ki opazujejo operiranje topa na Loti,g Islandu. L OUR BONOS WILL LAUNCH A \ 1 SUBMARINE^ Mož s tujo glavo V nekem mestu na Danskem živi neki moški, ki hodi okrog s tujo glavo. Kaj čudno se to sliši, pa je vendar resnica, vsaj tako trdi poročilo. Ta možakar je namreč prodal svojo glavo kodanjski medicinski kliniki na tamkajšnji univerzi. Zanjo je dobil razmeroma majhno vsoto — 600 kron. Pogodba pravi, da zapade njegova glava medicinskemu zavodu šele po moževi smrti. FO&yiCTOKY ! Si BUY UNITED xgftps 'states fw WAR mWBOmys STAMPS DELO DOBIJO ŽENSKE in MOŠKI za čiščenje uradov za Zglasite se med 1:30 in 3 pop. Plača od ure AETNA WINDOW CLEANING CO. 1403 E. 27. St. vogal Superior Ave. (107) IZUČENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL Plača na uro. vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL (111) Znaki življenja 9 dni po smrti Pred leti je v Italiji umrlo dekle za pljučnico in srčno boleznijo. Nekaj ur po smrti pa je dobilo telo zopet svežo bar-,o, lica so postala rdeča, koža je dobila naravno barvo. To je trajalo nekaj dni. Skušali so jo spraviti k življenju, pa vse zaman. Štiri dni po smrti je začela celo krvaveti majhna ranica na hrbtu. Vse to je dalo zdravnikom povod, da so mislili, da je dekle le na videzno mrtvo. Iz vseh strani Italije so prihajali zdravniki, da bi videli ta zanimiv pojav in niso si upali pokopati telesa, ki je ohranilo po smrti zunanje znake življenja. Končno je ,neki zdravnik razložil, da so taki primeri že večkrat nastopili pri ljudeh, ki so umrli radi srčne bolezni, rana pa je začela krvaveti zaradi injekcije, ki jo je dobilo dekle malo pred smrtjo. Devet dni po smrti so jo pokopali. Lahko delo za DEKLETA ALI ŽENE 100% važna industrija PLAČA OD URE Stalno delo Vprašajte Ward Products Corp. 1523 E. 45. St. (blizu Superior) (107) ženske za čiščenje Sprejme se ženske za čiščenje na vzhodni strani mesta, St. Clair in Euclid okolica. Dobra plača. Delo od 5 popoldne do polnoči. Pokličite PRospect 2945. (107) MALI OGLASI Desni na sliki, s cigaro v roki, je bivši wiijski (CIO) "boss," John L. Lewis, ki je šel skozi piketne vrste) pred hotelom Roosevelt v New Yorkii. Piketi so ga Imuuali, a on se ni zmenil zanje. Z njim na sliki so njegovi telesni stražniki. HONOR THE FLAG % RIGHTS t LIBERTIES UPHOLD ITS IDEALS Sobo in hrano išče Moški, mirnega značaja, išče sobo in hrano pri mirni slovenski družini; lahko tudi v Colli nwoodu, če mogoče blizu St. Clair Ave. Dober plačnik. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (106) Stanovanje v najem Pet modernih sob s kopalnico in gorkoto na gorko vodo (hot water heat) se odda v najem mirni družini. Vprašajte po 7 zvečer na 6301 St, Clair Ave, zge'rej. (108) Stanovanje iščem Iščem stanovanje 4 sob za "> odrasle osebe. Kdor ima kaj, naj pokliče EN-2399 ali naj »e zgla-si na 1121 E. 66. St. (108) itSlS Žena pa je prisrčno nadaljevala: "Spomni se na svojo mater, ki sem taka sirota, nobenih gostov, gostilna je prazna, nobenega zaslužka, povrhu pa še ta bolni revček, sedaj pomisli, če tako imeniten in bogat gospod vzame za ženo moje ljubo dete . . , pusti me govoriti. . . . Sedaj moram govoriti — ne vem, kaj bi storila — kako bi se Bogu zahvalila! O jej, in vsi katoličani v Štajru ... bi se oddahnili, ker bi zanje minuli hudi časi. Če bi Štefka prosila bi jim še posebej zidal cerkev, tako veliko, kakor je admont-ska stolna cerkev." "Mamica, ljuba mamica, saj ni tako!" je prestrašeno odgovorila Štefana. "Beži, mamica, beži, nikar si tako ne domiš-ljuj; vsi moški vlečejo dekleta, tudi dobri, vsi, prav vsi, pa naj si bo kdor hoče, saj bi ne smelo tako biti, pa je vendarle tako. Če pa je stotnik izjema in resno misli, o mamica," sklenila je roke, "o joj, to bi bila nesreča, gorje, strašno gorje za nas in zanj! Li ne veš, da j»e njegov oče Hendel! Kruti mož, ki me je" — na lahno se je zdrznila — "dovolil, da me njegov sin — rajši ne govorim, vse skupaj je le sanja in prevara." "Meni se ni nič sanjalo, vse je res, nisem nora!" je rastla sem ravno preje stotniku rekla, pri nas je celo zakrament, v Kristu in njegovi Cerkvi, kakor pravi apostol Pavel. Če bi ne bilo zakonskega stanu, bi ne bilo na svetu ne duhovnikov, ne redovnikov in redovnic; brez vajinega zakona, moja ljuba mati in moj rajni oče, bi tudi mene ne bilo na svetu; za Bogom se moram zahvaliti samo vama, da morem služiti nebesa. In jaz naj bi zaničevala zakonski stan, zaničevala svoje starše zato, ker so živeli v zakonu, ne, Bog me varuj takega napuha in take nehvalež-nosti — ne, moja ljuba, zvesta mati, ki ste sedem duš Bogu darovali, vi ste veliko višje pri Bogu kakor jaz." Tako je Štefana dajala hvalo zakonskemu stanu, da bi potolažila mater, kateri se je zopet razjasnil popreje tako temni obraz. Toda mati Švertne-rica je ravno tako malo kakor popreje Henrik, umela, da ta hvala, ki prihaja iz ust božje zaročenke, ni žensko hrepenenje, marveč beseda svetega Duha, ki ni v nobeni zvezi z zem-skimi nagoni. Vsa vesela je vzkliknila: "Štefka, moje ljubo dete, o kako si me potolažila, ker si tako lepo govorila o zakonskem stanu, kakor bi niti jaz ne mogla ! Toda, če veš, kako svet in milostipoln je zakonski stan, zakaj pa potem ne maraš podariti svoje roke plemenitemu možu, ki je najvišji gospod v deželi, obenem pa tako krasan in te tako goreče ljubi? Ničesar ne rečem, prosto voljo imaš toda moj otrok, kadar — se vrne z Dunaja, da snubi nevesto — ki si jo je izbral ... otrok moj, slišala sem, kaj je rekel — otrok, ti si, ki te ljubi, tako gotovo, kakor gotovo sem te rodila in darovala naši ljubi Gospej — o takrat zahvali Boga in se spomni svoje matere, svojih bratcev in sestric, vseh Štajercev in ne odreci mu svoje roke in svojega srca, dobro je pri njem spravljeno, to ti pravi tvoja mati: 'Ne pahni sreče proč od sebe —'." "Mati, mati," je tiho prosila Štefka. "Ne tako, saj ni ta- rnati. "Kaj, da ne bo dovolil? Moral bo! Noben človek v Štajru ne mara več zanj, ves Štajer se je obrnil od njega proč, vse gleda samo n'a njegovega sina!" "O mati ... če bi bilo tudi res, kar pravite, in če bi tudi Henrik katoličanom v Štajru zidal cerkev . . . ako vzame katoličanko, kako dolgo pa bo to trpelo, in bo zopet udaril lu-teran iz njega . . . seveda, če je kdo zaljubljen, potem obeta nebesa, toda . . . potem je kmalu vsega konec in vse je pozabljeno ... in dekle bi izgubilo in zapravilo svojo dušo za nič in zopet nič." "On pa ne bo pozabil!" je s trdo roko udarila, mati ob smrekovo omaro. "Ti zabavljaš črezenj, toda ni lahkomiseln fant, sicer bi ne bil takrat tvegal svojega življenja, ko te je . . . rešil sramotnega odra . . . Sicer bi ne bil ubogih siromakov rešil z vislic in bi ne bil stal na strani patru Albertu, ko so ga psovali ljudje. Ti vse pozabiš, dekle. To ni prav, to se bo vse maščevalo." "Ne, ničesar ne pozabim. Nikdar ga nisem imela za lahko-misenlega fanta," se je mirno branila Štefana. "Vem, da je plemenit gospod in prav zaradi tega mi je hudo, ker je lute-ran, o kako bi mu želela in privoščila pravo vero. ..." junakinja iz štajra PREVEL DR. JOS. JERSE Imenik raznih društev DRUŠTVO SV. NEŽE. ŠT. 139 C. K. OF OHIO Predsednica Mary Ivane, 1165 E. 60. St.; podpredsednica Prances Baraga; tajnica in blagajničarka Jennie M. Yelitz, 1267 E. 169. St.; zapisnikarica Louise Pikš, 1172 E. 71. St.; vratarica Prances Kasunič; nadzornice: Mary Skuly, Anna Godlar, Louise Hrovat; dr. Seliskar. dr. Perme. Seje so vsako tretjo sredo v mesecu. DRUŠTVO SV. ANT^'iflO ŠT. 138. C. Predsednik J°s. ^ fin^; sednik John Hrovat si.. John Hrovat mL. 61. „,njSi«f» pisnikar in tajnik jfi Joseph Hrovat. 6731 * ^ gajnik Frank Turek. £ Turek, Joseph Kostanj Vratar Anton Grego«®;. f j« ruje vsak tretji pondeu«^r] ' 7:30 zvečer v dvoraw A Vida._________ SLOVENSKO ŽESSgJ^M* DRUŠTVO SRCA M^.Pjm Predsednica Ju"a^ * sednica Mary Groj^j^jr Mary Otoničar, 1"® ničarka Louise P^ Z rl »j nik in Julia * zdravniki: dr. Selii^ji^ kar ml., dr. Perme, cu. 0 pr ko, dr. Opaskar. *>•?"! ptPi stari šoli sv. Vida vP^tit* v mesecu ob 2. uri se sprejema v dnistvo^"^« DRUŠTVO DVOR B^fP^ REDA KATOLIŠKI« ^ j <£| Za leto, ki se s^f J 1942. je društvo iZjrW W nike: Duhovni ^ f nikvar fare sv. v,bor>"S Frank Perme Sr., P«" Jf Hlabše, bivši b(rf»V*| man. finančni taJn*JB*» 1580 E. 133. St.; %ar "U Baznik. tajnik-zaJ*®^ £ nik, nadzorniki: zupa^ Frank Skerl. telja Louis Erste, fr9dtu(^tS vornik Ivan Zupa^ fiocfr M, ory Chapter J°pn JtfO'^M* Znidaršlč, Ludfftf, Baznik. Skrbnik P11 Hlabše. 1082 B. V- f^ t« I* i Društvo zboruje s"" J: mesecu ob 7:30 z*"* Sh Vida. ___ DRUŠTVO Jff ZAPADNA SIflgfcgm gla vni * Predsednik Jffnk \ 71. St. tajnik £» 73. Place; bagaJnf Jj^taJL Kern. Društvo jjn 110 v mesecu obJ^jl domu tajnika. ci f. pobira na domu f i>\ mesecu. V drvf° jgj* mladinski oddelek od ^ f ta. v odrasli odde>* leta. DruStvo plfjg, Z*/ ro $7 do $14 n« J/y nila se obrnite na b ___/J nike. -"""fE1 DRUŠTVO C&jgfrtA (The Predsednik Joseg^, sednik Joseph Tavčar, blagajnik ^ kar Anton % Anton Zupan, .^io^wA Felix StrumbelJ, EL^JWm seph Drobnich. f^i ^fj Frank Kožar; dru*" f P. J. Kern, dr. M '^jfl j seje so vsako 4. / SND, dvorana st- DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr.. podpredsednik Stanley Zupan, tajnik Joseph J. Nemanich. 1145 E. 74. St.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. DruStvo zboruje vsako prvo nedeljo V mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob šestih. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik Javi pri tajniku, da ddbi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste. 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik Lawrence Zupančič, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Anthony J. For-tuna, zapisnikarica Frances Baraga, nadzorniki: Joseph J. Nemanich, Marion Kuhar. Lawrence Zupančič. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare Sole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj Izvolijo dva ali trj zastopnike in jih pefiljejo na sejo. kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zpstopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej ln sporočajo o njih. delovanju na društvenih sejah. ___ DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstik, 646 E. 115. St.; podpredsednik Anton Hlapše. 1082 E 72. St.; tajnik Sfrank A. Turek. 085 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekauc, 1023 E. 72 PL; zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60. St., nadzorniki John Pilnc. Matija Oblak in Anton Pozelnik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni popoldne v dvorani št 3. staro poslopje._ Pa nista nič v žlaliti. — 180 funtov težak Bernardinec in poldrugi funt težak Chihuahua sta dobila priznanje na pas ji razstavi v Los Angelesu. SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga. 7702 Lock- year Ave.; podpredsednik JerneJ Kra-šovec. tajnik Frank Bevec. 1097 E. 66th St; blagajnik John J. Leskovec. 13716 Darley Ave. Nadzorni odbor: John Lokar, John Sterle. Charles Koman Šefe se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v iS. N. Domu, eoha št. 4. staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačule $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sorejem ali prealed novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. dr. paul w.welsh HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x)J učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BER^ "ENGLISH-SLOVENE RKADKR" šk kateremu je znižana cena & O0\)" in stane samo: ^ NaroČila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDlNA 6113 St. Clair Ave. Clevel«""^; "Štefana," je nekako skrivnostno rekla mati, "glej, danes je sreča trkala na naša vrata. Dete moje, boš-li zopet zaprla vrata, saj vidim, da bo tako." "Kakšna sreča?" je tiho odvrnila Štefana. "Beži no, saj vendar veš." "Štefka," in mati je ovila svojjo roko okoli obeh svojih otrok, okoli lepe velike hčerke in okoli nebogljenčka, ki ga je ta držala v rokah. "Sedaj mi pa polvej, otrok moj, kaj si vendar danes mislila, ko je gospod stotnik celo uro sedel pri nas in ni drugega počel, kakor neprestano gledal le tebe, kaj pa misliš, otrok moj, zakaj poseda pri nas visoki gospod ... in ne obrne svojih oči proč od Štefke? Če še ne veš, kaj to pomeni, ti bo pa sedaj povedala mati." Deklica je odmaknila roko od sebe proč in je rekla mirno odklanjajoč: "Saj mi ni prav nič všeč, da pri nas trati svoj čas. Ostala sem doli, ker sem morala, drugič ne bom nikoli več kaj takega storila. Prav tak je, kakršni so drugi moški: kakor hitro vidijo kako dekle, ki ni ravno grdo, — morajo precej začeti — igrajo se." — Sama sebi ne verjame, kar je rekla, vendar tako govori sebi in materi, sicer je vse zastonj, in mati ji ne bo dala miru. "Igrajo se?" je mati ponovila in se je bojevito zasmejala. "Ti, tisti, ki se igrajo, začenjajo nekoliko drugače: Ne gredo v hišo, ampak na skrivaj zale- zujejo, tudi ne govore pred materinim hrbtom. Štefka, ti si zelo pametno dekle, znaš pisati in brati, jaz pa sem uboga, preprosta ženska in se moram skriti za svojim lastnim otrokom, toda verjemi svoji materi, kar se tega tiče, pa vem več kakor ti, zakaj dve leti sem bila zaročena s tvojim očetom, i pozneje sem bila osemnajst i let poročena, tako sem se lahko naučila, da vem, kako izgleda prava ljubezen." "Saj vam rada verjamem, mamica," je rekla Štefana in je hotela govor drugam speljati: "Ko so oče umrli, sem imela ravno sedemnajst let." "Ti si prišla na svet na praznik Povišanja sv. Križa," je pomislila mati ter je položila svojo roko svoji hčerki na ramo "Moje prvo dete, ki mi je je Bog podaril v našem poštenem zakonu, veliko veselja sem imela nad teboj, nesla sem te na božjo pot in sva te darovala Naši ljubi Gospej. In nikdar nama nisi delala žalosti in skrbi, marveč samo veselje do — današnjega dne." .Štefana je dete, ki je zaspalo, pazno položila v zibelko, ki jo je bila prinesla k svoji revni postelji, in je v plapolajo-čem svitu sveče obrnila svoj pogled proti sv. Avguštinu z gorečim srcem, ki ga ji je bil podaril pater Albert.' Gospod Albert je daleč proč, brez njegove pomoči bo morala izvoje-vati boj, ki ga vidi prihajati, čigar teže se šele sedaj začenja zavedati. Težko ji je pri srcu, vendar na materin očitek od-jgovori s šalo: I "Kaj sem pa vendar naredi- , j la, da je sedaj konec veselja, mamica? Je-li zopet jeziček j kriv, je-li?" j "Saj veš, kaj mislim! Ne smejaj se, jaz bi najrajši jokala. Vsak dan molim, kar le morem, k Bou zate za dobrega j moža, ti pa si tako čudna in ne ' maraš za nobenega. Saj sem j že rekla, če bi prišel angel iz nebes, pa bi ti ne bil všeč . . . In sedaj ... je prišel." "Henrik, da je angel? No, tu pa še precej manjka," je rekla Štefana nekoliko porogljivo. "Glej, mamica, ker sem tako čudna, kakšno veselje naj bi imel mož pri meni," je z veselim glasom prigovarjala temno zreči materi. "Ravno zato, ker sem tako čudna, je bolje, da ostanem sama." Stopila je k zibelki, na lahno jo je zazibala in je zapela neko kitico. Menda je Marija tako Jezušč-ku pela, celo priprosta pesmica tako čudovito sladko in pobožno zveni iz njenih ust. "Štefana, tvoj oče in jaz, tvoja mati," je sedaj rekla Švertnerica ne več bojevito, ž temveč z bolestnim očitkom, r "sva osemnajst let skupaj pre- a živela v veselju in žalosti; se- n dem otrok sem nosila, pet sem r jih s skrbjo in ljubeznijo izre- u dila, marsikaj sem pretrpela, j pa nikoli nisem tožila, ker je r bila tako volja božja. Ti pa, ^ moj otrok, žališ sedaj svojo mater in Zaničuješ zakonski n stan! Zaničuješ li tudi svojo j, mater, ki te je nosila pod svo- v' jim srcem, ker ničesar nočeš slišati o zakonu, kakor bi bil Q zakon nekaj grešnega." Spodaj je stari hlapec zaprl hišna vrata, iz daljave sem se je, čeprav je bilo že čisto tema, zopet oglasila piščal. Štefana je nežno in ljubeznivo po- 1 krila bolno dete z ruto, ki si jo je vzela sebi in je rekla: "Zakonski stan ni grešen, .emveč milostipoln stan, saj V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI ISKRENO ..LJUBLJENE IN NIKDAR POZAB-.. LJENE HČERKE IN SESTRE Agnes Zobec ki jo je Bog v najlepšem cvetu mladosti že -poklical k sebi dne 3. maja, 1938. Draga hčerka in ljubljena sestra, prezgodaj odSla si od nas, prebridka je žalost polnila srce, ko so ugasnile za vedno Tvoje oči. Mesec maj nam v spomiiau vsem za vedno bo ostal, ker v maju si nam Ti zaspala ' in vtihnil je Tvoj veseli glas. V družbi srečnih se nahajaš, prosi milosti pri Bogu za nas. da na božji klic od tukaj bomo enkrat srečno združeni. Ljubljena hčerka in sestra, še vedno grenke solze zalivajo oči, ko obiščemo Tvoj grob. kjer počivaš mirno že pet let in v sladkem spominu Te bomo ohranili v naših srcih do konca naših dni. Žalujoči ostali: FRANK in AGNES ZOBEC, starši. PVT. PRANK, EDWARD in ALFHONSE, bratje. PRANCES, VIDA, EMILY in ESTHER, sestre, teta in stric. Cleveland, O., 5>. maja, 1943. THIS YEAR ABOVE All! MjMiO ......11 sipMiH? / >'IW^^Iiwl 1/ -Fl-I^lfclw n // ImI.Rt, wm^.ML^-M t s / - JililiPft«— m a M&SmmmSk I/nil!mPirmm msxvfMt/^—., ^ piyj^jamiiwi^ remember mother witk FLOWERS ON MOTHERS DAY • MAY Olli ^ Flotvers for Mother £ v ^ We Telegraph Flowers Everywhere 662o James A. SlapnikJ^ "No vidiš!" si je mati veselo udarila roke, "moraš priznati, da je plemenit gospod. Ljubi Bog bo že vse drugo naredil. O, videla te bom z nevestinim vencem na glavi! O moj ljubi Bog in moj Gospod," solze veselja so se ji priiskrile v očeh, "moja Štefka — pa ženica imenitnega in pogumnega gospoda! Moja Štefka bo postala visoka, plemenita gospa, jemnasta, res ne vem, kaj vse bi storila ljubemu Bogu, če kaj takega dojživim!" Štefani se je žalosti krčilo srce bolj sedaj, ko je mati plavala v veselju, kakor preje, ko jo je kregala. Z nevestinim ■*-- - - - ■ vencem me boš videla, Ji je pomislila v svojem bo takrat, kadar bom U čena, ali pa, ko bom J mrtvaški krsti, ^rug^J Nikdar ne kot zemelJ> J sto,' Štefana bo ostt'« zvesta. Švertnerica je reče nalaljevala: nih se povrne z J tem pride po svojo % Štefka, lepo pri^J p da bodo lepo cve^ pride po svojo lZVO JoJx po Božiču je njen s ,.>j fanin. O Jezes, Jezej hihetala. "Kako fin01 povedal." B n