284 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 285Dravski prodnikiDravski prodniki reke s pritoki premeščale v času po ledenih dobah, ko so se ob taljenju izpod ledu spro- stile velike količine z ledeniki prenesenega drobirja ledeniških moren, ki so ga reke na- to postopoma prenesle v mogočne prodna- te ravnice. Zaradi ponavljajočih ledenih in medledenih dob, ko so se izmenjevala ob- dobja visokega vodostaja in zasipanja rečnih dolin z odlaganjem proda z obdobji nižjega vodostaja in erozije, si je reka Drava vsakič znova poglobila novo strugo v starejše pred- hodne prodne nasipe. Tako je nastal sistem rečnih teras, na katerih danes stojijo naselja in polja na globokih tleh, nastalih v vme- snih obdobjih. Danes Drava v Slovenijo priteče že kot pre- cej umirjena reka, na svoji poti pa na njen tok vpliva osem jezov hidroelektrarn. Kljub temu jo hudourniški pritoki vse od Dravo- grada do Maribora in iz Slovenskih goric ter občasne izdatne padavine spremenijo v deročo reko. Tedaj Drava še vedno erodira strugo, tako na dnu kot na bregovih. Na zunanjih strani zavojev - rečnih meandrov - spodjeda in erodira rečno brežino, kamnin- ski drobir, predvsem prodnike in pesek, pa odlaga na notranji strani rečnih zavojev. Da bi preprečili zasutje umetnih jezer, v vsakem od pritokov redno odstranjujejo z vsako po- vodnijo prineseni novi drobir. Raznolikost prodnikov Naključni sprehod po peščeno-prodnatem zasipu ob reki Dravi nam praviloma ponuja vpogled v zelo raznolike prodnike, ki se med seboj ločijo po velikost, obliki, barvi, strukturi … Raziskovanje prodnikov nam olajša prav reka, saj so mokri videti, kot bi bili spolirani. Če za Slovenijo na splošno velja, da na nje- nem površju najdemo največ karbonatnih sedimentnih kamnin, potem je kmalu jasno, Dravski prodniki Miha Jeršek, Uroš Herlec Porečje reke Drave sega vse od visokogorja do izliva v Donavo in z njo v morje. Na obmo- čju Slovenije lahko sledimo visoki energiji rečnega toka njenih pritokov, med katerimi imajo številni hudourniški značaj. Tok široke reke Drave se pri nas že precej umirja in odlaga iz visokogorja prinešeni prod, ki je v geološki preteklosti ustvaril mogočne poplavne ravnice. Moč reke in njena erozija na delih z večjim strmcem in mogočne prodnate ravnice, kjer se strmec zmanjša, so dale porečju reke Drave značilni videz krajine, ki jo je s pridom poselil človek in ob tem uporabil njene naravne danosti najprej za kmetijstvo, danes pa predstavljajo osrednji prostor njegovih dejavnosti. Moč reke Drava kot glavna reka in njeni številni pri- toki s težnostjo in spremenljivo močjo vo- dnega toka premeščajo ogromne količine kamninskega drobirja in ga odlagajo pre- branega po velikosti skladno z energijo reč- nega toka. Pri prenosu se zaradi udarjanja in trenja prvotni oglati in ostrorobi odlomki kamnin oblikujejo v vedno bolj zaobljene prodnike. Odlagajo se povsod, kjer se ener- gija rečnega toka dovolj umiri, da jih ni več sposobna prenašati. Tam ostanejo vse do naslednje večje poplave, ko se proces preno- sa in odlaganja ponovi. Največ kamninske- ga drobirja so reka Drava in ostale alpske Debelozrnati eklogit prepoznamo po zelenem omfacitu in rdečih granatih, včasih pa se jima pridruži še modri kianit. Foto: Miha Jeršek. Serpentinitni prodniki so lahko dovolj homogeni in privlačni, da jih zbrusijo kot plemenite kamne s trgovskim imenom serpentinitni žad. Foto: Miha Jeršek. 284 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 285Dravski prodnikiDravski prodniki reke s pritoki premeščale v času po ledenih dobah, ko so se ob taljenju izpod ledu spro- stile velike količine z ledeniki prenesenega drobirja ledeniških moren, ki so ga reke na- to postopoma prenesle v mogočne prodna- te ravnice. Zaradi ponavljajočih ledenih in medledenih dob, ko so se izmenjevala ob- dobja visokega vodostaja in zasipanja rečnih dolin z odlaganjem proda z obdobji nižjega vodostaja in erozije, si je reka Drava vsakič znova poglobila novo strugo v starejše pred- hodne prodne nasipe. Tako je nastal sistem rečnih teras, na katerih danes stojijo naselja in polja na globokih tleh, nastalih v vme- snih obdobjih. Danes Drava v Slovenijo priteče že kot pre- cej umirjena reka, na svoji poti pa na njen tok vpliva osem jezov hidroelektrarn. Kljub temu jo hudourniški pritoki vse od Dravo- grada do Maribora in iz Slovenskih goric ter občasne izdatne padavine spremenijo v deročo reko. Tedaj Drava še vedno erodira strugo, tako na dnu kot na bregovih. Na zunanjih strani zavojev - rečnih meandrov - spodjeda in erodira rečno brežino, kamnin- ski drobir, predvsem prodnike in pesek, pa odlaga na notranji strani rečnih zavojev. Da bi preprečili zasutje umetnih jezer, v vsakem od pritokov redno odstranjujejo z vsako po- vodnijo prineseni novi drobir. Raznolikost prodnikov Naključni sprehod po peščeno-prodnatem zasipu ob reki Dravi nam praviloma ponuja vpogled v zelo raznolike prodnike, ki se med seboj ločijo po velikost, obliki, barvi, strukturi … Raziskovanje prodnikov nam olajša prav reka, saj so mokri videti, kot bi bili spolirani. Če za Slovenijo na splošno velja, da na nje- nem površju najdemo največ karbonatnih sedimentnih kamnin, potem je kmalu jasno, Dravski prodniki Miha Jeršek, Uroš Herlec Porečje reke Drave sega vse od visokogorja do izliva v Donavo in z njo v morje. Na obmo- čju Slovenije lahko sledimo visoki energiji rečnega toka njenih pritokov, med katerimi imajo številni hudourniški značaj. Tok široke reke Drave se pri nas že precej umirja in odlaga iz visokogorja prinešeni prod, ki je v geološki preteklosti ustvaril mogočne poplavne ravnice. Moč reke in njena erozija na delih z večjim strmcem in mogočne prodnate ravnice, kjer se strmec zmanjša, so dale porečju reke Drave značilni videz krajine, ki jo je s pridom poselil človek in ob tem uporabil njene naravne danosti najprej za kmetijstvo, danes pa predstavljajo osrednji prostor njegovih dejavnosti. Moč reke Drava kot glavna reka in njeni številni pri- toki s težnostjo in spremenljivo močjo vo- dnega toka premeščajo ogromne količine kamninskega drobirja in ga odlagajo pre- branega po velikosti skladno z energijo reč- nega toka. Pri prenosu se zaradi udarjanja in trenja prvotni oglati in ostrorobi odlomki kamnin oblikujejo v vedno bolj zaobljene prodnike. Odlagajo se povsod, kjer se ener- gija rečnega toka dovolj umiri, da jih ni več sposobna prenašati. Tam ostanejo vse do naslednje večje poplave, ko se proces preno- sa in odlaganja ponovi. Največ kamninske- ga drobirja so reka Drava in ostale alpske Debelozrnati eklogit prepoznamo po zelenem omfacitu in rdečih granatih, včasih pa se jima pridruži še modri kianit. Foto: Miha Jeršek. Serpentinitni prodniki so lahko dovolj homogeni in privlačni, da jih zbrusijo kot plemenite kamne s trgovskim imenom serpentinitni žad. Foto: Miha Jeršek. 286 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 287Dravski prodnikiDravski prodniki da so prodniki reke Drave vse prej kot iz apnenca ali dolomita. Mnogo hitreje bomo našli kremenove prodnike ali živobarvne raz- ličke metamorfnih in magmatskih kamnin. Med metamorfnimi kamninami so pogo- sti prodniki eklogita, ki jih sestavljajo zeleni omfacit, rdeči granati in redkeje modri kianit. Bolj temno zeleni prodniki so značilni za amfibolite, lahko pa nas med zelenimi pro- dniki preseneti plemeniti serpentinit, ki je podoben žadu. Precej je gnajsa, ki je zelo raznolik, pred- vsem pa je pogosto spremenljive zrnavosti in skrilav, včasih naguban. Zaradi skrilavosti so prodniki iz takšnih metamorfnih kamnin pogosto ploščati. Glede na prevladujoči mi- neral v njem je lahko granatov, epidotov ali amfibolitni gnajs. Zelo svetli prodniki so lahko iz marmorja, ki ga od belih prodni- kov iz kremena ali kvarcita zlahka ločimo po trdoti. Zelo svetlikajoči ploščati prodniki vsebujejo kristale sljud, tako ločimo prodni- ke iz muskovitnega ali biotitnega blestnika. V podobni kamnini so kristali rjavega tur- malina dravita in kdo izmed velikih srečne- žev bi lahko našel tudi prodnik z draviti, saj je tipsko nahajališče tega minerala Dobrova pri Dravogradu, kjer bližnji potok in z njim kamninski drobir prehajata v Dravo. Mnogo lažje bomo našli v prodnikih črni turmalin šorlit. Ta je običajno skupaj z belim kremenom in včasih sljudo ter glinenci. Razmeroma veli- ko takšnih prodnikov je ob izlivu Meže v Dravo. Prodniki s šorlitom namreč izvirajo iz ravenskih pegmatitov. Med drugimi žil- ninami lahko najdemo aplitne žile in dia- baz. Magmatske kamnine globočnine bomo prepoznali po dokaj enakomerni zrnavosti in s tem tudi po bolj ali manj enakomer- ni kroglasti zaobljenosti. Njihova določitev pa ni preprosta, saj je različkov zelo veliko. Med njimi lahko najdemo svetlejše granit, sienit, tonalit, granodiorit in diorit ter te- mnejša gabbro in peridotit. Magmatske kamnine predornine imajo pogosto večje kristale kot vtrošnike v bolj drobnozrnati osnovi. Med kamninskimi različki lahko najdemo riolit, trahit, dacit, andezit in zelo raznolike bazalte. Prodniki reke Drave so lahko tudi iz sedi- mentnih kamnin, še posebno redki so taki, ki imajo makroskopsko prepoznavne fosile. Med takšnimi primerki so na primer apnen- ci s koralami ali preseki školj. Apnenci so praviloma svetli, skoraj beli, ali pa so zaradi primesi hematita rdečkasti ali zaradi primesi železovih oksidov in hidro- ksidov rjavkasti, zaradi bitumna pa so lahko povsem črni. Med klastičnimi sedimentni- mi kamninami so pogostejši pečenjaki in konglomerati, najdemo pa lahko tudi brečo. Med piroklastičnimi kamninami so običajni tufi, ki so zelo raznoliki. Raznolikost mineralne in litološke sestave dravskih prodnikov je izjemna, tako kot sta izjemni geološka sestava in zgradba njenega porečja. Najdemo sedimentne, metamorfne in magmatske oziroma vulkanske kamnine in piroklastite. To priča o izjemno raznoliki geološki sestavi porečja reke Drave. Zgodba o zlatu Dravsko zlato je tesno povezano s prodniki, saj je del rečnega prenosa, ki izvira vse iz Visokih Tur v Avstriji. Tam so kremenove žile orudene s kristali zlata. Zaradi erozi- je in rečnega prenosa pride zlato vse iz vi- sokogorja do nižin. In reka Drava se prav v Sloveniji že dovolj umiri, da so zlato ob njenih bregovih izpirali že Rimljani. Zlato je v majhnih luskicah, ki so redko večje od nekaj milimetrov. Do sedaj največje zrno zlata iz Visokih Tur, ki je bilo najdeno v Sloveniji, meri skoraj šest milimetrov. Ko- ličina zlata v dravskih in murskih peskih je nizka, čeprav lahko z nekaj spretnosti prav vsak najde kakšno luskico. Dobro izhodišče Črne turmaline v pegmatitu iz ravenskih pegmatitov je v reko Dravo v obliki prodnika dostavila reka Meža. Foto: Miha Jeršek. Bazalt z mandlji je nastal, ko so se plinski mehurčki po ohlajevanju in strditvi lave zapolnili s kalcitom in kremenom. Foto: Miha Jeršek. 286 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 287Dravski prodnikiDravski prodniki da so prodniki reke Drave vse prej kot iz apnenca ali dolomita. Mnogo hitreje bomo našli kremenove prodnike ali živobarvne raz- ličke metamorfnih in magmatskih kamnin. Med metamorfnimi kamninami so pogo- sti prodniki eklogita, ki jih sestavljajo zeleni omfacit, rdeči granati in redkeje modri kianit. Bolj temno zeleni prodniki so značilni za amfibolite, lahko pa nas med zelenimi pro- dniki preseneti plemeniti serpentinit, ki je podoben žadu. Precej je gnajsa, ki je zelo raznolik, pred- vsem pa je pogosto spremenljive zrnavosti in skrilav, včasih naguban. Zaradi skrilavosti so prodniki iz takšnih metamorfnih kamnin pogosto ploščati. Glede na prevladujoči mi- neral v njem je lahko granatov, epidotov ali amfibolitni gnajs. Zelo svetli prodniki so lahko iz marmorja, ki ga od belih prodni- kov iz kremena ali kvarcita zlahka ločimo po trdoti. Zelo svetlikajoči ploščati prodniki vsebujejo kristale sljud, tako ločimo prodni- ke iz muskovitnega ali biotitnega blestnika. V podobni kamnini so kristali rjavega tur- malina dravita in kdo izmed velikih srečne- žev bi lahko našel tudi prodnik z draviti, saj je tipsko nahajališče tega minerala Dobrova pri Dravogradu, kjer bližnji potok in z njim kamninski drobir prehajata v Dravo. Mnogo lažje bomo našli v prodnikih črni turmalin šorlit. Ta je običajno skupaj z belim kremenom in včasih sljudo ter glinenci. Razmeroma veli- ko takšnih prodnikov je ob izlivu Meže v Dravo. Prodniki s šorlitom namreč izvirajo iz ravenskih pegmatitov. Med drugimi žil- ninami lahko najdemo aplitne žile in dia- baz. Magmatske kamnine globočnine bomo prepoznali po dokaj enakomerni zrnavosti in s tem tudi po bolj ali manj enakomer- ni kroglasti zaobljenosti. Njihova določitev pa ni preprosta, saj je različkov zelo veliko. Med njimi lahko najdemo svetlejše granit, sienit, tonalit, granodiorit in diorit ter te- mnejša gabbro in peridotit. Magmatske kamnine predornine imajo pogosto večje kristale kot vtrošnike v bolj drobnozrnati osnovi. Med kamninskimi različki lahko najdemo riolit, trahit, dacit, andezit in zelo raznolike bazalte. Prodniki reke Drave so lahko tudi iz sedi- mentnih kamnin, še posebno redki so taki, ki imajo makroskopsko prepoznavne fosile. Med takšnimi primerki so na primer apnen- ci s koralami ali preseki školj. Apnenci so praviloma svetli, skoraj beli, ali pa so zaradi primesi hematita rdečkasti ali zaradi primesi železovih oksidov in hidro- ksidov rjavkasti, zaradi bitumna pa so lahko povsem črni. Med klastičnimi sedimentni- mi kamninami so pogostejši pečenjaki in konglomerati, najdemo pa lahko tudi brečo. Med piroklastičnimi kamninami so običajni tufi, ki so zelo raznoliki. Raznolikost mineralne in litološke sestave dravskih prodnikov je izjemna, tako kot sta izjemni geološka sestava in zgradba njenega porečja. Najdemo sedimentne, metamorfne in magmatske oziroma vulkanske kamnine in piroklastite. To priča o izjemno raznoliki geološki sestavi porečja reke Drave. Zgodba o zlatu Dravsko zlato je tesno povezano s prodniki, saj je del rečnega prenosa, ki izvira vse iz Visokih Tur v Avstriji. Tam so kremenove žile orudene s kristali zlata. Zaradi erozi- je in rečnega prenosa pride zlato vse iz vi- sokogorja do nižin. In reka Drava se prav v Sloveniji že dovolj umiri, da so zlato ob njenih bregovih izpirali že Rimljani. Zlato je v majhnih luskicah, ki so redko večje od nekaj milimetrov. Do sedaj največje zrno zlata iz Visokih Tur, ki je bilo najdeno v Sloveniji, meri skoraj šest milimetrov. Ko- ličina zlata v dravskih in murskih peskih je nizka, čeprav lahko z nekaj spretnosti prav vsak najde kakšno luskico. Dobro izhodišče Črne turmaline v pegmatitu iz ravenskih pegmatitov je v reko Dravo v obliki prodnika dostavila reka Meža. Foto: Miha Jeršek. Bazalt z mandlji je nastal, ko so se plinski mehurčki po ohlajevanju in strditvi lave zapolnili s kalcitom in kremenom. Foto: Miha Jeršek. 288 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 289Dravski prodnikiDravski prodniki za iskanje zlata so mesta, kjer je že sicer več težkih mineralov, na primer rdečih granatov in črnih magnetitov. S sejanjem in izpira- njem nas lahko presenetijo drobne luskice zlata, ki se nam zagotovo vtisnejo v spomin za vse življenje. Zaključek Prodniki reke Drave in njenih pritokov ustvarjajo današnjo podobo porečja reke Drave ter pričajo o izjemno pestri in zani- mivi geološki zgodovini. Soustvarjajo svoje- vrstna življenjska okolja in tako neposredno vplivajo na biotsko pestrost. Peščeno-pro- dnati zasipi so neposreden dokaz o visoki geološki pestrosti porečja reke Drave. Zbi- ranje prodnikov lahko zadovolji estetske in strokovne užitke, predvsem pa nam nudi iz- jemno geološko učilnico v naravi, kjer sko- raj vsak lahko najde nekaj zase, ne da bi ob tem ogrožal naravno dediščino, razen kadar na prodiščih in v bližini gnezdijo ptice. Literatura: Bidovec, M., Jeršek, M., 2006: Zlato iz dravskih naplavin. V: Jeršek, M., (ur.),: Mineralna bogastva Slovenije. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenian Museum of Natural History. Scopolia, Supplementum, 3: 454-456, ilustr. Županec, A., Herlec, U., 2006: Minerali v prodnikih. V: Jeršek, M., (ur.),: Mineralna bogastva Slovenije. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenian Museum of Natural History. Scopolia, Supplementum, 3: 475-479, ilustr. Apnenec s kolonijskimi koralami. Foto: Miha Jeršek. Dr. Miha Jeršek je mineralog in gemolog. Ukvarja se z raziskovanjem mineralov in plemenitih kamnov. Sodeloval je pri številnih naravoslovnih razstavah in je avtor znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov s področja geologije in gemologije. Zaposlen je kot direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije in kot predavatelj za plemenite kamne na Višji strokovni šoli Šolskega centra Srečka Kosovela v Sežani. Dr. Uroš Herlec je vsestranski geolog, ki se v zadnjem času intenzivno ukvarja z raziskavami rudišč po vsem svetu. Objavlja znanstvene, strokovne in poljudne članke. Zaposlen je na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 288 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 289Dravski prodnikiDravski prodniki za iskanje zlata so mesta, kjer je že sicer več težkih mineralov, na primer rdečih granatov in črnih magnetitov. S sejanjem in izpira- njem nas lahko presenetijo drobne luskice zlata, ki se nam zagotovo vtisnejo v spomin za vse življenje. Zaključek Prodniki reke Drave in njenih pritokov ustvarjajo današnjo podobo porečja reke Drave ter pričajo o izjemno pestri in zani- mivi geološki zgodovini. Soustvarjajo svoje- vrstna življenjska okolja in tako neposredno vplivajo na biotsko pestrost. Peščeno-pro- dnati zasipi so neposreden dokaz o visoki geološki pestrosti porečja reke Drave. Zbi- ranje prodnikov lahko zadovolji estetske in strokovne užitke, predvsem pa nam nudi iz- jemno geološko učilnico v naravi, kjer sko- raj vsak lahko najde nekaj zase, ne da bi ob tem ogrožal naravno dediščino, razen kadar na prodiščih in v bližini gnezdijo ptice. Literatura: Bidovec, M., Jeršek, M., 2006: Zlato iz dravskih naplavin. V: Jeršek, M., (ur.),: Mineralna bogastva Slovenije. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenian Museum of Natural History. Scopolia, Supplementum, 3: 454-456, ilustr. Županec, A., Herlec, U., 2006: Minerali v prodnikih. V: Jeršek, M., (ur.),: Mineralna bogastva Slovenije. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenian Museum of Natural History. Scopolia, Supplementum, 3: 475-479, ilustr. Apnenec s kolonijskimi koralami. Foto: Miha Jeršek. Dr. Miha Jeršek je mineralog in gemolog. Ukvarja se z raziskovanjem mineralov in plemenitih kamnov. Sodeloval je pri številnih naravoslovnih razstavah in je avtor znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov s področja geologije in gemologije. Zaposlen je kot direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije in kot predavatelj za plemenite kamne na Višji strokovni šoli Šolskega centra Srečka Kosovela v Sežani. Dr. Uroš Herlec je vsestranski geolog, ki se v zadnjem času intenzivno ukvarja z raziskavami rudišč po vsem svetu. Objavlja znanstvene, strokovne in poljudne članke. Zaposlen je na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.