Štev. Z36.
o Ljubljani, g soboto, dni iz. oktobra 1907.
Leto XXXV.
Velja po poŠti: za cclo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za ietrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za fetrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 1-70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
UredniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah 5t. 2 (vhod cez
- dvorijie nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona ž t e V. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, irvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6, uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
---Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 16 strani, '•l-
Pred smrtjo se jim ]e zmešalo.
Bodoče deželnozborske volitve so liberalno stranko čisto zbegale. Politično je ta stranka s svojim divjim in slepim nasprot-stvom proti volivni reformi zavozila tako daleč. da se je polotil vodstva velik strah. Spoznali so, da so skozi leta in leta uganjali politiko, ki jih mora pokopati. Zmešale so se glave voditeljem, ki zdaj hlastajo hrez reda in načrta semtertja. Dr. Tavčar je bil dal stranki gotovo smer. Vedel je, da liberalna stranka ne mora imeti nikdar ljudstva za sabo; zato ie hotel vsaj neko manjšino dobiti, ki bi jo privezal nase in ii dal nekaj fanatičnih gesel, s katerimi hi jih vsikdar nahujskal v boj. Zato ie proglasil liberalno stranko kot »stranko tistih, ki imajo nekaj pod palcem«, kot »stranjo slovenskega, če tudi skromnega kapitala«. Zato je hotel privezati zlasti trgovce na stranko s tem, da jih je vodil v boj proti kmečkim gospodarskim društvom. Z bojem proti konsunmim društvom je res mnogo trgovcev prepričal, da je liberalna stranka njihova stranka, zastopnica njihovih stanovskih koristi. In ko ie zaklical svoj bojni klic: Proti farjem!, jih je res vlekel za seboj v veliki večini.
Pa dr. Tavčarja so obglavili - in ž njim so izgubili svoio edino mislečo glavo. Liberalna stranka čuti. da mesta niso več njena izključna last,ampak da sc brezplodna iu divja Konja »Slov. Naroda« studi marsikomu, ki jc dozdaj šel s stranko, ker je od nje kaj upal. Upanjepa sc .ie umaknilo razočaranju, in ker ie prodrlo prepričanje, da mora liberalna stranka propasti, se ie omajala povsod tudi zvestoba proti njej.
Zato so pa zdaj vse svoje stare nazore izpremenili. Radi bi na deželi pridobili kaj, ako v mestih izgubljajo. Zato so pa tudi v gospodarskem oziru čisto presedlali. »Slov. Narod« je sicer pred par dnevi zopet prinesel hud članek proti konsumnim društvom, ki jih je pa na Kranjskem tako malo, da res ni vredno ropotati proti njim. Pa to je bila le taktična poteza, ki naj zakrije, da je liberalna stranka v tem pogledu trgovcem dano obljubo prelomila, se odpovedala boju proti zadružništvu konsunientov in prestopila na njihovo stran.
Načelnik liberalne stranke iu predsednik trgovske zbornice stojita na čelu novi liberalni taktiki, ki z medenimi besedami vabi kmečko zadružništvo v svoj tabor.
Prej so proglasili snovatelje zadrug kot sleparje, ki jih je treba spraviti v ječo. Očitali so jim. da edino le iz političnega sovraštva snujejo društva, da bi ubili domačo trgovino. Nobene psovke ni, ki je ne bi bili
vrgli v obraz zadružnikom in njihovim voditeljem. Osnovali so celo trgovsko organizacijo, katere namen .ie bil pobijati zadružništvo. Pa to trgovsko organizacijo so pustili, da je umrla, in zdaj pišejo liberalni kolovodje konsumnim društvom ljubezniva pisma, v katerih jim prisegajo svojo neomahljivo zvesto ljubezen. V teh pismih čitamo:
»Naš narod, od vseh zatiran in teptan, izbral si je pot samopomoči in se je zaupal zadružništvu, da ga varno vodi po tej poti do gospodarske samostalnosti — do rešitve. Izvršilo se je že precej zadružnega dela. Požrtvovalnim možem, ki so ledino orali in sodelovali z edinim vzvišenim namenom, svojemu narodu pomagati do gospodarskega osvobojenja, dolguje narod ntnogo zahvale.«
Zdaj torej liberalna stranka one može, ki jih je prej proglašala kot goljufe, ki so zaslužili ječo in vešala, proglaša za »požrtvovalne može, ki jim dolguje narod mnogo zahvale«. Konsumnim društvom pišejo voditelji liberalne stranke, da iih je vstvaril »edini vzvišeni namen, svojemu narodu pomagati do gospodarskega osvobojenja«.
Človek ne bi svojim očem verjel, če ne bi videl tiskano pred seboi v mnogih izvodih! Pa ne le to, oni obljubljajo, da bodo to zadružno organizacijo izpopolnjevali, ampak ji obetajo prečudne pomoči in ugodnosti.
Nepričakovan prevrat se je torej dogodil zadnje tedne v narodno - napredni stranki v Ljubljani. Kdo bi mislil, da se bo prijela ta stranka takega dela sedaj, ko je že v agoniji, to je namreč snovanje zadrug. Ni še dolgo tega, kar so »Slov. Narod« in njemu sorodni časopisi toliko vpili proti »pogubnemu« delovanju »Gospodarske zveze«, ravno tako »Zadružne zveze«! Vsako zadružno gibanje je bilo liberalnim kričačem pogubno za narod, ker se s tem samo vežejo v jarem zadružniki. Koliko je bilo vpitja samo proti gospodarskim društvom, da se na drugo zadružništvo ne oziramo. V spominu so še izza zadnje volivne borbe, kako je označil kontrolor Trsten-jak, Hribarjev agitator, na nekem shodu »ne-- odvisnih kmetov« razloge, ki so vodile S. L. S., da .ie osnov_ala »Gospodarsko zvezo«. Ta mož pa ni eden zadnjih narodno-naprednih. Po njegovih mislih so bili vodilni motivi »klerikalcev«, z zadrugami vjeti slovensko ljudstvo v svoje mreže in ga strankarsko izrabljati; obenem pa svojim političnim nasprotnikom — trgovcem — zadati smrten udarec. In v tem tonu je tudi »Slov. Narod« leta in leta hujskal proti vsakemu delu S. L. S., ki ga je storila v povzdigo slovenskega ljudstva. No in sedaj je izprevidela peščica gotovih »naprednih« osebic, kak uspeh je imelo kričanje proti delu. Sedaj ko so nižji sloji začeli trumoma obračati hrbet onim, ki so samo vpili, da le po njih principih bo slovenski narod rešen, prišli so na to pot, ki jo je S. L. S.
hodila pred desetimi leti: gospodarsko delo začeti med ljudstvom, to bo ljudstvu pomagalo, kajti le gospodarsko močan narod je zmožen kaj storiti iu se rešiti jarma, ki ga tare. drugače mora izginiti in propasti. Ostane nam sedaj vprašanje: »Kaj bo delal sedaj »Slov. Narod« (?!), bo li začel tudi proti temu zadružništvu boj, ki ga je bil preje zlasti proti »Gospodarski zvezi«! Misliti bi se moglo to. saj je »Narod« nedavno šele, 27. julija lanskega leta. pisal v uvodnem članku: »Zdrave javne in socialne razmere zamorejo nastati samo, če se posreči pridobiti maso naroda za ideale, ki si jih je napisala na svojo zastavo narodno-napredna stranka.« Kaki so ti ideali narodno-iiaprcdne stranke, nismo mogli. žal, vedeti. Sklepati moramo samo, kaj so delali samo gotovi funkcionarji te frakcije. V občinskem svetu ljubljanskem je dejal dr. K. Blei\veis, ko se ie šlo nekaj glede višje dekliške šole med drugim tudi nekako tako: »V šolo pridejo tudi hčere nižjih slojev, kakor železničnih čuvajev itd. in to vendar ne gre, da obiskujejo hčere proletarijata višje šole, ki so po njegovem mnenju samo za hčere »višjih slojev«. To je: Nižji naj ostanejo to, kar so, brez izobrazbe kakor do sedaj, napredujejo naj samo »boljši krogi«. Zgodilo se je čudo: Liberalna stranka, do zadnjega časa strastna nasprotnica zadrug, sedaj vsa gori za snovanje novih zadrug.
Dejali smo že, da so vpili vsi napredni z »Narodom« na čelu, da je namen »Gospodarske zveze« in drugih organizacij S. L. S., uničiti trgovce po deželi. In vendar obstoji »napredna« stranka po deželi, če odštejemo učitelje, v trgovcih in gostilničarjih. Kaj poreko sedaj ti, ko žive, vsled »Narodovega« vpitja v zavesti, da vsako zadružno podjetje meri nanje smrten udarec! Ali ne bodo sedaj nastopili proti liberalni stranki, ko jim priporoča in jih vabi k snovanju vsake vrste zadrug? Prekvašeni z zavestjo, da so zadružne organizacije njih smrt, morajo vendar »Narodovemu« gospodstvu obrniti hrbet! »Narod« z dne 27. julija piše: »Ce bi hoteli po prepričanju razdeliti Slovence, bi morali reči, da imajo prepričane pristaše samo napredne stranke.« Ce je to res, kar trdi »Narod« o svojih pristaših, se zna zgoditi, da nam pokaže bližnja bodočnost, da je skočila liberalna stranka v precep. Kar je res samostojno mislečih mož. morajo zdaj vendar iz-prevideti, da jih je liberalna stranka od začetka sem samo varala, kakor iili vara zdaj!
Siccr pa iz vsega tega tudi ne bo nič. Liberalne zveze bodo zapadle smrti, kakor narodno-napredna stranka. Vse to gibanje jc le trud utopljenca, ki se potaplja že v vodo, a še vpije in maha, da bi se otel valovom brez uspeha. Koliko krika so provzročili v zadnji državuozborski volivni dobi samo po Notranjskem: Snovanje raznih agrarnih
zvez; brošure; shodi; podučevanja itd., kdo bi vse našteval? Po končanih volitvah je pa vse zaspalo, krinke so hitro padle z obraza. Vsi tisti apostoli: gorenjski Babčev učenjak. Arko, Dekleva, vse se je poizgubilo. »Doktor« Cliani sc niti ne imenuje več in o Košomato-vem Tonetu tudi nič več ne poročajo, da bi reševal ubogo kraško ljudstvo. Bilo je pač pred volitvami!
Tako bo tudi zdaj vse samo za politični efekt, ki se bo hitro razpršil.
Dalje je izprevidela liberalna stranka, da mora tudi proti svojim pristašem že nastopiti s krinko na obrazu. Vsak človek ve, da je »Slov. Narod« glasilo liberalne stranke. Za čas volitev pa si ustanove nov tednik, ki sc bo zval baje »Slovenija« — kolika ironija!
in tega bo kazal tudi na Dunaju Hribar Hrvatom ter bo rekel: Poglejte, kako nedolžen listič! Kako globokoverna krščansko-de-mokratična stranka stoji za njim! In zlobni »Slovenec se upa pisati, da smo mi svobodomiselna stranka, ki hoče razporoko, svobodno šolo, ločitev cerkve od države itd. Berite v »Sloveniji«, kako nedolžni ljudje smo mi po krivici obrekovani naprednjaki. Cel teden dan na dan bo »Narod« svinjaril in podlo obrekoi-val celo krščanstvo, v soboto bo pa izšla v »Narodni tiskarni« sramežljiva hčerka tržaške »Edinosti« v narodni noši z imenom »Slovenija«.
S tem misli Hribar tudi rešiti Hrvatom dano obljubo, da bo ustanovil proti »Narodu« nov list. A tega ni storil. Ta papirček, ki ga bo na Dunaju Hrvatom kazal, bo lc spomenik velike liinavščine liberalne stranke.
To ostane pribito, da je pravo glasilo liberalne stranke prej kot slej »Slov. Narod«. Za njegovo pisavo je odgovorna vsa stranka. Liberalno stranko bomo prej kot slej sodili po »Narodu«. Za posladkano kavo, ki jo bo prodajala »Slovenija«, pa se živ krst ne bo zmenil. Ves slovenski svet ve, da je »Slovenija« ustanovljena zdaj, ko se snide državni zbor, samo zato, da Hrvatje Hribarja iz kluba ne vržejo. S tem papirjem hoče Hribar kot z zadnjim sredstvom privezati Hrvate nase. Zato pa ta list nima nobenega pomena, noben pameten človek, ki sc ne pusti vleči za nos, ne bo tega lista naročil, ker iz njega tudi nič izvedel ne bo, in ko se tudi Hrvatje več ne hodo dali vleči za nos, bo list žalostno poginil, in zopet bo »Narod« v vsej svoji surovosti priznan kot edino pravo glasilo brezverske, podle in lažnjivc liberalne stranke.
Strašna zmešnjava torej vlada v liberalni stranki. Smrtni boj ji je dolg, bolesten in poln delirijev. Čemu bolnik vara z lažmi samega sebe? Ali jc vredno, podaljšati si življenje s tolikimi mukami in grenkimi zdravili?
Čemu lagati, čc pa ves svet laž spozna na prvi pogled?
LIJICK.
Cesarjevo bolezen.
Dunaj, oktobra 1907.
Avstrijsko prebivalstvo nestrpno pričakuje poročil, ki .iih pošiljajo iz Schonnbrunna med svet ob sedanji cesarjevi bolezni. Odkrito sočustvuje prebivalstvo ob cesarjevi bolezni in vse želi, naj bi avstrijski sivolasi vladar kmalu okreval in naj bi še dolgo vrsto let vladal duševno in telesno zdrav, krepak in čil. narodom svoje države.
Računati se pa mora zazdaj z dejstvom, da cesar potrebuje več časa, da popolnoma ozdravi. Najbrže bo moral cesar ob ugodnem trenutku potovati v kako zdravilišče na jugu ob morju, da popolnoma ozdravi svoj katar.
Bolezen, ki je zdaj izbruhnila pri cesarju. jc žc prccej stara. Prchladil se je namreč cesar lani ob jesenskih vojaških vajah. Cesar jc odtakrat večkrat čutil bolečine na so-pilih, čutil je tudi večkrat lahke ishijske in revmatične bolečine. Dvorni svetnik dr. Kerzl ie že lani svetoval cesarju, naj se z ozirom na izpremenljivo jesensko vreme nc udeležuje esenskih vojaških vaj. A cesar se vedno strogo drži svoje dolžnosti in izvede z železno voljo, za kar sc zavzame, in ni ubogal dr. Kerzla. Cesar se je nato res prehladil in resno se boje, da se cesar nc bo držal navodil zdravnikov, vsled česar sc bolezen, ki zdaj ni nevarna, lahko pozneje ponovi. Ze ob prvi bolezni so cesarja pregovorili le s težavo,
da se je podal v Išl. Nc bil bi šel, če bi ne bilo ostalo prehlajenje trdovratno. Vreme takrat ni bilo ugodno. Cesarjevo zdravstveno stanje se jc sicer izboljšalo, a popolnoma cesar ni ozdravel. Revma osobito je motila večkrat cesarjevo zdravje, osobito kadar je vršil svoje vladarske reprezentacijske dolžnosti ali pa če se je izpostavljal večjim temperaturnim izpremembam.
Tako je bilo cesarjevo zdravstveno stanje do letošnje pomladi. Mali povratki bolezni so se odstranili, da je cesar ostal v Schonn-brimnti in se ni vozil na dunajski dvor. Izognil se je na ta način vremenskim izpremembam in je bolj počival. Cesarjevo zdravstveno stanje je bilo tudi merodajno, da je cesar toliko časa odlašal svo.ie potovanje v Prago. Dvorni svetnik dr. Kcrzl je z ozirom na cesarjevo zdravje odločno nasprotoval cesarjevemu potovanju v Prago in odlašali so toliko časa, da so upali na stalno vreme. Ob obisku Prage je pa bilo vreme skrajno neugodno. Bilo je mraz, deževalo jc in cclo snežilo in temperatura je znašala 05 stopinj. Hradčinsko ccsarsko stanovanje jc bilo prazno več let. Sicer so priredili že nekaj tednov prej cesarjevo stanovanje in sobe prekurili, a kljub temu jc bilo bivanje v starili prostorih neugodno osobito šc. ker se je moral cesar voziti tudi ob slabem vremenu. Dejansko niso izostale posledice. Cesar je bil prisiljen, da podaljša svoje praško bivanje in da počiva za nadalnjc potovanje na Dunaj.
Od takrat jc cesar večkrat pomalem bolehal. Šele v Išlu se jc izboljšalo cesarjevo zdravstveno stanje tako. da so upali na cesarjevo popolno ozdravljenje. Upanje sc pa
ni izpolnilo. Na lovu je dež cesarja večkrat presenetil in ga popolnoma premočil. Katar v vratu se je zato poslabšal. Samoobsebi bi to katarno prehlajenje nc vplivalo veliko na cesarjevo zdravje, ko bi bil cesar ubogal zdravnike in bi se ne bil udeležil jesenskih manevrov.
Ob cesarskih vajah se .ie vreme izpreme-nilo in jc zelo deževalo, kar jc jelo neugodno vplivati na cesarjevo zdravje. Padla je temperatura zelo nizko, na planinah je znirzo-valo — do 7 stopinj mraza, sneg ie dal planinam zimsko podobo.
Dvorni svetnik dr. Kerzl je svetoval cesarju, naj sc ne udeleži trudapolnih potov ob vajah, a pomagalo ni nič. Cesar jc s svojo močno voljo zmagal in se udeležil vaj. Posledica je bila, da ic postal šc boli občutljiv za prehlajenje.
Zdravniki so tiščali v vladarja, naj sc varuje. A cesarju ni bilo mogoče, da uboga zdravnike. Kljub temu bi bilo ostalo le pri nahodu. ako bi bili izostali sprejemi na kolodvorih. Osobito slabo jc vplival na cesarjevo zdravje sprejem na celovškem državnem kolodvoru.Cesar ni nosil suknje in se je peljal v odprtem vozu. Vlekel jc veter, v senci jc bilo hladno, na solncu toplo in ko je prišel na peron, sc mu je poznalo, da je razgret. Na peronu jc pa bilo hladno in cesar je stal na prepihu nad četrt ure med sprejemom, predstavljanjem, in ko je korakal mimo častne stotnije. Cesar se je peljal v deželni dvorec nato v odprti kočiji.
Od takrat jc cesar močnejše bolehal na sopilih. pridružil sc jc vratni katar in konečno sc jc razvila bronehitis v zvezi s hripavostjo.
Cesar namerava zdaj ubogati zdravnike. Trajalo bo pa prccej časa da vladar popolnoma ozdravi. Zdravniki cesarju ne bodo dopustili. da se izpostavi vladnim poslom, ki bi ovirali zdravljenje.
Albert Bartholomč na Dunalu.
Ko so vsled razpisanega natečaja za spomenik »Osvobojenje« v Budimpešti, ogrski umetniki razstavili stoje osnutke in modele, jc bil odbor za tisti spomenik spričo toliko moj-sterski zadahnjctiih škic v neodločnosti, kateremu delu bi prisodil prvenstvo. Pozvali so poleg dveh drugih svetovnoznanih umetnikov tudi slavnega Francoza Bartholomea na pomoč. Ceš, naj oni izrečeio kompetcnttio sodbo. Bartholonie je z ostalimi umetniki priznal model mladega kiparja Edmunda Szamovol-skega in arhitekta Štefana Oach-a kot najboljša, katerima se je vsled te razsodbe delo poverilo v izvršitev. Po opravljeni misiji se .ie Bartholonie preko Dunaja vračal nazaj v domovino. Mudivši se par dni na Dunaju, je ob tej priliki obljubil umetniškemu kolegiju na Dunaju, da priredi pričetkoni jeseni t. I. v »Kuustlerhausu' razstavo svojih del. Bartholonie je ostal mož beseda. Ze ie otvorjena nemška dvorana \ »Kiinstlerhausu«. Po treh nizkih stopnicah dospeš v dvorano, katera je izpretnenjena v pravi gaj. Sredi tega zelenja pa se dviga strmo in resno iz ogromnih kvadratnih kamenov zloženi zid s priprostim enostavno obokanim vhodom v sredi prehod v večnost. V ta prostor, iz katerega veje
Ta obupna sredstva so nezmotljivo znamenje, da je stranka zapadla gotovemu propadu.
Slovenska Ljudska Stranka pa bo korakala čez liberalne razvaline mirno dalje svojo pošteno pot. Komur je mar bodočnost naroda in njegova lastna čast. bo vedel, kje je njegovo mesto!
Avstrija In tekmeci nn Balkanu.
Neki veletržee je izrazil svojo sodbo o avstrijski vnanji politiki z besedami: »Tako delajo branjevci, ne pa država, ki hoče in more biti velemoč.« In v istini. Finančni organi pretaknejo vse piskre, kaj se kuha v njih. Ministri se z množino višjih uradnikov tedne in mesece na življenje in smrt pogajajo z Madjari, da avstrijski industriji in trgovini zagotovč vsaj še deset let ogrske odjemalce. Svet se smeje, ko opazuje ta konkurenčni boj med Avstrijo in Ogrsko. Pred nosom, pred pragom namreč otresajo zrela jabolka naši sosedje in zavezniki, mi pa prežimo na kisle lesnike in piškave lešnike. Nemčija, Italija, v drugi vrsti Francija in Anglija so naši nevarni tekmeci na Balkanu, torej pred našim pragom. Mi govorimo in sanjamo o prosti poti po Adriji do Egejskega morja, Italija in Nemčija pa nam s svojo realno politiko delata največjo gospodarsko konkurenco v deželah, ki so takorckoč ustvarjene kot atrak-cijsko ozemlje za avstrijsko trgovino. In mi Avstrijci se niti pritoževati ne moremo proti nelojalnosti svojih zaveznic, ker se že zavedamo svoje malomarnosti in nedelavnosti. Nemška diplomacija sc trudi na vso moč, da si ohrani in pomnoži prijaznost turškega sultana ter tako ugladi pot nemški trgovini na Balkan in v Levanto. V Berolinu vedo dobro, da si Nemčija politično ne more osvojiti Turčije. zato so zadovoljni z gospodarskim dobičkom. Italija pa poleg gospodarskih zasleduje tudi politične koristi na Balkanu. Italija preži na obali Albanije, da more zastražiti in zapreti morsko cesto pri Otrantu ter gospod-stvo nad Adrijo. Avstrijski poslaniki in konzuli v Turčiji in sploh na Balkanu pa plačujejo drage vohune, ki jim pripovedujejo razne pravljice ter podkupujejo albanske, grške, bolgarske in druge »vojvode«, ki pa so večkrat le navadni klativitezi brez najmanjšega vpliva pri domačih rodovih. Ker je italijanska konkurenca na Balkanu v političnem in gospodarskem oziru neposredna in vsiljivejša, zasluži tudi največjo pozornost naših državnikov. To, rekli bi, naravno konkurenco, politično in gospodarsko pospešuje in neti še irredenta. Nikar se ne motim, da je irredenta mrtva in pokopana. Nedavno je sicer Avstria podaljšala zvezo z Italijo do I. 1914. Baron Aerenthal in Tittoni sta v Desiu in na Sever-niku baje poravnala vsa nesporazumljenja in nesoglasja med Avstrijo in Italijo. Gotovo sta se pobotala odgovorna ministra, nista pa spravila s sveta neodgovornega javnega mnenja nista zadušila irredente ki vidi v Tri-dentu Trstu, Istri. Dalmaciji in Albaniji Avstrijo kot največjo narodno nasprotnico. Znani obzornik »L' Italia ali' Estero« je pisal dne 1. avgusta: »Povodom sestanka v Desiu pišejo avstrijski in italijanski vladni listi, da je irredentizem mrtev. Dejstva dokazujejo nasprotno. Irredenta živi tudi v avstrijskih pokrajinah, koder bivajo Italijani. Kdor ie ne vidi, ta noče videti resnice. Pa tudi v Italiji irredenta ni mrtva, nasprotno, dan na dan si pridobiva novih pristašev.« Sicer pa tudi ni čudno. Dogodki, kakor v Inomostu proti itali-jainsltim predavanjem na univerzi, pač ne morejo vzbujati italijanskih simpatij.
Pa ne glede na irredento ne moreta dve državi, katerih gospodarske in politične težnje si nasprotujejo v toliki meri, biti na večne čase nesebični in brezzavistni zaveznici celo pa ne, ako sta si sosedi. Avstrija ima na Balkanu svoio bodočnost; to je njeno zgodovinsko izročilo. Da pa nas kdo krivo ne raz-
ume, moramo takoj pripomniti, da Avstrija ne išče na Balkanu novih teritorialnih pridobitev, marveč si hoče zagotoviti le trgovsko politične koristi, izpodnesti konkurence drugih držav, v ostalem pa ohraniti »status quo«. Avstrija zastopa načelo, da ie treba v Makedoniji najprvo napraviti red in mir. Ta mir naj napravi Turčija sama s pomočjo in pod nadzorstvom evropskih velesil. To načelo je bila podlaga med Avstrijo in Rusijo v Miirz-stegu. Dogovor so odobrile tudi druge države ter poverile Avstriji iu Rusiji nehvaležno nalogo turškega kuratorja.
Javna tajnost pa je, da Italija in Anglija nista z veseljem prisodili Avstriji kuratorske naloge na Bolgarskem. Tudi Francija in Nemčija sta delali kisel obraz. Posebno pa peče Italijane, ko vidijo, da jih je Avstrija vendarle prehitela v Makedoniji s finančno in justično reformo. V Abesiniji so ir:°li veliko smolo, v Tripolisu nimajo sreče, zato pa bi se radi vgnezdili v Albaniji in sosednji Makedoniji. S Crnogoro so itak v velikem prijateljstvu, odkar je italijanski kralj zet črnogorskega kneza. Ti in drugi dogodki so dali povod sestanku avstrijskega in italijanskega ministra za vnanje posle. Uradni komunikerji so govorili o popolnem soglasju med Avstrijo, Anglijo in Italijo. Torej je preje morao biti znatno nesoglasje, sicer bi ne bila vsa evropska diplomacija na nogah. Sumljivo je vsekakor, da piše bivši italijanski državni podtajnik Cir-meni: »Baron Aerenthal je bil toliko previden, da je sam ponudil Tittoniju oljko miru, ker bi jo bila sicer diplomacija s silo iztrgala Avstriji iz rok.« Po domače bi rekli, da je sestanek na Severniku siccr zopet podaljšal svetovni mir. z uspehom pa se moreta ponašati Italija in Anglija. Od trenotka, ko je bila Rusija poražena v Aziji, Avstrija ni imela pravega zaveznika pri reformah v Makedoniji, pač pa same zavistne tekmece. Tudi Nemčija je ni podpirala. Posledica je bila, da je Avstrija povsod zadela ob italijansko-angleške ovire in spletke in da reformna akcija ni imela nobenega pravega uspeha.
Sedaj je torej zopet vse v redu in pravem tiru. Tako vsaj trdijo. Mi pa smo radovedni, kaj je zopet v redu in pod katerimi pogoji. Javnost je le to izvedela, da se v Makedoniji prične justična reforma. To je vse lepo, vprašanje je le, koliko besede ima pri tem Avstrija. Ruska diplomacija je bila silno vznemirjena, ker ji Evropa ni priznala zahtevanih pravic. Ce pa so žaljene pravice Rusije glede na Makedonijo, velja to še v višji meri o Avstriji. Stvar torej ni tako lepa, čeravno so jo kazali na Severniku v dični električni luči. Vedremo.
Ne dvomimo, da hočeta Tittoni in Gio-litti lojalno tudi s svoje strani vzdrževati »status quo« v Albaniji. Tittoni in Giolitti pa nista vknjižena na ministrske sedeže in zopet morejo priti na površje možje a la Prinetti in Zanardelli, ki tudi uradno ne bodo zatajevali irredente. Iznenadenja ravno v Italiji niso izključena. Italijan je že rojen s prepričanjem, da je Adrija italijanska in da ima v Albaniji svoje krvne sorodnike. Teh političnih sanj ne preprečijo najlojalnejši dogovori 'avstrijskih in italijanskih diplomatov. Zato stori Avstrija najbolje, ako hoče neškodljive storiti svoje tekmece na Balkanu, ako si s trezno, odkrito in lojalno gospodarsko in fisometno politiko zopet pridobi zaupanje balkanskih narodov. Drugi pogoj je, da v tem oziru Avstrija postopa v popolnem soglasju z Rusijo.
Prvo dobro znamenje ie, da sta Avstrija in Rusija sporazumno pričeli urejevati turške razmere v Makedoniji. Doslej uspehi res niso posebno vabljivi. Toda pomisliti moramo, da je Makedonija v Turčiji in da grške, bolgarske ter srbske vstaške čete s klanjem in požiganjem ne pospešujejo nameravanih reformi. Sicer pa je sporazumna vzajemnost Avstrije in Rusije najboljše zagotovilo, da se sčasom izboljšajo razmere na Balkanu, po-sebe pa v Makedoniji. Ker pa so Rumunija, Srbija, Bolgarija in Crnagora samostojne države, mora Avstrija računati s tem dejstvom ter s svojo kulturno akciio ali misijo izvrševati v Makedoniji in Albaniji. To pa ved-
no v dogovoru z Rusijo. To soglasje pa je mogoče. V balkanskem vprašanju vodita Rusijo dva smotra, versko-narodni in politični. Balkanski narodi so povečini slovanski, po veroizpovedanju pravoslavni. To versko in narodno sorodstvo jih vleče k Rusiji, katera jim je vedno tudi v dejanju izražala svoje simpatije. Vendar pa politične težnje ruske države niso povsem enake koristim balkanskih Slovanov, Tu .ic vrzel, koder more Avstrija skozi plot. Glavni politični smoter ruske diplomacije je in ostane, da si osvoji krasno postojanko ob Bosporu ali pa vsaj zagotovi prosti prehod skozi Dardanele in Bospor. Rusija ima vedno ta ideal pred očmi in ga Jioče doseči ali z avstrijsko pomočjo ali pa tudi, če bode treba, proti volji Avstrije. Ako pa nam Rusija zagotovi svobodno vožnjo in »status quo« ob ustju Donave, samostojnost balkanskih držav ter Avstriji prosto trgovsko cesto, oziroma železnico od Mitrovice do Soluna, potem nima naša država najmanjšega vzroka, da bi se ustavljala ruski zahtevi. Avstrija bi seveda morala tudi zahtevati od Rusije, da se lojalno odpove izročilu carja Petra Velikega, da ruska cesta na Balkan drži skozi Dunaj. To je prva zahteva, druga pa, da nobena izvenbalkanska država ne dobi posebnih pravic, ne političnih in ne gospodarskih, v Makedoniji. Taka pogodba z Rusijo more Avstriji utrditi stališče na Balkanu.
Drugi in nič manj važni pogoj pa je, da si Avstrija pridobi zaupanje balkanskih narodov. Avstrija nima danes najmanjšega zaupanja onkraj Save in Donave. Poleg drugih vzrokov temu žalostnemu dejstvu je glavni ta, ker je bila Avstrija doslej svojim Jugoslovanom le pisana mati. To vidijo slovanski rodovi onkraj državnih mejnikov in se pač ne morejo navduševati zh »švabske« razmere. Pa tudi v Bosni in Hercegovini, torej že na pragu Balkana, ni vse zlato, kar se sveti. Torej, avstrijski državniki, ali še vedno niste prepričani, da so jugoslovanske pokrajine najmočnejši branik habsburški državi ob Adriji in da je le zadovoljen slovensko-hrvatski rod najboljši porok ze trdno avstrijsko pozicijo na Balkanu.
Pa še nekaj. V politiki velja staro pravilo: Do, ut des. Ako hočemo, da avstrijska trgovina na Balkanu izpodrine vnanjo konkurenco, italijansko, nemško, francosko in angleško, tudi mi ne smemo vrat in oken zazidati na južno balkansko stran. Mi v tem pogledu tudi ne smemo poslušati le domišljavega državnega viteza Simiča. Vse, kar je prav. Kakor vidimo in čutimo, z vsakim dnem raste ogrska konkurenca tudi v industriji. K.ie naj Avstrija išče nadomestila? Jaz vsaj sem prepričan, da bodemo že čez deset let imeli medcarinsko mejo med Avstrijo in Ogrsko. In tedaj, ako ne že preje bodemo sami previdno in oprezno seveda odprli vhod balkanskim pridelkom v naša industrijka središča. Nikdar ne pozabimo, da more Balkan za Avstrijo biti najboljša naselbina. Da pa se to zgodi, mora dobiti drugi tok avstrijska notranja in vnanja politika.
Ig. 2 i 111 i k.
Tedenski pregled.
Nagodba ie sklenjena v glavnih točkah. Besedilo in podrobnosti se imajo izvršiti tekom teh dni. Javnosti torej ni mnogo znano, ker sta se obedve vladi zavezali, varovati najstrožjo tajnost. Baron Beck ic moral gotovo odjenjati v državnopravnih načelih, ki so izražena v programu Košutove stranke. Obe državi ostaneta še skupno carinsko ozemlie brez medcarinske meje. Vse carinske in trgovske pogodbe z vnanjimi državami pa bosta odslej Avstrija in Ogrska podpisovali kot samostojni državi. — Bančno vprašanje ie odloženo do 1. maja 1908. Dr. \Veckerle upa, da bo pregovoril Košuta in tovariše za skupno banko; toda samostojna ogrska banka je ena glavnih točk v programu neodvisne stranke. Za razne koncesije zvišajo Madjari kvoto za 0 85 %, ali pa okroglili 2,422.500 kron na leto.
— Sedai bo govoril parlament, ki se snid oktobra. Odločevali bodo krščanski soc ki si ne dajo nikakor vezati rok. Ker se ski listi hvalijo, da je uspeh na ogrski s i je dvomljivo, če se bodo naši poslanci : o voljili z nagodbo. V klubu neodvisne stran-ke je Košut med živahnim odobravanjem izjavljal, da nagodba Ogrsko približa idealu državne neodvisnosti!
Spor med Francijo iu Španijo utegne nastati vsled tega, ker hoče španski general Santa Olalla v smislu algeziraške pogodbe zasesti casablauško okolico, ki jc pa sedaj okupirana od francoskih čet. Krivda je na strani Francoske, ki hoče preko algezirške pogodbe izpodriniti Špance.
Velikodušnost lirvašk h delavcev v Ameriki. Iz Javorjev pri Poljanah sc jc preselil zadolžen kmet v Ameriko, doma je pustil ženo in otročiče. Prišedši v Ročk Springs se je ponesrečil v jami in umrl. Tovariši so zbrali 400 kron in jih poslali revni vdovi; ker so se pa upniki polastili tega denarja, so hrvaški delavci zložili še 1.554 kron ter jih vročili ameriškemu konzulu, ki je v Trstu. Konzul ie sani osebno obiskal omenjeno osirotelo družino ter v Škofji Loki pri sodišču naložil denar, ki bo prišel v prid revnim otročičem.
Pasivna resistcnca železničarjev. Vsled zakasnelosti tovornih vlakov je poginilo več živine. Železniško ministrstvo se je jelo d:ie 7. t. m. pogajati.
Vesel pojav v Trstu. V prospeh dobrega katoliškega časopisja v tržaški škofiji, se je ustanovilo v Trstu »Katoliško tiskovno društvo«. Pravila jc vlada že potrdila iu so slična, kakor jih ima ljubljansko tiskovno društvo. Društvo namerava priti tudi do svoje lastne tiskarne ter ima 14. oktobra ustanovni občni zbor. Bog daj obilo blagoslova!
Gospodarstvo krščanskih socvalcev na Dunaju. Liberalci trosijo v svet, kako je zadolžen Dunaj, kjer gospodari dr. Lueger in tovariši, krščanski socialci. Zdaj pa izkazuje računski zaključek občinske uprave za leto 1906 skoraj šest milijonov kron prebitka! To je liberalce strašno poparilo in bodo menda obmolknili, kajti vzorno dunajsko gospodarstvo pozna že cela Evropa.
Volivne reforme v deželnih zborih, Dc-mokratiziranje deželnih zborov je povsod v tiru. To, kar je Slovenska Ljudska Stranka proglasila v kranjskem deželnem zboru kot svojo prvo in nujno zahtevo, priznavajo in vpeljavajo sedaj vsi deželni zbori in nikjer ni najti takih starokopitnežev. kakor so kranjski liberalci, ki se z obstrukcijo upirajo časovni potrebi.
Osem ljudi je utonilo. Kočevje in okolica ie vsled zadnjega naliva preplavljena z vodo. Pri nekem mostu ie voz, na katerem je bilo 14 oseb, zašel globoko v vodo ter se je rešilo le šest ljudi, drugi so našli smrt. v valovih. Ponesrečenci so kostajnarji in so bili namenjeni na Dunaj, a so drago plačali lahkomišljenost, da so se podali čez most, ki je bil ves v vodi.
Budimpešta. Sprevoda, ki so ga uprizorili socialni demokratje dne 10. t. m., se je udeležilo čez 50.000 oseb. Vsi javni lokali so bili zaprti. Deputacija, ki je šia k predsedniku državnega zbora, je zahtevala, naj državni zbor uvede splošno in enako volivno pravico. Med Justhom in med deputacijo je prišlo do ostrili besedi, ker je Justh izjavil, da bi parlament tudi brez terorizma vršil svojo dolžnost.
Cesar obolel. Avstrijski cesar se je nekoliko prehladil in ima vnetje sapnika. Katar se izboljšuje. Spanje je motil kašelj in precejšnja telesna temperatura. Pojavljala se je tudi mrzlica.
Povodenj na ljubljanskem Barju je zopet porabil »resnicoljubni« »Slovenski Narod«, da je loputnil po poslancih S. L. S„ hoteč iili očrniti pred ljudstvom; namera se je pa docela ponesrečila. »Slovenski Narod« jc pisal na dolgo in široko, da so »klerikalci« preprečili osuševanje, in da se ne sme z delom pričeti, dokier ni sklenjena volivna reforma. Tega pa seveda ni povedal, da je minuli ponedeljek zborovala komisija za osuševanje Barja. V tej komisiji sta bila tudi deželni glavar in odbornik Povše. Ukrenilo se je vse, da
smrtna groza, vstopata mož in žena z vdano rtsignacijo. Njima slede od desne in leve strani cele skupine ljudi. Zdi se ti, da vsa ta množica sledi neki elementarni sili, katera jih trga
iz objema dragih iu jih vleče z neodoljivo silo brezpogojno tja, odkoder ni več vrnitve. — Stariši, možje, polni življenske sile, ženski cvet in nedolžni otroci, brez razlike starosti, se bližajo počasnim, negotovim korakom vhodu. Trepetajoč pred negotovostjo, ki jih čaka onstran praga, se premika ta masa ob steni. Poleg zgoraj omenjenih dveh ždi na desni pri
vhodu starka, glavo podpira z dlanjo in vdano
čaka kdaj io pokliče angclj smrti. Na levi pa Itži strta v svojem cvetu mladenka, konvul-zivično stresanje njenega života priča, da jo je obup privel pred vrata večnosti. Dalje sledijo iz obeli strani: mlada žena, h kateri se nagiblje za njo stopajoči soprog, tolažeč jo na tej žalostni poti. Tam kleči devica s k molitvi sklenjenimi rokami, njena sovrstnica pa šc upira svoj pogled željno nazaj v svet, poln življenja in razkošja. — Nikakor pa si umetnik ni izbral naloge, predstaviti smrt samo
v njeni grozi: Pod obokom počivata oče in mati z malim sinčkom v tihem, blaženem snu. Nad njimi pa dviga ženij bakljo izpremenjenja: »Onim, kateri bivajo v kraljestvu smrti, sveti najlepša luč.» — To je ideja tega ogromnega dela. — Bartholomc-ov spomenik Aux-Morts ni delo. katerega umetnik vstvari poleg drugih del in ga postavi z njimi v eno vrsto; ono se dviga po svojj ženijalno zadahnjeni kompoziciji visoko čez nivo vsakdanje umetnosti. Albert Bartholome, rojen 29. avgusta 1848. v Thiverval-u, Departement Seine et Oise, se je prvotno posvetil slikarstvu. Njegova dela
so bila v razstavah pariškega salona vedno pohvalno omenjena. Od leta 1886 se je pa mojster naenkrat umaknil iz aktivnega delovanja. In ko se jc čez pet let zopet pojavil v javnosti, se jc nad njim izvršil velik preobrat. — Med tem časom namreč mu je umrla ljubljena soproga. Zelja, umrli postaviti spomenik, delo lastne roke, ga je napotila, da ie zamenjal čopič z dletom in je ustvaril za na grob svoje žene lep, iz brona vliti spomenik; podobo Kri-žanega, pod katerim sta v vznožje vdelani dve podobi: umirajoča soproga, h kateri se nagiblje v bolestnemu slovesu sonrog umetnik sam. S tem delom je prišel Bartholome v pravo fazo. Nastopil je v umetnosti novo pot; bolest, katera je preobvladovala njegovo dušo, ga ie na tei poti vodila dalje, ter odseva iz vseh njegovih poznejših del, in je dosegla svoj višek v skupini Aux-Morts. Poleg skupine Aux-Morts je Bartholome razstavil šc cclo vrsto drugih svojih del, kipov in slik, izmed katerih nai bode omenjena skupina »Adam in Eva«, anatomično in psihično globoko preštudirano delo,, »Združenje v večnosti« iu dr. Izmed slik se odlikujejo: »Mati, deleča kruh«, »Obed starčkov«, »Zadnje klasje«, v modernem genru študirane slike, iz katerih istotako odseva duševni nivo Bartholome-a. Tak jc Bartholome: naj se valovanje umetniškega uaziranja nagiblje na to ali ono stran, duh. katerega je Bartholome vdahnil svojim umotvorom, ne bode izginil s površja, in on lahko z zadovoljstvom gleda na plodove svojega uma. kateri so mu v zgodovini umetnosti zagotovili nesmrtno slavo.
Jos. Vrbanija. stud. art.
Pismo Boltatusa Pepela.
V-žif	'••v.':/;-v
iiSPl!

m v A
* . m
fes! if^MŽ.
S'
1 * "

zu. Še krč b ga murbt z> več Mulavrhe pudobn. T tega, ampak de ževi u si pildng, kokr se prau pu o cela leberalna garda drži pugledu mal ukul sebe, groza in strah b ga blu J< pouhn praznga.
Ja, ta reč je res tiredn
Gespud redeliter!
„Spet je edu srečn u klerekaln tabor pr-vaudru," piše Muiavrh u sojmo „Sluvensk-mo Narude" skor usak teden.
Jej, če b Muiavrh ve-du, 'kulk le-
beralneh vandrucn je že prvau-dral u klerekaln tabor, tu b pi-hu ket kašn lastneuk in sžnable gri-u, de b na biu .lobr, dc na ve Jumišli, al ajn-:e, de se ga še -ak. Ce b fant irsikej vidti in vidu ukul sebe
ja človek mal
prteštedera. pusebn za Mulavrha b blu tu dobr, zatu de b se mu uči udprle in de b sprevidu, de je taka stranka, ud kere začneja ldje preč vandrat, ud muh. Le puglejma, ud kot vandra ta nar več Idi u Amerika! Pu-navad zmeri ud tam, ker se jm ta nar bi slab gudi. Iu glih tku je pr te reč. Ke če sam Muhavrh use iz ta nar več žlica puhrustat. tam gvišn za druge dost na ustane. Muiavrh in tisteh pet mandlcu, ke sa še zbran ukul nega, če sa prou tak. de šlišja planke žvižgat, druli pa tudi nisa tku tumast, de b jh puslušal in jm bli nazadne za tu še hvaležn, ampak pupokaja raj sojeh pet češpl in greja na van-drajne; nahter. in teh je ta nar več, al saj ker sa bi pr ta pametneh, prvandraja pučas u klerekaln tabor; kar je pa še mal prfrk-neneh, se zaleteja pa pud fana preuzvišenga gespuda žepana in Mulavrhe nazadne na u druzga čez listal, kokr de u še on uzeu soj felajzen na pukl in šou za nusam. Murbt u še ratu pr županu gard za fanatrogarja, sej ta garda je že tku al tku feklasta, kokr Zanc-kuva ta nova kuzlca. Tu dubiš pr te gard use sorte elemente ush farb in edn če bt bi kunštn ket ta druli, nazadne je pa tku, de če puma-ranča u roka uzameja, pa rata kojnska figa Ta nar preh je županuva stranka začela luvit kmete na svoje brgone in jh tla lepu skp zvezat, dc b na mogl več narazen. Zatu je blu sevede treba enga štrika in ta štrk zdei imaja za zvezat. kc se mu prau zadružna zveza. Sevede zdej jm je treba pa še ke tacga, de b se dal skp puvezat in tu b mogle bt zadruge. Ke sa pa use te zadruge, kai jh je. že skp zvezane u soj zadružn zvez, blu je pa treba naštimat še nove zadruge, in ti
se spomladi začne veliko kulturno delo. Kaj bo rekel »Sloveski Narod« na to? Zasluga S. L. S. je. da se je dobil kredit 4.260.000 K za osuševanje, in zasluga Povšetova je, da se je zadeva sploh spravila v tir v sporazumu z vlado in ostalimi faktorji!
Raznoterosti. Odstopil je prof. L. Požar kot ravnatelj višje dekliške šole; na njegovo mesto pride prof. Mohar. — Na progi Južne železnice polagajo nove, močne ravni, ker se bo vpeljala hitrejša vožnja, da bo moč konkurirati Bohinjski in Karavanski železnici. — Hudi nalivi in povodnji so bile okrog minule nedelje po raznih krajih naše domovine. Sem-intja je voda napravila izdatno škodo. Ljubljansko Barje je bilo podobno jezeru ter je šola na Karolinški zemlji morala prenehati. — Pevsko društvo »Ljubfiana« je privabilo v nedeljo v prostore hotela »Union« toliko občinstva, da se je kar trlo. Pevski zbor razpolaga s krepkimi in lepimi glasovi. Fino in dovršeno se je pela zlasti nalahko, a lepo skladba Ned-vedova »Popotnik«. Odlikoval se je po svojem milozaokroženim in mehkim tenorom g. Robida. Občinstvo je vse nastope burno odobravalo. »Ljubljana« sme biti ponosna na svoje uspehe. — Mirovna konferenca (počitnice magnatov) je danes zaključena. — Hrvatski krščanski socialci so preteklo nedeljo oskrbeli 20 shodov, ter so na njih zahtevali splošno in enako volivno pravico za vse zastope. — Ruski car je s posebnim ukazom ustavil proces proti generalu Steslju in razveljavil obenem odlok, da se mu vzamejo vojaške časti. Pravijo, da so pri predaji Port-Arturja bili najbrž udeleženi še drugi dostojanstveniki, katerih imena morajo ostati tajna. — Sultan se boli. Ker se je sklenila angleško-ruska pogodba je jelo skrbeti turškega sultana, ki se toji. da ne bi iz Carigrada enkrat postal car-icv grad. V tej pogodbi je baje tudi določeno, da imej Rusija na Balkanu kolikortoliko prosto roko. — Govori se, da je sklenjena tudi med Rusko in Bolgarsko pogodba proti Turčiji. Bolgarska pusti proste roke Avstriji in Rusiji v Makedoniji ter da na razpolago v slučaju vojske vsa svoja pristanišča, za to pa dobi eno tretjino voine odškodnine. — Španska kraljeva dvojica pride na Dunaj 18. oktobra in ostane ondi do konca meseca. — Varšavsko sodišče je izreklo 9. oktobra trinajst smrtnih obsodb. — Slovenske šole v Trstu se podržavijo. — V Alcksandriio so otvorili slovensko šolo; na zavodu poučujeta dve učiteljici toliko časa, da dojdejo iz Evrope šolske sestre. — Za voditelja kmetijske šole na Grmu je imenoval deželni odbor g. V. Rohrmana. — Srbske banke se nahajajo v krizi ter je nevarnost, da postanejo banke-rotne, če se v kratkem ne začno zopet trgovinska pogajanja z Avstrijo. — Angleško brodovje ima zdaj svoje jesenske vaje; brodovje, ki se vadi, ima skupno 110 ladij. Takega ladjevja ne spravi skupaj nobena druga velesila. — V Trbovljah je neka mati z britvijo prerezala vratove trem otrokom in sebi; vsi so mrtvi.
Godovi piMiodnjega tedna. Nedelja, 13. oktobra: Edvard, Koloman; ponedeljek, 14. oktobra: Kalist, Domicijan; torek, 15. oktobra: Terezija, Brunon, Avrelija; sreda, 16. oktobra: Gal, Maksima; četrtek, 17. oktobra: Hedvika, Viktor, Marjeta Alakok; petek, 18. oktobra: Luka, Just; sobota. 19. oktobra: Peter Alk., Etbin.
Francoski liberalizem.
Lucus a non lucendo ...
Treba Clemenceau-u priznati, da je spreten državnik. 22. t. m. se otvori parlament in zato zdaj Clemenceau marljivo govori in pridobiva zase javno mnenje. On je izreden govornik. 7. t. m. je dejal, da je patriot, liberalec in socialist. Vse to je res, celo to. da je socialist. Socializem pomeni namreč pri Clemenceau teženje spraviti iz sveta vso kri-
vico. V tem smislu je seveda vsakdo socialist in Clemenceau seveda tudi. Natančneje pa Clemenceau svojega socializma ne mara razložiti. Nekoliko začudili smo se pa, ko smo čuli Clemenceau hvaliti se kot liberalca Gob-letove šole. Gotovo je Clemenceau liberalec, kar se tiče gospodarskega programa ter cerkvenega in šolskega vprašanja. Toda liberalec po duhu Gobleta in Ferryja, znamenitih francoskih državnikov, Clemenceau nikakor še ni. Le vzemimo različne vrste liberalizma, ali boljše rečeno svobodomiselstva. Liberalci po kroju angleških državnikov (Roserby, Camp-bell-Bannermann) hočejo, da sc svoboda resnično podeli vsem, bodisi kateregakoli mišljenja so. Tak ni noben francoski državnik, najmanj pa Clemenceau. Druga vrsta državniških liberalcev je ta, ki jim je ločitev cerkve od države in laizacija šole eno glavnih načel, ki pa se drugače nočejo vtikati v versko mišljenje in delovanje državljanov, ampak se v tem oziru držijo načela: laissez faire, laissez passer ali: Vsak naj se »po svoji fasoni izve-Iiča.« Taka sta bila Ferry in Goblet, Clemenceau pa se ne more z njima postaviti v eno vrsto. Saj je bil on tisti, ki je hotel za duhovnike zasnovati in uveljaviti cisto izjemno po-stavodajo in jih je označil za »uradnike tuje sile.« Clemenceau spada hočešnočeš med liberalce po kroju gospodov Combes in Pelle-tan, kojih svobodomiselnost se izrača v geslu: Fcrasez 1'infame! Uničimo cerkev in krščanstvo! Seveda Clemenceau separacijske postave ni izvedel do skrajnosti po mislih in inten-cijah Combesovih, pa le zato ne, ker ni mogel. Saj je dobro znano, kako se ie spri z Briandom, ki je, bogsigavedi vsled katerih vzrokov, jel zagovarjati tolerantnost in pravo svobodoljubje v »kulturnem« boju. Z Gobleto-vim liberalizmom se torej Clemenceau ne more ponašati.
Ce zdaj vprašamo, kako se je dozdaj izvedla separacijska postava od 9. decembra 1905, danes že lahko rečemo, da je v svojem pozitivnem delu. to je, kar se tiče ustanovitve kultualnih društev, ostala neizpolnjena. Najprej jo je popihal neznanokam raz-kolni »škof« Vilatte, ki je v Parizu v ulici Le-gendre št. 22 v nekdanjem barnabitskem samostanu ustanovil kultualno društvo in bral mašo. Za njim sta okupirala barnabitski samostan dva druga razkolna duhovnika, od katerih pa se je eden — abbe Roussin — kinalu izpokoril in vrnil k katoliški cerkvi. Katoličani so nato zopet kupili barnabitski samostan in cerkev in nadškof pariški jo je vnovič posvetil ter določil za farno cerkev okraja. »Katoliška, apostolska francoska« cerkev sestoji sedaj iz 80 judov in protestantov, katerih predsednik, neki višji bančni uradnik, je demisioniral, ker denarne zadeve niso v redu.
Na deželi se je osnovalo samo šest kultualnih društev, katerim so načelovali dotični župniki, ki so vkljub odločni prepovedi svete stolice hoteli poizkusiti, kako bi se izhajalo s takimi društvi v smislu separacijske postave. Seveda je prišlo kmalu do procesov, ker se je večina katoličanov v teh šestih župnijah ustavila župnikom. Sodišča pa so morala povsod odločiti proti župnikom za župljane. ker so ministri sami separacijsko postavo v tem oziru tako tolmačili, dai se morajo kultualna društva ustanoviti samo v sporazumu z dotično cerkveno oblastjo, to je s škofom. Zato je šlo vseh teh šest kultualnih društev rakom žvižgat in zdaj ni na Francoskem nobenega več, razun v Parizu, kjer 80 »vernikov« praznuje svoje »bogoslužje« v ulici Boursault v lokalu, ki je preje služil za vinsko klet.
Tržne vesti.
12. oktober 190 7. Ta teden nm je prinesel zopet znatno višje cene na vseh tržiščih. Potedensko hos so provzročila v prvi vrsti ameriška tržišča.
Povod daje baje slabo stanje setev v Avstraliji in Laplata državah. Na eni strani suša. na drugi deževje itd. so nezgode, ki lahko izginejo čez noč. Razne pritožbe sa pa ne dajo kontrolirati. Da internacionalni špekulantje izkoristijo vsaki moment, ki jim spravi kaj v žep, ni treba povdarjati. omeniti ie moramo, da so že pred kratkim prerokovali Argentiniji bogatg žetev, tudi prodalo se je veliko blaga na račun dobre nove letine. Kar naenkrat pa čujemo, da setve slabo stoje in da bo tudi letina najbrže slaba. Fksporterji se seveda potijo, da se močneje razširjajo in podprejo pritožbe in neugodna poročila, saj to nese, po višji ceni vsak rajši prodaja. Indija je začela celo kupovati argentinsko blago, da si pokrije že zdaj bodoči primanjkljaj.
Da naši borzijanci nikoli ne zaostanejo, kadar tirajo inozemski bratci cene navzgor, ni treba šc posebej naglašati. Tudi zdaj so hitro sledili, cene so znatno poskočile. Konzum sc ne upa iz rezerve, vsekakor pa opažamo, da se začenja bolj zanimati za blago. Konzum pač ne upa več, da bodo cene padle, saj so začele pojemati ponudbe in dovozi, bliža se ziina, ki ponudbe znatno skrči. Posebno ogrski mlini so vzeli večje množine s trga.
Zabeležiti moramo še važno novico, da je ogrska vlada baje sklenila odpraviti na budimpeštanski borzi bianco-terminsko kupčijo. Da je ta kupčija jako škodljiva reelni efektivni kupčiji in mlinski industriji, smo najbolje videli zadnjega pol leta. Počenjanje budim-peštanske borze ni imelo poštene podlage, prezgodnja hos ni nudila producentu dobička, marveč mu je škodovala, ker sta se promet in konzum znatno omejila. Zato so tudi ogrski agrarci najhujši nasprotniki biameo-kupčije.
Pšenica. Inozemska tržišča dvigajo cene, početkom tedna so sledila tudi naša tržišča. Zadnje dni pa osobito Budimpešta ni več dvigala cen, marveč je izgubilo promptno blago celo nekoliko v ceni. Oktoberski termin ne vživa več zanimanja, odtod oslabljenje kurzov. Ponudbe skromne, kupci zmerni, tendenca stalna, promet majhen. Termini stalni> Dunaj je notiral: tiško, staro, 78/82, 12 40 do 12-95. z Južne železnice 77/79. 11 40—11 65. Budimpešta: oktober 11 87, april 1246.
R ž jako stalna, visoka cena ovira promet. Dunaj: ogrska 72/74, 1030/55, avstrijska 72/75. 1020/55. Budimpešta: oktober 1025, april 10-92.
Oves in t u rš i c a stalna.
Moka. Vkljub vsemu naporu mlinov ne morejo spraviti blaga v promet. Prodaja finih vrst v inozemstvo ne nese nobenega dobička. Konzum kupi za takoj le najpotrebnejše.
R ž e n a moka je v ceni znatno poskočila.
O t r o b i in k 1 a j n a moka visoka v ceni. tendenca mirnejša.
Sladkor. Za oktober se je liberiralo 5' % kontingenta, cene neizpremenjene. O znižanju cene ni ničesar čutiti, sladkor tedaj ne bo ceneji, kakor so nekateri listi poročali; na to bomo najbrže še dolgo čakali. Dotič-nim listom so šli tudi trgovci na lim, ki pa cenejega sladkorja drugje seveda ne dobijo, kakor pri urednikih onih listov. Kakor smo zadnjič poročali, se je vršil na Dunaju shod delegatov zadrug in zvez. Zastopane so pa bile tudi trgovske korporacije, kakor gremij trgovcev, neprotokolirani trgovci itd. Shod se je pečal s sladkornim davkom ter je soglasno zahteval, naj se ta konzumni davek zniža. Na Angleškem krmijo z avstrijskim sladkorjem prešiče, pri nas pa bo v kratkem delavec moral svojo kavo brez sladkorja piti. Na Avstrijskem se plača za 100 kg. sladkorja 38 kron davka, na Nemškem pa se plačuje le 14 mark. Glede na ta davek smo že večkrat pisali. Ni upanja, da bi se v kratkem davek znižal, ker je naš »Birokratius« premalo prebrisan, da bi prišel do izpoznanja, ako se zniža davek, se bo dvignil konzum. kakor nas učijo izkušnje drugih držav.
Prej pa bi bilo seveda potrebno potipati na žilo »cukcrbaronom«, ki s svojim kartelom
sa dal čez dohtar Žerjave, ke dohtar Žerjav prveč nima nč druzga upravka, drugeč b se pa on tud ta nar bi pudau za derehtarja takeh zadrug. Kdai u dohtar Zerjou fabreceru tulk zadrug, de b se jh splačal skp u en skumpuk zvezat, tu je še u božjeh rukah. letaš mende še ne, pa če prou use iblanske fjakarje gor nzame, de ga uja ukul vuzil na u šlu tu tku hitr. Ta nar preh se je spravu na mlck in ga začeu pu Iblan predajat ke ga še sam za truštek ni mou zadost. Zdej pa pranja, de u začeu iz kularabam trgvat, ke se mu je iz mlekarn punasrečl; kularab u mou pa že med leberalcni zadost in mu na more falet. Al same kularabe še nisa zadost za ena zadružna zveza; tu u mogu že še ene par drugeh le-beralneh prdelku ke ufremat, de u zadost za ena zveza, pusebn za taka zveza, de mu u mogla za negava mitja eneli šesttaužent krone Plačaj. In tu je ta glavna reč, de pride dohtar Zerjou du krone, zveza ie tku pustran-ska reč.
Jest se že naprej smejam, ke vidni ta piujajne, ke jm spred in zad nč na zaleže hi sm le ferbčn. kdaj se uja naveličal in kdaj ih u pamet srečala, de uja sprevidi, de se iz take moke na da kruha nardet, pa čc ga gnede tud deset Žerjavu in deset Kucimuritu. Pu nlinem mujajn se u še le prou spuznal. kuku sa mal brihtn: die ke se uja mujal, mn uja hrihtn, kedr jh u pa pamet srečala, tekat uja tku sprevidi, de se zastoju tnujaja, in de b blu bi pametn. če b hudil tist cajt, ke sa ga za soja zadružna zveza zafrečkal, raj pud Rožnpoh divi kostajn puberat in ga Rormane Predajat; pr tem b saj neki zasležil. če prou "e tulk, de b se dohtar Zerjou lohka iz fja-karjam vozu.
De pa na uva šla iz Mulavrham dons preveč skregana narazen, nej ga pa še tulk putulažen, de tistga kurubača, ke ga je peusk društu »Iblana« za tombula pr soj veselic kepila ni zadeu dohtar Stoje in je tku Mulavrh zavle tega lohka brez skrbi. Pr te prložnast se mu pa tu u imen »Iblane« prou lepu zahvalni, de je šou iz sojm cajtngam za ta veselica tku lepu društu na roka, de je zavle tega tku lepu vn spadla. Kedr u »Iblana« spet kej tacga prštimala, se mu pa spet prou lepu prpuruči, de nej nekar najna na puzab, za Ion ti i ii u pa pršla enkat tak štenthen nardt, dc mu u še die pu ušeseh zgunil pu tem štenthene kokr pu dohtar Stojcu klufut.
Ja, kua je pa ajgentlih iz »Ragla«? Tista Sibca z rotuža prau u ta »Sluvenskmo Na-rude«, de jc strašil naslana in leberalci sa, kokr sm slišu, tku jezn najna, de b ji ta nar najš use zube pulumil. De ni tku slana, kokr je bla »Osa«, sai za tistga ne, ke ja je vn dau, tu rad vrjamem, ke gespud dohtar Tau-čar je ene lepe taužentarje zajna vn zmetu, tku de ie nazadne reku, dc tku slaneh acjteng, kokr jc bla »Osa« še ni nekol vn dajau. »Iblana« je pa iz »Ragla« cefridna in pranja, de je še precej notr nesla. Kar se pa tistga am tiče, ke je »Ragla« ud enga leberalnga ženna neki vn zraglala. tist pa tud ni Buh ve kua. in tist ženen b biu lohka bi manerleh, de b mu saj na blu treba jt na ričet. Kua b mogl pa klerekalci rččt. ke jh jc »Osa« ceu cajt. dokler je mou gespud dohtar Taučar kej suli, tku narodu in še pu nadoužnem pikala, de s jc nazadne soj žel na nh zlumila. »Ke ne, kmet. tu jc kej druzga!«
Tista Šihca prau u ta »Sluvenskmo Narode« tud še naprej, dc sa bli na veselic
»Iblane« tisi pijan. No, sm pa ke ga je že mou ker mal pud kapa, sej je biu pa tud vinčk u keudre tku pikfajn, de s je še Sibca žnable ublizvou, ke ga je preke jutre najdu še ene pu glaža na en miz in gvišn b se ga še sam tku nažajfu, de b reku mačk botrca, če b mu ta »Sluvensk Narud« naprej tista kulu-bocja plaču, ke ja je zajn spisu. Pa Sibca pr ta »Sluvcnskmu Narude« nima tulk kredita, zatu je biu pa srumak tku suh, de še za ajntrit ni mou in ja je mogu skus kuhna u ta velka dvurana pupihat.
Pa nej u kdu pjan al pa ne, tu je pa Ie gvišn, dc sa se lisi vornk zadržal, za Sibca pa na vem, če se je tud vornk zadržu. In tu sc vid, de sa bli sam vornk ldje na vcselic, ke sa se še u pijanast dobr zadržal in Sibca na more ud nubenga škandala puvedat. Jest mu pa puvem. de sa sc začel na maškarad leberalnga »Sukola« že ub anajsth pu noč leberalci edn druzga vn metat, ub ene dveh pu noč sa pa že tak naredi pu koteh in pu štengah u ta »Narudnmo dotne«, dc se je tista ribarca, ke sa ja najel, de u druh dan za nim pučedla, kar za glava prjela in rekla, de take packarije pa še ui vidla, če prou že trideset let pu Iblan packarije čed.
Zdej nej m pa puve tista Sibca; a sa bli leberalci tekat še bi pijan u »Narudnmo dome«, kokr sa bli zdej klcrckalci na veselic »Iblane«, de sa se vn metal in de sa ceu ta »Narudn dom« pupackal; al sa leberalci že trezn take packe. Cc leberalci šc trezn take škandale ugajnaja. nej m pove Sibca kašne škandale morja še le ugajnat tekat, kedr sa pjan. Na ta udgovar ud Šibce je ferbčen
odirajo konzumenta. Dokler karteli nemoteno izžemajo konzumenta. ne bo imela država pravega uspeha s svojimi akcijami v izboljšanje položaja.
Svinjska mast. Konzum sega jako živahno po blagu, vendar je cena vsled velike množine živega blaga nekoliko padla. Konzum vzame takoj vse strga.
Kava je poskočila v ceni. Cvet je baje slab, letina bo manjša.
Špirit zahteva višje cene, tendenca jako stalna, baje primanjkuje blaga. Za novem-ber-december nekoliko ceneje. Konzum jako živahen.
H m e 1 j. Kupci jako živahni, cene visoke, posebno boljše kvalitete dobe takoj kupca.
Surovo maslo je postalo borzni predmet. Dunajska blagovna borza je sklenila notirati tudi maslo, in sicer vsaki četrtek.
Seme n a. Rdeča deteljica 67-— do 72—, bela 30'— do 50-—. lucerna, ogrska, nat., 53-— do 59—, inkarnat 38-— do 42"—.
Krompir od 180 do 230.
Čebula, bruto za neto, 4 50 do 6-—.
Slive, bos., merkantil, nove, 115/120, 23 — do 24 — 95/100, 25 — do 26 —, 80/85 K 28 — do 29 —, 70/75. 31— do 32 —.
K u m i n a , hol., 42— do 4350.
Živina. Cena je zopet nazadovala, do-vedlo se je več živine, kupci pa so vzeli manj blaga, ker so se bali, da vsled pasivnega odpora ne bodo mogli blaga odpeljati.
Svinje so tudi bile nižje v ceni.K 102 do 114 kg. žive teže.
Voli, pitani, ogrski K 56— do 98—, drugi 65 —.
Meso. Govedina K —'70 do 160, oziroma K —-84 do 1-84, teletina K 1— do 160, svinjsko K 108 do 164.
Kovine. Čudno se bo marsikateremu zdelo, da še eksistirajo predmeti, ki postajajo ceneji. To čudno lastnost ima bakrena pločevina in žica. Cena prve je sedaj K 220 mesto 235, druge K 193 mesto 196. Istotako je znatno padel aluminij, antimon se ie za 50 % podražil.
Poslano.
P. n. naročnike, katerim je koncem meseca septembra potekla tiaro nina, opozarjamo tem potem, da je današnja sobotna številka zadnja, ki jo prejmo, kajti s prihodnjim torkom se ustavi list vsem, ki dotlej ne bodo obnovili mesečnine.
P. n. inserente opetovano opozarjamo, naj pošiljajo svoja naročila naravnost v upravništvo (v pritličju z ulice), ker se sicer ne more jamčiti za pravočasno rešitev.
Pri vsaki hiši) se dogajajo pri različnih delih ranitve in tu je na mestu, da se varujejo rane vnetja in onečiščenja. Treba pa si je izbirati takih pomočkov. ki rane lilade in lajšajo bolečino, zatorej pospešujejo zaceljenje. Sve-tovnoznano in v skoro vsako domačo lekar-nico uvrščano praško domače zdravilo iz le-karnice B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, je tako sredstvo, ki ima omenjene lastnosti in se dobiva tudi po tukajšnjih lekarnicah. — Glej inserat.
Izvlečki, ki jih izdeluje Baros Gabor, s kojimi lahko doma vsaka varčna gospodinja napravi najboljše rume, konjak, žganje in likerje, so že po celi deželi znani in priljubljeni. Zato se priporoča vpeljava teh čudovitih izvlečkov, od kojih pošlje rada slovita tvrdka Baros Gabor svoj krasni cenik. Glavna trgovina: Dohany utca 1., zaloga 50, tovarna: Varosmajor-utca 42. (Lastna hiša.)
Skrivnost uspeha. Čiščenje modernega perila je postalo vedno težavneje. ker se isto pri čiščenju z različnimi kemičnimi snovmi pokvari. Zato je iznajdba »Schichtovega mila« postala prepotrebna za človeštvo. To milo očisti perilo ne da bi ga pri tem pokvarilo. — Tovarne za izdelovanje »Schichtovega mila« so sedaj največje na evropski celini.
Zelo interesanten veliki cenik s 3.000 podobami razpošilja zastonj in f r a n k o na željo vsakemu prva tovarna ur v Mostu H. K o n r a d, c. in kr. dvorni založnik. št. 1941 (Češko). Ta zelo lepo ilustrirani cenik obsega natančne slike zadnjih novosti ur, zlatnine, godbenega, usnjenega in jeklenega blaga, kuhinjskega orodja, predmetov za toaleto, okraskov za božično drevesce itd. Nihče n a j ne zamudi naročiti si tega krasnega kataloga, ker vsakdo najde v njem kaj primernega.
Z želodcem ravnajo skoro vsi neskončno brezskrbno, kakor da bi ne bil vreden toliko, kakor vsak drugi naših organov, katerih obolelost vsakega vznemirja, n. pr. pljuča. In vendar če želodec ne deluje redno, one-more delavna moč vsakega telesa. Dolžnost je zatorej vsakega človeka, da opazi najmanjše motenje in ga skuša čimpreje urediti. V ta namen služi žc 40 let najboljše uvedeni dr. Rose balzam za želodec iz lckarnice B. Fragnerja. c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnicah.
FRANC JOŽEFOVA
grenka voda.
Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevojte »Slovenca" na kolodvorih!
Jeseniške noulce.
j Volitev v prvem razredu lx) \ torek, 15. t. m. ob 3. pop. v Počivavškovem hotelu. Voliti je sedem odbornikov in tri namestnike v občinski odbor. Vseh odbornikov s 6 virilisti vred bo potem 31, od teh 8 liberalne stranke.
j Smrt ponesrečenega tovarniškega delavca Janeza Merlaka je povzročil električni tok, tega prepričanja so splošno vsi delavci. Merlak ie na graniku v tovarni snažil tri žice, po katerih električni tok stopa v zvezo z gra-tiikom, da ga premika. Osnažiti je imel zadnji del, pa .ie moral odmakniti granik, zato je šel in odprl električni tok, da ie granik premaknil. Ne ve sc, zakaj toka ni zaprl, ko jc šel nazaj snažit zadnji del žic, ali je v naglici pozabil, ali ni nič pomislil, kaj se mu bo zgodilo, če prime za žice, po katerih kroži električni tok, — tok ie bil odprt, ko je prijel za žice, in ga vrgel na tla, kjer je obležal z razbito črepinjo. Najmanje, kar sc more zahtevati od tovarne je pač to, da ne daje tako nevarnega dela nikdar novincem ali delavcem, ki niso poučeni o nevarnosti električnega toka. Kogar odloči za taka dela, pri katerih jc mogoča nesreča z električnim tokom, da naj mu potrebna navo-. dila in sc tudi prepriča, ali jih ie razumel in ali se mu sme izročiti tako delo, če ne, — godile se bodo še take nesreče.
i Ženski oddelek katoliškega delavskega društva ie bil ustanovljen v nedeljo, dne b. t. m. Gospod stolni vikar Luka Smolnikar jc v eno uro trajajočem poučnem in zabavnem govoru navzočim ženam in dekletom opisal, kako potrebno in koristno je, da sc organizirajo tudi ženske. Šc tisti večer sc .ie vpisalo v društvo 61 članic, med tednom jih je pristopilo še 22, tako da je bilo do četrtka vpisanih že 83 ženskih članov. Svoj društveni večer imajo vsako sredo ob pol 8. uri. Prihodnjo sredo, dne 16. t. m. bodo izvolile svoj odbor, ki bo imel pred vsem to skrb, da bodo članice v društvu vedno dobivale sebi primernega pouka in zabave. Pristop bodo imele članice tudi k rednim društvenim predavanjem, vrhu tega sc bodo prirejala predavanja še posebej samo za nje. Nove članice sc vpisujejo vsako sredo pri društvenem večeru. Ce bodo žene iu dekleta ostale tako goreče za društvo, kot so sedaj, bodo kmalu posekale moške člane. Veselo znamenje je. da »Delavski dom« res postaja pravi dom, kjer se zbirajo vsi dobro-misleči kot ena družina k resnemu delu pa tudi pošteni zabavi.
j Telovadni odsek lepo napreduje ne samo v telovadbi, marveč tudi po številu. Danes šteje že 62 rednih delavnih članov. Le tako krepko naprej!
j Lumpacij vagabund se bo ponavljal v nedeljo. 13. t. m., ob pol 8. zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste, to je: prve tri vrste sedežev po 1 K, sedeži druge vrste, to je: četrta, peta in šesta vrsta sedežev po 80 vin., sedeži III. vrste, to je: zadnje štiri vrste sedežev po 60 vin. stojišča po 30 vin. Morda bo galerija do te predstave gotova. Mizar jc obljubil. Med posameznimi dejanji tamburanje ali petje. Pri prosti zabavi petje in tamburanje.
j VVimmeriev vozni red na svoji železni ški karti nima postaje Jesenic, dasiravno je veliko križališče železnic, večje kot Podrož-čica, katero pa ima zaznamovano. Pri novi izdaji naj Wimmer ne prezira več Jcsenic, saj s tem prezira lc občinstvo, ki se mora voziti skozi Jesenice, a se ne more na njegovi karti orientirati.
j Finančna straža na Savi je začela vtikati nos v stvari, ki jo prav nič ne brigajo. Na piko jc vzela delavsko konsumno društvo na Savi. Dva finančna stražnika sta prišla v konsum, pa začela meni nič tebi nič pregledovati knjige. Dobila sta lc knjige, ki jih rabijo prodajalke, da vse sproti vpisujejo, pravih knjig nimajo v rokah prodajalke, marveč odbor, ki iz zasilnih prepisuje v prave. Teh finančna stražnika nista dobila, in jih tudi nista pozneje zahtevala od odbora, ker sta si že morala misliti, da odbor bi jima drugače posvetil, kakor pa prodajalke. Ni poteklo veliko časa, pa dobi delavsko konsumno društvo plačilni nalog za več ko 100 kron kazni, češ, da knjige niso ko-lekovane. Seveda odbor ne bo mirno vtaknil v žep plačilnega naloga. Finančna straža sme zahtevati pogled edino le v knjigo za neposredne pristojbine in prav nobene druge ne. Cc si bo šc drugod kje drznila vtikati nos v zadružne knjige, pokažejo naj se jim vrata. Delavsko konsumno društvo na Savi so »prijatelji« zadnje čase začeli preganjati na vse načine. Dclavci. zapomnite si te svoje prijatelje, pa se krepko držite svojega konsuma in ne kupujte ničesar drugod!
i Strokovno društvo na Savi priredi v nedeljo, dne 13. t. m. v svojih prostorih popoldne ob 4. predavanje. Predaval bo dr. Der-mastija iz Gorice in izprcgovoril tudi o draginji. Dclavci, k predavanju!
idrijske novice.
i Prav prisrčno se je smejal Kristan, tako piše v zadnjem »Napreju«, ko je čital, koliko so klcrikalci storili za napredek v Idriji. Ker mi radi privoščimo tudi svojim političnim nasprotnikom kako veselo uro, naj sc g. Krisatn še malo posmeja. Na naši realki podučuje že drugo leto katehet g. Plečnik stenografijo in to letos in lansko leto brez vsake nagrade. Grozno, kaj nc! Nezaslišano. Pa profesor jc prava klerikalna pijavka, ki hoče dijake ohraniti v omejeni nevednosti. In kako se do njega obnašajo Kristan in tovariši v občinskem svetu? Lansko leto so mu hoteli prikrajšati cclo pri postavno določeni plači kot učitelju vero-nauka in nekaj mesecev tudi v dejanju niso izplačali, kakor mu gre po avstrijskih postavah za srednje šole. Še Ic naučno ministrstvo
jc podučilo naše juriste. da sc slabo razumejo na šolske postave, ker jc uničilo dotični občinski sklep in so mu morali doplačati ustavljeno svoto. Kljub temu jc g. Plečnik mirno učil vsaki teden dijake stenografijo popolnoma zastonj. Koncem leta sme citati »izvestje« naše realke. Popisano je bilo, kolikokrat so lahko dijaki na prostem skakali iu se lovili, a stenografija se niti ne omenjala ni. Katerokoli izvestje kake srednje šole pa vzameš v roke, povsod dobiš pri neobveznih predmetih zabeleženo stenografijo in učitelja, ki jc poduče-val. Naravno, saj ta predmet .ic dijaku za višjo srednjo šolo in za univerzo veliko bolj potreben kakor skakanje in lovenje. 1 ti tudi to preziranje jc g. Plečnik prostodušno vtaknil v žep in letos zopet uči brez kake nagrade stenografijo vsak teden, ob določeni uri. Kaj ne, g. Kristan, ko bi kateri drugih, posebno še vaše stranke kaj takega storil, bi ga povzdigovali do nebes, a ker je duhoven, klerikalec, jc pa pijavka, ki za izobrazbo nič ne stori, k večjemu, čc sc ga prav mastno plača. Le sme-jajte se temu! Dober tek!
i »Slovenec« ne izpolnjuje svoje dolžnosti, ker še ni objavil, da je klerikalec Schonborn dcfravdiral pri vdovskem fondu nad 200.000 kron, tako toži zadnji »Naprej«. V resnici jc bil »Slovenec« eden prvih listov v Avstriji, ki jc naznanil Schonbornov konkurz. G. Kristan pa Ic Boga zahvalite, da »Slovenec« vseh defrav-dacij po svetu ne objavlja. Ko bi hotel posneti le iz tednika »Kristl.-sociale Aberitcrzeitunge« kako poneverujejo voditelj socialno-demokra-tičnih zadrug večje svote, bi bilo zelo slabo za vašo stranko. Saj ni skoraj številke omenjenega častnika, da bi ne brali: »Ta blagajnik pri soc. dem. društvu je sebi pridržal toliko tisočakov, oni vodja konsuninega društva je goljufal za toliko, potem pa odkuril proti Ameriki. Ali bi vi pihali na »Slovenca«, ko bi vsaki teden prinašal take novice! Morda bi se šc bolj jezili nad »Slovencem«, kakor sedai na nižjeavstrijski deželni zbor, v katerem sc jc reklo, da se pri socialnih demokratih največ goljufa. Torej, ne kličite duhov, vam bodo pre-nadležni, ako zares pridejo.
i »Slovenec« zopet laže ulede p. Schach-leitnerja, da jc bil na kongresu svobodomislecev v Pragi, tako piše zadnji »Naprej« na 7. strani. Na 4. strani iste številke pa piše v dopisu iz Prage, 12. septembra, doslovno: »Včerajšnji večer je bil zanimiv. Nemška sekcija »Svobodne Misli« je sklicala v Plodinovo borzo javni shod, na katerega je povabila tudi zastopnike klerikalizma. Prišli so p. Alban Schachleitner in drugi.« No, sedaj pa imaš. 2e vdrugič piše, kako »Slovenec« laže, ko pravi, da je bil p. Schachleitner na shodu, sedaj pa pusti svojega dopisnika iz Prage navesti med prvimi od klerikalcev, ki so prišli na shod, p. Schachleitnerja. Saj bi človek ne verjel, ko bi ne videl črno na belem v isti številki taka nasprotstva. Ubogi sodrugi, kako vas ima Kristan po šestnajst!
i Katoliška delavska družba priredi dne 20. t. m. prvo jesensko veselico »Pri črnem orlu« z igro, petjem iu godbo. V društvenih prostorih se bodo pričeli tudi kmalu zabavni večeri s poučnimi govori, skioptikonom, petjem, godbo in tombolo. Ker se mladi naraščaj posebno giblje, je pričakovati še veliko več življenja v društvu, kakor ga .ic bilo dosedaj.
i Mladi nov' orkester »Katoliške delavske družbe« ima pridno svoje vaje. Že po sedaj-nem uspehu soditi, se bode orkester spenjal vedno višje, da dobimo društveno godbo v tistem višku in obsegu, da bode lahko s častjo povsod nastopila. Le naprej! Brez truda ni napredka, brez tega tudi nc priznanja.
Loške novice-
1 Katoliško izobraževalno društvo se je
začelo kaj živahno gibati. Osnoval se je obrtni odsek in stopilo je društvo s tem v zvezo z rokodelskimi društvi, kar je posebno važno za rokodelske pomočnike, ki gredo po svetu. Kjerkoli je hiša rokodelskih pomočnikov jih sprejmo kot brate.
I Za mladino sploh je pa telovadni odsek. To je veselje in navdušenje! Zdaj telovadi 25 mladeničev' in še vedno pristopajo. V našem društvu je neprisiljeno, domače občevanje, nihče se ne gleda preko ranic in ne prezira in to ugaja vsakomur. Društvo jc strogo demokratično in zato ni nobene razlike med udi. Mi ne bobnamo in ne lovimo mladeničev po hišah, ne obljubujemo zlatih gradov, ne vabimo s pijačo, ako se pa mladeniči vseeno iz proste volje pridružijo društvu in se ga tako tesno oklenejo, je to najboljši dokaz, da jc izobraževalno društvo na pravem potu in da niso najslabši mladeniči, ki vanj stopajo. Bog jih živi!
I Tamburaški zbor sc je tudi resno htil dela in je nam preskrbel že dokaj zabave.
1 Jutri, v nedeljo, 13. oktobra, ima kat. izobraževalno društvo svojo veselico z igro »Kapelica na gori«, v petih dejanjih. Ker jc vsebina zanimiva in ima veliko krasnih prizorov, je pričakovati veliko zabave.
! V Loki imamo tudi »Sokola«. Izvaljen je bil v liberalni čitalnici. Očetje so mu znane liberalne glave, starosta mu ic dr. /akrajšek. Ko se je še valil, so njegovi zavetniki napovedovali, kako olikana in izobražena tičica bo to, a o oliki in izobrazbi jc sedaj malo videti. Mladi sokoliči tc na ulici insultirajo, ako nisi njihove vrste. Kar so pa zadnjo nedeljo zvečer počeli, te pa prav nič nc spominja na izobražene ljudi. Najprej so v gostilni na Fari izzivali mirne goste, nato pa, ker tam niso mogli izzvati boja, so zunaj iz zasede s kamni oboroženi čakali, da pokažejo svojo sokol-sko naravo. Ko gre mimo družba nekaj moških in žensk, planejo za njo in kamenje leti po zraku, da jc skrajna nevarnost za vso družbo. In res so nekateri kameni zadeli. Kaj storiti s takimi podivjanci? Bežati in umakniti sc, si-
cer te v glavo zadenejo in imaš za zmiraj dovolj.
I Sokol s polomljenimi peruti. Dva izmed družbe se osrčita in jo ubereta med sokole. Kar naenkrat jih vsa srčnost zapusti in beže kar jih noge neso. A prepozno je. večina jima pride v roke. To je cviljenje in izgovarjanje: »jaz nisem«, »jaz nisem«, »jaz sem le gledal«, a vse nič ne pomaga, vsak je dobil, kar je zaslužil in kar je mogel nesti. Ubogi sokoli s polomljenimi perutmi so klaverni lezli nazaj v svoj brlog. Kai bo rekel svet, ako to izve! Prvi javni nastop, in tak! Mladi sokoliči bodo vse lepe načrte starih sokolov uničili s takim nastopom! Zato so prosili, naj se o vsem tem molči. In res, drugi molče, — »Slovenec« pa govori o »sokolu s polomljenimi perutmi«.
I Loški sokol, posebno dva »brata« učitelja si prizadevata, da bi tudi šolska mladina v njihovi telovadnici telovadila in se tako pripravljala, da pomnoži pozneje vrste sokolov. A ne boš Jaka, iz te moke ne bo kruha. Kje bo šolska mladina telovadila, bodo drugi odločevali. To je pa gotovo, da si bo šclska oblast kakor tudi stariši prej dobro premislili, predno bodo pustili mladino priti sploh * v kak stik z ljudmi, kakor so »junaki« zadnje nedelje.
Pismo z dežele.
Za našo inteligencijo ua deželi.
Princip naše dobe je organizacija. Človeška družba se utrjuje in izpopolnjuje s pozitivnim asociacijskim delom. Stanovske organizacije . ki jih je negiral nekdaj vsemogočni liberalizem, prihajajo zopet do veljave. postajajo soodločujoči činitelji v družbenem, javnem življenju. Ni treba, da bi posegal na tuja polja; doma lahko vidimo, s kako vstrajno energijo si skuša ustvariti in izpopolniti svojo organizacijo kmet, delavec itd. Množeče se kmetske zveze pri nas so zelo zgovorni argument za te moje trditve.
Edini stan, ki do danes še ni izpregledal in izpoznal te resnice, te potrebe našega časa, je podeželska inteligencija. Res, priznati se mora, mišljenje in čustvovanje te inteli-gencije je preveč konservativno. S »suveren-skim« preziranjem opazuje podeželska in ma-lomestna inteligencija novo ljudsko gibanje, njegovo zadružništvo.
»Naroden« in »napreden« rodoljub smatra vsako tako prizadevanje in hrepenenje za smešno in nesmiselno. Še ui prišel do izpo-znanja, da je tako trudapolno delo med nami, malim narodom, najpotrebnejše. Zmisel za socialni in društveni napredek je med to podeželsko in malomestno inteligencijo silno neznaten. Bom povedal tole: Zadnjič se je nekje na Kranjskem ustanavljalo »Izobraževalno društvo«. Vsi takozvani inteligenti so vedeli za čas in prostor sestanka. Nikogar ni bilo blizu, pač pa so v svojih gostilnah strašno zabavljali proti »klerikalizmu« in smešili po svoje novo društvo.
Ravno tam že posluje mlada Rajfajznov-ka. Pa mislite, da vodijo ta zavod ljudje izmed mnogo obetajoče inteligence? Kaj še1 Cisto navadni ljudje, kmetje, prav vzorno vodijo zavod. Vem, ugovarjalo se bode, da je kak duhovnik poleg, ki svetuje. Toda v tem kraju ni nobenega duhovnika, sploh nobenega inteligentnega človeka. Ampak zato nc gre. Marsikje res dandanes svetuje duhovnik ljudstvu. To ni sramota! Sramota pa je. da je dandanes duhovnik edini stan med inteligencijo, ki kompaktno živi z narodom, z njim in za njega misli in čustvuje.
Nikdo izmed inteligence se ne gane, da bi storil isto, da bi pomagal mnogokrat pri-prostemu ljudstvu do organizacije in izobrazbe. Duhovnikom se prepušča tako delo in se pri tem kriči o — »klerikalizmu«. Zakaj vse, kar je ljudskega, kar nosi na sebi znak požrtvovalnosti in truda, je naši podeželski inteligenčni tuje po duhu in po mislih. Pravijo — to je klerikalizem! Kic more izvirati to napačno naziran.ie? Ono temelji v enostranski vzgoji, v prehlastnem požiranju tiste ne-vžitne duševne hrane, ki jo za mal denar preskrbuje administracija »Slovenskega Naroda«.
Prej sem dejal, da v nekem kraju na Kranjskem ni bilo nikogar zraven od inteli-gencije, ko se ic ustanavljalo izobraževalno društvo. Nckai pozneje pa sc je spomnil nekdo izmed »gospode«, da bi uprizoril sestanek podružnice sv. Cirila in Metoda. Malone vsi so prišli. Govorili so o »klerikalizmu« in o nujnosti neke »narodne veselice«. Končal sc je sestanek z navadnim, nedolžnim krokom.
Primerjajmo! Priprosti kmetski ljudje so ustanovili rajfajznovko in izobraževalno društvo. Imajo mlekarno itd. Narodna inteligencija, ki ic v prvi vrsti poklicana, sodelovati pri tem resnično narodnem in ljudskem delu, pa prireia lc narodne veselice in pijančuje. Neumestno bi bilo to prikrivati in tajiti.
»Ampak — to je klerikalizem!« To trdijo liberalni učitelji in uradniki. Vsled popolnega neumevanja našega časa in pravil ljudskih potreb v svojem verskem indiferentizmu naravnost sovražijo liudsko gibanje in njegov napredek. In lc malo jih jc, ki bi izpoznali. da to velikansko delo iu gibanje ni plod samo posameznih oseb. ni na ljubo kakemu dnevnemu dogodku, temveč je le zunanji, vidni izraz notranje potrebe in naloge.
Kdor tega nc izpozna, naj o »klerikalizmu« molči. Sedai govore dejstva.
A g r e s i s t.
Iz Železnikov.
V zadnjem času jc v »Slov. Narodu« in »Gorenjcu« zagledalo beli dan več dopisov, v katerih se podlo napada naš župan M. Klop-čič. Vsi dopisi so izbruh onemog1 • in najgrše zavisti. Zadnicmu dopisu v št. »Slovenskega Naroda« sc to pose'1: )bro
pozna. Čast »Slovenskemu Narodu«, ki take dopise natiskuje na uvodni strani! Mi odgovarjamo na vsa očitanja kratko! Strašno boli nasprotnike, da nosi župan irhaste hlače! Hm! Irhasti župan, kolika sramota za trgi Uboge irhaste hlače županove, koliko žalosti delate našim liberalcem in — o groza — župan je — ponosen nanje! In kar je najhuje: V irhastih hlačah jc ugnal vse liberalne nasprotnike v kozji rog in v kratkem času že mnogo storil za svojo občino. Pred kratkem se je po prizadevanju županovem otvorila ti. »čipkarska šola«. Dopisnik seveda odreka županu vsako zaslugo. Že pred leti se je trudil g. nadučitelj Sonc za ustanov Ijcnje take šole, a takrat jc vsa stvar padla v vodo; zakaj, to vemo mi in prejšnji župan Košmelj. Dopisnik očita našemu županu razsipnost, ker je i>o sklepu večine odbora nastanil čipkarsko šolo v lepi dvorani bivšega konsunia in ne v občinski hiši. Vsak šolar pri nas pa zna izračunati, da je lepše in ceneje preskrbljeno sedaj za šolo, nego bi bilo v občinski hiši, kjer stanuje več plačujočih strank, katerim bi se moralo stanovanje odpovedati — če bi se tam hotela šola nastaniti. Najbolj bode dopisnika naklada na žganje in pivo, ki se jc tu letos vpeljala na način, ki je morebiti edini v deželi, saj jc ta naklada pokopala liberalno odborovo večino (med njimi dva uskoka) iu donesla S. L. S. zmago v občinskem odbomi. Ze pred meseci je »Slovenec« o znameniti borbi kratko poročal. Koj po novem letu je odbor soglasno sklenil naklado na žganje in pivo, ne da bi sc v zapisnik sprejel kak pogoj. - Žc pri drugi seji pa je isti odbornik, ki je prej naklado predlagal, isto zopet pobija! iu liberalna večina mu je pritrdila pod pretvezo, da so s tem oškodovani domači obrtniki, ker sosednja občina (Selcc imajo naklado) »Sorica noče vpeljati naklade. Zupan poroča zadevo deželnemu odboru, ki zahteva, da občinski odbor pove, kje hoče dobiti — če se odpravi naklada na žganje—nadomestila za pokritje obč. stroškov, ne da bi se zvišale že itak visoke občinske naklade. Liberalna večina seveda, kateri je bilo več za osebno korist žganjeto-čev nego za blagor ljudstva, naklado na žganje znova prekliče. Večini obremenjenih davkoplačevalcev ni preostalo torej drugega, kakor da so podpisali rekurz zoper odpravo naklade na žganje in ga poslali deželnemu odboru, ki je nato razveljavil zadnja dva sklepa odborove večine in potrdil soglasni sklep za naklado na žganje. To je večino odborovo spravilo iz ravnotežja. Vseh sedem se ie odpovedalo odborništvu misleč, da bo vlada razpustila ves odbor, razpisala nove volitve, pri katerih bi liberalci s terorizmom skušali zopet dobiti občino v svoje »nesebične« roke. A kdor drugim jamo koplje... C. kr. okr. glavarstvo ie vzelo na znanje odstop večine in odredilo, da vstopi na njeno mesto že 5 izvoljenih namestnikov, za 2 manjkujoča v 1. razredu pa vrše nove volitve. Tako sc je zgodilo, da ima sedaj v odboru dvetretjinsko večino S. L. S. Seveda dopisnika strašno boli, da niso višje oblasti plesale po ženijalnih in nesebičnih melodijah liberalne večine, ampak so delile pravico ljudstva. »Naklada na žganje so vpili oni takrat, ko so jo na vse kriplje zavirali, »odira revno ljudstvo«, sedaj pa, ko jo župan z odborom, obrača revnemu ljudstvu v korist, vpijejo isti »da razsipa«. Hinavci! Dopisnik se celo drzne očitati županu nepoštenost pri ubožnem denarju. O tem nesramnem obrekovanju se bo govorilo drugod. O »Kovaškem vrhu« oziroma njegovi razdelitvi med davkoplačevalce, se je po časopisih že mnogo pisalo. Dopisnik očita županu in njegovim somišljenikom, da so to razdelitev »Kovaškega vrha«, ki je pa menda le last »fužine«, kakor trdi dopisnik, zlorabili pri agitaciji zadnjih občinskih volitev. A tu se je dopisnik zopet korenito vreza!: naj prime on in njegovi liberalni prijatelji »uskoka« Petra, ta je radi »Kovaškega vrha« največ vpil zoper tiste, ki gu sedaj objemajo, ker se je razkrinkal za »liberalca«. No, slednjič še ustanovitev železoobrt-ne zadruge« ki bi morala pri nas poživiti zdavnaj propalo železarsko obrt. Zupan jo je preprečil, hoče očitati dopisnik, ker jc dal došle-liiu pooblaščencu trgovskega ministrstva kvarne informacije! Da težka reč! Zupan je povedal resnico, ki jo vedo vsi, da za železo-obrtno zadrugo v Železnikih sedaj ni mogoče dobiti zadostnega števila delavcev-domačinov ki bi hoteli lotiti se tega dela. Vsa druga pojasnila naj pa dopisnik išče pri uskoku Petru, ki je pooblaščence žel. ministrstva vodil okoli naše gospode. Cc pa liberalni dopisnik dokaže nasprotno kot resnično, gremo vsi za želc-zoobrtno zadrugo v boj. Sicer pa povem dopisniku, da bo naš župan in ž njim večina odbora S. L. S. se trudila, da čim preje preskrbi tudi moškim domačinom lep in stalen zasiti, žek. Potem bo morda klevetanja v »Narodu konec, ali pa šc ne, Bog ve! Ljudstvo pa bo sodilo!
Gospodarstvo-
Naše mlekarstvo.
Glede na notico o mlekarstvu v našem listu nam piše trgovec z mlekom iz Reke sledeče :
V 231, številki vašega cenjenega lista sem čital o mleku, ki ga pošilajo v veliki množini pokvarjenega nazaj (iz Trsta namreč); ker pa imam jaz tukaj na Reki tudi mleko iz Kranjskega, torej mi dovolite, gospod urednik. par opazk.
Mleko navadno pride pokvarjeno, kadar je južni veter, in gotovo je večkrat pokvarjeno v novih vrčih, nego v starih. Zakaj? To naj kdo drugi preiskuje. Tudi je jako slabo za mleko poleti, kadar ga pošiljajo z ledom v sredini vrča; navadno pride na določeno mesto, da ni v sredini vrča ne vode, šc manj pa leda, ker pri prevažanju sc vse iz-
gubi; tako pride vroči zrak v sredino vrča in od zunaj okrog; navadno pride tedaj mleko pokvarjeno, pri takem mleku imata škodo pošiljatelj in odjemalec; pošiljalec, ker se mu mleko vrne.
Navadno vsak trgovec z mlekom naroči samo toliko mleka, kolikor vč, da ga proda, ker mleko za drugi dan navadno ne obstoji, ako ni občutna zima. Svetoval bi od moje strani, da naj bi se opustilo pošiljati mleko z ledom, ampak napolnjene vrče; tudi ni dobro mleko nalagati v vagone pokrite in zaprte, ker v takih vagonih je vročina veliko večja, nego vagone, ki so popolnoma otvorjeni. ker mleko se navadno prevaža ponoči; tudi bi bilo dobro, na vagonu vrče pokrivati s kakimi mokrimi predmeti, kadar je namreč vročina; nato opozarjam mlekarne tudi pozimi; kadar je topli južni veter, naj bodo jako oprezni, da sc ne bo mleko nazaj pošiljalo v njih lastno škodo! Mislim da ne bo resnica, da bi katera mlekarna v mestu prodajala po 30 do 40 h liter mleka; to navadno storijo le tiste domače ženske, katere mleko prodajajo na trgu. Tukaj na Reki n. pr., kadar je malo mleka, je po 40 h liter, a kadar ga je dosti, se ga dobi tudi po 12 do 14 h liter.
— C. kr. popotni pouk v pletarstvu in vr-boreji za osrednjo Kranjsko v Ljubljani. Po
predlogu ravnateljstva c. kr. umetnoobrtne strokovne šole v Ljubljani, vodstva c. kr. vzorne delavnice za pletarstvo na Dunaju in po želji nekaterih občin, oziroma lokalnih komitejev ob Savi. ugodilo je ministrstvo za uk in bogočastje z razpisom z dne 24. julija 1907 št. 29604, da se pletarski oddelek na umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani opusti in se izpremeni v popotni pouk z glavnim sedežem v Ljubljani in podružnicami v Dolskem in v Dolu. pozneje pa tudi v Šmartnem pod Šmarno goro. kjer naj se pouk od novega leta 1908 prične. S to izpremembo ustregla ie vlada v dotičnih krajih že dolgo gojenim željam. Vodstvo vsega pletarskega pouka je poverjeno c. kr. vzorni delavnici za pletarstvo na Dunaju; njen zastopnik za osrednjo Kranjsko je pa bivši delovodja pletarskega oddelka na c. kr. umetnoobrtni strokovni šoli v Ljubljani, g. Josip Barau. Pouk v Dolskem in v Dolu se prične ta teden in bode v začetku 3 dni v Dolskem in 3 dni v Dolu. V tečaj sc bodo sprejemali: a) redni učenci, b) izvanredni učenci, e) šolo obvezni dečki, ki se hočejo pripraviti za poznejše pletarske obrtnike in domače delavce.
SEDEM KANDIDATOV.
Dunaj, 11. oktobra. Vsi češki listi poživljajo vlado, naj vendar enkrat imenuje mo-ravskega cesarskega namestnika. Kandidatov za to mesto je sedem, in sicer: baron Hei-nold, grof Maks Coudenhove, grof Moric Vet-ter von der Lilie, vitez Fried, grof Serenyi, grof Jaroslav Thun baron Bleyleben.
PARLAMENT. — MINISTRI.__
Dunaj, 11. oktobra. Danes se jc pod predsedstvom barona Becka vršil ministrski svet, katerega so se udeležili vsi člani kabineta. Sestavilo se je poročilo o nagodbi in dispozicije za državnozborsko zasedanje.
Praga. 11. oktobra. Mladočeško glasilo piše: »Ako se je vlada mogla poravnati z Ogri, mora se poravnati tudi s Cehi. Cehi ne zahtevajo zase nobenih žrtev od avstrijske države, ji nečejo storiti najmanjše škode, ampak zahtevajo 'le svoje dobro pravo, ki jim ga skozi stoletja krati Avstrija. Ako vlada Cehom tega ne da, tudi oni niso pripravljeni k žrtvam, ki se zdai od njih zahtevajo. V ta namen naj nastopijo na Dunaju vsi češki poslanci z vso odločnostjo.«
Praga. 11. oktobra. »Narodni Listy« poročajo, da zazdaj ni misliti na preosnovo kabineta.
Dunaj, 11. oktobra. »Pol. Korrespon-denc« poroča, da je vest, da bo namesto barona Bienertha, ki bi postal cesarski namestnik nižjeavstrijski, postal minister za notranje zadeve Gessmann, čisto neosnovana, ker je znano, da cesar želi, da bodi minister za notranje zadeve vedno uradnik, ki je nad strankami. Sicer pa, če odstopi nižjeavstrijski namestnik, grof Kielmanscgg. je za njegovega namestnika že zdavnaj odločen grof Bylandt-Rheidt.
ŠPANSKI KRALJ IN KRALJICA.
Dunaj, 11. oktobra. Oficielno je določeno, da bodo španskega kralja in kraljico 18. t. m. ob enajstih dopoldne pričakovali cesar, vsi na Dunaju b ivajoči vojvode in nad-vojvodinje, zborski in mestni poveljnik, cesarski namestnik, župan in policijski ravnatelj na kolodvoru v Penzingu. Na potu do dvora bodo postavljene častne čete. 19. t. m. bo dvorni ples. 20. pa se odpeljeta kralj Al-fonz in njegova soproga v Halbthurni k nadvojvodi Frideriku.
KAKŠNA JE NAGODBA?
Budimpešta, II. oktobra. »Budapesti Hirlap« poroča, da se v nedeljo podasta na Dunaj Wekerle iu Szterenyi, da nadaljujeta z ministrom za zunanje zadeve Aerenthalom pogajanja glede na državnopravna vprašanja v nagodbi. Vprašanje je zelo zapleteno (prej tega avstrijski in ogrski ministri niso vedeli), ker .ie treba določiti natančno mejo, v katerih zadevah naj Avstrija in Ogrska nasproti inozemskim državam nastopata samostojno ali pa skupno. Gre sc v prvi vrsti za to. v katerih pogodbah naj se v uvodu in na koncu imenujejo Avstrija. Ogrska in okupirane dežele posebič, v katerih pa naj za vse te de-
žele podpiše poslanik, ki zastopa celo monarhijo.
Budimpešta, 11. oktobra. Veleradi-kalni »Magvarorszag« ie z nagodbo namah zelo zadovoljen. Posebno ga veselijo državno-pravne določbe nagodbe, kjer se priznava neodvisnost Ogrske in njena enakopravnost. Nagodbo smatrajo Ogri le za korak k popolni neodvisnosti.
OGRSKE TEŽAVE.
Dunaj, U. oktobra. Vest glasila .krščanskih socialcev, da je cesar zahteval med sankcijo ustavnih garancij in volivno reformo junktim in je na drugi strani ustavne garancije potrdil le nekako v zahvalo, ker je ogrska vlada sprejela nagodbo, se danes potrjuje. Nekateri listi pripisujejo temu dejstvu velik pomen. Ako se volivna reforma vsled te zahteve vladarjeve uresniči, bo Avstrija odslej imela opraviti s čisto drugačno Ogrsko, in sicer že leta 1909, ko se bo že po novem volivnem redu volilo. Avstrija potem pri sklepanju nagodbe ne bo več imela toliko težav in kriz. (Ta izvajanja bi bila resnična, ako bi Andrassyjeva volivna reforma res bila — reforma. Zdi se pa, da bo Andrassy iz-legel jako čudno jajce, ker ga predolgo vali.)
Dunaj, 11. oktobra. Glasilo konzerva-tivcev označuje deputacijo socialnih demokratov pri Justhu za najpomembnejši pojav v sedanjem političnem položaju. Ogrski preti velika socialna revolucija. Sedanja neodvisna stranka naj se pomiri z ogrsko ljudsko stranko, s krono in z Avstrijo. Le tako ji bo mogoče preprečiti veliki preobrat na Ogrskem. (Kakor se vidi, se konzervativci niso še nič poboljšali. Ogri naj si sami razbijajo svoje glave s socialisti. Cim prej si jih razbijejo. tem boljše za nas.)
Budimpešta, II. oktobra. Ker več članov neodvisne stranke, nadalje Hrvati, Ru-muni, Slovaki, Srbi in Saksonci ne bodo jutri volili vnovič člana ljudske stranke Rakov-skega za podpredsednika zbornice, utegne priti do velike krize. Člani ljudske stranke nameravajo namreč v tem slučaju izstopiti iz koalicije.
ITALIJANSKA MORNARICA.
Messina, II. oktobra. Ob priliki italijanskih pomorskih vai v mesinski ožini jc voj. minister Mirabello dejal nekaterim poslancem, ki so bili pri vajah navzoči, da bo Italija potrebovala štiri bojne ladje po 18—19.000 ton, 10—12 topov od 30 5 cm kalibra in hitrosti 23 vozljev v uri. Proračun za to bi znašal vsaj 260 milijonov. Treba bo tudi pomnožiti moštvo na 30.000.
MIROVNA KONFERENCA.
Haag, 11. oktobra. Odsek za mirovno razsodišče v Haagu je s 34 proti 4 glasovom sklenil resolucijo, kjer pripoznava »načelo« obveznega mirovnega razsodišča in pravi, da so »gotove vrste« spori »pripravni« za to, da se predložijo obveznemu razsojevanju. Taka resolucija ima malo pomena.
MAROKO.
General Drude poroča, da armada Muley Hafidova šteje tisoč mož iu da sc je u taborila 35 km. stran od Casablance v Berešidu. — Španski minister za zunanje zadeve demen-tuje vest. da Španska namerava izpremeniti svojo politiko glede Maroka. Španska da postopa v sporazumu s Francosko in Angleško. (Ta uradni dementi nima nobenega pomena.) V ministrskem svetu v Parizu se je sklenilo odpozvati admirala Aube iz maroških voda, ker tam brodovje ni več potrebno. Aube je že dobil tozadevno povelje.
ŠTRAJK V MILANU KONČAN.
Milan, II. okt. Štrajk plinarniških delavcev je končan. Plača sc jim zviša za 10 odstotkov.
PROTI ANTIMILI1ARISTOM.
N a 11 c y , II. okt. Pelletan jc otvoril kongres radikalcev in ostro obsodil protivojaško gibanje socialistov, kateremu načeluje Herve.
Pariz, II. okt. Državni pravdnik jc dvignil obtožbo proti Herveju, ker je zasra-moval ob priliki otvoritve radikalnega kongresa vojaštvo.
Lipsko, 11. okt. Državni pravdnik je v obravnavi proti socialuodemokraškemu voditelj udr. Licbknechtu, ki jc tožen zaradi svoje brošure o militarizmu, predlagal, naj se dr. Liebknechta obsodi radi veleizdaje na 2 leti ječe, pet let izgube državljanskih častnih pravic in takojšnji zapor.
Dnevne novice.
+ Cesarjevo zdravje. Dunaj, 11. oktobra. Po najnovejših poročilih ui cesarjevo zdravje baš najboljše. 11. t. m. zvečer sc poroča, da se je temperatura zvišala in bi se utegnila pojaviti pljučnica. Drugo poročilo iz Budimpešte pa pravi, da je Wekerle v ministrskem svetli 11. t. m. zvečer svojim kolegom sporočil, da se ui bati resne bolezni.
+ Liberalna priprava za deželnozborske volitve. Da bi zopet vpregli trgovski stan v polomljeni voz liberalne stranke za bodoče deželnozborske volitve, sklicujejo liberalci »vseslovenski trgovski shod«. Ta shod je bil sklenjen od ravno tistih ljudi, ki pošiljajo tudi konsumnim društvom pristopnice ter slave ustanovitelje konsumov, da delajo z vzvišenimi nameni za gospodarsko osvobojenje slon venskega naroda. Sama komedija, nič drugega! Društvo »Merkur« sc je ponižalo popolnoma v služabniško podorganizacijo liberalne stranke, in kot tako izkuša vloviti zdaj nekaj glasov za to propadajoče nazadnjaštvo,
ki je zakrivilo toliko zla kranjski deželi. Govorili bodo liberalec Lilleg, trgovec v Ljubljani. večni liberalni kandidat dr. Danilo Ma-jaron, prijatelj socialnodemokraških konsumov dr. Henrik Tuma. celjski liberalni zadru-gar Smrtnik, radovljiški liberalec Fiirsager, bodoči snovatelj liberalnih zadrug in kandidat dr. VViudischer i. dr. 2e iz teh imen se vidi, kaj se namerava. Mi smo prijatelji prave slovenske strokovne trgovske organizacije, in jo bomo tudi podpirali. Ali kadar se tako jasno vidi, da ni sklicanje trgovcev nič drugega kakor samo manever za deželnozborske volitve, moramo odločno nasprotovati, da bi se trgovski stan vdinjal za pomočnika političnim bankroterjem! Seveda si bomo natančno ogledali udeležnike!
+ »Cas« — »Reforma « »Slovenija« — »Morana«. »Beseda dana — vez velja!« Tako pravijo Hrvatje. Vsled tega se je narodno-na-predna stranka čutila prisiljeno, da ustanovi neki listič, ki naj bi bil njeno oficijelno glasilo, med tem, ko jc »Narod« njeno pravo oficijelno glasilo. To je sicer velikanska zaušnica za »Narod«, pa ta ima že utrjeno kožo. Da je vse sam humbug, pove »Narod« jasno sam, ker pozdravlja novi list kot svojega ljubega bratca, ki bo služil kot nedolžni »piccolo« v liberalni stranki, da bo »Narod« tem lažje uganjal svoje lopovščine. Liberalci bodo pisali v »Narod«, a kadar jih bo kdo prijel, bodo rekli, da »Narod« ui njihovo glasilo. Ta manever je tako prozoren, da ne bodo ž njim nikogar vjeli. Dokazali so le to, da je dandanes nekaj javno sramotnega, ako ima kdo »Narod« za svoje glasih). Z novim listom so imeli pa velike težave že pri rojstvu. Najprej so razbob-nali po »Narodu«, da mu bo ime »Cas«. Pa namignilo se jim ie, da si že obstoječi »Cas« ne bo dal od njih krasti poštenega imena. Nato so sklepali, da bodi listu ime »Reforma«, a so obupali sami nad tem, da bi tak list mogel liberalce reformirati. Slednjič so ga krstili za ^Slovenijo«. Nesrečno ime, ki nas spominja banke Slovenije! Mi predlagamo ime »Morana«. Boginja smrti razprostira svoja vlažna krila nad zibelko nesrečnega »Narodovega« otroka, ki bo mestu mleka resnice že v prvih dneh svojega življenja vžival Ic modro galico politične neodkritosrčnosti! Prvi članek bo spisal dr. Triller o svojem narodnem radikalnimi in Proftovi aferi.
+ »Listič«. Ko smo predvčerajšnjim iz »Naroda« izvedeli, da se bo oficielno glasilo izvrševalnega odbora narodu o- napredne stranke imenovalo »Cas«, smo bili zelo dobre volje, ker smo se takoj spomnili, da smo mi Hribarja s »Časom« že zdavnaj prehiteli. »Cas« jc namreč ime edini slovenski znanstveni reviji, iz katere celo »Narod« prepisuje svoje uvodne članke, kadar drugih nima. Na to se jc k sreči včeraj spomnil tudi izvrše-valni odbor naše »Narodnonapredne« in sklenil svoje bodoče oficielno glasilo imenovati »Slovenijo«, ker že obstoji »Cas«, ki pa ni narodno-napreden v smislu Hribar-Trillerje-vem. »Narod« je k temu dostavil še, da je ta »Cas« - listič. Le to slednje nas nagiba k premišljevanju. Edino slovensko znanstveno revijo, ki uživa med slovanskimi revijami velik ugled in jc kot taka obče priznana, revijo, v katero piše med drugimi tudi Marian Zdziecliovvski, ki je v »Času« objavil najvažnejše poglavje svoje knjige »Die Grundpro-bleme Russlands«. še predno je ta bila natisnjena. to revijo si upajo uredniki »Slovenskega Naroda« imenovati »listič«! Ce hoče soditi o »Času« Malovrh, ie to ravnotako, kakor če bi liliputanec gore meril. Zato naj »Narod« rajši «listič« privošči »Sloveniji«, če že noče sam tega imena nositi.
+ Zmaga S. L. S. v Veliki Loki. Iz občine Velika Loka se nam poroča: Pred dobrim inescceui smo imeli pri nas občinsko volitev. Končala se je s popolnim porazom liberalizma. Dočim smo imeli dosedaj 16 naših somišljenikov v odboru, smo sedaj dobili tudi I. razred in je naših mož v odboru 22 in le 2 liberalca. Ljudstvo naše ni bilo nikdar v srcu liberalno — le bistvo liberalizma mu je bilo treba pokazati in docela sc ic od njega odvrnilo. Še celo prav rado je zapustilo liberalne voditelje, ki so je v svoj jarem vpregali le z največjim terorizmom. Da so naši nekdaj tako mogočni liberalci ob takem izidu volitev zbesneli, je umevno ob sebi. Seveda veliko-loški občinski odbor, pa brez velikološkega Šlajpaha. brez Bukovca in samo dva liberalca v odboru, to je nečuveno. Zato so sklenili volitev ovreči. Ze pred tremi leti so občinske volitve izpadle tako, da liberalcem ui bilo prav nič po volji in cela tri leta so romali rekurzi zoper župana iu odbor na vse mogoče inštanee. Da so vselej pogoreli pa prav vselej —- to nič ne škodi, glavna reč je nagajanje. Ker so se pa liberalni možakarji že pred tremi leti prepričali, da jim občinski volivni red kar nič ne gre v glavo in da povsod propadejo, so pa sedaj šli iskat večjo učenost, višjo modrost, kakor je njihova, in tako so upali najti v glavi šentlorenškcga učitelja Po-tokarja. Bil je kandidat v 1. razredu, propadel jc z drugimi vred. In Potokar sc jc vsedel iu napisal ugovor zoper volitev, imeniten ugovor, ugovor, ki kar mrgoli dokazanih klerikalnih sieparstev.« (Slov. Narod.) Da bo ta ugovor držal in klerikalce v prah zdrobil, o tem je bil tako živo prepričan, da jc v »Slov. Narodu« bobnal: »Ni dvoma, da se v kratkem zopet vidimo.« Da bi se volitev razveljavila, tega sc nismo uiti najmanj bali. a vendar smo nestrpno čakali, kaj bo Potokar dokazal. Brali smo njegovo pritožbo, bila je dolga in smešna. Potokar je v njej neizpodbitno dokazal, da občinskega volivnega reda ne razume gladko nič. Zadnji »Domoljub« jc priobčil žc odklonitev tega ugovora dobesedno z vsemi razlogi. To ie hud poper za Potokaria. Pristni
Potokarjevi iznajdbi sta bili v tem ugovoru: Vlagati reklamacije po izvršeni volitvi, in volitev ometati brez dokazov. Ko je pogorel kot politik, se je pa ta veleum vrgel na mlekarno v Št. Lovrencu. Zarotil se je, da jo mora uničiti. Pri tem se pa utegne še bolj opeči, o čemur bomo kmalu poročali. Dostavljamo samo še to, da je Potokar spisal v »Učiteljskem Tovarišu« članek, v katerem grozi, da bo naredil v Veliki Loki — drugo Ricmanje! Lep vzgojitelj!
+ Preganjanje časnikarjev v Bosni. Pro-šli ponedeljek ie bila pri sarajevskem okrožnem sodišču razprava proti odgovornemu uredniku »Naroda«, Mihaelu Kukojeviču, ki je obtožen zaradi treh zaplenjenih člankov in proti glavnemu sotrudniku Vaziliju Grčiču, kot pisatelju enega zaplenjenih člankov. Prvi je kaznovan s trimesečnim zaporom, poostrenim z enim dnevom samotnega zapora na mesec, a drugi na 14 dni zapora ali 100 K globe. Oba sta prijavila vzklic in ničevno pritožbo. Naš rojak, g. Karol Cankar, urednik sarajevskega »Hrvaškega Dnevnika«, je tožen radi »hujskanja«.
+ Istrska deželnozborska volivna reforma. »Balkan« od 11. t. m. poroča: Včeraj bi se bili imeli v odboru za volivno reformo in za narodnostni sporazum v Istri storiti odločujoči sklepi. Do tega pa ni prišlo, vsled česar so se posvetovanja odgodila.
+ Za gospodarsko povzdigo Dalmacije. V Zader je dospel po naročilu ministra za notranje zadeve ministrski svetovalec von We-ber, da se dogovori z interesenti glede na takojšnjo zgradbo državnih cest.
+ Gornji grad. Oskrbnik knezoškofij-skega posestva v Gornjem gradu g. di Centa je odstavljen. Za oskrbnika je imenovan višji gozdar g. Gold.
+ Jugoslovansko korespondenco namerava na Dunaju izdajati visokošolec g. Jaklič.
+ V Kamniku so ustanovili včeraj telovadni odsek ondotnega društva »Kamnik«. Takoj prvo uro se je oglasilo toliko mladeni-čev, da je bodočnost temu enajstemu bratu med odseki zasigurana. Pozdravljamo ga in mu kličemo: Na zdar!
Roparski napad na Kački gori (Kač-berg). Dne 18. septembra so napadli trije fantje (iašp. Karnerja. trgovca s sadjem, doma iz Šmihela v Lungau na Solnograškem, na Kački gori (prelaz, ki pelje s Štajerskega na Koroško) tik deželne meje. Kamer je šel zraven svojega voza, nakar opazi tudi za seboj dva moža, ki sta se njemu vedno bolj bližala. Naenkrat skoči mož, ki je šel pred njim, do konja in ga zgrabi za uzdo in skoraj v istem trenotku zgrabi drugi Karnerja za suknjo, ter kriči: »Pr... lopov, denar sem ali življenje!« Med tem je udarjal z nekim ostrim orodjem na Karnerjevo desno stran, tako da je prebodel Karnerjevo suknjo, za-pisno knjižico in mošnjo. A Kamer ga udari z bičevnikom tako, da zakriči in se opoteka. Zdaj vidi Karncr stati tretjega moža pred seboj, ki ima v roki nekaj svetlikastega; tega udari na roko, nato pade nekaj na tla in obenem poči strel. Karner nažene konja, ki se je vzpenjal iu se otrescl moža, ki ga je držal. Konj jc zdirjal z vozom in je bržkone povozil moža. ki jc ležal na tleh. ker je Karner. ki se je držal voza, čutil, da se je ta malo vzdignil. Medtem je zopet skočil en mož za Karnerjem in ie popadel bič, ki ga jc Karner spustil na tla. Karner popade moža za vrat, ga vrže na tla iu se vsede na voz ter oddir.ia s konjem. Takoj nato počijo štiri streli. Karner misli, da so bili Korošci, ker so govorili koroško narečje. Policija v Inomostu ie zaprla 24. septembra nekega Jul. Sampl, ki se jc branil proti policiji z revolverjem. Sumijo. da je morda eden od teh treh. ker se je ravno ob času napada potepal v Tamsvvegu in v bližini koroško-solnograške meje.
Veselico priredi Katol. slov. izobraž. društvo v Mekinjah v nedeljo, dne 13. vinotoka v pritličju župnišča. Vspored: Nastopi tainburaškega in mešanega zbora. »Mlinar in njegova hči.« Zaloigra v petih dejanjih. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne.
Kmetijsko predavanje. V nedeljo dne 13. t. m. popoldne ob 3. uri predava v Spodnjih Dupljah v novi mlekarski stavbi gospod Legvart mlekarski nadzornik iz Ljubljane »o mlekarstvu in o živinoreji.
Nova mlekarna se je zgradila v Dupljah pri Tržiču. Urejena je po najmodernejšem načinu, kjer se bode izdeljevalo surovo maslo in sir. Kmetovalci se za to organizacijo zelo zanimajo, ker vedo. da jim bode dona-šala veliko dohodkov. Res je z veseljem opazovati napredek mlekarstva na Kranjskem, ker že deljuje čez osemdeset mlekarn, v katerih se letos na milijone litrov mleka izdela. Kie je bilo vse to šc pred desetimi leti? Kmetovalci so se začeli buditi iz dolgega spanja.
V Trnovem na Notranjskem priredi tamošnja Čitalnica prihodnjo nedeljo v prostorih gostilne g. Ribariča vinsko trgatev z raznovrstnim sporedom. Zanimanje za to prireditev je vsesplošno, ker kaj takega šc tu ni bilo. Začetek ob 7. zvečer.
Velikanska povodenj v reški dolini prošlih dni ic povzročila obilno škode. Pregledati se zatuore vsa šele sedaj, ko je uplah-nila voda. Ceste so vse razdejane iu treba bode več tednov, da se vsaj nekoliko popravijo. Od Pograj naprej so odnešene domala vse brvi. Pri Trpčanah jc odnesla voda ves most v celoti, in ga vrgla na vrbovje več sto metrov proč od svojega staleža. Mlinarjem in Žagarjem je pokončala dosti blaga in odnesla žaganice in hlode.
Ženska se obesila. V Juršicah na Pivki knežke fare se je obesila nad petdeset let stara Zadel. Vzrok: preveč rada ie pila žganje.
—	Na Pivki voda še sedaj nI odtekla,
marveč še narašča. Velika vas Bač v knežki župniji je vsa v vodi in ljudje zamorejo le daleč naokrog priti čez Koritnice v druge vasi.
—	Cele tolpe ciganov iz Hrvatske se vlači po reški dolini.
—	Slovenska umetniška razstava v Trstu
se bode otvorila za vabljene 19. t. m. popoldne. Širjemu občinstvu bode toraj pristopna v nedeljo, dne 20. t. m. Večina slovenskih umetnikov se je odzvala povabilu odbora, tako tudi slovenski umetniški klub »Sava«, ki bode na izložbi v Trstu korporativno zastopan z najinanje 40 umotvori. Na razstavo so sc vabili vsi slovenski umetniki, brez obzira na kako strujo, osebno iu javno po časopisih; razstava ne bode toraj nikaka enostranska prireditev, marveč ima namen pokazati slovenskemu občinstvu karakteristično sliko sedanjega stanja slovenske umetnosti. Cenjene gg. umetnike, ki še niso poslali svojih umotvorov, opozarjamo, da to store najpozneje do 15. t. m. Vsi umotvori naj se pošljejo na naslov: Odbor I. slovenske umetniške razstave v Trstu, Narodni dom (v prostorih slavjanske čitalnice).
—	Napredni občinski svetnik J. Grbec in občinske volitve na Igu. Bližajo se težko pričakovane občinske volitve na Igu. Tri dolga leta je paševal tukajšnji občini liberalni župan Martin Zdravje s svojim »oklofutanim« svetovalcem J. Grbecem. Po pritisku volivcev je zadnji čas šele dal volivni imenik v pogled za prihodnje občinske volitve. Nahaja se v njem toliko nepravilnosti, da je moral kumovati pri njegovi sestavi kakšen posebno zviti napredni nadučitelj. Pred vsakimi volitvami prikaže se pri nas običajno posebna prikazen Pavletov Martin. Tega človeka se poslužuje domača napredna stranka, da ga litijska in pošilja pred cerkev in župnišče razbijat in zmerjat. Dne 29. septembra je razbijal celo po cerkvi, preobračal svečnike in jih metal iz cerkve in motil dopoldansko in popoldansko službo božjo. Šele ko je imenovani razgrajač v na-turni Adamovi obleki letal okrog vasi, so se ga spomnili in ga poslali v norišnico. Dne 1. oktobra prikaže se med cerkvijo in župni-ščem nova prikazen kot zadnji ostanek nekdanjih ižanskih šnopsarjev in posebna ljubezen tukajšnjih napredn.iakov, Imalčkov Miha, prepevajoč klafarske pesmi, katerim pa jc sam še pristavljal razžaljive besede, ki so merile na župnika. Župnik, ko sliši razžaljive psovke, ga hoče napoditi izpred župnišča, naprednja-ček pa se zvrne na zobe in obleži. Mrzel ob-iivek mu takoj pomaga na noge in hiti zopet domov prespat preobilo zavžiti špirit. Drugo jutro je bil zopet pri svojem delu in je škafe nabijal. Odslovljeni domači organist A. B., ho-teč se maščevati nad župnikom, je hitro sporočil okolofutanemu Grbcu in ta orožnikom, češ, da je župnik naprednjačka poškodoval. Grbcu že nekaj mesecev rojijo občinske volitve po glavi, rad bi sam zasedel županski stolec, in takoj jo pogrunta: župnika spravimo v preiskavo in vzamemo mu volivno pravico! Sam pokliče k sebi naprednjačka, da bi mu sode popravljal, pri tem ga pa neprestano nagovarja in obdeluje, da naj napravi testat in župnika toži. Dolgo se je ustavljal Miha, sam zatrjeval, da mu nič ni, vendar vsesti sc .ie moral nazadnje na od Grbeca plačani voz in vzeti denarja, 5 kron, za zdravniške izpričevalo. Grbec pa si ie sam izgovoril, da mora voznik Skuble naročeno izpričevalo njemu izročiti, boječ sc za Miho, da 5 kron po potu ne zapije. Zdravnik ni našel na njem nobene poškodbe. Čemu torej Grbcu izpričevalo? Razočarani nani v Ljubljani čakajoči nadučitelj Trošt in njegovo spremstvo ga pošljejo vpi-janjenega v bolnico, kjer ga pa že drugi dan odslove, in naš Miha je zopet v ižanskih hribih pri delu. Ostane pa za nas za vedno pribita samaritanska ljubezen »oklofutanega« Grbca. Njegovo ljubezen do sirot in vdov opišemo posebej, pa ttidi baško skalo in pa »mlinsko« ulico.
O strašni nesreči pri Kočevju poročamo še naslednje podrobnosti: Dne 10. t. m. se je peljalo več potnikov iz Ajbelna in Mrave pri Ban.ialoki na vlak t Kočevje, da bi odtod odšli nekateri na Dunaj, drugi v Požun kostanj peč. Znano pa ie, da je po zadnjem nalivu bilo mesto Kočevje in vsa okolica preplavljena. Potniki se pripeljejo do mosta pri vasi Lien-feld. Cestni uslužbenec opozori pošto, ki je ravno takrat prišla iz Kočevske Reke (Rieg), da naj ne pelje čez most, ker ie nevarno, da se ne bi naredila kaka nesreča, vozniku pa, ki ie peljal poznejše ponesrečence, pa pravi, da gredo lahko čez vodo. Nekateri, ki so se pripeljali s pošto, prisedejo še na voz, da je bilo nekako 16 potnikov na vozu g. poštarja- iz Mrave. Konji potegnejo čez most do konca ograje, a naenkrat pade en konj, potegne drugega in voz za seboj in naenkrat ie bilo vse pod vodo. K sreči ie potnik Mihael Curl skočil nekoliko prej iz voza in pozneje rešil tri potnike gotove smrti. Mihael Curl. videč roke moleti iz vode. skoči notri, pograbi mladeniča Matija Curl, za katerega se je oprijela Jožefa Briški in jih potegne iz vode, za suknjo pa sega je oprijel še Jožef Dravič, in tako so bili vsi štirje rešeni. Osem drugih pa ie utonilo; od teh so dobili šele dva iu sicer hlapca in še nekega mladeniča. Vaščani iz Lienfclda so potem prišli s konji, ki so plavali z rešenimi na suho. Med ponesrečenci je tudi mati, ki ic spremljala moža na daljno pot in ki zapušča šestero otrok. In zdaj par vprašanj! Kdo je kriv nesreče? Ali cestni odbor, ali okrajno glavarstvo. ali županstvo v Lienfeldu? Pripoveduje sc, da se ie žc na istem mostu več voznikov ponesrečilo ali da je bila vsaj že premnogokrat nevarnost, kajti skoro vsako leto Rinža zelo naraste. In zakaj so se ti ponesrečili ? Zaradi tega, ker se cestni odbor za vse drugo prej briga, kot za naše ceste. Cestni odborniki vle-
čejo mastne plače (načelnik 1200 K), različne dijete, a za cesto se nihče ne briga. Ko bi se bila naredila ograja vsaj par metrov na obeh straneh, bi se gotovo taka nesreča nc bi mogla zgoditi. Vemo sicer, da bo ograla zdaj gotovo nova, a za zadnji slučaj ravno prepozno. Ali jc bilo okrajno glavarstvo kaj krivo? Gotovo, če je dobilo od županstva poročilo, da naj kai poskrbi. Zatidarmerija je po nesreči bila sicer na mestu, ali edino prav bi bilo, ko bi bilo orei preskrbljeno, da ne bi bil nihče smel čez most. Po toči zvoniti je prepozno! Kaj pa županstvo? Naloga župana je bila, naznaniti okrajnemu glavarstvu, da jc prehod nevaren. Če je župan to storil, dobro, če ni, naj se mu pa enkrat dobro razloži županske dolžnosti. Mi nismo sodniki teh različnih za-stopov, a državnemu poslancu gosp. Jakliču jih priporočamo. Tajno nc sme ostati, izve naj celi svet, kako se varuje človeško življenje na kočevski zemlji.
—	Izgredi na Reki. Ob priliki manifestacije za splošno in enako volivno pravico je prišlo do spopada med italijanskimi meščani in hrvaškimi delavci. Več šip pri kavarnah je pobitih. Štiri .stotnije vojaštva so napravile red. Zaprtih je 20 Hrvatov.
—	Sv. Križ pri Litiji. Vinska letina se je letos pri nas tako dobro obnesla, da ljudje glede kakovosti ne pomnijo take. Ker je vreme trti ves čas ugajalo, zato je grozdje ostalo do slednje jagode zdravo. Mošt je tako sladak, da mislimo, da ga pijemo v Padovi, ne pa na Dolenjskem. Zato pa vabimo vinske trgovce, ki žele izvrstnega in pristnega Dolenjca, naj se potrudijo k nam, saj jini gotovo ue bo žal, ker cene vzlic izvrstnemu blagu nc bodo previsoke. Gospodje vinski trgovci, ne zamudite tako ugodne prilike' Poljski pridelki so hvala Bogu tudi povoljni. Ker nismo letos poznali toče, se je posebno dobro obnesla pšenica. Tudi ajdova žetev je bogata, kjer ni ajde v cvetju vzela suša. No, pa bomo 3. listopada že lahko veselo zapeli: Te Deum laudamus!
C. kr. šola za pletarstvo in vrborejo se je ustanovila v Dolskeni-Sv. Helena in v Dolu ob Savi. Pouk se je pričel 10. t. m. Ljudstvo jc novo obrtno šolo sprejelo z velikim veseljem, prav mnogo prosivccv se je moralo zavrniti na prihodnje leto. Za uresničitev te ideje se jc mnogo trudil krajevni odbor, posebno pa moramo zahvaliti neumorno delavnega državnega poslanca p. n. g. dr. Jan. Ev. Kreka. Prisrčna mu zahvala!
—	Veselica v Domžalah. Vabilo k veselici, ki io priredi katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah v nedeljo, 13. oktobra pop. ob pol 4., na prostorišču g. tesarskega mojstra Fr. Ravnikarja. Pri veselici sodeluje iz posebne prijaznosti slavna domžalska godba. Spored je sledeči: 1. V. Parma: »Pohod skozi vas,« koračnica, godba. 2. V. Krek: »Pogovor z domom,« mešani zbor. 3. K. Emeršič: »Potpuri slovanskih pesmi,« godba. 4. J. Aljaž: »Domovini,« mešani zbor. 5. F. Libscher: »Polca francais,« godba. 6. A. Mi-helčič: »Venček narodnih pesmi,« mešani zbor. . Oto Teich: »Šaljivi godci, Ginipeljček. Fušarček in Bobenček,« kuplet. 8. Ranipach-Malavašič: »Mlinar in njegova hči.« Zaloigra v 5. dejanjih. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, U. vrste 60 v., stojišča 40 vin. K obilni udeležbi vabi najvljudneje odbor.
Vipavsko vino na Dunaju. Neki vinski trgovec z Dunaja je pokupil pretekli teden nad 2500 hI vipavskih vin. Izborita vipavska kapljica ie pač vsega priporočila vredna in pridobiva vedno več pripoznanja.
Ogenj. Iz Šmartna pod Šmarno goro se nam piše: Danes zutraj krog 5. ure jelo je-goreti v Tacnu pri Bitencu. Brž se je vnelo pri sosedu Potokarju. Požrtvovalnemu delu sl. požarne hrambe v Tacnu in Gameljnih se moramo zahvaliti, da se požar ni razširil. Potokarju je zgorelo prav vse. ker je imel vse pod eno streho. Bitencu je ostala šupa in skedenj! Kako je nastal ogenj, se ne ve. Priporočata se pogorelca usmiljenim srcem.
Letošnji jesenski vinski sejem bo v sredo 23. t. m. v Krškem.
Dva ubežnika, pomorščaka Skramec iz Linca in Jonkel iz Bruka na Muri sta na krovu Lloydove ladje »Stiria«, ki ju .ie pripeljala iz Aleksandrije, kamor sta zbežala, v Trst, ranila policijskega agenta Blaskoviča, ki je prišel pon.ie. Rana ni nevarna, pomorščaka pa so odvedli v garnizijski zapor.
Požar na tržaškem parniku »Giulia«. O požaru na parniku »Giulia« Austro-Ame-ricane so znane še sledeče podrobnosti: Ko je nastal požar, so pričele ženske in otroci moliti. Moški so poizkušali izstaviti čolne. Del mornarjev sc je branil izmetavati blago, a predno so mornarji pobegnili, je pridrl ka-pitaji z dvanajstimi mornarji, ki so prisilili uporne mornarje z revolverji na nadaljnje delo. Potnike, ki so bili na krovu, so zapodili pod krov in jih zaprli. V morje so vrgli 24.000 sodov posušenega grozdja in fig. A požar jc še divjal. Ranjenih je bilo več potnikov in mornarjev.
Iz Brazilije se poroča, da so postave za ev. izgon inozemcev v zadnjem času znatno poostrili. Tozadevni zakon z dne II. januarja t. I. našteva kot vzrok za iztiranje iz dežele v prvi vrsti predkaznovanje radi nečastnih deliktov, dalje tudi |X)hajkovanje, beračenje in sovodstvo. IzŽeno sc tudi oni tuji priselniki, ki so nevarni javnemu miru in redu. Izgnati pa se nc smejo nasclniki, ki so bili dve leti nepretrgoma na braziljanskem ozemlju, in pri krajšem bivanju tudi oni ino-zemci ne, ki so se oženili s kako Braziljanko, oziroma ki imajo kakega sina Braziljanca. Sicer pa vlada tudi tujcu iz navedenih vzrokov sploh lahko zabrani naseliti se v Braziliji.
Razmere v Zagorju. Iz Zagorja ob Savi se nam piše: Razmere našega rudnika postajajo vedno boli neznosne. Vodja rudnika, novo došli gosp. inženir Pič, prišel je
na umetni način izmozgavati delavce pri njihovem težavnem delu. Vsled pomanjkanja delavcev znal si je ta gospod urediti akord tako, da čim pridnejši je delavec tem več se zahteva od njega. Delavci hirajo vsled prenapornega dela od dne do dne bolj. Izmučeni, bledi, upadlih obrazov se vračajo iz dela tako, da nekateri že komaj zobe pokrivajo. Ozne-jevoljiti pa mora vsakega, kdor spremlja te uboge izmučene trpine na njihov dom. To ni podobno stanovanju delavca, ampak hlevu štirinogih bitij. V eni luknji stanuje delavec s svojo ženo in otročiči v oomanjkanju zraka in potrebnega počitka, katerega mu ne more dati preobilno nakopičena njegova družina. Nič bolje se ne godi samskim delavcem, Po dva se valjata na eni postelji toliko časa, da je zopet treba iti na delo. Pač še srečna se lahko štejeta, ako iima ni ob deževnem vremenu prišel dež nadlego delat na njihovo borno posteljo Res je; da se gradijo nove hiše za delavce; saj je pa že tudi skrajni čas zato. Delavec hira v jami, Hira doma, ker v takem stanovanju ne more nadomestiti svojih moči, katerih neobhodno potrebuje. Ti rdeči osre-čcvalci, ki so se znali povsod vriniti na prva mesta, pa vse to mirno gledajo. Farbajo pa delavca le z zahtevanjem boljših plač, katere morajo delavci drago plačati z delom svojih rok. Največkrat se pa te lepe nade demokratičnega voditelja potope v sladke obljube, ki se nikdar ne uresničijo. Dobro naj si zapomni Čobal, mi se bomo začeli ozirati na dejanja, obljube naj prihrani zase.
— I/. Sele. Vkljub slabemu vremenu se je za 4. vinotok določena živinska razstava čiste pinegavske govedi prav dobro obnesla. Izvoljena 'komisija za premovanje živine, pri kateri so bili navzoči gg.: c. kr. komercijelni svetnik Fran Povše, c. kr. živinozdravniški nadzornik Pavlin, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe M. Pire, mlekarski nadzornik 1. Leg-vart, e. kr. stotnik v pok. M. Kump. Alojzij Pavlin, veleposestnik iz Podbrezij, Alojzij Grošelj, župan iz Poljan in U. Bergant, posestnik od sv. Tomaža, je pripravljeno govedo natančno pregledala in klasificirala. Premovanja se je udeležilo ninogobrojno občinstvo od blizu in daleč. Kar nas posebno veseli, opazili smo zastopnike Zadružne zveze, gg.: dr. Kreka, dr. Pegana, državnega poslanca Fr. Jakliča in župana Stanonika, vse sosednje župane in mnogo naprednih živinorejcev iz sosednjih dolin. Premije so prijeli naslednji: Za-lilog: Fr. Demšar, I. Zbontar; Selce: Tomaž Rožnik, Fran Štnid, Franc Tavčar; Češnjica: Fran Demšar; Železniki: Gabrijel Thaler; Studeno: Franc Prevc; Dolenja vas: Ivan Rant Janez Habian; Ševlje: Bernik Martin, Dražgoše: Gregor Jelene in Živinorejska zadruga za selško dolino. Za premovanje so prispevali: c. kr. poljedelsko ministrstvo, Zadružna zveza v Ljubljani, občina Selce, hranilnici in posojilnici v Selcih in na Češnjici ter razni prijatelji živinoreje iz železniške in selške občine, katerim se tem potom javno zahvaljujemo. Zal, da je vsled hudega naliva moralo izastati predavanje g. I. Legvarta in pregledovanje vzornih hlevov. Vzlic temu so bili navzoči prav zadovoljni z lepimi vspehi. ki jih je dosegla živinorejska zadruga v kratki dobi 20 mesecev. Da so vsi udeleženci vstra-jali do konca vkljub skrajno neugodnemu vremenu in bili pri banketu tako židanc volje, je največ pripomogla slavna mengiška godba.
Odbor Živinorejske zadruge.
Shod vseh avstrijskih učiteljskih društev v zadevi regulacije učiteljskih plač. bo zboroval na Dunaju dne 2. novembra t. i.
Štajerske novice.
š Zavodi družbe sv. Cirila in Metoda — pod novo firmo radikalnega dijaštva. Zadnji dopisi v vašem cenjenem listu o ravnanju radikalnega dijaštva in pa nekaterih odbornikov nasproti mutski šoli razburili so precej ob meji mirno misleče može. Med tistimi sem tudi jaz. ki sem takoj poizvedoval o resnici objavljenih dopisov. Zvedel sem žal še več in se prepričal, da iščejo sedai liberalni dijaki le prilike, da nagajajo; hočejo prisiliti častite sestre, da bi same odpovedale svoje delovanje na Muti. Na ta način lahko odvrnejo odgovornost na druge, čc bi zares odšle sestre iz Mute same. Kaj pa misli slavno vodstvo? Prepričani smo, da ie gospod Hudovernik zopet v tajni zvezi z dijaštvom. Lažje je nastopati, če se odvrne vsaki odij na dijaštvo, kakor se ie to zgodilo na glavni skupščini v Bohinju. Pa še več sem izvedel, kar skoro nisem hotel verjeti. Gospod Pa-hernik je neki takoj po izidu volitev v glavno vodstvo naravnost rekel: »Zdaj bodo pa šle sestre iz Mute.« Slavno vodstvo vprašamo, je-li odbornika družbe sv. Cirila in Metoda dostojno tako besedičenje? Na čistem smo radi Mute, na čistem smo radi cele družbe. Ce bi hotelo vodstvo odkrito in resno delati, bi si prepovedalo, da se vmešavajo v njen delokrog mladiči in bi ukrenilo javnim potom, kar .ie potrebnega in javilo tudi odkrito v prvi vrsti častitim sestram, kaj da namerava. Častite sestre morajo izvedeti o svoji usodi šele po ovinkih in širokoustnih, baha-jočih študentih.
— Zena umorila tri otroke in sebe. O tem sc nam še poroča iz Trbovelj: Trboveljci smo vajeni vsakovrstnih presenečenj. A take groze še nismo občutili kakor v četrtek zjutraj. Raznesla se je namreč ob 7. uri strašna novica, da je žena lesnega paznika Jurija Naglava, 25lctna Rozalija, z britvijo prerezala vrat svojim trem otrokom, nazadnje pa še sebi. Vsi so bili takoj mrtvi. Zena, ki je pet letomožena, že dolgo ni bila duševno normalna. Zlasti zadnje tri mesece jc bila vsa zamišljena. A da bo to končalo tako žalostno, ni nihče mislil. Mož ie šel zjutraj ob šestih na silit«. 7 ženo sta se prijazno poslovila, Čud-
no se mu ie zdelo samo to, da se je bolj praznično oblekla. Otrokom, starim od devet mesecev do pet let je dala še zajtrkovati. Potem pa je vzela moževo britev in izvršila grozno dejanje. V hiši ni bilo nikogar razen nje in otrok. Njena mati je ravno molzla v hlevu, tudi njen oče se je mudil zunaj; nesreča se ni dala preprečiti. Pretresljivo je bilo gledati zaklane otročiče in mater na skupnem odru. Trumoma so prihajali ljudje gledat strašni prizor in molit. Pogreb nesrečnih žrtev se je ob velikanski udeležbi vršil danes zjutraj. Nobeno oko ni bilo suho ob toliki tragiki.
š Toča v — oktobru. Minulo nedeljo je razgrajala toča okrog Zavrča. Tisti posestniki, ki še niso pobrali, so hudo oškodovani.
š Tatvina. Dne 10. t. m. je bilo ukradeno v Mariboru agentu Jožefu Baumeister Pucli-kolo št. 111.688, vredno 160 K.
š Prijeli so v Mariboru 17lctno postopa-činjo Jožefo Pepelnik in njeno 26letno tova-rišico Katarino Lah.
KoroSke novice.
k Volivna reforma za koroški deželni zbor. Koroški deželni zbor je v seji dne 11. oktobra odobril postavo o obdavčenju avtomobilov. Nato so nakazali juridično-političnemu odseku predlog poslanca Krampla o volivni reformi. Večina koroškega deželnega zbora ve, da se nc more več izogniti volivni preos-novi. Krščanski socialci izjavljajo, da naj večina nikar ne misli, da bodo predlog zakopali v odseku. Kramplov predlog zahteva po-množitev mandatov v splošni kuriji. Bolj pravično naj se porazdele mandati. Deželni odbor naj se pomnoži z enim članom.
k Točo so imeli v četrtek v Št. Vidu ob Glini.
k Glina je prestopila bregove in preplavila pašnike. O regulaciji Gline pa ni še ničesar čuti, dasi io žc dolgo obetajo. Kljub »naprednosti« ostane Glinska dolina močvirnata.
UubUansKe noulce.
IVlora.
Nedelja popoludne jc bila, dež je lil in naprednega gospoda dr. Zvitoglavca še naprednejši solicitator gospod Izidor Štrigalca sc je dolgočasil na vse načine v zakajeni svoji kavarni. Namenil se je na večer iti pogledat popolni fiasko, katerega bi imela napraviti po mnenju vseh boljših liberalcev »Ljubljana« v Unionu.
A do tedaj je še dolgo iu nedeljski popoldnevi se vlečejo, kakor trakulje. Ci. Štrigalca sc je šc pravočasno spomnil, da čisla pravi Kranjec dober cviček kot sredstvo proti vsem neprilikam tega življenja. Pije ga z veseljem, če se ženi, pije ga z žalostjo, če mu umre stric; pije ga z vžitkom, če je dobre volje, pije ga s slastjo, če je pobit in otožen; pije ga v bolezni in zdravju, ziutraj iu zvečer, sam in v družbi iu pije ga vedno, kadar ravno je in najrajše takrat, kadar mu je dolgčas.
Vsega tega sc je domislil g. Štrigalca. vzel inarelo, na jo ic krenil na Vič k Žabarju; z Viča h Kozaku v Dravlje, iz Dravelj k Matja-nii v Zgornjo Šiško itd., itd. — Povrhu pa pogledamo malo v »Union« kako se ondi godi ljubljenim našim »klerikalcem« .ie govoril sam sebi žc nekako medlo, korakajoč proti »Raci« v Šiški.
Konečno dospe vendar pred »Union« Pred hotelom ic vrvelo liudii,. kočija je prihajala za kočijo in ženski svet opravljen v bela krila, ie stopal v dvorano, ki je bila tedaj že nabito polna. Gospod Štrigalca gleda nekoliko osupel te prizore, in se konečno skozi gnječo srečno prerine do blagajne, kamor odloži svoj oboi tis
»Hm, deje, ti-Ie ljudje so tako po zunanjem še čisto čedni ljudje — in prav lahko bi bili liberalci, čc ne bi bili tako prekleto klerikalni. Misli! sem, da bodo sami hlapci in cestni potnetači, in same cigararice — pa saj dandanes ima že vsak človek salonsko suknjo, da! časi se spreminjajo.«
Iz dvorane je lila luč in šumela godba. »No ja, opomni g. Štrigalca — »vojaška godba ic itak čisto nezanesljiva; enkrat liberalna, enkrat klerikalna itd. — sploh: godba je internacionalna, pa ie!«
Pred njegovim pogledom je zavrvela pe-strobojnata množica: priprosta nošnja in elegantne črne suknje, šumeča svila in svitlobar-vasta krila gospa in gospic.
Tako drobno, v belo oblečeno dekletce vstopilo se je tudi pred g. Štrigalco, in uprlo otroške svoje oči vanj, pol odločno, pol plaho:
»Odkupite mi šopek cvetic, gospod, odkupite !«
G Štrigalci se .ie nabral obraz na usmev, dekletce bi mu ugajalo, če nc bi se spominjal o pravem času, da ima prebrisano zlobno klerikalko pred seboj. Tudi ie opazil, da nosi zlat križec na vratu, s čimur je vsemu liberalnemu mestu kljub naravnost izzivala domače meščanstvo.
»Z menoj ne bo nič,« ii deje precej trdo; takih stvari nc kupujem.
Iz neprijetne situacije ga je rešil nastop pevcev, pevajočih pesem, katere mogočni akordi so zveneli po prostrani dvorani.
»Saj šc nekaj pojejo,« mrmral je s kislim obrazom g. Štrigalca, »tudi ti bi lahko peli liberalno, če nc bi bili tako prokleto klerikalni.«
Buren, mnogo minut trajajoč aplavz ie zmotil ozlovoljenega poslušalca za nekaj časa. Kamor se ozre, vse povsod veseli obrazi, vsepovsod radost, vsepovsod zavest zmage . .. In vedno novi roji... vedno več in več jih prihaja ni ga dobiti prostorčka- vse stoji, vse se gnete, vse si samo streže — - — in zopet nove vrste ... »Kaj vraga? Ali ni to g. Kozo-prsk? Liberalni g. Kozoprsk ? član 10 lihe-
ralnih društev? Hej, kako se mu umika, da bi ga ne zagledal! — In tam? Kdo prihaja? Gospod Pepe Škrbitica, petkratni liberalni odbornik! In tam? Kdo govori tam s tisto drobno punico? Železnični adjunkt, liberalni steber, g. Ivan Tratnik? In na desno? poštni kontrolor Karol Iskra? Tam zopet par liberalnih profesorjev, trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, uradnikov — in celo — strah iu groza! lepo število liberalnih učiteljev! Še več: tudi on, njegov Franceli, njegov stari liberalni Fran-celj, zavarovalni agent se je izgubil med to sodrgo!
Sodrgo! Ali je to še sodrga? Saj so sami liberalci tu — pa pravijo, da je »Ljubljana«
klerikalna---- — Ali je vse to poklerikalilo
se čez noč? Kaj vraga sc godi? Narodni dom stoji prazen in dolgočasen, semkaj pa prihajajo ljudje, katere je smatral on, on, g. Strigalca, za najboljše, najzanesljivejše liberalce!
»Se slepoto so udarjeni, v pogin lezejo!« stoče g. Strigalca in se rine iz dvorane v stranske prostore, kjer se stisne v kot, in si pokliče v tovarišijo zanesljivo-nezanesljivega prijatelja — cvička.
Vse svoje gorje utopi v njem, vso neskončno bolest svoie liberalne duše! Kar ga še tolaži ic to, da je veselica y resnici vendar — le liberalna, saj v bistvu liberalna, da, čisto narodno-napredna- kakor je on liberalen, napreden, liberalno napreden in napredno liberalen, on g. solicitator Izidor Strigalca!
Mimo njega se vodijo veseli pari, iz dvorane odmeva ponosna pesem, šumi godba, vonj cvetic napaja zrak . .. on pa sedi zamišljen in nem v svojem kotu, in se pogovarja se svojim cvičkom.....
Sc en kozarec — in šc jedcu! Kako gre to v žile! Nasloni si trudno glavo na roko, in se pritajeno ozira skozi hodnik v dvorano
____Vsa je v svetlobi... nebroj lučič se le-
skeče v zlatih okvirih ki sc pripogibajo, in ože, razlekvajo in širijo .. G. Štrigalica nadaljujoč vzdihne: da, liberalna, da, naša veselica!
In zopet sc pomičejo okviri, se raztezajo portijere, se dvigajo stebri in rasto in se pre-minjajo oboki in nastavki. Tudi galerije so druge, čisto druge ... take so postale, kakor
si iih želi---širše, nižje, osivele, temne
prav take, kakor so one v Narodnem domu! In že stoje pred njim, resne in mrke, in tudi strop sc je tidal, stopil je nižje, razširil sc je --njegova belina je preje blestela iu dražila oko — — a sedaj je postala medlejša,
umirjenejša---čisto taka. kakor je pri nas
_____ mrmra g. Strigalca. — Da, res, pravi
Narodni Dom! In potem govore, da je »Ljubljana« klerikalna Naša ie, naša! Kajpada! na liberalni veselici smo. prav na gorkem smo. to čutimo v zraku, v vsem! — Kaj je to Union? Smešno, kako sem mogel misliti, kaj takega? — V Narodnem Domu smo in praznujemo liberalno slavlje! Živijo »Ljubljana«! Živijo!
A tako čudno je vse? Čudno? Zakaj? Ali nisi videl vseh svojih prijateljev tukaj zbranih? Kozoprska in Škrbiuco, Tratnika in svojega Franceljna? Hej. Francel.i, kaj pa delaš? Pojdi 110, sem, pa pij, sraka pijana. Ne res, da smo na liberalni veselici? Ne? Kje je doktor Tavčar? Ah, ondi! spaka... ali ne sedi dr. Robida poleg njega? Prokleto čudna stvar to! Glej ga zlodja, in sedaj bi sc ravnokar rada same ljubezni objela, pa se ne moreta... ha! ha! ha! radi prevelikih trebuhov! Tristo vra gov? Kaj ni Robida klerikalec? Ali je Tavčar
.....? Nc. tu je vse liberalno! Seveda! Saj
poleg, pri isti mizi sedi--naravno g. Ivan
Hribar? Kaj pa ima na naročju in boža? To vendar ni dekle? Nekaj črnega je, vraga, to ie moški, in tako majhen se mi zdi in nanosnik ima na nosu? Francelj, poglej vendar kdo ic to, ki ga pestuje Hribar? Kdo? kdo?! — — Štefeta pestuje? — Čudno, kedaj je pa Stcie postal liberalec? Zivjo Štefe! Vse jc v našem taboru! živjo! živjo! Kako sc človek moti! Mislil sem iti v Union med klerikalce, pa pridem na zmagoslavje »Ljubljane«, naše »Ljubljane« v naš ljubi Narodni dom! Tu ni več dvoma. Natakar prinesite mi krožnik juhe, gorke juhe! »Tako g. Strigalca, je že tu!« ... Malo naj sc ohladi — samo malo -Kdo se pa ondi junači? Seveda prijatelj Dre-nik, oni, ki je, na lanski sokolski slavnosti tistega častnika, ki je žalil slovenski jezik in našo
narodnost, takoj poklical na odgovor----To
.ie on, 011! naša dika! naš junak!-----Junaki veliko jedo--iaz na primer juho —?
A kje je žlica? Prosim — žlica? He, kam je pa zginila? He! he! lie!Ali si bil ti tukaj, prijatelj Knafel? Pa še dvomim, da sem v Narodnem Domu? A to pot ti delam krivico... Ročaj jc tukaj, samo ostalo se je stopilo v juhi ... ker ni ravno iz srebra, ha! ha!... Nov dokaz, kje smo! Zivjo demokratizem, liberalni, iiarodnonapredni demokratizem in naša vrla »Ljubljana« ž njim! Nc, res?... Oha! Tam pa jadra prijatelj Šturm! Vraga, kaj pa dela? Hej, ravno nekemu fajmoštru nabija cilinder, živio Šturm! Idealen fant, sem vedno rekel, pa čc so vsi tulili, da jc klerikalec. Zivjo, živjo! Kako se more človeku tako blesti, lia! ha! »Ljubljana« je naša, je liberalna do kosti. Zivjo »Ljubljana«! Seveda smo v Narodnem domu! Glej jih vragov, kako so pijani! Vse sc objema, vse leži po tleh! O gospod sodni tajnik, klanjam se, na zdravje! no, danes ga pa zopet
imate! Zakruiinio, no eno! Tisto: »Ena se tebi je želja spolnila, da zopet pijan na tleh ležiš! Slava, Vybornč, jako dobro! In poglej jih oficirje! »»Kako motrijo s kritičnimi pogledi zbrano ženstvo . . .««« Kaj se pa vidva pogovarjata! Same »»nemarnosti««. He? Od telefona? Od hišenj? Od Kolodvorske ceste? Od nekdaj so to bili ptiči! »»Zanimalo jih je menda le «««katera je za dobiti»»».« «Pa šc dvomim, da sem v Narodnem domu? To so naši ljudje. Tako je na vseh naših pravih prireditvah! Imenitno, krasno! Take veselice še nismo imeli. Živela »Ljubljana«! Kaj?'Zabavljaš? Hočeš liter v glavo? Čakaj, duša!--
»Nc jezite se gospod! — mi moramo pomesti,« oglasi se revno opravljena ženska, vstopivši k mizi, ob kateri je zadremal in smrčal skoro cel veče^ g. Izidor Strigalca.
»Kje sem?« plane po konci!in si mane oči.
»V Unionu! gospod,« deje ženica, »in skoro bo dan. Hitro odkurite, če vas količkaj drže noge — kajti ondi pri izhodu čaka poročevalec »Slovenskega Narodu« in če vidi vas, napiše jutri prav gotovo, da niste bili
pijani vi — ampak »Ljubljana«!
* * *
ln glejte, ženica je imela prav!
lj Javno predavanje v »Slov. krščansko
socialni zvezi« bo prihodnji torek. Predaval bo g. dr. F. Lampe. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Prediavanja sc bodo vršila vsak torek in je pristop k predavanjem za vsakega prost. K obilni udeležbi vabi odbor »Slov. kršč. soc. zveze«.
!j Sijajen uspeli veselice »Ljubljane«. Uspeh ljudske veselice »Ljubljane« je nad vse pričakovanje ugoden. Zabeležili smo žc velikanski moralni uspeh »Ljubljane«, pa tudi financijclni uspeh ie izvrsten. Blagajnik beleži čistega dobička 1282 K 44 vinarjev! Hvala vsem, ki so tako sijajno izpričali svoja simpatije »Ljubljani«!
li Prijateljski sestanek pevcev »Ljubljane« bo danes ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela »Union«.
Ij Nadvojvoda Leopold Salvator se je peljal danes zjutraj ob 5. uri 56 min mimo Ljubljane v Trst ter jc zajtrkoval pri kolodvorskem restavraterju g. J. Schreyu.
lj Otvoritev vinske kleti v »Unionu«. Jutri v nedeljo, ob 8. uri zvečer se odpre zopet vinska klet »Union« in bo koncertirala celotna Društvena godba. Vstop prost.
lj S službo božjo se je pričel danes pouk tudi na II. državni gimnaziji. Slovesno otvo-ri.io poslopje najbrže začetkom decembra.
Ij Vinska trgatev. Opozarjamo še enkrat na vinsko trgatev, ki se bo vršila jutri v restavraciji g. Dachsa v Florijanskih ulicah. Začetek ob 4. uri popoldne. Za dobro zabavo ie preskrbljeno.
lj Mestna mlekarna je vsled odpovedi brezoviške mlekarne prišla v veliko zadrego. Včeraj se je razglasilo, da bo mestna mlekarna danes prodajala mleko iz nove Zveze slovenskih mlekarn, seveda Lenarčičeve, pa o joj! — danes je prišlo samo 75 1 mleka, in še to je bilo tako gosto, da ie bilo kar kislo. »Ali naj bo to za vse mesto?« so se prestrašeno spogledovali v mlekarni. Nova liberalna »Zveza« ne more nič dati, ker je ni, pa je tudi ne bo! Naj se poskrbi na kak bolj pameten način!
lj Občinski svetnik Turk — Musikdirek-tor«. Izvanredni občni zbor se je vršil včeraj zvečer v hotelu »Ilirija«. Zmlatilo se je mnogo prazne slame. Ko je davno že odbila 8. ura, se vzdigne g. Pahor iu prosi dr. Kokalja, da kot stari predsednik, predseduje občnemu zboru. Dr. Kokali se brani dolgo časa, navsezadnje se vendar omehča in prevzame predsedstvo občnemu zboru. Pozdravlja časnikarje in dru-štvenike. Povdarja, da jc zadnja kriza v društvu vzbudila zanimanje za stvar, kar kaže obila udeležba. Vpraša, ali so vsi novi odborniki, izvoljeni na zadnjem občnem zboru, odstopili, naj se izjavijo. Na to vstane občinski oče Turk iu naznani, da odstopi kot novoizvoljeni odbornik, ker »nima časa«. Dr. Kokalj nato pravi, da je edina točka dnevnega reda: Volitev novega odbora. G. Pahor oporeka temu in zahteva kot 2. točko slučajnosti. — Volilo se je po listkih. Oddanih je bilo 35 glasov. Izvoljen je bil kot predsednik društvene godbe občinski oče Turk (gospodje so mislili bržkone na turško godbo) z 28 glasovi. Izvoljeni so bili nadalje gg., ki jih je predlagal stari odbor natisnjene n aglasovnicah. Ti so: Matevž Cadež, Milan Drahslcr, Fran Golob, Matej Hubad, Fran Knific, Karol Meglič, Viktor Rohrman, Josip Vlach. Vseh 35 glasov je dobil Ic g. Matej Hubad. Turk prevzame predsedstvo in se v čudnih klobasah zahvaljuje za izkazano čast. Nato se spomni nekdo, da jc treba voliti še revizorja. Po volitvi, ki jo je vodil z občudovanja vredno spretnostjo gosp. Turk, je slednji konštatiral, da sta revizorjem izvoljena gg. Šusteršič in Gruden. K točki »Slučajnosti« se dvigne g. Pahor in pravi, da je društvena godba samo »\Virtshausnuisik«, Treba je, da se dvigne godba višje. Pove, da ima sedanji kapelnik dohodkov na leto do 15(10 gld. Predlaga, da sc služba kapelnika razpiše z letno plačo 2000 K, in da se dobi za to
mesto akademično-muzikalično naobraženega človeka. Dr. Kokalj pravi, da po pravilih se ne more kaj takega na občnem zboru predlagati, ampak samo nasvetovati, ker spada to v odborov delokrog. G. Vrtovec pravi, da sc mora določiti, ima li sedanji kapelnik zmožnosti ali ne. Dr. Kokalj pove, da je znal g. Jakelj vpeljati disciplino med godce in jo tudi obdržal. Pravi, da živimo v demokratični dobi, in se ne more gledati na to, ima li kdo akademično naobrazbo, samo da je praktično izvežban. Koliko ljudi leta po Ljubljani z akademičnimi izpričevali, pa nič ne znajo. (Z dr. Kokaljeni sc strinjamo!) Na čelu ljubljanskega mesta stoji mož, ki nima sedem doktoratov, pa je vendar 011 povzdignil mesto ljubljansko. Mislim, da ga ni tukaj med vami, ki bi se upal o tem dvomiti! (Sami resno-kisli obrazi!) G. Gotzl zahteva, da sc mesto kapelnika razpiše. Sc bodo že oglasili. Sedanji kapelnik je v prvi vrsti uradni sluga, sicer nič nečastnega, potem je šele kapelnik. Pove, da na godbinih koncertih so bivši odborniki prevzeli mesto kapelnika in igrali kako »Polumarš«. In če jc želela kaka gospodična v njihovi družbi kak komad, precei so leteli h kapelniku, in zgodilo se jc, da smo slišali pet koračnic po vrsti. Dr. Kokalj pove, da ima društvo pogodbo s kapelnikom, in ako bi se hotela služba razpisati, mora se prej pogodba odpovedati. To pa bi dovedlo društvo v novo krizo. G. Pahor pravi, da ni vedel, da ima društvo pogodbo s kapelnikom, zato pa zahteva, da se pogodba objavi. Turk se razjezi, ker je Pahor očital staremu odboru nezmožnost in pravi, da 011 to odklanja. Wirtshausmusik nam zadostuje za naše veselje. (Turku verujemo.) G. Škerjanc predlaga, da ni treba za I krono, ki jo plačujejo člani mesečno, prirejati zanje koncertov prirejajo naj raje ljudske koncerte v velikem obsegu. Nato zaključi Turk zborovanje z besedami, da ni treba praviti okoli, kaj se ie zgodilo na občnem zboru iu naj vse ostane »med nami«. — Po zboru pa so se gospodje šc pol ure prepirali in psovali. Spravili so se nad g. Rozmana, ki je menda šel godcem povedat, da jim ie nekdo odbornikov rekel, da so falotje. Turk ie opsoval k. Rozmana s »šuftom in in-trigantom«. Udaril se je na svoja šentpeterska prsa in zaklical: »Jest sem že velik podpisu z? društvena godba, kulk ste pa vi? Vi kupte za dva solda snuftubaka.pa tistga ukul punujatc!«
li Z žele/jem okovana deska se ie našla in se dobi v »Katoliški tiskarni«.
UDELEŽNIKI AVSTRIJSKEGA KATOLIŠKEGA SHODA NA DUNAJU
naj se oglašajo v našem uredništvu. Vožnja za tja ui nazaj bo veljala samo okolu 8 gld.! Zadošča za sedaj samo naznanilo na dopisnici brez denarne pošiljatve. Posebni vlak bo odpeljal iz Ljubljane 15. novembra.
Razne stvari.
Luegerjeva koračnica dovoljena. Od Ba-
denijevih časov so prepovedali vojaškim godbam igrati Luegerjevo koračnico. Zdaj je pa poveljništvo dunajskega armadnega zbora dovolilo vojaškim godbam, da smejo igrati L11-egerievo koračnico.
Dramatik Karol Costa je umrl na Dunaju, star 76 let.
Uniforme za uradnike. Vesti, da dobe uradniki uniforme, katere bodo morali vedno nositi, niso resnične.
Tragična smrt. Generalni adjutant nemškega cesarja Adolf pl. Biilovv boleha na astmatičnih napadih. Predvčerajšnjim ponoči ga jc zopet napadlo in izgubil je zavest. Sluge so to sporočile soprogi generalovi. Ko je ta prihitela in videla svojega soproga ležati kot mrtvega, je zakričala in se zgrudila. Zadela jo je srčna kap. Biilovv je kmalu nato zopet dobil zavest, a o smrti svoje soproge šc ni obveščen.
Skušnja za častnike. Iz Washingtona prihaja poročilo: Predsednik Roosevelt je odredil, da morajo vsi častniki ameriške vojske in sicer od stotnikov do polkovnikov, v kratkem položiti izpit v jahanju. Pri skušnji bodo mora prejezditi 15 milj v skoku; ako pa kdo tega ne bode mogel, mora vložiti prošnjo za odpust. Dan za skušnjo še ni določen in sedaj se debeli stotniki in majorji uče priti na konja brez lestev. Tudi častniki, kateri so že po več let zaposleni po raznih pisarnah, bodo morali napraviti skušnjo, katera bode za nje brezdvomno zelo težavna.
Najnovejši poklic. Iz New Yorka se poroča: Ze precej bogati listi poklicev, ki bi se Evropejcem utegnili zdeti redki, a so v Ameriki v cvctu, se ie pridružil kot najnovejši poklic »uničevanje knjig«. V Ne\v Yorku sta ravnokar zaposleni dve tvrdki z uničevanjem računskih knjig, trgovskih pisem, računov in drugih sličnih papirjev. Po newyorških trgovinah sta razposlali dotični tvrdki cel kup cirkularjev, v katerih sc ponujata za uničenje vseh trgovskih papirjev z garancijo, da se ne bo nobeno zvedavo oko vanje ozrlo;
Velike povodnji so imeli na Francoskem in siccr v avignonski, priuaški in loirški po-krajini. Utonilo je sedem oseb._
Telefonska ln brzojavna porotna
CESARJEVA BOLEZEN.
Trst, 12. oktobra. »Piccolu« Se o zdravju cesarjevem 11. t. m. zvečer poroča z Dunaja sledeče: Vročica se je povišala na 386, vnetje sopil je neizpremenjeno, splošno stanje slabše.
Dunaj, 12. oktobra. »Fremdenblatt« poroča, da je cesarjev dnevni red le v toliko izpremenjen, da ne napravi jutranjega izpre-hoda. Tek je slab, temperatura nekoliko zvišana, katar neizpremenjen.
Dunaj, 12. oktobra. Cesar je včeraj ponoči spal mirnejše kot predvčerajšnjim. Po-kašljcval je sicer, toda manj kot prošlo noč. Temperatura znaša 37 2", tek ni normalen. Cesar je danes zjutraj rešil vse došle akte in se spustil informirati o slavnostnih pripravah za sprejem španske kraljeve dvojice. Dohod španskega kralja in kraljice sc je odgodil. toda le na željo madridskega dvora.
Dunaj, 12. oktobra. Danes opoldne je bilo splošno stanje cesarjevo ugodnejše, kašelj iu vročica manjša, tek pa še vedno slab.
Dunaj, 12. oktobra. Cesar je današnjo noč mirnejše preživel. Kašelj in mrzlica sta bila ponoči manjša. Katarhalični položaj je ostal neizpremenjen. Subjektivni počutek je svežejši.
Dunaj, 12. oktobra. O cesarjevem po-čutku je uradni korespondenčni urad dobil danes o|K)ldne iz Schonbrunna naslednje poročilo: Kašelj še ni ponehal in je ravno tak kot je bil, vendar ie bila noč prav dobra. Cesar je še precei pri moči.
JEZIKOVNA »NAREDBA«.
Trst, 12. oktobra. Mestni svet je sprejel proti glasovom slovenske manjšine predlog delegacije, da morajo zunanji napisi na trgovinah biti tudi italijanski. Vladni zastopnik je izjavil, da to spada zgolj v kompetenco tiste oblasti, ki ima izvrševati industrijski zakon. Slavik je predlog delegacije pobijal, Brocchi pa branil ter se pri tem skliceval na sklep ljubljanskega magistrata.
KOPENIK II.
Dunaj, 12. oktobra. Danes sc je tu zgodil slučaj, ki spominja na Kopenik. Nekemu poštarju, ki je iz kolodvora došel s poštnim vozom nazaj, se je neznanec predstavil za nadzornika in iz voza vzel več dragocenih po-šiljatev, češ, da se je zgodila pomota
Zahvala.
Preblagorodna gospa Josipina Hočevar, po-sestnica v Krškem, in preblagorodna gospoda Ivan Knez, veletržec v Ljubljani, ter Gabrijel Eržen, tovarnar v Zapuiah, blagovolili so pristopili k .Podpornemu društvu uradnikov c kr. vžitnine na Kranjskem" in sicer prva z zneskom 50 K kot dvakratna ustanovnica. druga dva gospoda vsaki po 25 K kot ustanovnika.
Tem povodom izrekava v imenu društva gori omenjenim gg. ustanovnikom za njih velikodušno naklonjenost najsrčnejšo zahvalo. 2321 1 — 1
Ljubljana, tO. oktobra 1907.
Ant. Simšič,
predsednik.
Ivan Femo,
blagajoit.
Lepo stanovanje
v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in delom vrta, se odda takoj ali pa za november na Dunajski OeSti, Št. 60.	2086 (5-1)
Leposlovni mesečnik
„Dom
in
Svet"
stane za celo leto 9 K. — Naroča se v Ljubljani.
Ceno češko posteljno perje
5 kg novega Bkub-IJenega K 9-60, bolj-Sega K 12, - belega, i-ko mehkega, skub-Ijencga K 1) ; K 24 - snež-nobeTega, n vhkega, skubljene-ga, K 30-- ; K 36 -. PoSIlja se franko p,1,11 povzetju. Tudi se zamen]i ali nazaj vzame proll p c vrnitvi poštnih stroškov. Pe-,edlkt Snchiel, Lobes 159, p. Plzen, Češko.
Opozori se
pri nakupu jesenskega in zimskega blaga za moške in ženske obleke na blizu 40 let obstoječo tvrdko
H. HIKEiAUC
LJUBLJANA, 2299 i5 i
:: Stritarjeve (Špitalske) ulice štev. 5. ::
Na zahtevo se dopošljejo vzorci. -j£Jt
Predstave ob delavnikih ob 'i,8. in 9, upi zve&er, ob nedeljah in praznikih ob 11 uri dopoldne, ob 3. 5, in ob 6. uri popoldne ter ob '/>8. in 9. uri zvefter. — Cene i I. prostor 90 kr., II. 25 kr., III. 20 kr., IV. 15 kr. Vojaki od narednika navzdol in otroci vsak prostor 5 krajcarjev ceneje.

2333 1
=Klnematosraphe-Theitre-Francais=
bivši Katol. Dom" v veliki dvorani I. nadstr., Turjaški trg 1.
Vsako soboto in sredo nov spored. ------------------ -----.......:
Vsak četrtek in soboto predstave po znižanih cenah za dijake in otroke ob '),3., 5. in 6. uri. Cene: I. prostor 15 kr., II. 10 kr., III. in IV. 5 kr. Ob ',8. in 9. uri zve&er vrše se predstave kakor obi-......čajno, s i i : 3 3
uharica
pod 30 leti, zelo izvežbana v kuhi, išče
stalne služba
v kakem župnišču ali na deželi!
Ponudbe pod: ,,M. M. 225." P. Spod. Hrušica pri Ljubljani.	2311 1—1
Čevljarski
pomočnik
se sprejme v trajno delo. Plača po dogovoru.	2336 l—l
Ivan Vidmar,
čevljarski mojster v Idriji ftt. 63.
Na prodaj 2343 1~1
razno pohištvo,
moika obleka in perilo, stenske podobe, Skrinja, nemške zabavne knjige in druge stvari v
Streliških ulicah 5.
V sredini mesta se odda takoj ali s I. februarjem
stanovanje
obstoječe iz ene sobe in kuhinje ter pri-- tiklinami in -
2 meblov. mesec, sobi s hrano.
2344 2—1	Več pove „Upravništvo".
POZOR, LOVCI!
»Slovenski lovski klub" vabi vse slovenske lovce in prijatelje lova sploh na svoj


Trgovina
za špecerijsko In mešano blago u = . narodnem domu" =
u Spodnjem Dravogradu
se dd s 1. decembrom 1.1. u nalem.
Pojasnila daje Hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravogradu na Spodnjem Koroškem. Uradni dan vsak četrtek.	2338 3—i
ki se vrši v sredo, dne 16. oktobra 1907, ob 8. uri zvečer v salonu hotela ILIRIJE v Ljubljani.
Namen ^Slovenskega lovskega kluba" povesta §§ 3 in 4 klubovih pravil, ki slo-veta:
§ 3. Namen kluba je: združevati slovenske lovce, zlasti ljubljanske, delovati za povzdigo lova na Slovenskem, ter skrbeti za strokovno izobrazbo svojih Članov.
§ 4 Svoj namen hoče klub doseči s tem, da
a)	prireja sestanke, poučna predavanja ter razstave, ki so v zvezi z lovom,
b)	skrbi za lovsko čtivo,
c)	pospešuje rejo in vzgojo čistokrvnih lovskih psov ter
d)	po možnosti podpira lovske uslužbence svojih članov.
Član kluba postane lahko vsakdo, kdor hoče pospeševati klubove svrhe in izpolnjevati pravila. Članarine plačajo oni člani, ki stanujejo v Ljubljani ali pa v ljubljanski okolici po 5 K, člani po deželi pa po 2 K na leto. Pismene prijave je nasloviti na: ..Slovenski lovski klub" v Ljubllani.
TOVARIŠI! Kdor je res lovec in ne samo strelec, komur je pri srcu procvit lova na naših domačih tleh, naj ne odlaša pristopiti ,h klubu, ker le z organizovanim delom se da kaj doseči.	2334 2—1 V Ljubljani, 8. oktobra 1007.
Pripravljalni odbor.
Svarilo!
Podpisani izjavljam tem potom, da jaz nisem za nikogar (brez izjeme) plačnik.
Fran. Miklavčic,
2^35 4-1	Sv. Križ pri Litiji.
Om Otvoritev nove trgovine!
<
Bazar pri »ljubljanskem firntfu".
^ Dovoljujem si slavnemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem ustrezajoč vsestranski zahtevi ^
otvoril v Prešernovih ulicah št. 9 (poleg glavne pošte)
ftpecijalno trgovino za ptujske predmete, galanterijsko blago, Igra6e, par-
fumerije itd.
Opirajoč se na vsestranske izkušnje, [katere sem si pridobil tekom velikoletnega delovanja v tej stroki, posebno pa še svoje Hletno delovanje kot vodja detailne trgovine Vaso Petričičeve,
upam. da bodem lahko ustrezal vsem zahtevam svojih cenjenih odjemalcev. Posebno mi bode skrb z dobrim in solidnim blagom ter z izredno nizkimi cenami vsakterega zadovoljiti. Proseč slavno občinstvo, da me v mojem podjetju z obilnim obiskom podpira beležim z naodličnejšim spoštovanjem
L
2345 1—1

Emil Dobiti.
Ivan Demšar
podkovsRl kouočln Izdelovalen vozov v Ljubljani
******
• • • •
• • • •
Morije Terezije cesta Jt. 6
priporoča svojo veliko zalogo kritih in nekritih, »lično in trpežno izdelanih, po jako nizki ceni.
Sprejme se v pouk tudi več učencev.

a*
Velika
vinsko trgatev
se vrši danes zvečer v gostilni
pri Hlarčanu
na Rimski cesti 19.
K obilni udeležbi vabi velespoštovanjem
2341 1-1 Andrej Marčan.
Nepremočljive
nn /nrin n 3a g05pe> z°spoda>
fj l r l rl deklice in dečfc
predpisane
pelerine 3 a
častnice
Č tirolskega lodna ali velblodje dlake po vsaki ceni - priporočata ============
Qriear % TV^ejac
Prešernove ulice št- S. JmjlibljCLVLCL Prešernove ulice št- 9-Jlustrovani ccniki 3astonj in poštnine prosto.
2332 (6-1)
MartJa Sattner,
LJubljana, Dunajska cesta it. 19, H. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
■• priporoča prei. duhovitimi u
izdelovanja carRvanifi

para~
mantov.
889 16—48
Izdeluje oele ornate kazala t vseh liturgiSnih barvah, pltrrijal*, obhajila« borz«, itola in ne ia sluibo boljo potrebna »tvari, priprost« in najfineje, kakor ie glasi naročilo, t svilnatem in zlatem vete nju. — I s d a 1 n j • tudi baadara ia baldahlna ter iivrfuje vsakovrstno •• r k ▼ • a • parilo it pristnega platna. Vporablja nmo dobre blaga, ceni p« angefiaaitl ilzka, zagotavlja trpeino, Testno delo in hitro postrelbo. Prenovi jen j. starih paramentov tadi zadovoljno prevzame.
p^VzaiemncTzavaroualnka"
Dunajska cesta nt. 19. q v Ljubljani V Medjntova hi!a.

zavaruje
L Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke.
2.	proti prelomu zvonove in
3.	za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača slovenska zavarovalnica!
3980 13-4
Htm
Svoji k svojim!
Mikulaškova
LIBUŠE
o
TJ
CJ C
C
cj
><J
E .
CO
« E
0>
u
N
= "5
o
iS o g M
..T "S
C »N
« S
K/3 W
o _
N I o
O ~
> S
O i"
Z ~
Geslo in zadača vsakega zavednega Slovana bodi vporaba tega domačega izdelka:
"V J^<iiil>ljaiii
trgovina
- Vaso Petričič -
(tudi na debelo).
OQL*S!
NEW
■ nista
■ Y0RK in LONDOS
nista prizanašala niti evropski o lini ter je velika tovarna srebrn«? prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgo! proti majnnemu plačilu delavnih mou; Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče prodmoK le proti temu, da se mi povrne
Ud. 6*90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih b«
{•V s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic 1»
anega komada. 6 kom. amer. pat. »rebrnih |«dl!tiS
{lic;
12 kom. amer. pat. srebrnih IlOhi' {lic;
1 kom. amar. pat. srtbrna zajtm«; nlca z* Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajeme; nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla CallC za pe<rt klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnlkev i kom. cedilnik za <al; 1 kom. najfin. slpalnlce za Sladl(«i
42 komadov skupaj 3amo g i d. <"90>
Vseh teh 42 predmetov je popr«, atalo gld. 40 ter Jih je moči sedaj dobit, po tej minimalni ceni gld. 6*90. Ame ričansko pat. srebro je znano, je sko* in skozi bela kovina, ki obdrži bojr srebra 24 let, za kar se garantira. V najboljši dokaz, da leta inserat ne tc melji na nlkakrinl Slepariji, zaveze cm se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bllv blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in na) nikdoi ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasne garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	2254 2
A. HIRSCHBERG-a
»ksportni hiši američanskega pat srebrnega blag»
na Dunaji II., Remforandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincyo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje.	„
Čistilni prašek za rjo 10 kr.	~
Pristno le z zraven natisnjeno varst- * veno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem a pošiljatv^jo krasno garniture jafc/ zadovoljen.	Ljubljana,
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpoti* S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jakt koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni ln tovarniški zdi avnlk. S poslanim namiznim orodjem sam zeI6 zado-dToljen. — Mihael Kotačerid,ravnat, pomoin uradoi dež. pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22. okt 190«
Prva kranjska zaloga vina
iz raznih odlik, kleti in lastnih vinogradov
štev. 130, Ljubljana.
Vino Je pod pregledom kmetijsko - kemičnega — preizkuševališča za Kranjsko v Ljubljani.
V zalogi se nahaja Vermouth, konjak, rum, tropinovec i. t. d., kakor tudi druga desertna vina v steklenicah.
2235 10 -4
H/> O O.
o a
S o
u e
E o
ČT
a v
Najnižje cene!
Slavnemu občinstvu, zlasti čast. duhovščini, učiteljstvu in dijaštvu naznanja otvoritev svoje
Mine s papirjem in šolskimi potrebščinami
v Ljubljani, Poljanska cesta 12
in prosi blagohotnega obiska.
A. ŠKULJ.
O
cr
c o <v
3
3 V
S
■a o
e u»
2244 6 -3
Izvrstno blago!
HHHHHSBHHHHHHHHH«
C. kr. oblastveno potrjeno 20 !<» 71 ucilišca za Krojno risanje
branja c7esi/i
Ljubljana, Stari trs Jt. 28.
© Dobi se tudi kroj po životni meri. $
Postavno zavarovano.
Vsako ponarejanje kaznivo
Edino pristen je
Thierryjev balzam
z zeleno znamko „redovnicaw. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih stek lenic ali 1 velika čpecijalna steklenic« s patent, zamaškom K 5'— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazil«
proti Tscm se tako starim ranam, vnetjem, ranitram, abscesom in oteklinam vseh Trst. Cena: 2 lončka K 3 60 se podlje le proti povzetja ali denar naprej. — Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot nftjboljSi. Naročila se naslavljajo na:
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih pisem gra-tis in franko. V zalogi ▼ skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah. 86 52—


Vožnja traja	— __ c
dni g dni *	Pr,''^2a po+ov^J jn ^
2najnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimi velil\ansl\imi parnimi
f,	J v i\at\ordo sedaj vehKj parnimi 28-14000
Pojasnila daje zastopnik Tf* CcUnifl
hubljaria j^io&i^-uiice štv.28
^ Odhod izjjubjjane vsaKJ ponedelek,torek i" četrteKj^ tednu.
FRAN SEVCIK
puškar v Ljubljani, Židovske ulice 7.
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih, najbolj fino narejenih gBlgSF' pušk, posebno lahke trocevke in puške za šibre z jeklenimi cevi (Bohlerstahl). Tudi velika zaloga samokresov, lovskih potrebščin in nabojev po najnižji ceni. — Popravki se izvršujejo točno, zanesljivo in ceno. Ceniki na zahtevo zastonj.
nieriiiab
™ v Ljubljani, Dunajska cesta 73 ■ nasproti topničarski vojašnici
Ustanovljeno m.	lastnik Fr. Benque	Ustanovljeno 1870.
tovarna cementa v VVeissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov,
podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov
Teleion šl. 237	priporoča se	Telefon št. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne deleža fasade, balkone; grobne spomenike itd., stopnice po naročilu narejene z železno sestavo cementne cevi
(rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Frevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.
Portlandcetnent in Romancement iz We is se nbach a — Proračuni zastonj in poštnine prosto.	1179 30-9
SVETILKE
steklenimi, : porcelan-: Sflo Maso, : zrcala, 1 podobe
o največji Izberi
Alojzij Min
LJUBLJANA
\Voliove ulice št. 6.
Steklarska dela
OO (S
33U3jn)|U0)| zajq 31193«
Tnhtonnltn brezplačno dopošiliatev mojega ilust lUllLCVUJlC cenika z nad IOOO slikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzamo
nazaj za popolni znesek. Slika Va nav velikosti.	611 30
St. 365
Mfc«,. srebrna dam-
ska remont.gl. 3-50
Št. 322
[ srebrna moška ^HSS remont. 3-50
Št. 337.
__srebrna s sidro
15 kamnov 5a -dvojni plašC 6*50
Št. 341, srebrna s sidro dvojniplašC15kam-Ij/Ufi nov, posebno
močna 7—9*50
Anton Klffmann,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L 5., stajersko.
Izurjenega
kateri razume tudi nekaj mizarskega, za cerkvena dela, spreime takoj g. P. Jagodic, podobar in pozlatar, Celje, Cerkvene ulice 4.
DELOVODJO-
M strokovnjaka
ki je popolnoma vešč izdelovati vsakovrstne cementne izdelke,
2198 5
sprejme A. K0B1 u Borovnici.
MIHMKU
1 ^iiiiiii milim min iiiittinifii mm iimiisiii mi iiiitiiiiiiiitiiiMiiiiiiitititiiiiitiiiMitiiiiin mi mitiiii iniif uiiiiim mu timiii 11 tntiiiiiiiiit 1111^
|/otoliška
l\ o LIu
Bukvama
Ljubljani
i f je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela |j v komisijsko zalogo s
Valvasor, Johann Weichard Freicherr von: Die Ehre des Herzogthums Krain. Laibach-NUrnberg 1689. 4 Bande. (Strani 54 + 7 + 696, 836, 396-1-730, 612 + 74). Rudolfswerth 1877-79.
N« razpolago je samo še 9 popolnih izvodov po K 80—.
Razun tega se dobijo še sledeči popolni zvezki, ki se po znižani ceni tudi posamno oddajo: Zvezek II. Vsebina: Von den alten und altesten Einwohnern des Lan-des Crain. Von den alten Steinschriften und ausgegrabenen Mllntz etc. Von der Crainerisch - Sclavontschen Sprache, wie auch Sitten und Gebrauchen in Crain. Von den Heiligen, Patriarchen, Bischčffen, Orden und Pfarren in Crain. Strani 836. K 12 -.
Zvezek 111. Vsebina: Von der Regierung, Regiments- WUrden und andern Ehren-Aemtern etc. in Crain. Von den Landesfflrsten und Hertzogen in Crain. Von den Stadten, Markkten, Schlčs-sern und Klčstern in Crain. Strani 396 + 730. K 20 —. Zvezek IV. Vsebina: Von denen so wol Tiirkischen als Christlichen Oreutz- Oertern bey Crain. Von den Kriegs -Geschichten der Japydier und Carner vor Christi Oeburt. Von den Jahr-Oeschichten in Crain nach Christi Oeburt biss an die Oester-reichische Regierung. Register. Strani 612 + 74. K 8'-. Poleg tega se dobe tudi še posamezne številke za izpopolnitev nepopolnih izvodov.
Wolf-Cigale, Deutsch slovenisches Wčrterbuch. Laibach 1860. 2 zvezka. XIII + 2012 strani. Znižana cena, broš. K 5 —, vez v '/» usnje K IO-—. Wolf - Pleteršnik, Slcvensko-nemški slovar. Ljubljana 1894/5. XVI + 883 + 998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena, broš. K 16 —, v l/» usnjatih vezavah K 22 —. Verhoveo, I. Professor, Die woh!lčbl. landesfurstl. Haupt-stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom J. 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kulturno-zgodovinsko delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pisateljevi.
Verhoveo, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K —'60. Vrhoveo, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K — 60.
—	Der schvvabische Chronist Burghardt Zink und eine interessante Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani. K-60.
Sohumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain. I. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana cena. K 250.
—	II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Z n i ža n a cena. K 2 50.
Sohumi, Fr., Archiv fiir Heimatkunde. Geschichtsforschungen, Quellen, Urkunden und Regesten. I. Band. Laibach 1882/3. VIII+338 strani. Znižana cena. K 250.
—	11. Band. Laibach 1884 u. 7.111 + 393 strani. Z n i ž a n a cena. K 250.
Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. knjiga (1.501 -800). Ljubljana, 1903. LXXX + 416 strani. K 8 —.
—	II. knjiga (1. 801 — 1000). Ljubljana, 1906. LXXXIV + 514 strani. K 10 —
Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega, etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12—, vezano K 22'—.
Mitterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na
Tirolskem. 1880. — K —-60. Radios, Maria Theresia und das Land Krain 1740—1780. — 1881. K 140.
Dalje priporočamo:
Leposlovna knjižnica :
1. zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2"—, eleg. vez K 3 -. U. zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1-20, eleg. vez. K 2 20.
III.	zvezek : Prus (Alex Glovvacki), Straža. Povest. K 2 40, eleg. vez. K 3 40.
IV.	zvezek: Dostojevski Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3 —, eleg. vez. K 4-20.
Medved, Ani., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 strani. K 380, eleg. vez. K 5 —.
Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani.
K 2-—, eleg. vezan K 3 20. Šašelj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I. Ljubljana, 1906. Vili + 332 strani. K 2 -.
Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniške prostore zelo raz Sirila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima posebno knjige slovenskega knjigotržtva, dalje učne knjige za vse šole, kakor tudi drugojezične knjige vseh strok vedno na razpolago; knjige, ki se v knjigotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem antikvarijatu, ki je združen s knjigarno. Antikvarijatski katalog je na razpolago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na zahtevo razpošiljal s 1. oktobrom t. I. brezplačno. Naročila, ki nam doj-dejo pred tem dnevom, si zabeležimo.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
' .................ii..........iiiiiiiiiiii................i.............nmmi..........i...........................................................................................................J
j^^^iOTiassoaa^aBi
1 i
I
Kosovni in orehovni
premog
najboljše kakovosti iz premogovnika v Trbovljah dostavlja realno in najtočneje v vsaki množini do celih vagonov	2308 4—2
■V Ivana Treo, n
Cesta na Rudolf, ielezn. 8.
Kot izborno, razmeroma ceno gorivo se najbolj priporoča trboveljski orehovnik.
lepo meblovani sobi
s posebnim vhodom, v zelo mirnem kraju v sredini mesta, sta takoj za oddati.
Več se zve v trgovini pri „Solncu", Pogačarjev trg.	2309 4—2
Panorama Kosmorama
v Ljubljani I Dvorni trg štev. 3,
g pod ..Narodao kavarno".
Elaktrliu razsvetljava.
Od 13. do vštevši 19. oktobra M:
Kopališča ob Baltskem morju.okolica
| Izvolite pisati po vzorce! |
Barhenti
in flanele modemih vzorcev, platno, damasti, namizni prti, brisače, srajce, kakor tudi vse platneno in bombaže-vinasto blago, modno blago za obleko za dame in gospode, zajamčeno dobro, 2082	priporoča	13—6
V. J. Havliček izvozna tvrdka lanenega in modnega blaga v Podebradech.
cot zdravilni vrelec že stoletja znana v vsel loleznib
11
jri protinu, želodčnem in mehurnem kataru Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetifina in osvežujeta pijača.
<«vireb: Giesshubl Sauerbrurm
<l«z. M«ta]a, zdravila« kepaliift« pri Karlovih vari
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani ie dooiva v vaeb lekarnah, voijl
■.uorinkib prodnjalnioah i. trgovinah 1 jegtvinmmi i>
Zaloga pri Mlhaiil KaatMr-la in Pele Lai««lk-n
«t)ll»>'	114 52- 6
Da se izognejo prevaram, naj zahtevajo p. n. konsumentje, di se |im Giesshiibierjeve steklenice odpro ob njih navzočnosti, da morejo opaziti vfcig na zamaSku.
Dobre Žagarje in izurjenega cirkularista
sprejme takoj v trajno delo proti dobremu plačilu parna žaga w Kopriv-niku pri Kočevju. Več se izve pri lastniku Dominiku LuSinu v Ljubljani, Jenkove ulice št. 18	22 8 5-2
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2319 1
flompnnjon
se iSče za ustanovitev čevljarne s 4000 do 5000 K. Gotov uspeh. — Prijazne ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod »Po&teno«.	*32o 1—1
harmonij,
dobro ohranjen , s premično klaviaturo, prodaja radi preselitve Franc Troha
v Podlipi, pošta Vrhnika.	2325 3—1
Ohranitev zdravega
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih njJbolJ-ših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje po-8pešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprla, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerno tvoritve kislin ter krče je dr. Sose balzam aa Iielodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
SVARILO!
Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano var-stveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-ja v PRAGI
C. in kr. dvornega dobavitelja
== ,,pr/ črnem orlu" =====
Praga, MaU Strana, ogel Nerudove ul. 203.
Po pošti razpoill]a se vsak dan.
Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K.
Proti vpošiljatvi K 1-S0 se pošlje mala steklenica In za K 2-80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K 8 —4 vel'ke steklenice, za K 22 — 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani
se dobiva pri gg. lekarjih : G. Plccoll, U. pl. Trn-k<5czy, M. Mardetschiager, J. Mayr. 2172
Katoliž&a Tiskarna
priporoča nuraovratM
vi z i t n i o e n
pisalni stroj
sistem .Evropa", skoraj nov ali dobro utečen,, proda za K 190 — J. Paulin v Ljubljani, Nove ulice 3, kjer se tudi v pisavi poduči. 2292 2 2
Param ente
je mogoče kupiti po ceni in ugodno le direktno pri firmi	0—0
Josip Neškudla
protokolirana veletrgovina in tovarna v
Olomucu (Kraljestvo Češko.)
Priporoča po zelo nizkih cenah bogato vezene paramente ▼ Tseh barvHh in slogih: kazale, pluvijale. dalmatlke, vela, nebesa, bandera. zastave, preproge, pregrinjala. albe, roketo itd. pod jamstvom troežnosti; nadalje v lastnih delavnicah narejene kelihe, olborlje, monstranoe, svečnike, lestence itd. r krasno opravo strogo po cerkvenih predpisih.
Navodila zavoda.
Podpisani zavod nima nobenega zastopnika, ki bi podražil solidno blago za 20%, t. j. za petino prvotne cene; radi tega se dobe predmeti potom direktnega naročila v Olomucu ceneje, kakor jih ponujajo T mojih conikih konkurenčne češke in nemSke firme.
Ilustrirani oenlkl zastonj ln franko.
Plačilni pogoji ugodni.
— Paramentl se pošiljajo na ogled franko. —
0 angleškem skladišču oblek
00 v Ljubljani, Glavni trg štev. 5 00
je še v zalogi:
ipnn komadov modernih dolgih paletotov iz double	g
nad IOUU in anglešk. blaga, kakor tudi peluohe-jopice od 5J"
nad 1500 komadov dežnih pla&čev s kapuco od . . . gl.3.
O. Bernatovic.
2314 3-3
2240 4-1
Izurjena
kuharica
išče službe na deželi, najrajše v župnišču, Služila je že več let v žup-nišču, z dobrimi izpričevali.
Naslov pove upravništvo.
Naznanilo.
Javljam slavnemu občinstvu, da je moj
konjski hlev
za tujski promet, kateri je bil radi konjske bolezni zaprt,
popolnoma prenoviran,
oblastveno pregledan in tujim konjem od 15. junija zopet na razpolago.
Škofja Loka, 10. okt. 1907.
23372-1 Ignacij Gusell.
Panorama international
2331
Pod Trančo 2.
1-1
Razstavljeno od nedelje 13. okt. do všt. sobote 19. oktobra:
Florenca
s starimi umetninami in
Benefke.
Pomočnika
za veliko delo sprejme takoj Anton Cebulj, krojaški mojster 2286 3-8 na Jesenicah, Gorenjsko.
Učenca,
za krojaško obrt sprejme takoj Ivan Bukovnik , Ljubljana , Mestni *»*9 9»	2283 10-5
2328 3-2
Kleparski pomočniki
dobri samostojni delavci se sprejmo
tak o j
proti dobri plači. Delo po zimi zagotovljeno, pri
:::: L. M. Ecker=ju, Ljubljana.
Ker je moja zaloga za jesensko in zimsko sezono z najnovejšo in najelegantnejšo konfekcijo za gospode, dame, dečke in deklice popolnoma izbrana, zato si usojam p. n. občinstvo povabiti za nakup, dokler je zaloga še bogata! 22466-5 Se priporočam spoštovanjem O. BERNATOVIČ.
Dva krepka učenca
se sprejmeta takoj v trgovino z mešanim blagom. Oni, ki so obiskali prvi ali drugi razred srednje šole, imajo prednost.
2280 3 3
Anton Jelenec
v Idriji.
Proda se na Gorenjskem, '/« ure
od postaje	2306 3-2
:: malo posestvo::
z vodno močjo, sadnim vrtom, na lepem kraju, pripravno za vilo. — Poizve se pri Jožefu Schwarzu, Ljubljana, Zvez-darske ulice 4.
VEZKMEEgZZZZZZZZZZZZEar
k N N N N Nj
N
prodajalka
vešča slovenskega in nemškega jezika iz-učena v mešani trgovini želi premeniti mesto. Cenjene ponudbe pod šifro A. R. 365 restante Ljubljana. 2310 2-2
N N N S«
N
N
a m
!
2313 2-2
Na prodaj sta
gostilniška in trgovska
koncesija
s trgovsko opravo vred za 300 K. Iztržba
ma dan 40 K. Naslov pove uprav. »Slovenca".
Dobro izurjen, zanesljiv
PISAR
se sprejme. Stenograf ima prednost. — Ponudbe pod »Advokat« na upravništvo „Slovenca".	2295 3-3
M N
n a
M
N H N N
54
Svarilo!
V obrambo proti mogočim ne-prilikam naznanjam svojim čislanim naročnikom, da moj bivši potovalec
g. H. STANKO
že dalj časa ni več v moji službi, da nima pravice za mojo tvrdko (navidezno) naročila jemati ali pa za moj račun plačila sprejeti.
Edinimi Kavčič
trsom g Ljubljani in Izdelovalec zdravstvenega rastllnskaja likerja „FL0R1ANA".
2339 1 — 1
MIH
EZZZZZZZZZ9!
mv
Žsnitbena ponudba.
Mladenič, 24 let star, j majhnim posestvom, zmožen slovenskega in hrvaškega jezika, dober gospodar ter ijulen fotograf, sa jeli ioznaniti s kakšno gospodično ali vdovo brej otrok v starosti od 24 do 30 let ter jmojno slovenskega in nemškega jezik". Gotovina se Zahteva najmanj 12.000 k'on. Prednost imajo samo hiere trgcuskega in fotografskega stanu kakor tudi iz gostilne. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu ,,Slovenca" do konca tekočega meseca pod naslovom „Srečen zakon, Št.8978, A-	23 2 3-3
u- i/Jim&riJco Jtfatert velijo dobro, po ceni in KV/nt\sljiixr potovali ney'se obrnejo
oSi77ion™č/Ori etetea
v Jftubljiuii JtblodvorsAe ulice 20. ~i&c/a>orstnaiPtya.mila <kyc se bmplu&u>.
Ustanovljeno 1862.
Telefon itev 58»
DUNAJ (WIEN), VII., KAISERSTRASSE 71
na vogalu Burggasse.
Zaloga ognjišč, šted Inikov in strojnih ognjišč
7.» TKtko porabo od navadne do najfinejše in najelegant-nejše Izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato emailirane.
Okrogle peči za regulirati od 15 k višje. Sušilnice, plinove peči, kamini. Železne peči s pečnicami za 2 aii 3 sobe. Vse vrste peči tudi s trajnim gorenjem.
Patent-vložki
za glinaste peči. 1881 18—7
50.000 metrov ostankov
10—20 metrov dolgih
najfinejših, brez napake, obeljenih, primernih za najfinejše telesno in posteljno perilo-
82 cm široka rumburška tkanina po 23 kr. meter oksftrd za srajce, perilea . . „ 17 „ , ceflr za obleko, perilen . . . „ 171,1,, „ flaneU za srajca In bluze . . , 18 „ „ barhent za domačo obleko in
bluze........„ 20 „ ,
rjuhe brez šiva, pristno platno,
145 cm široko...... 52 „ „
Pošiljatve za posku.šnjo najmanj 5 kg zavoj = 45 metrov ali 16 metrov rjuh pošilja po povzetju
tkalnica platna EMIL F IC H S,
Naohod, Češko. 2301 3-1
Vzorci ;e na željo prilože zavoju za poskušnjo.
Od danes nadalje oddajam
Trboveljski ^pffi
premog
--cent a 50 kg po K fl-40 (70 kr.)-
Opozarjam torej cenjene odjemalce, da premoga nobenemu mojemu uslužbencu dražje
ne plačajo.---
Za obila naročila se priporočam velespoštovanjem -- 2327 3—2
..... M. Lampert. - -
Podružnica b v Spljetu. s
Delniška glavnioai i i K 8.000.000. i i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeve ulice štev. 2
sprejema vloga na knjllloe in takofti račun ter je obrestuje od dna vloga do JB Ij O
dna vatdiga po ^ 12 0-
Podružnica a v Celovcu, i
i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i
v FotografičnI zavodJ
l Julij Miiller s
ustanovljen v leta 1870
uljudno naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ostane do 1. nov. za nove posnetke radi prezidave In razširjenja, zaprt; pač pa se sprejemajo poznejša in druga naročila v poslopju »Hotela Lloyda" na-
Otflil
1304.
Odlikovan z zlato kolajno in krifoem i Londonu 1905.
Iz trpeineg« la telldnega blaga pa nizkih oeaab.
SojS*0 izgotovljene obleke.
posebno na baveltke v največji izberi po najniijik cenah.
tobtTltti] onlform tvitrljskegi aruitra iiluniikUi uradnim,
Anton Presker
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta fit. 141
Najbogatejšo zalogo in najrazno- W ,.£.2006 52- 2 vrstnej&o izbiro
klavirjev in harmonijev ima
Alojzij Kraczmer
izdelovalec klavirjev in sodno zapriseženi zvedenec
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4.
Vedno so v zalogi preigrani pa brezhibni klavirji. Prevzamem ubira-nje in popravljanje
vseh sistemov. Glavno zastopstvo dvornih firm L. BBsendorfer na Dunaju, GebrUder Stingl na Ounaju, Avgust FHrster v Lbbavu, Th. Mannborg v Lipskem. Za vsak pri mejii kupljen klavir docela jamčim. — Najnižja •"I Izposojevalnina. — Delna plačila. *
Na prodaj so prav po ceni malo rabljene ;
nove orgle
za majhno cerkev ali večjo kapelo. Kje, pove gosp. j P. Jagodic, podobar in pozlatar, Celje, Cerkvene ; ulice št. 4.	2304 2—2 '
Naznanilo.
Dovoljujem si vljudno naznaniti, da sem 4. t. m. otvorila
Pred Škofijo štev. 19
trgovino s konfekcijo za dame, - gospode, dečke in deklice. ==
Prosim torej cenj. p. n. odjemalce, da si blagovolijo ogledati mojo samo z novostmi bogato založeno zalogo, ter
vljudno pripomnim, da mi bo mogoče si. občinstvu najbolje, najsolidneje in najceneje postreči, ker imam blago le iz prvih tovarn. — V nadi, da me bodo moji cenjeni odjemalci še nadalje počastili s svojim obiskom, beležim	2257 3—« z odličnim spoštovanjem
A. Lukič
bivša poslovodkinja F. M. NETSCHEK.
IIitImi, uetia ii ktutrik* cijsk* kljičaTiičaritri.
HldrallCnc vidri In sesalki
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškov« ulici 4
priporofia m slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v Izdelovanj• vseh ▼ to stroko apa-dajočih predmetov: ilčno omreije aa stroj, obhajila* mts«, ograje aa mirodvora •bsnajao omreije, veftaa vrata, balkoni, verande, stolpna krtka, itedllalke, strelovode, železna okna, telesa* stol* itd. SpecUaliteta: valjldal sastorl hi solafta* plaht* po najnovejšem sistema s samodvigalniml • 1(09 62—59	oporami bres vijakov.
RSCIMI
STJI
Registriran vzorec.
Bajna iluzija!
Oblastveno varovano.
1974 Najlepši kras božičnega drevesca is—t
ki bi ga ne smela pogrešati nobena krščanska družina, je moje izboljšano
brlljantno angel zinilo za božično drevo $t.1
popolnoma Iz kovine s 6 pozlač. angelci 30 cm Tis. Garantira se za funkcljonlranje.
Pritrdi so lahko takoj na največje ali najmanjšedrevospreprostimnasajenjem. Postavljeno na mizo se rabi lahko tudi za namizno zvonilo. Postavljeno na toplo peč funkcijonira tudi brez prižganih sveč.
Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni be-tički pa udarjajo na troje zvoncev in btago-zvončno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K 160.
. K 4-25
„ 5-50 . „
56 kosov 5o „ loo „
9 kosov 1» . M „ K 43-50 .. 58--„112-
12'-15 -29-—
St. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukanimi ste-briči za zvonce in tremi prekrasno žare-čimi srebr. lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odse-navod. vred K 2 —
vajo, kos s kart. in
K 5-50
„ 7-25 „ 10-50
36 kosov 5o „ loo .
9 kosov 12 , M . K 57 50 „ 77-50 „ 150 —
K 15-50 „ 20-25 „ 39-50
Najnovejši
i
12 kos. sortiranih, skrbno zavitih v kartonu, po velikosti in izvršitvi po K —-40, —-60, —"70, — 80, I'—, 1'20, 1*50. 2*—. 6kos. kartonu, po velikosti in izvršitvi po K —'75, —-90, 1-—, 1-20. Lametta, angelski lasci, srebrni ali zlati, kuvert K —-10, žica za orehe 100 kosov K —"20, verižice iz steklenih krogljic, 1 in pol do 2 metra dolge, po velikosti krog jic K —'90. —■95, 1 '20, 1-40. -Svečice 24 kosov v kartonu K —'50, večje 15 kosov v kartonu K — 58, držajci za sveče, tucat K —-50.
---Prosim zahtevajte katalog,---
RflTirnn nffnirtfin Vsak p. n. kupec, ki od l. sept. Jo 30. nov. pismeno naenkrat naroči za najmanj 40 K blaga, dobi zastonj UU&IIIIU I]UyrUUU. za božično nagrado alarmno budilko st. 4343 s po noči svetlečim se kazalnikom in pa koledar za 1. 1908.
—	Zamena dovoljena ali denar nazaj, torej brez rizikal ————
Pošilja se po povzetju ali denar naprej. Najpripravneje se naroča na odrezku postne nakaznice. Neobhodno jo potrebno, da se pri na-ročitvi opomni, ali naj se pošlje blago po povzetju ali če je denar odposlan po nakaznici. Tudi je v koriBt vsakemu naročiteljn, da iim 1« mogoče, blago že pred 16. decembrom, ker pošta po 15. decembru zaradi hudega navala ne moro dostavljati tako hitro, kakor ob navadnem času Naslavljajte naročbe zatorej pravočasno na naslov:
pristna Roskopf patentna re-montoirka na sidro švicarskega zistema z masivnim solidn. švicarskim kolesjem nasidro in zaščito za gonilno vzmet, pristno nikljasto okrovje z varstvene plombo in šarnirskim pokrovom, ovaln. robom, 36uridoča (ne gre samo 11 ur), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in 3letni garancijski list, kom. 5 K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem C K, 3 kosi 17 K. v,
Bogata izbera v moiem irlavn. katalogu.
Št. 7223. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, safian mnogo prostora zadrobiž,4predeli, notranja zapora na vzmet, nikeUj nasta zunanja zapora g cm dolgosti, 6 cm širokosti K 1'50.
St. 7202. Cena dobra denarnica iz enega kosa, močnega, gladkega usnja zga-nena, Ia zaklopci iz govedine, 4 predeli in vižitje, 3 zaporo, 9 cm dol. 6 cm
šir. K 1-35. Boljše denarnice po K 1*85, 2*10, 2-80,3-10,3-50,3 80,4 20 in višje
tvornica ur v Mostu
JAN KONRA

ces. in kralj, dvorni dobavitelj v Mostu - št. 1940 na Češkem -
Zahtevajte moj najnovejši glavni katalog s 3000 slikami, ki vam ga takoj pošijem zastonj In poštnine prosto. ^

NIKAKEGA IZPADANJA LAS VEČ!
ELLA SREDSTVO = ZA RAST LAS =
je danes priznano najboljše sredstvo proti pleši in izpadanju las.
Čisti In osvežuje glavo. Za mehke lase cena mali steklenici K 3-60, veliki 5 K. Pomada za suhe lase mal lonček K 3-60, veliki 5 K
spreminja barvo las, brade in brk v nekaj minutah. Ne zapušča nobenih sledov, ker ni barva, marveč rastlinski izvleček. Cona 4 in 6 kron.
Številne prlznalnice Iz vseh delov sveta.
Eila kreme za obraz
odstranjuje vsake madeže na obrazu, napravi kožo fino in inlado Cena po velikosti 1, 2, 3, in 5 kron.
ELLA-MILO......K 1-
ELLA-LEPOTILO .... K 1-|	Vse to se dobi pri
Baros G£boi*
kosmet. in parfumer tovarna.
Centralna prodajalna in biro: Budimpešta, Dohany - uteza 1, Zaloga 50, Telefon 8-72. Tovarna: Varosmajor-utcza 42 (lastna hiša) Telefon 45-45.
- Cenik in vporabno navodilo zastonj. -
Razpošilja se dvakrat na
^^^ dan proti povzetju ali ^ prejšnji vpošiljatvi denarja.

m m
Zaščitna znamka „Sidro"
Ei
Nadomestek za
Sidro-Pain-Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče in odvodno mazilo pri prehlajenjn itd.; cena fcO v., K 1*40 in K 2 sc dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenicc v škatljah z našo zaščitno znamko ,,Sidro" potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richterjeva lekarna
pri »zlatem levu" v Pragi
Elisabe^hgasse Štev. 5 nova.
BV Dnevno razpošiljanje.
2265 (40-1)2
httitnatctr.r-jamt' n ih—b——
Založnik c. Kr. »vstr. državnih uradnikov.
iuke,
cilindre in čepice
»najnovejših faconah In v velikih izberah
priporoča 11252—28
Ivan Soklič.
Pod trančo ftt. 2. Postaji elek.železnice.
USTI U LJUBLJANI
f^orogresini tr»g 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. uro
po A
31 Oj to je . daje za 200 kron I4 0 9 kron 50 vin. na leto.
Druile h rani i ne knjižice se sprejemajo kot dotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Hentni duvek plitka hrtinilnica sama
1949 52-1 Kanonik A. S^ssPan 1. r., predsednik.
Na jsi^urnej^a prilika za fttedenje!
Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik.
imRvnaiainn intimni
Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
s s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s :
if Danes v soboto nov spored, ie«
2124
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-: : žani ceni. : :
Največja zaloga ur, verižic, prstanov in uhanov z bri-ljanti itd. Kdor hoče imeti trpežno in dobro idočo uro naj kupi samo znamko „Union".
FR. ČUDEN
2084 9
urnr ln trgovec u Liubliani, Prešernove ulice.
Ceniki zastonj in po&tnine prosto.
te
tu
M 35 ca 9
Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino srebrnino
Ljubljana, Dunajska cesta št. i Z.
Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine prosto.
Globin
je najboljše in najfinejše
čistilo za čevlje.
Dobi se povsod. 529 a
UOf" Najcenejša vožnja v Ameriko.
n
JC
s.
Q>
E <
6. Kristan
oblastveno koncesijoni= rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
71 52-49
>
3
n
■5
K
U
gQr Najcenejša vožnja v Ameriko.
prično
Oznanilo.
Na c. kr. umetno obrtni strokovni šoli v Ljubljani se
zimski kurzi za stavbne obrtnike
(zidarje, tesarje in kamnoseke)
v ponedeljek, dne 4. novembra letos.
Vsak kurz obsega tri zimske petmesečne tečaje. Za vstop je treba starosti 18 let, učnega izpričevala zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega obrta in toliko šolske izobrazbe, da more ob-sko valeč z uspehom slediti pouku.
V obče se zahteva znanje, kakršno se pridobi z obiskom dvoraz-redne obrtne nadaljevalne šole.
Vpisovanje se vrši zadnji teden meseca oktobra. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo.	2263 3-3
V Ljubljani, 1. oktobra 1907.
C. kr. ravnateljstvo.
FELIKS TOMAN
stavbeni in umetni kamnoseški mojster	■
Ljubljana, Resljeva cesta štev. 30.
SM,: |1 ji. !
•"Sar
ET?!

m
, J, --
f .... r
______
jvečja zaioga — velika . izbira vsakovrstnih. •.
:: nagroDin pmim::
Lastni izdelki.
Piramide in obeliski iz črnega švedskega granita, sijenita in labradorja. Nagrobni križi iz belega kararskega, krastal-skega in kraškega marmorja.
Naprava in prestavljanje" kompletnih raKcv in monumentov.
Solidni proizvod z najcenejšimi pogoji.
Načrti in proračuni brezplačno.
2249 3—2
Štev. 230/pr.
Razpis.
2281 3—3
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu
je podeliti
S to službo so zvezani prejemki: letna plača 2200 K s pravico do dveh v pokojnino vštevnic petletnih po 2liO K ter prosto stanovanje.
Prosilci naj dokažejo poleg potrebnih znanosti v kmetijstvu, zlasti tudi usposobljenost za pouk v vinarstvu in sadiarstvu.
Prošnje, ki morajo biti opremljene s krstnim listom, z domovnico, z izpričevali o strokovni usposobljenosti ter z dokazili o znanju slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, je predložiti do I. novembra t. I. pudpisanemu deželnemu odboru.
Prosilci, ki so že v kaki javni slušbi, imajo svoje prošnje predložiti službenim potom.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani., dne 7. oktobra 1907.
)5u4 1(.
Szantnerjevi črevlji
edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi!
Največja »ar Zimskih črevljev
Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem
= F. SZANTNER =
SCr^r* Moški čevlji od k 8- naprei. ženski čevlji, nizki, od Ljubljana, Šelenburgo ve ulice 4, Ijubliana.
«►' K 4 80 naprej. Ženski črevlji. Visoki, od K 8 50 naprej.	°
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila proti povzetja.
za gospode, gospe in otroke.-------
zaloga	Dokolenic (kamašen)
gozdarje':
rr Črevljev za dom rmSten°abhlik±^
naprej.
Trgovci dobijo primeren popu.t.
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO VAREN" Žalec in Laško
i= priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko). —
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). —— pcšiljatuc na dem $prcjcma rcstauratcr »JCorednego Doma" g. l^rži^niK (Telefon 82.) —i
Ustanovljena I. 1888.
Tovarna pečij.
Ustanovljena I. 1888
založnik zveze ces. krali.
avstrijskih državnih uradnikov.
ALOJZIJ VEČAJ
LJUBLJANA, — Trnova Opekarska cesta, Veliki stradon Stev. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom, častiti duhovščini In sl. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpeinejšib in sicer od naitnoderneiših prešanih In poljubno b.rvanlb do najpriprostejših
prstenih pečij 1181 26-10
različnih vzorcev kakor ranalssanc«, barok, gotske, secesion itd , kakor ludi Štedilnike In krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnlijih cenah ter je v tvoji stroki popolnoma Izveiban Ceniki na zahtevo brezplačno in franko
Štev. 4801.
2296 3—2
RAZGLAS.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje s tem za dražbo sledečih odpadkov in starega blaga pismeno konkurenčno razpravo:
1800 kg odpadkov trojnika
zavito v bale brutto za netto
900	„	„	domačega platna	„	„	„
1800	„	„	jutnega „	„	„	„ „ „ „
500	„	„ „ „ črnega	„	„	„
3000	„	„	hodničnega „	„	„	„
1100	„	„	jutnih niti	„	„	„ „ „ „
2509	„	„	vrvi	„	„	„ „ „ „
5500	„	„	papirja finega belega	„	„	„ „ „ „
8000	„	„ „ prepost. „	„	„	„ „ „ ,,
Že rabljena jutna embalaža od turškega tobaka, še pripravna za zavijanje in sicer:
4800 kg 19200 kosov prevlek, tanka in redka tkanina, 150—180 cm
dolga in 80 cm široka 5300 kg = 15000 kosov prevlek, pleteninasta tkanina, 180—220 cm
dolga in 23 — 35 cm široka 1850 kg = 4500 kosov prevlek, pleteninasta in črna tkanina, 170 cm dolga in 30 cm široka,
nadalje:
17900 kg litega železa (odlomki) nezavito 4200 „ „ „ ožganega
7600 „ kov. „ starega in mešan, z žico in vezn. železom, nezavito 1750 ,, železne pločevine stare, nezavite 420 ,, bakren. „ ožgane, ,. 120 „ medene „ stare, „ 490 „ cinkove 350 „ medi ,.	„
Pismene s pobotnico kake c. kr. blagajne z 10°/o vloženem vadiju spremljene in z 1 K za polo kolekovane ter na naslovni strani zavitka z napisom »Ponudba za pre-vzetje odpadkov" označene ponudbe vložiti se morajo najpozneje do
21. oktobra 1907 opoldne
2178 16—5
•H« Trgovci z vinom!
•••• ——=■-
Ob priliki naročil ne pozabite na domačo tvrdko
m Bratje Lužic-Rohi::
tftf Vis (Lissa) Dalmcija
ter jih pošilja v svojih sodih
••••
viška vina
po zmernih cenah, ne boječ se nikake kon-
na drobno in debelo počenši
ki ima v zalogi najbolj sloveča od 30 litrov naprej
Spoznal viški opol in belo vino
radi svoje dobrote in izbornosti ne potrebujeta nobenega priporočila, ker se priporočata sama, torej trgovci, požurite se!
£ Odjemalcem na debelo dajemo popust. — Vzorce na zahtevo brezplačno. — Za prist-^---nost naših vin jamčimo. — — —

—g?'
pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani,
dnč 3. oktobra 1907.
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu g
1 Avgusta Agnola v Ljubljani
| Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
ss se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim s predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-
5 vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
] umetnega steklarstva*slikanja nasteklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mnntiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. mi u-u
Narisi ln proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala snigih isTiieaik del m m razpolagi p. a. jdjcnalccs ▼ iglel
«HHigi»iiifiiffi»HifiiifHHinifiu»TmufUffifiigiiMiiiiiiHnHHmfflmiHiiiwi

pilil P bAZAR,
mizarski mojster, Jesenice, Gorenjsko
priporoča slav. p. n. občinstvu svojo
veliRo zalogo m ra
na na ua ca Hišne oprGVG
Iz mehkega in trdega lesa, vsakovrstnih stolov, miz,
madraoev in žimnio. — V zalogi imam veliko tzbero
Rrsf (mrtvašRifi trug)
^ od najpriprostejše do naifineiše In pa po najnižjih oenah
brez konkurence I
832 11

srak»s?
fcNTOH S*RC
Ljubljana, Sv. petra cesta 8.
jjj Izdelovanje perila in oprem za neveste
Prevzema vse vrste perila ? izdelovanje po najnižji ceni.
s
CL 3
03 C
dokler je kaj zaloge po globoko znižanih cenah.
Opuščene vrste švicarskih pletenin, perilo za dame, srajce za gospode, posamni namizni prti in ser-vieti ter drugi predmeti.
711 Č6 30
5VETLOLIK ALNICA
Ljubljana, Kolodvorske ulice 8.
Svetli lesk ovratnika in manšet da pravo lepoto perilu in trajno trpežnost
napram navadnemu likanju.
Zavod sem si tako uredil, da z največjo pozornostjo ravna s perilom, obleko, bluzami, preprogami itd. in morem prevzeti jamstvo. Cene so povsem zmerne.
K številnemu obisku vabi najvljudneje z velespoštovanjem
g
OSREDNJA BANKA CESK1H hranilnic, mu-
Vloge na knjižioe in ra6un 4 % in 4'/, %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in ftuvalna zaloga brezplačno.
Vipplingerstr. 22.
___(Ustredni banka českyoh spoiitelen)
Posojila okrajem, mestom, ob&inam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4./* in '/<'/. upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4•/„ ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
^	Del. kap. 7,000.000-—
^	Telegrami: „Sporob>nkB".
2	Deponiranje kavcij ta
-	vadij raznih vrat.
D	Eskont menjic samo
|	denarnih zavodov.
£	Bankovne Informacij« ln svete brezplačna.
&
Vedno frfisJ" Vedno = DEBELOST =
English Breakfast Tea
redno zdrav in prijetno diši. Edino pristen z Ijubjevo prevezo iz
Einhorn - lekarne v Welsu
1 zavoj 3 K, dvojni zavoj 5 K 50 v, poskušnja 1 K 50 v, pošto posebej.	2062 6-6
Najcenejše
domačega izdeika
priporoča po najnižji ceni in najboljfl kakovosti slavnemu p. n. občinstvu I« preč. duhovščini
JOSIP
w Ljubljani ==
Pred škofijo štet. 19. — Stari trg štet. 4. Prešernove altce štev. 4. M M-n
mm Popravila to5no in oene. m

a-i Š « ' A =5-5 „ "
•S o
.2 a « c
I
o -9.	° § P ajS
;
Najvcija tovarna v Južni Avstriji. — Poroitvo 6 let. — hvoi v vie dežele. — Popravila ln
vglaicvanje se izvrie najtočneje in raiunajo najceneje.
Pcrna iti a Dejhenjhl v Ljubljani
kupuje proti gotovini
hrastove dile
I laško colo debele in od 5 col naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.	2157
Kupuje tudi hrastove hlode in frlze._
40* Trgovina z oblačilnim blagom I 4MK
Marija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 35 masproti ,,Ti6lerjeve gostilne". Največja za-ioga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz Sovam, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence Z velespoštovanjem	2519 ^2—45
Marija Rovšek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne*
fluan Demšar)
I podkouskl KouDčIn Izdelo- I I vatel] uozovu Ljubljani |
I priporoča svojo veliko zalogo m vozov po jako nizki cen!. £
^^ttejme se v pouk tudi več učenc^^j
I
jkrajsa i. najcenejša UOŽHja, AmefikO
z modernimi^, velikimi brzoparniki iz
Ljubljanečez Antwerpen vNewYork
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših painikih: jFinland", „K.roonlandk, pVaderland", „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kaj ito za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulloe odslej itev. 26. od juž-nega kolodvora na levo pred znano gostilno pri f\ »Starem tišlerju". 320 32 V
oocoOOOOOoi
Oklic.
javni
V ponedeljek, dne 14. t. m., prodalo se bode na prostovoljni dražbi na drobno Antonu Lampetu v Črnem vrhu nad Idrijo
fMT lastno posestvo
kakor: njive, travniki, gozdovi, vrtovi in hiša št. 28 v Črnem vrhu (ki do-naša sama z vrtom letnih 600 K) — vse to pod jako ugodnimi pogoji.
Natančnejši podatki na licu mesta.	2262 3—2
Stanje hranilnih vlog: 23 milijonov kron.
Rezervni zaklad: nad 800.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
v.Prešernovih ulicah štev. 3,
v lastni hiši, (poprej na Mestnem trsu zraven rotovža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 o/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnib otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 4 3/4o/0 na leto.
Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	12 12—10
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Pri nakupovanju
= suknenega -
in manufakturnega z=z blaga ■
opozarja aa tvrdka
HUGOIHL
* Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4
tli M-M
Velika zaloga r1 -j
suknenih ostankov.
fO!
TJ 2. 51
»-t-
D
o. p
o B
ff a>
m, Cfl
C
&>
(fi (0
■o
e <
0) o a
CD
pr
N
so
nd
(D
i-S
Za dame! 2237 52-4 Za otroke!
elegantne MobuKe
ter vsakovrstne modele priporoča
A. Vivod - Mozetič
Ljubljana, Stari trs 21.
Hodni salon trgovsko modnega blaga itd., itd. Popravila klobukov ceno in fino. - Zunanja naročila točno.
Paulus-salon-briketi
ceneje!
Iz najboljšega šlezljskega premoga, brez vsake strditvene primesi, 8000 kalorij mečni, za vsako kurjavo, posebno pa v Štedilnikih in sobnih pečeh nepresegljivi, dokladanje in Stokanje poljubno, nobenega druzega navodila za kurja n treba ni, kakor ze navadni kosovni premog itd. Kurilni stroški za eno uro komaj 2 vin. Cena za 100 komadov ravno 100 kg po K 5'80 v hišo stavljen (večje kolikosti ceneje) priporoča J. Paulin v Ljubljani, Nova ulica 3 (telefon št. 32) glavna zaloga na drobno in debelo, trboveljskege in doleniskega premoga ko-sovnika, orehovnika in grušča.	2293 3—3
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draždanl In TeSin n. L.
je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. - Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50- 30
iiminiam miiinimi iimiii
Podružnica:
rim t BiDlilBlcaml: Orabtn 15, Mala itran, Mail allca IT, Bad»a,Br«o, Ustta l.lpa, Ceika Kamalaa, Mor.r.kl Bamberg, ISdllift, flori JIM«. Pl««, Ur I Ura la Llbeie«.
Menjalnice na Dunaju:
I. W»lli«llt 10, II. Tabaritrana 4, III. Untargant 77 (»agal Rtnnw«gn), III. L6-Ttnirant 27, IV Wl«dn«r Haiplilraiit 13, V SchOnbranntrilrant 88 a, VI. Sampeadorforatr. 22, VII. Marlahllarilrant T«, VIII Larcbcnltldtrilraiaa 132, IX. Alirralraaic >2, X. FaTarlltaitraii« 19, XVIII. VlbrlafaritraMa 13, XIX DBbllngcr Haaplilr U, XIX. Haaplitraiia M,	_
45 150—129

Manjalnlčna delniška družba
M E R € U R"
Dunaj, L. Wol!zeiie 10.
Ako »upltal K 20,000 000, TUsfr	M 8.509.000
Najkuiantnojii
nakup in prodaja
r»eh vrst rent, driavnib papirjev, akcij, prioritet, xastavnlc, «r9tš. devii, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptirai^c mt
Uiirebanih laatavoic in obligacij, Hrečk in kuponov,
A. ZAJEC
cementarna na Pešati p. Dol pri Ljubljani.
Slavnim cestnim odborom in županstvom priporočam zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25 30, 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd., miljne in kilometrske kamne po jako ugodnih cpnah.
Preč. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakri-
stije, veže, kuhinje mnvailr nlnčro v raznih bar~ in hodnike, krasne ■■■M^Mii*. piliabC vah (do 5) in
okusnih vzorcih. Trotoar krog cerkvenega zidu zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališa iz imitiranega granita in marmorja,
grobne spomenike, okvirje
in korita za živino in drugo cementno blago.	641 2o
MT Ceniki in vzorci na zahtevo. "H
o zor!
<3o zor!
Največja zaloga nagrobnih spomenikov
katere imam v zalogi iz vseh vrst marmorjev, umetno izdelane; ravnotako so v zalogi
nagrobni okviri.
Preč. duhovščini in slav. občinstvu se priporočam za vsa umetna cerkvena in stavbinska dela po zmernih cenah.
Nagrobne spomenike prodajam radi preselitve obrti po zelo nizkih oenah.
Z velespoštovanjem	2042 8—6
Ignacij Čamemik
kamnosek, Komenskega ulice 26 v Ljubljani.

Naprave za in gonilno moč
Proračuni za naprave v vsakem obsegu se radevolje
izdeijujejo. TehBiški jB elektrotehniški biro
JPouis <$atz <3 (Bo. IDunaj
2264 3—-S
860 26-10
VII. 12., Kirchengasse 43.
mm
Miti
m, .^t^aii.a««^«!
S Odlikovan z zlatim za-S služnim križcem 8 krono.
i
C. kr. priv. jgp* prva češka
orjelj in harmonijev
tovarna J. Tncek=a, Kntnahora, Češko
gradi in dobavlja: orgije vseh velikosti, sistemov in slogov harmonije sistema na pihala (Cottage-orgije) piano in pianino najmodernejše konstrukcije.
Nizke cene. Tudi na obroke. Od ustanovitve je bilo izgotovljenih 6000 instrumentov ^ Ilustrovani prospekti o orglah, harmonijih in pianih zastonj in franko.	912 26—24
Naznanilo.
\Vljudno naznanjam, 6a se nafiaja moja
odvetniška pisarna
v novem poslopju ,<ffmetsRe posojilnico' na vogalu (Bigalcfovo ulico in ijfanoz cTrdinove ulico polog justicnega poslopja, nasproti c. R. glavni davkariji.
^Jfiod: tJa/tez Trdinova ulica štev. C.
(tatovo ofvorjena ulica od 1DunajsRe cesto cez poprejšnji vrt stare deželne Bolnico.) ©s^sžsss
cTelefon št. GG.	©r. JI 16in dlGfUS, odvetniR.
Najcenejša in najhitreje vožnja v Ameriko je s pomiki Severonemškega Lloyda "	iz
Bremena
Ne(o-9ork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Vfilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. m—m
3JHSIr Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2518 52-46
Edvard Tavčar-lu, o komorhih uiican ».35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem TiSlerju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poitena reelna ln solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bftltlmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Rražiltfa, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Sinuapore, v Avstralijo itd. itd.
Naznanilo.
Poleg že obstoječih naprav, ki naj podkrepijo varčnost, smo vpeljali sedai še
domače hranilnice,
napravo, ki je v Severni Ameriki udomačena že leta in leta, in ki sojo nedavno tudi v Avstriji sprejele posamezne hranilnice.
Domača hranilnica omogočuje hranilcu, da vsak čas shrani majhne zneske, in nahranjeni denar, kobrž iznaša eno krono, obreston. naloži.
Ta namen se doseže s tem, da izročimo vsakemu,
kdor zahteva zaprt hranilnik ter dotičn.
vložno knjižico, ako vloži pri nas štiri krone. Ta znesek, ki je v varščino za vrnitev nepoško-dov. hranilnika, ki ostane naša last, se obrestuje kakor vsaka druga vloga.
Ključek od hranilnika hranimo mi.
Možna knjižica, h kateri se izda hranilnik, se mora vselej gla|^ti na ime vložnika. Ena in ista oseba prejme le eno vložno knjižico.
Hranilnik se odpre in denar v njem se prešteje vpričo stranke. Ako znaša prešteti denar vsaj eno krono, se vpiše znesek v dotično vložno knjižico.
Stranki izplačati v gotovini ves denar ali le del zneska, ki se je nahajal v hranilniku, ko seje odprl, je nedopustno; tudi se ne izvrši izplačilo na vložno knjižico takega dne, katerega se je opravila kaka vloga, vse druge dni se pa lahko vzdignejo vloge do pridržanega zneska štirih kron.
Ta znesek se izplača, kadar se hranilnik vrne še poraben.
Podrobna določila o izdaji domačih hranilnic so pri-dejana vsaki vložni knjižici tega hranilnega oddelka. Ustna pojasnila dajemo ob navadnih uradnih urah.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1907.
Ravnateljstvo Kranjske hranilnice. jP


UmtmnoTtJfto t. 1842.
£fik**j* napisov
Stark Ii pohištvena pleskarja.
abhfca dr. ScMnfetdovfb babah za akadem. slikar]«.
Efefcritni obrat.
Tovarna In prodaja oljnatih barv, tirnega In laka
Brafa Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolri Telefon 154. Pelavnlcai
Miklošičeva cesta št. 6 , Igriške ulic« št. 8
Ustanovl/eno 1. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, fttedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Priporočava se tudi sL občinstva sa T najino stroko spadajoče delo v mesta ia na deželi kot priznano reelno io fino po najnižjih cenah.
765 62—20