»«i*ij h
d.ily <U j» s»4
EROSVETA
GLASILO
na jugu se razširila
kompaniji milice odrejene na lice mesta.
Dve
Elizabethton, Tean. — Stavka rajonskih cefovcev v tovarni Glanzstoff kompanije ae je razširila na tovarno American Bem-berg korporacije. Poeledica tega je, da sta bili odposlani dve kompaniji milice. V obeh tovarnah je naloženega veliko nemškega kapitala. Milica je bila odposlana na zahtevo Motwurtha, predsednika nemškega sindikata, ki la-gtuje obe tovarni.
Stavkovne strsže so učinkovito razpostavljene daleč proč od tovarne. Te straže so učinkovite, kar govori dejstvo, da se ni pri-
Cincinnati, Ohio. — Sodnik Morrow, ki je izdal sodnijsko prepoved- jproti organiziranim delavcem, ki stavkajo v krojaški tovarni tvrdke Levine Bros., je poostril določbe v sodnijski prepovedi. Na atavki je dve ato delavcev, sodnik je pa omejil število piketov na štiri, ki morajo stati po en blok narazen. Nova sodnijska prepoved prepo-HP	,	veduje nazivati stavkokaze z
glasilo 40 odstotkov delavcev od ^^ "8keb'\ dalje jim prepo-3,500 delavcev, ki delajo v tovar-< veduje intervjuvati stavkokaze
ni Bembergove korporacije. V Glanzstoffovi tovarni je v normalnem času zapoeljenih 1,700 delavcev. Od- teh jih je oetalo na delu samo že okoli 250. Uprava zdaj govori, da bo zaprla tovarni za nedoločen čas. Z drugimi besedami to pomeni, da ostanejo tovarne zaprte, dokler milica ne bo garantirala popolne varnosti stavkokazem.
Med piketi je tudi mnogo ljudi, ki simpatisirajo s stavkarji. Stavkovne straže razlože delavcem, ki pridejo peš ali pa se pripeljejo v avtomobilih, da je ktav-ka v tovarni. To pomaga, da se delavci zopet vrnejo domov. Tovarna je najela buse sa prevažanje stavkokazev skozi vrste piketov.
Tri stavkariee so bile poškodovane, ko je neki stavkoka* za-
.... ... « ----a .	.lanulrt
notm vo.T ZPTOD V Bitopnio »nn-
karjev.
Nemški kapitalistični sindikat ni zadovoljen s sodnijsko prepovedjo, ki jo je izposloval na sodišču. Zdaj je zaprosil za sodnijsko prepoved, ki prepoveduje stavk uj oči m delavcem se zbirati na cestah. Ako bo tU poteza dosegla svoj namen, bo piketiranje n cpostavno.
Predsednik sindikata, mr. Motwurth je obljubil povišanje mezde, do- demoralizira veste stav karjev. On izjavlja, da bo mezda povišana posameznim delavcem, ki zaslužijo mezdno povišanje. Pri tem se bo jemalo v poAtev, koliko čaaa delavec dela za sindikat. To je navadna vsda.
Obe kompaniji sta članici svetovnega kartela v evropejskih deželah, na Japonskem in v Združenih državah za produkcijo rajonske preje.
Sodnijska prepoved v Cinoinnatiju ostra
Sodnik jI
je dodal nove jitve.
veduje intervjuvati na njih domu. Postavati v bližini tovarne je tudi prepovedano.
Prejšnja sodnijska prepoved je dovolila osem piketov v vsakem bloku. To število piketov je bilo določeno na zahtevo odvetnika krojaške tvrdke, pri kateri delavci stavkajo. Takrat jc bilo osemnajst stavkarjev obtoženih žaljenja sodišča. Sedem delavcev je bilo oproščenih, trije so bili spoznani krivim, za druge pa zadeva še ni končana.
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
■66T I. LmSata A*
. Offte« of PubtWtioai »NT South Lmdato Av* Trl»phon«, RockwoB 4804
• \
MississiDDi sa razliva
MISOlVOippi W IMUVS
12,000 skrov sveta pod vodo v niinoisu. 26,000 oaeb brez doma v Alsbami. — Poplava v Evropi.
STAVKARJI V DBTROmJ PRIDOBILI ZAHTEVE.
Stavko je povzročilo
iMroit, Mich. stavka v tovarni
— Tridnevna U. 8. Rubber
kompanije je končala z uspehom
£
za stavkarje. Kompanija je u-maknila znižanje mesde in priznala delavsko strokovno organizacijo.
Uvedba Bedauzovega sistems, ki je znižal zaslužek sa petdeeet odstotkov, ja povzročil stavko. Ko so delavci izvedeli, sa koliko •o prikrajšani na zaslužku, so v»i zapustili tovarno. Daairav-"o niso delavci ta tovarne hoteli vstopiti v organizacijo avtnih klavcev, so ustanovili trajno delavsko strokovno organizacija ki jo je kompanija priznala.
V krogih strokovno organiziranih delavcev pričakuje** ka-k,'r hitro ee položaj nekoliko zJ*»ni( «e u nova organizacija pridruži organizacij! avtnih delavcev. .
Quincy, IH — Veletok sissippi je začel naraščati in nasipi se podirajo. V četrtek sta počila dva nasipa v tukajšnjem okolišu in 12,000 akrov farmar-ske zemlje je že pod vodo.
Naraščajo tudi pritoki v Iowi in sosednjih državah. Reka Des Moines je narastla 20 čevljev. Tovarne v Keokuku, Iowa, so morale zapreti vrata.
Montgomery, Ala.—Najmanj 26,000 oseb je izgubilo dom in imetje vsled povodnji v Alabami in sosednji Floridi. Rdeči križ je prevzel skrb zs siromake.
Dunaj, 22. marca. — Donava, zajezena z ledom na vseh ovinkih, se razliva po Slovaškem in Ogrskem. Mesti Karlovo in Bub-kovice sta pod vodo in tisoči so morali, pobegniti. Skodaj*> o-gromna. Cesar ni uničil silen mraz zadnji mesec, to zdsj uničuje podivjana voda.
OBSODBA ZAGOVORNIKA MASNEGA PIKETIRANJA POTRJENA.
Odslužiti bo
v
moral 46 dni
Mati štirih ' *'»cago.—Aana Loulse Wells, "Ura 38 let in mati štirih o-'r,,k. je v četrtek zgorela na svo-domu, SOS State rd-, Ar "»ftou Heights, ko je vlile nafto ? peč, da zaneti ogenj in J1 J« pri tem
Pitteburgh, Ps. - Najvišje sodišče Združenih držav je odklonilo prlziv Anthony Mlnerl-chs, organizatorja nove rudarske organizacije. Odalužitl .bo moral pet in štirideset dni v zaporu, ker je priporočal masno piketiranje ob času, ko Js bils izdana sodnijska prepoved v rudarski stavki leta 1906.
Imel slaa zaprtega v jami
| Moskva, 22. marca. — Prav kar je prišlo na dan, da je kmet Tarasov v Savčukovem pri Koraku Imel svojega sina "Prtep v jami oeem let. Leta 1916 Je sin, kMeremu Je bilo takrat 16 let. prostovoljno stopil v rdečo armado proti voUI svojega očeta, k u talovsl ia carjem In sovražil boijševika. Ko se je sin čez tri letavmil domov, ga Je že čakala
Jama v kleti, v katero ga Jesta-ri sunil ia kamor mu Je potem ■Mtal kruh In vodo, da ni sin u-mrl gladu. Nihče, rasen stare nI vedel o tem. Pred nekaj dnevi j« pa stari umri In zdaj so slns našli v strašnem položeju. R*-vel Je star 29 lst, a še>es siv in ■sns kost la ' "
general za*
grozil z intervencijo
če bodo krogle iz Juareza še letele Čez mejo, etopljo ameriške čete na drugo stran. — Eecobar v Juarezu.
EI Paso, Tez., 22. marca. — General Van Horn Moeeley, poveljnik ameriške posadke v Fort Blisau, je včeraj konferiral s generalom Escobarjem, glavnim voditeljem izjalovljene mehiške revolte, ki se je pripeljal s posebnim vlakom in stražo 200 mož is Jimineza v Juarez ob meji. Mooeeley je svaril rebelnega glavarja, da ne bo sdravo izzivati nove bitke s federalci ob mej t Cim spet pade prva krogla na ameriška tla, prekoračijo ameriške Čete mejo in poženejo mehi#k/e bojevalce iz Juareza.
General Escobar je bil zelo zgovoren. Povabil je ameriške poročevalce k sebi in jim pripovedoval o svojem "strstegičnem umiku" iz Torreona In o "dobrih izgledih" revolte, katere po njegovem mnenju ne bo konec toliko časa, dokler ne poženejo Cal-lesa is Mehike. Callea je največji zloduh v Mehiki in začasni preži-dent Gil je le "njegov klerk." Dalje se je pohvalil, da ima 10,-000 mož v Civavi ln Sonori; njegovi gaveznlkf v Sinalojl imajo 6000 mož. Escobar je zanikal vesti iz Mežico Cityja, da je oropal banke — res pa je, da je vzel denar kot "posojilo," ki bo poravnajo, kadar revolta strmoglavi Callesa in njegovega "klerka" Gila. Rekel je tudi, da je prišel v Juarez "inšpicirst svojo po-
Mezico CHy, 22. marca. — Par tisoč vstašev v Sinalojl je včeraj napadlo pristaalščno me-pacifičnem o-u. f ederalna posadka v Ma-zatlanu šteje samo 600 mož, vendar pa tako junaško odbija napade, da vataŠi še niso osvojili mesta. Calles je poslal tja armado 6000 mož.
Verakruški rebelnl vodja, general Jesue Marija Aguirre, je bil včeraj ustreljen. V zadnjem momentu, ko je zri smrti v ob-ras, je avetoval vstašem, naj nc slede njegovemu koraku 1 Njegove zadnje besede so bile:
"Y tem resnem momentu, ko moram umreti, hočem biti sa vzgled armadi. Umrem mimo in s popolno zavestjo, da sem storil to, kar sem smatral sa mojo dolžnost, svetujem pa veem, naj ne slede mojemu koraku. Možje, sdaj pa streljajte semkaj (pokazal Je na srce), ne v moj obraz/' (Včerajšnja vest, da js vlada odredila filmlranje Agirirrove eksekucije, ni bila točna. Nobe-nega fotografa ni bilo zraven In eploh ni bilo take odredbe.)
Lp.lJJ
|„ HiiLJI, ka i^i
dngovMvija m iMn-garija aranžirali mir
Vse bedeče spore rešita brez tratiš stranke.
Beigrsrf. 22. marca. — Mirovni in prijateljski odnošajl med Jugoslavijo M Bolgarijo so bili definltlvno doseženi včeraj, ko eo zsstepniki obeh narodov na konferenci v Piratu sklenili, ds bodoča sporna vprašanja ne bodo več predložena Ligi narodov, svetu poslanikov aH katerikoli zunanji tretji stranki, temveč Jih Jugoslavija In Bolgarija rešita direktno sami potom posebne skupnr komisije*--—-
Vlak uMI
O.. 22. marca John De BauU Je bil včeraj ubit od vlaka N. York Central železnice. • katerim je hotel pobegniti potem, ko Je smrtno obetrelll svojo ženo — Njegovi hčeri so it povedali, da je prišel De Beutz domov pijan lo pričel, zmerjati svojo ženo. Dekleti sta nato šli klicat policijo. v tem času ps Je De Beutz oddal dva strela na svojo ženo in pobegnil proti !e-lesnUki progi, kjer ga je povozit tovorni vlak.
BITKA SLEDE I
slabkornegaI
tarifa vroča
Velike sladkorne družbe na Kubi žele povslanje svojih do-IIIkm.
: 1 * ' ' 1
VVashlngtou, D. C. — Ms chadova diktatura dela s pomočjo ameriške trgovske zbornice na Kubi veliko kampanjo v washingtonskem časopisju, da se zniža tarif na kubanski sladkor. Machado, ki je poznan kot tlačitelj delavskih strokovnih organizacij, nastopa kot politični agent za velike sladkorne kompanije na Kubi. VeČino delnic večjih sladkornih kompanlj lastujejo ameriški interesi.
V zameno pa Mschado oblju-buje odpraviti eolnino na ameriško plenico, \rt, oves, sadje, bombaž ln semSna, vrhtega pra-vi, da odpravi tarif na ameriške elektrarnarske produkte, avtomobil«, sesklke, letala in še na mnogo drSgih produktov, ako as zniža tSrif za uvažanje sladkorjs v Združene države. Zdaj je 1.76 centov colnlne plačati od funta sladkorja. Mn-priporoča. " ža na 1.S2 korja, katerega ze izvozi v Združene drŽav« okoli 8,300,000 ton na leto. Dalje, da se U eolnins znižuje stopnjsrsje, ds ne bo v devet letih in jpw nobene eolnine na kubanski sladkor.
Proti tovarnsrjem ns , Kubi bodo seveda nastopili ameriški sladkorni interesi, ki izdelujejo sladkor is sladkornega trata na jugu in rep** predajam sapa du.
chado priporoča, da ae ts čolni-na zniž^ na 1.82 za funt slad-
Silna Marata v
'Sovjetski Rnsijl
114 oaeb zgorelo aoteatru vsled raterja.
v lesenem kl-pljanostl ope-
Moakva, 22. marca. — Stošti-rinajet ljudi — moških, žensk ln otrok — je snočl našlo smrt v ognju, ki Je uničil leseno kino-gledališče s enim samim izhodom v vasi Igol, gubernijs Vladimir, 400 milj severnovshodno od Moskva. Ogenj Js nastal v projek-tilnlku, ki gs js operiral pijan delavec, in v nekaj minutah je bilo poalopje v plamenu. Ljudje se niso mogli rešiti. Pri edinih vratih Je bila v hipu taka gneča, da nI mogel nihče ven. Poleg 114 mrtvih Je bilo 14 težko in šest lahko ožganih.
Prosvetni komisarijat, ki ima gledališča v svojem področju, Je takoj uvedel strogo prelekavo. Vlada Je dovolila 16,000 rubljev družinam žrtev in obljubuje na-dsljno pomoč.
Mednarsdna tatove obsojena na dosmrtno ježa.
New Vork City. — Harry Campbell In njegova žena sta bila 21. t. m. obsojena ns dosmrtno ječo radi raznih tatvin in sle-psrij, k| sta Jih Izvršila v Ame-rikl, v Evropi, v Afriki In drugod. Dvojica ima sa seboj pestro zgodovino tatvin In Je presedela več let v raznih zaporih v Evropi. Z odlokom sodišča Je njihovs zločinska karijers zapečatena.
Odkritetj Mi—bi Ksags umri.
Pasadena. CaJ.—Lswis J. Mm-. ritt. ki Je v svojih mlUdlh l«tlh odkril In razvil ogromne plasti železne rude po Measebe Rangu v Minneeoti, Je te dni umrl v Pa-sadenl v starosti 61 let. .
Chlcago. — Benjamin Kar bowskl Js Ml 21« t. m. obsojen na šest mesecev zapore In 6100 kazni, ker je prodajal opojne pijače dijakom Roeeoe srednje šo-
st -
Trdosrčen indnslrijeo zvrafta krivde ni
Ampak njemu je industrijska deamkricija neumnoet.
Ithatacs, N. Y. — Samuel Lewiaohn. bančni in bakreni magnat, je govoril pred dijski. ki študirajo InženiTstvo na Cor-nellovi univerzi. V teku svojega govora, je trdil, da najeti inženirji ln ne wallstreetski magnat-je narekujejo delavne smernice industrijam Združenih držav.
Klatil jo, da imajo včasi napredni ravnatelji velike petež-koče, ds pregovore upravo, da opusti nassdnjsško delavsko politiko, ker Inženirji in drugi preddelavci dobe v šolj le teh* nično izobrazbo, ki ne pbsna človeških atlkov.'
Tri reči so, ki Jih delavci rs-htevajo, jc rekel magnSt in te so: Pravica, prilika in atatua. Pravica' vključuje mssds in drugs ekonomska uvaševanja in zdravo upravo. Individualni podjetniki v sedanjem sistemu ne morejo dati tega delavcem, ker so velike ekonomske sile zunaj tovarne, ki to preprečujejo.
Nato je Leuriaohn preplašil industrijsko demokracijo sa neumnost fh se isigraval kot liberalen podjetnik.
DmJamII m a maIKm mama.
niurji m poiji prano* ga v Avstraliji Izprfl
Prišli so sadnJI na vrsto. — Stavka šumakih delavcev.
Hydney. Avstralija. — V avstralskih premogovnikih Jf bilo odslovljenlh z obvestilom dvanajst tisoč rudarjev. To pome-iprfm nf, da no bM ti rudarji lUpftt ^Vsm zaradi "nepovoljnih razmer". Izpor Je stopil v veljavo z dnem prvega msres t. I.
Rudarji menijo, da ss js kapitalistični svet najprej navalil na rudarje na evropejskem kontinentu. Ko Je te potladil doli, se je spravil ns rudarje v Angliji. Ko so bili premagani |h> Junaškem odporu, so M vrgli kapitalisti na ameriške rudarje, ki so se hrabro postavili v bran ln veliko pretrpeli v tem boju. Zdsj js biia prilika ugodna za naval na avstralske rudsrje, ki je seveda zdaj prišel.
Ako bi bilo delavstvo mednarodno organizirano In solidarno in razumelo, da delavci vsega sveta tvorijo veliko delavsko družino, bi bil kapitalistični ns-
val odbit pri poiskusu Življenjsko razmere ns evropejsksm konti
Stavka šumšklh vedno trs j s. Ts sta4! vzročlla pomsnjkanje primanjkuje tudi atavbinskl Iss, ss je skrčilo tudi «**»lnsko delo. _
Poljski senstor Izvršil samomor.
Vsršava, 22. marca, fenstor Miklsszewskl, ki js bil ludl direktor varšavske diekontn« banke, ae Je včeraj uemrtil. Bil Je pozvan pred parlamentarno komisijo, da se zagovarja na obtožbo podkupovanja poslansev v a-ferl neke oljne kupčije s Roths-childom. Namesto zagovora al je Izvolil smrt in s tem Je priznal krivdo.
Župnikoma merlirs ebiešena.
Canton, O^—Mrs. Mamie Gue-rieri, ki Je 10. marca ustrelila župnika italljanake kaUdlšk^ fa-re J os. A. Riccardija prs<i cerkvijo po končani maši, je bila ta teden obtožena umora po ve-ieporotl. Italijanka Je pri/n»!i< krivdo, rekla pa Je, do Je fsjmo-štra sato ustrelila, ker je spolno zlorabil njeno malo hčerko v fsr nI šoli.
Zaplembe opojelh pijaf ne per
aNuk
, New Vork aty. 22. marca. -Tri tisoč steklenic šampem » In konjaka Je bilo včeraj zaplenjenih ne parniku Vincent v Hobo-lien prisUnlšča. Steklenic« so bile skrite med zavoji
eksplozija v rovu; 28 ru-darjevjrtvih
Neareča ae Je pripetila v Klnlock premogovniku, Parnaesus, Pa.
Pittaburgh, l»a., 22, marca.— Včeraj sjutraj se je pripetila silna eksplosija v Klnlock premogovniku v Parnaasu, Pa. Pri tsm je bilo ubitih 27 rudarjev in eden delavec, ki je delal pri vhodu v rov, je dobil tako težke o-pekllne, da je par ur posneje umrl. Nekaj rudarjev še pogrešajo.
V času, ko ae je pripetila eksplozija, je delalo v rovu okrog tristo rudarjev. 227 se jih Je ro-šilo skoti stranski vhod, ki Je oddaljen kakih pet milj od glavnega rova.
O. F. Tsylor, superintendent premogovnika, je isjavjl, da Js nesrečo feiovsročll konvsjer, na katerem Je bilo naloženih več ton premoge, ko ao se pretrgalo verige in je konvajer padel i vso težo v globino. Iskra ia konve-jerja, ko Je treščil na tla, je aa-netila premogov prah in tako je naatala eksplozija. Rov Je bil hipoma v pismenih. Začelo je goreti tramov J s in leaene podpore in pri tem je dobilo več delavcev hude opekline. Reševanje ponesrečenih rudsrjev Je bilo zelo otežkočeno, ker so gs ovirali strupeni plini, ki so se ns-brall v rovu po rasatralbi.
Rsvno v tem rovu se Je 21. febr. 1928 prlpetlls rasstrelba, ki je zahtcvsls življenjs dvanajstih rudarjev. Zvezni biroj saj Kun
verna tediioma^n ga prog^uSjjfjjf* sa varnega, čeprav je bHo v
njem polno prsmogovega prahu, ki tvori silno eksplozivno snov.
Oljni Irg dobil Neeverjeve
Hoover Je Isjavil, da ss fsdersl oddajala vač v
Wsshlngton, D. C. — Predsednik Hoover js izjsvll, da bo ustsvll oddsjsnje oljnih sem-Tjlšč v najem. Neodvisni oljni producenti izjavljajo, da ss na svstu nič ns zgodi brss vzroka In da tudi ta Izjsvs nI bila podana, ne b! imela tehten vzrok. TI neodvisni oljni producenti smatrajo to Izjsvo, da ss Je Hoover odločil pomagati oljni skupini okoli Standard Oll druž-be, da ae zniža oljna produkcije. Akp se zniža oljns produkcijs, tedsj bo mogočs velikim oljnim druftbsm povišati ceno zs gazolin (n petrolej na svetovnem trgu. Neodvisni oljni podjetniki so ss vprll In vrtajo še nove oljnake.
Toda zgodi se lahko, da Hoover skliče konferenco in jih potisne v vrsto, ftpoznsll bodo, ds se ns morejo vpiratl žsljsm pravih oljnih msgnstov, kajti mali oljni podjetniki so dosegli ko-maj stopnico oljnih treban|ov.
RackefeUer kupil
Tarrytown, N. Y. — John D. K.M kefeller Jr. Je 21. t m. kupil celo mestece Eest Vlew, ki meji ob njegovem ogromnem posestvu v Tsrrytownu. Zs vse hlšs, v katerih Js blvslo 46 družin, zs pro-dajalniee, |x>4to in plesno dvorano je plačal 6700,000, kar Je štirikrat več kot znaša ocenjena vrednoet. Rockefeller podere vse hiše in svet priključi avojemu posestvu.
Mladi roparji aretirani..
Chlcago. —- Atirje mladi fantje so bili v četrtek aretirani haš, ko so skušali oropetl Nstional Tea trgovino na 1726 K. 76 st. Pri issllšanju ns policijski po-staji so f s nt Je priznali, da so izvršili večje število ropov v zad-njih
Katoliški kler v Italiji .v "volilni" kampanji
DuhovAčina in tiak pozivata vernike, naj v polnem številu odobre Mussollnljeve kandidata.
Rim. 2k. marca. — Mussoli-nijeva lisU s 400 ksndldatl, ki l>ojde v nedeljo na glasovanja brss oposlcije, ima < navdušeno podporo v krogih katoliške cerkve v Italiji. Škofje in nišja duhovščina ter katoliški tlak pozi-vs katoliško čredo, naj gre na vollšia v oolnem številu ln glssu-je IS fašiste. To je najboljši znak fusije (spojitve) fašisma in cerkve v Italiji, ko sta Musso-llni in papsš rešila rimsko vprašanj s.
Kakšna sprememba v enem letu ! Komaj leto dni Js tegs, kar je Mussolini razpustil organisa-cijo katoliških sksvtov, nakar ga Js Vatikan napadal rsdi tega. Katoliški listi danes pišejo, da so verske In politične dolžnosti postals identične (Istovetne) v Italiji. Na primer "Atlone Cat-tollca," glasilo organlsaoljs ens-kega imena sa borbeno I
) propagando In.mialjonarstvo, piše, da JeglasovanJe za Mussollnijevs kandidate "ne samo Usrodns. temveč tudi versks dolžnost vseh katolikov v Italiji."
Kašisiovsko-katollška kampanja sa kandidate, ki nimajo protikandidatov, je naletela na opo-sicijo, ki prihaja Is "podsemskih kanalov," čez mejo Is Parisa in ftvice. Vsa Italijs Js bils ta teden poplavljena s letaki, ki so prišli Is inozemstva in ki ostro btčsjo Mussolinijevo volilno farso ter posivaje volilce, naj oatsnsjo doma.	PMR Končno Js Is vlada sama 0o-su* vetje volile sv Ob* javile Js statistiko, ki tal*,da skonomski pološsj v Italiji ne reduje, pač pa nsssdujs pod izmom. Statistika kaše, da
rojstva psdsjo — kljub strogim ukrepom prati porodni kontroli In drlgvnim nagradam sa velike drušine. V prvih dveh mesecih tegs lsts se Je v Italiji na rodilo 206,000 otrok, dočim Je bilo lani v tem času Al/>00 rojstev ln 211,000 v letu 1997.
Nsjslsbše ps stoji dslsvski po-IdKaJ, V JsnusrJu In fsbruarju 11. Js bilo v Italiji 469,000.bres-oselnlh dslsvos«, medtem ko Je llo Isnl v tsm času 866,000. V
lenih
Industrljsh Js letos uposl« IT,000 msnj delavcev kakor v prejšnjem letu In na poljih se Je Število bresposelnlh dvignilo od 106,000 v zadnjem decembru na 196,000 koncem februarja. Istočasno so cene potrebščinam poskočile.
HAITCANI 2KLE VPOHTAVI-TKV HAMOSTOJNOHTI.
Naveličali se as ameriških
New Vork, N. V. — Vodilni Haltčanl so podpisali Izjavo, v kateri zahtevajo, da se v letu 1900 vpostavl na otoku sopst samostojna vlada. To izjsvo so poslali Društvu zs napredek zamorskega ljudstva v New Yor-ku.
Izjava pravi, ds so volitve pod sedanjo vlado pomorščakov navadna prevara. Dalje navajajo, da morajo plačevati krivične davke In gledati, kako Američani trosijo davčne dohodke. Dokument je bil poslan direktno, ds se Je tsko umaknil cenzuri.
Haltčeni so še pred Izjavili, da niso zadovoljni, da na otoku vladajo Američani s pomočjo ameriških pomorščskov. A takrat se llaitčanl niso tako odločno in ne is vseh slojev Izrazili, da so siti take vlade, ki ni sanje drugega kot, težko breme, ker se vladni atroškl večajo, moeto znižujejo.
6600 delavcev dobilo velja plača.
gt Paul, Minn. — 6600 da-lavcev v tukajšnjih železniških delavnicah Northern Pacific la-lesitiške družbe dobi s !. aprilom zvišanje mesde v skupni vsoti $600,000 letno. ,
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Csns oglsso* po dofotrorm.
M M mtajo.
Nsroteins: Zsdiajsn* driavs (iavsa Cfcfcsg*) pol 1«U; Chicago la Clocro f7JS as tet* $5.7» as pol "
Naalov ■ im, br Im Sfk i Satoai:
TRegVETA"
MS7 H So. Lsvnfel* A
Wta. la ia
-THE ENUGHTENMENT-
Orgaa of tkm Bloteas Nsttensl
Ovaod br Um HI»rsas KatfaaaJ
Hodllf.
Adrrrtiainf rataa oa
Subseriptlov; Unltsd StaUs («erpt Chicngo) aad Caaada SMO •ar; Chicago |7JC, and forsiga couatriss S9M por yar.
w—— Wiim ——i _
MKMBER OP THS PEDERATED PRESS
mm tt
Število čitatelj^v atavkokaških listov se je vedno bolj krčilo. Končno stat Gannett in Hearst spoznala, da je najbolje za nju, ako ponudita desnico v prijateljsko spravo. Prvi ae je ptfdal Hearst, teden pozneje je pa pricap-Gannett, ki je ie pred sedem leti priporočal tiskar skim podjetnikom, naj uvedejo odprto delavnico v svojih tiskarnah. Večna čuječnost in pametna poteza izvršena ob pravem času od strani delavcev, preprečita dostikrat uspehe nepričakovanega in dobro zamišljenega napada podjetnikov na delavske pridobitve.	_
SOBOTA, 23. MARCA.
GLASOVI IZ NASELBIN
1SS
Datum v oklepaja a. pr. (Fcb. 28-1*29) polog pomeni, da va mjc • Um dnevom potekla nsrsčalaa. Baaavtts jo fc aa rum aa a start Ust,
na naslovu
KONCEM TEDNA.
Newyorski policijski komisar zahteva zakon, ki podeljuje izredno oblast proti postopačem, vagabundom, sploh osebam, ki nimajo nobenih vidnih in legalnih sredstev za prehranitev, in zločincem
Oči vidno je, da je policijski komisar brihten dečko, ki je zapopadel, da je zdaj ugodna prilika, da dobi oblast, da bo samovoljno nastopal proti brezposelnim delavcem in stavkarjem. Ako bi bilo komisarju res do tega, bi prosil za izredno zakonitim potom priznano oblast le p#>ti zločincem, posebno zločincem, ki so bili že večkrat kasnovani zaradi zločinov.	Z
Brezposelni delavci dostikrat nimajo vidnih sredstev za prehranitev. Pred misijonskimi hišami stoje vsak dan v dolgih vrstah in prosijo za grižljej kruha ip malo gorke kave ali juhe in za prenočišče. Tisti, ki ima vidna sredstva za prehranitev, gotovo ne prosi jela in strehe. Zločinci imajo navadno z bankovci nabasane listnice, tn bankovci so v današnji človeški družbi vidna sredstva za prehranitev.
Tudi stavkarji, ako so par tednov na stavki, nimajo vidnih sredstev za prehranitev. Odvisni so od podpore delavcev. Policijski komisar želi, da mu postava podeli oblast, da te stavkarje in brezposelne delavce, ako nimajo vidnih sredstev za prehrano, aretira, fotografira in odtisne njih prste, na to pa odpošlje v prisilno delavnico, ako so bili že kdaj preje kaznovani zaradi katerega majhnega pregreška.
Ker policija rada aretira stavkujoče delavce in jih obtoži nespodobnega obnašanja, sodniki jih pa radi obsodijo, ako policija priča,' da so se nespodobno obnašali, po-stoji nevarnost, ako ta Zahteva postane zakon, da bo newyorška policija ob času stavk in brezposelnosti aretirala kar po cele trume stavkujočih delavcev, policijski komisar jih pa bo pošiljal delat pokoro v prisilno delavnico, ker so zastavkali ali so pa brez dela.
footi takim predlogam bi morala v javnosti nastati taka burja, da bi bile take predloge pokopane že v legia-laturnem odseku, preden pridejo pred zbornico ali senat državne legislature. Prav nič bi ne škodilo, ako bi bili takoj odstavljeni policijski uradniki, ki se drzneja zahtevati take nesramnosti napram brezposelnim in stavkujo-čim delavcem.
7 •
< 11
V Mehiki se je zopet pojavila revolucija, ki ravnota-ko hitro umira, kot se je pojavila. Zdi se, da se je tudi v Mehiki pričelo daniti v možganih delavcev, da zapopadejo, da je zanje veliko ceneje, vrhtetfa jim pa ni treba še tvegati svojega življenja in prelivati krvi, ako se posluiijo volilnega listka mesto puM, to|>ov in tlrugega orožja za Ktrmoglavljenje politikujočih \n graftarskih generalov, ki mehiškemu ljudstvu pred revolucijo obljubijo še luno z neba, po končani in uspeli revoluciji pa ravnotako hitro pozabijo na svoje obljube, kot ameriški političarji na obljube, ki so jih dali pred volilno bitko svojim volilcem.
o • ♦ '
lz|M>r tipografičnih delaveev v Albanyju, N. Y., je k la verno končal za tiskarske )hk1 jetnike in izdajatelje dnevnikov. Kakšen teden pred izporom je bilo čitati v ameriških dnevnikih vest o spopolnjenju telestavca, to je stroja, ki stavi hkratu in na več mestih in v raznih tiskarnah. Pri tem stroju je delala lahko navadna tipiatka, češ, da U stroj odpravlja stavce na roko in sedanji črkoatavni Croj. Vesti so pripovedovale, da je iznajdba perfektna. Teden kasneje se j« izvedelo, da so v tiskarnah Gannetta in Hearsta, v katerih so tiskali tri dnevnike, izprli stavce. Nekaj dni kasneje je bilo zopet čitati, da se telestavce uvedc v vseh Gannettovih tiskarnah v New Yorku, kajti Gannett laatuje več dnevnikov, pa tudi več tiakaren.
Ti|K)grafičnl delavci so ktnalu spoznali, da so vesti o telestavcu za zdaj še prazen strah, ki je od znotraj votel, na zunaj ga pa nL In pripravili so se za resno obrambo svojih pridobitev. Organizacija tipografičnih delavcev je pričela izdajati svoje dnevnik, ki je v najkrajšem času do-»egel obširno cirkulacijo v mesta
V zabavo i« kratek čaS-
Gleneee, O. — Naaprotstva in godrnanja j« vae poioo v Pro sveti, poleg tega ps tudi precej dobrih nasvetov in priporočil za deveto konvencijo SNPJ, kar je pač (lokaš, da je ravno pri na£i jednoti največ demokracije in svobode, več kot pri kateri organizaciji	r
Prt SNBJ se nič ne skriva ali prikriva. Vsaka številka in bela naj pride v javnost, Članstvo naj sve, potem pa naj sodi, vaak po svoje, ker na ta način se čisti um in bistrijo pojmi, Ur je obenem napredek k izo-irazbi. (V
GluvijJ, odbor ima preveč moči, ae pogost orna sliši od nekaterih. Toda, stoj, brate! Samo malo pomislimo, kaj bi ae zgodilo, čeJw glavni odborniki le polov ido kaj takega napisali v Prosveti kot to delamo ostsli člani, potem naj se le pripravi, kajti bodo nanj letele puščice od vseh strani.
Kar poglejte h katoliški jed. noti, kjer nimajo tiate demokracije in ne svobode kot mi pri SNPJ. Tam imajo vse bolj "mirno" in prepovedsno o stvareh v javnosti govoriti in pisati. Tam imajo duhovnega vodjo, in njemu se lahko take grehe pove. Zato pa imajo društveni in gl. odborniki mir pred članstvom, ker pri njih vlsda prsvo rimsko diktatorstvo in pa-peževa nezmotljiva sveta politika.
Le politika je nekaterim napoti in kriče, ds proč a politiko! :5e ne da pomagati, politika je povacd, v meatni zbornici, v spo-vednici in na vsaki seji, pri bari pa še največ. Klin s klinom. Politiks se pobija a politiko, ker drugače ne gre. Baje živimo v času, ko ima politika največji greben in it politike se porajajo diktature, po katerih pride socializem; kjer je diktatura prej vpeljana, tam bo prej socializem zavladal.
Zato je menda odbor za pro-vizorična pravila tudi na to pomislil, tla bl se pri jednoti vpeljala kakšna diktatura, da bi v Prosveti in na društvenih sejah strankarsko vrvenje ponehalo, ker politika nt tako nevarna kot atrankarstvo. Le poglejmo, kjer je bilo preveč strankarskega na-sprotatva, tam je nastala diktatura. Poglejmo v našo lepo staro domovino • Jugoslavijo, kakšno , |>olitično strankarsko vrvenje je bilo tam do pričetka tega leta. Ali vidite kako ae jc vse RaneKloma čez noč spremo nilo, vse je postalo kraljlčku pokorno, ko se je razglasil za diktatorja.?! Vsi ga poslušsjo in pokorni so mu.
Zato pa ne smemo zameriti našemu odboru za provizorična pravila, ko Je malo na diktaturo pomialil Zato priporočam, da se da g), odboru več dlktstorske moči, posel>no uredniku Prosvo-te, da mu konvencija nabavi večji koš' aa dopise. Mislijo, da iščejo a dopisom časti, v resnici pa le druge insultirajo ter kozle streljajo, če pa izzivani odgqyo-ri kot Je treba, pa je huda zamera ter jeza, ker jih js dobil po grbi. Potem mu Je zastonj stokati in jokati, da js oaramo-čen, ko Je vendar sam izzival. Vsa to dela strankarstvo, ker eden drugega hujaka: 'Ti piši to in to, daj ga v cajtenge." Tako nahujsksni ostane trte v razmer, med to m ko ae mu drugi po-s mehu Je j o, ko ja dobil pošten odgovor nazaj.
Poenam osebo, ki ne sns imena podpisa U, pa ja la imela v nekem zakotnem liatiču dopis, ker Jo Je m kdo nahujaka) in do-pis zanjo napisal, poln isaivanj. pa vse radi osebnega maščevanja. Takih bracnačajnežev Je velUu* ki iščejo dlako v jajcu. Taki Uud}# so pa v resnici vredni pomilovanja, ker dobri stvari naaprotujejo ia golega ošabnega maščevanja.
Kdor drugega nepošteno kritizira, U hoče aam avoje grehe prikrivati. «
Nace Zlemberger.
Vstajenje!
Farrell, Pa. — Zopet je pred nami veiikanoč in praznik posvečen spomladi, ki ga imenujejo vstajenje gospodovo, Praznik vstajenja, prebujenja narave, so že davni rodovi in narodi praznovsh še v zelo primitivnih časih, pa si ga je katoKAka cerkev osvojila kot si je osvojila mnogo mitoloških pripovedk. Malo je cerkev spremenila in prilagodila pripovedke in z njimi paraaira kot z nečem svojim. Nekaj jih Je prišlo v biblijo in od tu spet med ljudstvo kot pristno delo krščanskih mož. Od takrat naprej jim služi v propa gandne svrhe.
Vsako leto cerkev proslavlja z vsemi možnimi ceremonijami starodavni praznik spomladi, praznik vstajenja, praznik pro-bujenja narave, pa pravi, da je to njen original. Duhovni bodo na velikonočni praznik otylrža-vali slavnostne pridige in raz korov bo odmevala stara pesem aleluja. Toda Jaz pa pravim, da ni vstal in ne bo nikdar, .kajti ako bi v resnici vstal, tedaj bi bilo prvo njegovo delo, da požene iz templjev in svetišč moderne farizeje in pismouke in me-Šetarje in trgovec.
Dva tisoč let bo minulo, odkar so tega moža/ tega Juda, Naza-rejca Krista njegovi lastni bratje in sestre križali, kot nam pripovedujejo, le zato, ker je mislil drugače, ker je učil drugače kot so tedanji duhovni. Proti njemu so nastopili farizeji in pismouki in zviti in častihlepni veliki duhovni. <
Verno ljudstvo bo na velikonočni praznik spet napolnilo cerkve, orgije bodo zabičale, kadilo se bo dvigalo izpred oltar-jev kot po zakajenih tovarnah Pevci bodo peli alelujo. Kover te bodo razdeljene — in denar se bo vsipal v nikdar polno bisa-go. Potem se bo šele smel pobožni kristjan navžiti doma bla goslovljehe šunke, potice in !e dene vode. Na radio bo poslu šal svete pridiga, gramofon s bo navil in čakal, da ga spet na velikonočni pondeljek pokliče tovarniška sirena, ne na spomladansko pivo, pač pa spet na suženjsko delo. Gospod bo pa na velikonočni pondeljek ob devetih zjutraj spet lahko šel bančno poslopje, da iztrese iz kovertic nabrane novce.
Lepo in prijetno ter krasrn bo življenje, imenitna bo bodočnost, kadar pride resnično in
žijo, da se skromno praži ve. V ivaa Ualak* sezonskem času morajo delati dolge ure. Desetumi delavnik je ž* itak vpeljan, mnogo delavcev ae pa ne ozira na to, ampak delajo tudi 11, 12 in 13 ur na dan, ali pa še celo več, pa zaslužijo komaj od šeat do 7 dolarjev za tako dolgo in naporno delo. Kakor rečeno, je vse de-o od koza. Navadno dela skupaj po 2, Z in 6 mož, včaaih tudi več, pa priganjajo eden drugega k delu. Če kateri izmed njib ne more izvršiti toliko dela cot drugi, lete nanj očitki, da morajo drugi zanj delati. Ako se Ie ne more prilagoditi delu, da bi naredil toliko kot njegovi sodelavci, tedaj je najbolje zanj, da pobere šila ln kopita pa gre iskat dela drugam.
Delavci v avtni industriji niso organizirani. Tudi če bi jim eta in leta pripovedoval o vrednosti organizacije, pa bi ne imeli pravega pomena organizacije za delavce. Ker nimajo svoje astne organizacije, so prisiljeni spadati h kompanijski uniji, za katero morajo mesečno plačati 50c. Plačilni dan je vsaki mesec dvakrat in pri vsaki plači jim odtrgajo 26c. Treba je pripomniti, da jim ta kompanijska unija toliko koristi, kot Biažev Žegen. Koristi pa kompaniji, kajti s tem drži delavce priklenjene, da se ne organizirajo v lastno unijo.
Med delavci se opaža Splošno nezadovoljnost, da bi pa kdo kaj rekel, tega ne, ker stene imajo ušesa in družba takoj zve, če kdo le črhne besedico o tem ali onem, kam šele o organiziranju delavcev! Tako je tukaj Delavci pa delajo in garajo kot sama elektrika. Opoldne imajo pol ure prostega časa, da povži jejo skromen obed. Tako je > sezonskem času v avtni indu stri j i, pozimi pa delajo komaj od dva do tri dni na teden, pa še tedaj le korporaciji najlojal-nejši delavci. In ob bofciču dobe "priljubljenci" miloščino od korporacije, v obliki božičnega darila — $10. Ampak ravno ta miloščina ustvari v delavcih ljubezen in zvestobo do družbe.
Delo v te vrste tovarnah Je zelo enolično, kajti delavec o-pra vi ja enoiniato ves datt< in ves teden. Tu sem navedel le par stvari, dalo pa bi se opisati še veliko, a se sedaj ne bom v to spuščal, ker ni časa, pa zaspan sem; zjutraj moram zgodaj na delo v Semanovo tovarno za av-tna ogrodja.
Semanov delavec.
OPAZOVANJA
"Nestrpno pravoverje." Izmoti; in če Ryan sam pravi, Beseda dije besedo. Izmenja Jhlini. ne besede z br. Gardnom o "fa-| Kljub Trunkovi trditvi, da thru" Ry.unu so porodile dye ko-t«m "strastno zatelebljen v so-Ioni besed v Trunkovem "Pisa-|cializem", imam že dvajset let nem polju" in še ni konca. Hu- Jpdprte oči in ušesa, oziram se na do mora biti, ker je potreben vse stran: in poslušam, da hi kilometerski zagovor duhovni- kdo pokazal in povedal kaj bolj-škega profesorja sociologije na	bolj praktičnega za reši-
katoliški univerzi v Washingto- tev socialnega vprašanja kot je nu, D. C. A to ni mojfc stvar, socializem. Dvajset let! Do da-Kar sem zapisal, pri tem ostanem.
Popraviti pa moram nekatere Trunkove napačne trditve, kakršnih ae pri njem nikoli ne manjka.
Piie namreč, da trpim na "nestrpnem socialističnem/ pravo-
DiMoiiicm. bjpci	ua-
nes ni Xe nihče prišel z boljšim načrtom. Ce kdo pride z bolj. šim, sem takoj pripravljen zavreči socializem in se oprijeti novega, boljšega načrta. To je ddvolj lep dokaz, da meni socializem ni nobena dogma, da r.e more biti govora o kakem ne-
mestilo za kapitalizem. Če torej kdo odpravlja kapitalizem, kaj postavlja na njegovo mesto? To se vprašam. Kaj po-
pravo vstajenje,tudi za nas delavce, ki pride šale takrat ko bodo vsi delavci vseh dažel spo znali, da ne živimo zato, da se eden drugega pokončujemo in izkoriščamo kakor divje zveri temveč da živimo zato, da ustvarimo življenje vsakega poedinca vrednejše in bolj človečanako Kadar bo civilizacija pričela mi aliti na to, da ae danes godi veliko več krivic masam kakor takrat ko Ja bil na avetu gospodar barbarisem, da moramo avo, korak umeriti na pot bratske vzajemnosti, na pot spoananjs da smo vsi enald, tedaj bo svet res lep. Takrat bomo obhajali svoje vstajanje, vstajenje človeškega duha In miali.
- \ ^
V avtni tovarni.
Mihvaakee, Wla. — Sezona
avtne industrije ja tu.. Tovarne avtov ao aačele obratovati a polno paro, ia is Samooove tovarne aa avtomobiiake vozove gre truk sa trnkom vsald dan proU Ke-noahi, Wia.. kjer jih postavijo na kolesja, od tam pa Ugotovljena na trg.
V Samonovi tovarni dela več tisoč delavcev, ia aicer od kosa. Mezda od kosa je sramotno nizka. In vsled tega se delavci sami sebe priganjajo, da toliko zaslu-
Zahvala in naznanilo.
Youngstown, O. — Dne 13.
marca je v mestni bolnici preminul moj soprog Matt Moho-rič. Podlegel je zadobljenim poškodbam pri delu ko prišel med dva stroja. Eojen je bil leta 1A84 v vasi Bregi blizu Opatije. Pogreb se je vršil dne 15 marca.
Pokojni jp bil mirnega značaja in naprednega mišljenja. Na tem mestu se iskreno zahvaljujem Članstvu društva št. 163 SNPJ katerega član je j^il preminuli, za darovani venqt,in za obilo udeležbo na pogrebfi. Iato-tako hvala vsem onim, ki so prinesli cvetlice iz Bessemerja, Pa., in okolicn, ter za brezplačne avte. Hvala gre tudi šolarjem osmega razreda, ki so mojemu soprogu prinesli cvetlic. Končne hvala vsem, ki so mi stali ob strani v uri žalosti in mi nudiH pomoč na kakršenkoli način.
Dragi soprog, počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zemlja. 2alujoči ostali: P. Moho-rič, soproga, Mary, Mst, Max in IIenry, otroci, ter dvs' brata Joe in Frank v Amerikj in dva. John in Riko Mohorich, v starem kraju.
ver ju," ker smatram vsakega strpnem pravoverju, niti o ka-sociologa za hinavca, če ni soci- kem fanatizmu. Rad sprejmem alist ali član socialistične stran- vsako novo idejo, ki bo bistveno ke in ker mislim, da ne more boljša m praktičnejša. To za-nihče biti proti kapitalizmu, če dostuje.	! M«**
ni socialist in>član stranke.	1)0 danes »matram, da je so-
Ce bi bilo to res, obi irtel g. cializem edino praktično nado-Trunk prav, pa ni res. Prvič sociologija, ki je precej omejena na ameriških višjih šolah, nima nič skupnega s socializmom. Sociolog lahko motri svoje polje »tavlja? Ako ne postavlja nič nepristransko, v radikalni ali — Je bedak ali hinavec. Cemu reakcionarni luči. Mnogi ame- odpravljati kapitalizem, če ni-riški sociologi zagovarjajo ka- nadomestila, ki je boljše? pitalizem, nekaj je radikalnih in Ce imaš nekaj prav tako dobre-ostali niso nič, kolikor ni med «* kot & kapitalizem — kojfa njimi reformistov, kakršen je vlečeš, samega sebe ali druge? >dr. Ryan.	"father" Ryan odpravlja
Na piki imam reformiste, kaj- kapitalizem, kaj je njegov cilj? ti med temi je navadno največ Socializem? Ali right. Potem hipokritov. Zlasti si rad pri- je socialist in njegov6 mesto je voščim one reformiste, ki nasto- v socialistični stranki. Ako ni pajo revolucionarno, a če jih le socializem, ne more Ryan od-malo popraskaš po koži, vidiš pravljati kapitalizma. V tem takoj v njih navadne mazače. slučaju je reformist, krpač sta-Sociolog, če se količkaj poglobi, rega reda. Krpanje pa ne od-ima dovolj priložnosti, da lahko pravi kapitalizma. Kapitaliz« ni spozna gnilobo socialnega siste- se ne da poboljšati. Vsi lepi ma, zato je zanj toliko bolj ne- kompromisi, vsi obliži, vsako odpustno, Če nastopi v vlogi na- mazanje ne odpravi bistva kapi-ivneža, ki skuša z namiznimi talizma. Odpravi ga le temelji-vilicami izkidati goro gnilobe. ta operacija: pretvoritev kapi-Vsak reformist je lahko proti talistlčnega sistema produkcije kapitalizmu.' Nobene spotike še v socialističnega, v katerem bo ni nad tem. G. Trunk lahko piše proizvajanje služilo porabi in in govori proti kapitalizmu, komfortu vseh, ne pa privatne-Svobodno mu — in bedak bi bil, mu dobičku, če bi rekel, da ne sme, ker ni so- Končno moram povedati g. cialist. Bedak bi bil, ker vem, Trunku, da nisem tako naiven, da to še nič ne pomerii, če kdo da bi ime! v svojem notesu že pravi ali zapiše, da je proti ka-' ttttfH*an datum, kdaj pride so-pitalizmu. Kaj pa naj to pome- cializem v Ameriki. Tako naiven ni? Milijoni lahko rečejo, da so je bil neki rojak, ki je pristopil proti kapitalizmu — kapitalizem k stranki, potem pa je vedno pa kljub temu še stoji. To še ne vpraševal, kdaj vendar pride odpravi kapitalizma. ' revolucija, ker je že toliko kvo-Zdaj smo na pointu. 0 "fa- drov plačal za njo! Ne, niti to thru" Ryanu je bilo rečeno, da me ne moti, da so letos padli so-on odpravlja kapitalizem. To cialistični glasovi na nekaj nad pa je nekaj drugega. S čim dr. 300,000 (ne na 50,000 kot se mo-Ryan odpravlja kapitalizem? S ti Trunk). To so začasne reak-pobijanjem porodne kontrole cije. Vse pride o svojem času. in divorsa? Z drugimi sličnimi V tem oziru so pravi socialisti socialnimi reformami? — Ce najmanj nestrpni. Socialisti ve-kdo pravi, da Ryan s tem od- rujemo v bodočnost, ki je si-pravlja kr.pitalizem, je v hudi jajna.
POPHAVEK.
V spisu "Naše ovčke la ns predeli", spisal Ivan Jon tez,
West Torento. Ont.. Kanada, jc nastala neljuba tiskovna pomota in aker v 1. delu. S3. številka "Pravda*1 s dne 15. marca, v četrti koloni, 17. vrata od zgoraj, kjer ae čita: .. in predno pride vrata na Beaničane . . Pravilno ae mora Čitati: Berni-ISM,
ačUelJke.
Chicago. — Marie Arnoki. bivša učiteljica v Chicago Latin šoli, Ja v četrtek umrla v Hen-rotm bolnici na posledicah strupa, ki ga je savftila prejšnji dan.
Seksualna anketa udarila tri profesorje
"r"	_	i	!	s
Izgubili so službe na univerzi, problemih. To je važno za so-ker so izpraševali dijake o In- ciološko in psihološko vedo. ttmnih rečeh.	Prvo vprašanje je Dilo, če w
--mladenič zaroči in najde, da je
Columbia, Mo. — AmerUka njegova zaročenka že imela spol-pošast stroge morale je spet u- no razmerje z drugim, da h jO darila z debelim kolom — in tri- pusti ali vseeno poroči. Drugo je profesorji na missourski vprašanje se glasi, Če bi zaroče-univerzi so obležali na tleh brez n<* pretrgal zaroko v slučaju, da službe. Izvršni odbor kuratov & zaročenka prostitutka, jih je odstavil radi strašnega Nada j na vprašanja: greha. Kaj so storili? Med di- x Ako doženeŠ v zakonu, da ti je jaki in dijakinjami univerze so **n* nezvesta, ali b še ostal i krožili izpraševalno polo (kves- njovspolnih odnošajih?
tionar) glede spola in ženitve. . ^ Y f^.T&Siut Odstavljeni sil Max F. Meyer, £veš' * * hodiI k pro8t,tUt
EC?er, H^O^rSl;	v neovirano razpo
pomožni profesor sociologije;
Ali je v slučaju ločitve prav,
\u7L7' ^ ^^ da bivši soprog plačuje a«m<>-sor psihologije.	nIj Wv|i ^rf A|| je praV( &
"S alimonij plačuje ločene žens. ako jo sodbo, je 3000 dijakov takoj je f,nan*no imoftna?
protestiralo in zahtevalo da Na ^ ^ni pri izbiranju
Profesorjilostanejo v službi, do- neveflt*f njeno osebno lepot«
čim je 1500 dijakov izjavilo, da ^ njeno premotenje?
se strinjsjo s razsodba	Ako M miM ^^ (orooii-
Odbor kuratov Je poročal, da	U), ali misUi imeti otroke? je bil kvestionsr "nemoralen in	Hkof Ali odobravaš porodno nespodoben" in tristo drža vi ja-	kontrolo? Ali odobravaš poskus-nov, ki plačujejo davek za uni-	no ali kompanijonsko poroko? verzo, je zahtevalo, da se trije	in tako dalje, profesorji takoj odstavijo.	Vač kot tisoč dijakov in dijs-Nss rečni k vest i ona r je imel 30	kinj je odgovorilo na ta vpraša vprašanj. Namen ankete je bil,	nja. Njihovi odgovori M bUl da profesorji poizvejo, kaj dija-	zanimivi a najbrž Jih vodstvo ki in dijakinje mislijo o moder-	univerze potlači, da ne zagledanih seksualnih in družinskih	^jjjj^j^jj^.
UMI ženo I*
Chicago. — črnec Matih«* Johnson Je v četrtek ubil svojo leno in potem izvršil samomor. Vzrok tragedij, so bili vedni prepiri med njima.
Bot?ik si končal življenje
Chicago. — Harry Oprecht. star 17 let. Je v četrtek sko*. skoči okno šestegs nadstropjs o-krajne bolnice ia je obletel m tev na ulici.
SOBOTA, 23. MARCA.
u. mi
DROBNE VESTI Z VSEH
STRANI. * ■
(Izvirno.)
Konec sveta je oznajal po Oslu neki Franc Isakovič, ki se izdajal za svetnika in oana-ievalca nove vere. Prerokoval
■	je predvsem konec sveta, ki Jje 1)0 njegovem mnenju blisu. olicija ga je aretirala on pa je ^H ia zaporov ter tekel naivnost pred cerkev, kjer je za-I ljudem pridigovati. Ljudi je L vedno več, nazadnje je prišla [policija ter aretirala svetnika | za zaprla. Oddali ga bodo jrišnici.
iTudi v Zagrebu so pričeli z namitom razbijati led na Savi. ■Tnekaterih mestih se je led pil sam ali vsaj razbil, ter je [pravil nekak jez ob mostu, er so se lčdene plošče morale K viti. Spodnji del pa je bil ve8 v ledu. Zategadelj je rad za regulacijo Save sklenil, Jbiti led z dinamitom. S tem lom so že začeli ln številni Za-ebčani se zbirajo na obali Save i- gledajo to razstreli e vanje. Kostanje v Zvezdi so začeli estni delavci obrezovati. Stari Iti kostanji sto let. Nekatere ido samo obrezali, nekatere pa ido popolnoma posekali in na-(mestili z novimi, ali pa jih bo-sploh odstranili v smislu na-ta arhitekta Plečnika. ZVezdo Imeravajo sploh mnogo preure-ti, da bi dobil mesta tudi mo-■mentalni spomenik kralju Pe-■Plečnik še s svojimi detalj-| načrti ni povsem gotov, Irveč obstoja le nekak glavni nutek.
"Cillier Zeitung" je morala po Iredbi policijskega ravnatelja remeniti svoj naslov, ker se po konu zahteva, da se pišejo lena mest in gora kot govorili mi, ne pa da se imena tudi mjajo. Potemtakem je nesoljeno, uporabljati naslov kot Jllier Zeitung." Zdaj je list remenil ime in se odtlej ime-Ije "Deutsche Zeiturrg/' Prav ko je spremenil svoje ime list larburger Zeitung" v "Mari-Irs Zeitung."
[Ljubljano za noe potegnil.— Ljubljano je prejšnji teden
spel fakir Zenkl, rodom Ceh,, I priredil čarovniškl večer in kirske nastope. Najprej je po-|20 kozarcev vode enega za ugim, pogoltnil dve zlati ribici |jih držal dlje časa v želodcu, tkar jih je izpljunil, potem je |žrl uro, ki so jo nekateri po-J&ali kako bije v njegovem gol-ncu. Da ima neranljiv jezik je »kazal s tem, da je v ustih z brni razgrizel steklo ter ga polnil. Ko pa je začel z nožem »ti svoje prsi, da se je videlo je eno rebro, je padel neki glejte v nezavest. Potem mu je kdo -»sprožil puščico v hrbet ■Kazne čarovnije je uganjal, "Kal |>a je s požiranjem ognja, ljubil je, da bo nastopil še en-fat. dol(K*il celo dan i rt uro, poro pa jo je neznano kam pobriši"' da bi plačal svojemu imperiju nagrado. Iskali so ga vseh ljubljanskih hotelih, pa niMo našli nikjer, razposlali |ovjyll>e na vse strani države, ®*1«'j Ae niso našli nobene sle-• da je Zenkl fakir po-za no« Ljubljančane ne le t< m pobegom, marveč tudi na &ru sHmem s svojimi "umet-N" nastopi.
Izreče (>b Neretvi,—Ob Ne-Jv' je vas Belo polje, ki nima |wuh vodnjakov marveč hodi-M \«do v reko Neretvo. Tudi v zimi hodijo v reko po vo-[ Sicer je reka na tem mestu [JJ mzka, vendar je zahtevala N dnevi prvo letoinjo žrtev. *'«tna deklica Peričeva je šla vodo. K.t je reka ob kraju ? Zi,Mirznjena, je stopila na ■ «n zajela v.kIo. Pri tem se jI *» "drl pod nogami ter je iz-valovih. Rodbini Peričje r * ! deklico že tretji otrok način našel svojo smrt v Ufrv'h Neretve.
I** M-izmolog' dr. Belar je M* ,r kaznoval svojo «6-let-■ 2e 36 let deluje v .4,.,-rvatortJu v Gorjah '"Mu. Tam prisluškuje stal-'•^J-mu lastnemu izumu, svo-r ^mero«v ki beležijo ■\!rM,|^J v notranjosti zem-
■	^ znanstveniki naše
»matrajo dr. Belarja za i*' <na seizmolog!je v J;?*" Poetavfl je prvo se-mmt* postajo v Ljubljani, ki
je. bila za Čaaa Avstrije edina postaja v avstrijski monarhiji. Vse to dela dr. Belar povečini na la8tne stroške. Tudi v svetu voljo za silno dobrega potreso-slovca ter je napisal že več razprav v raznih inozemskih seizmoloških revijah«
. Rogoz, dramski igralec našega teatra, bo bržkone angažiran na Narodnem gledališču v Pragi pod sijajnimi pogoji. Rogoz se je že skoro izjavil, da sprejme .ponudbo iz Prage, kjer je že dvakrat gostoval a uspehom, enkrat kot Hamlet, enkrat kot knez Miškin v dramatizaciji Dostojevskega romana "Idijot."
Latinica premaga cirilico? Kot poročajo, se bavi vlada z načrtom, da bi po vaej državi uvedla rabo latinice kot uradno pisavo, ne pa kot dpslej, ko so nekateri pisali latinico, drugi cirilico. Z uvedbo latinice bi bilo celokupno poslovanje vsekakor mnogo olajšano. Marsikje na kmetih do-'bl v Sloveniji kak župan akt v cirilici, pa ga mora dajati "pre-veeti" v latinico in slovenščino, da razume, kaj hoče gospoda od njega. Z uvedbo latinice bi vse to odpadlo.
Beograjski dogodki. • Beograd, 22. febr. 1929. Med zakonskimi načrti, ki jih izdelujejo, je tudi zakon o pospeševanju turistike. Bo to prvi tozadeven zakon, odkar obatoji država in je silno potreben, kar pričajo že številne prošnje, predlogi in nasveti raznih planinskih društev, prometnih društev itd. Doslej nimamo še nikakega enotnega načrta ne za primorske ne za alpske pokrajine. Razna društva so poslala trgovinskemu ministrstvu materijal glede značaja zakona o pospeševanju turi-etike. Trgovsko ministrstvo je te materijal že pregledalo in uredilo fn pripravlja že načrt zakona.
- S tem v zvezi bo tudi mednarodna konferenca na Opatiji dne 3. marca, ki bo razpravljala o avtomobilskem prometu. Za Slovenijo je važen predlog, naj bi se vpostavila avtomobilska zveza med Gorico in Ljubljano. Dalje je za Slovenijo važno vprašanje propagande naše turistike v A-merikl. Turistični odsek je odposlal v Ameriko ambulantno ražstavo. Na razpolago'jo je dal vsem ameriškim konzulatom, da prirede razstave in dvignejo a-meriški interes za naše kraje. Mnogo Amerikancev prihaja na našo dalmatinako obalo, v državo in v Slovenijo samo ne prihajajo, ker ne poznajo krasot naših slovenskih krajev.	^
Finančno ministrstvo je odprlo velikemu županu kredit v znesku 2,000,000 dinarjev za pogo-relce v Gornjem jezeru pri Cerknici. Z izplačevanjem podpor se bo kmalu pričelo. V Minister za šune in rude je odredil posebno komisijo, ki naj preiskuje grehe suspendiranih uradnikov ministrstva za šume fn rude kakor tudf proti bivšim uradnikoih šumeke direkcije v Sarajevu. Na podlagi rezultatov te preiskave bo sestavljena obtožnica, ki bo predložena Državnemu svetu v nadaljno postopanje. Te šumske afere in preiskale se že dolgo vlečejo in se bodo bržkone še vlekle ..
Mati 18 otrok.—Pred dvema dnevoma so se brivskemu mojstru Muštru v Zagrebu rodili trojčki. Mati teh trojčkov je poročena drugič. Prvemu možu je rodila 1» otrok, od katerih pa sb trije umrli. Leta 1920 je mož u-mrl. Z drugim možem se je poročila letaJ920 ter je imela z njim dva otroka. Skupaj torej 16 o-trok, h katerim so se pridružili sedaj še trojčkL Vseh skupaj jih je torej rodila 18, od teh jih živi 16. Mestna občina je sklenila podpreti to mnogoštevilno dru-tino ob tako veliki sreči trojčkov.
Zadnjega člana Prpičeve razbojniške tolpe so aretirali te dni orožniki v nrgnimostu. Kakor se smatra, je U razbojnik, po i-menu Oreščanln, zakrivil ropov IA tatvin, ki znašajo »kupaj nad i milijon Din. Oddan bo sodišču, ki bo spet napravilo proces, ki bo prav tako kot Prpi*v zani-mlv, k*r je Imel tudi on polno pomočnikov v svojem "poslu.
Mednarodna železniška konferenca. Včeraj, 26. t. m., m je pričeta v Ljubljani v poslopju železniške direkcije mednarodna konferenca za ureditev
ških tarif pri prevozu blaga Iz Podonavja na Jadran. Prisotni so zastopniki vseh zaintereaira-nih držav in sicer Češkoslovaška, Avstrija, Madjarska in Jugoslavija. Konferenca se bo vršila Še danes, nakar bo zaključena. Italija pri tem vprašanju ni tangi-rana, zato tudi ni priaotna niti je tpla povabljena.
Peljedetaki delavci is Vojvodine v Nemčijo. V Novi Sad je dospel odposlanec ministrstva socialne politike dr. Krmpotič r delegatom » nemške poljedelske! centrale Weiserjem. Sporazumela sta se z novoaadsko borzo dela zaradi zapoalitve naših poljedelskih delavcev v Nemčiji. V Nemčiji potrebujejo namreč 3000 poljedelskih delavoev, ki jih bodo najeli v Vojvodini, ker je v Vojvodini kulture najbolj slična oni v Nemčiji in ker je v Vojvodini največ poljedelskih delavcev.
^ Ženska — vodja razbojniške tolpe. *
Beograd, 27. febr. 1929.
Iz Topole v Bački poročajo, da v njihovem okraju že dolgo ropa neka organizirana roparska družina. Pred dnevi bo ujeli enega člana te družine. Neka Jovan-ka Papp se je z dvema pajdašema odločila, da oropajo neko bogato vdovol v bližini Topole. Jo-vanka se je preoblekla v moškega in vdrla v vdovmo stanovanje. Vdova je roparje zapazila, se splaaila v barako, vzela sekiro in napadla roparja, ko je baš plezal v hišo. Udarila je roparja ~-Jovanko po hrbtu, da je nezavestna obležala pod oknom. Vdova je kričala na pomoč in priklicala sosede, tako da sta onadva pomagača pobegnila. Ko so ranjenega razbojnika prepeljali v bolnico, so spoznali, da je to prav za prav preoblečena ženska. Jo-vanka Papp je priznala, da je bila poglavar razbojniške tolpe, ki je plenila in ropala po Vojvodini. Zdi Se, da bomo po obešenem "Kolu gorskih ptičev" PrpI-čevih dobili sodaj še "Kolo gorskih ptičk."
Okrajni glavar ln njegov piear
pred sodiščem.
Plevi je, 22. febr. 1929.
Pred pleveljeklm sodiščem sta bila obtožena Toma Jovanovič in Velimir Cuklč, prvi okrajni glavar, drugI pisaf v Plevlju. Obtoženi Cukič je napravil 462 poneverb, s katerimi si je pridobil nad 68 tisoč dinarjev. To rekordno Število poneverb je izvršil v enem samem letu. Največ si je prlsleparil z globami, ki so jih plačevale stranke, a jih je pisar ali popolnoma porabil zase, ali pa jih je milostno delil z državo. Tudi je ponaredil več računov ln uničil akte, po katerih je dvigal prislepsrjenl denar. Tako je tudi uničeval akte, s katerimi se posameznim strankam nalaga globa. Poprej je seveda globe lcasi-ral, potem pa je vse tozadevne akte uničil.
Glavar pa je obtožen za 6 prestopkov. Vršil je po zakonu nepravilne nabavke raznega materi jala, nakupil več zabojev raznega blaga in ga odnesel sebi na dom in še več sllčnih grehov je izvršil.
Na razpravi pisar Cukič vae priznava, trdi pa, da je bil prl-sifjen v to rkdi slsbe plače, a ima družino z 8 člani. Sodišče je oba kaznovalo in sicer Cukiča na 12, glavarja pa na 4 leta zapora. Pozneje je bila kazen znižana, Cukiču na 6 let, glavarju pa na 10 mesecev.
•Menda ni meaeca, da ne bi v srbskih pokrajinah doživeli kak proces proti državnim višjim u-radnikom in naetavljencem radi poneverbe. Ce se bo hotel izvajati oster sistem pobijanja takih prestopkov, kot obljublja vlada, bodo pač najbolj prizadeti razni državni organi v srbskih pokrajinah. Tam bo še menda največ treba čistiti.
Otvoritev novega gledališča v Beogradu.
Beograd. 27. febr. 1929.
Lani je pogorelo beograjsko gjedališč*, imenovano Manež. Zgorelo je cefo poslopje s kulisami In vso opremo. A ker je poleg Maneža v Beogradu le eno gledališče, so koj začeli z skeljo, zgraditi na istem mestu nov teater, ki že stoji skoro popolnoma gotov, tako da ga bodo dne 3. marca otvorill. Tega dne bo gledališče seveda najprej blagoslovljeno, potem pe bodo beograjaki igralci priredili koncert, na katerem bodo izvajali tudi povsem nove komade domačih kom poni -
Borba proti difforiji
»tov. Drugi dan se že prlčno predstave, kakor so bile v prejš do brezplačno imuniziraai Inji zgradbi.	difterlje. Takih postaj Je
Dandanes znamo, da se difte-rija ali devica da ozdraviti in tudi preprečiti. To se morda nekaterin) zdi neverjetno, pa ni Čuda, kajti pred samimi tride-aetini leti je difterija ubijala več kot tretjino bolnikov. Preprečevalna sredatva niso znana.
To bolezen provaročuje klica, bakterij difterijo. Nemški učenjak, Frederflf Lopffler, je 1. 1888 odkril to klico kot povzročitelja difterlje. Par let kasneje je Emile Roux, učenec slavnega Pasteurja, dokazal, da klica dlt-terije izločuje strup, ki ga tok krvi raznaša v vse dele telesa. Na to je Emil Behring odkril, da živo bitje, ki je ozdravelo od difterljskega zastrupljenja jo kasneje zavarovano ali "imuni-zlrano" proti difterijskemu strupu v taki dozi, ki bi bils drugače smrtonosna. Dokazal je nadalje, da ta immuniteta je posledica okolŠČine, da se je v krvi razvila neka snov, ki deluje kot protistrup proti difterijskemu strupu.	v
Devet let po odkritju klice bakterije je Von Behring izgo-tovil snov, zvano antitoxln ("anti" pomenja proti in "to-xin" strup). Od 1. 1896 služi ta antitoksin kot lek proti difterijl in uspehi so občudovanja vredni. Meato da bi pomiralo — kakor poprej — 60 izmed vsakih 100 slučajev difterlje imamo sedaj! le deeet smrtnih slučajev in še te smrti je večinoma pripisati le okolščlni, da se ni sntitoksin proti dlftorijii vporabil predčasno.
Preprečilo proti difterijl. Moderna medicina pa as ne zadovoljuje le s tem, da najde lek ss bolezen. Ona hoče iti še dalje hoče preprečiti, da bolezen sploh nastane. V slučanju difterlje je snanoet našla preprečilo, ki skoraj nikdar se ne izjalovi. To preprečilo ali preventivno sredstvo je znano pod imenom "toaln anti-toxin." Ako sa to sredstvo splošno vporabi, se lahko popolnoma iznebino difterlje, ki postane tako redka, kot dandanes redka črna kuga ali gobava
Raba tokain-antitokeina kot preprečevalnega sredstva proti difterijl je popolnoma neškodljiva. Naprej se preiskuje, dali ima otrok že po naravi odporno ailo proti d}fteriji ali ne. To se godi potom takosvane Schic-kove preizkušnje (Schick test). Dr. Bela Schick iz Dunaja je 1. 1918 isumil jako enostavno preizkušnjo v to svrho. Preizkušnja je pokazala, da so otroci do starosti Šestih mesecev navadno imuni (t. j. zavarovani proti napadu te boletni) in da so otroci v starosti med 9. meseoem ln 6. letom najbolj dovzetni napram difterijl. Ta skupina Je torej najbolj potrebna zavarovanja s pomočjo toksina - sntitokslha. Zdravniki pa sploh prlporočuje-Jo, da se zavarujejo vsi otroci od starosti devetih mesecev do starosti desetih let.
Cepljenje je enostavno, brez Imluline, varno ln ima trajne posledice. Cepiti treba trikrat zaporedoma in vsakikrat je vse gotovo v par minutah.
Istrebijenje difterlje. V mnogih krajih, kjer ee je izvedla od-ločna kampanja za podučevanje občinstva o preprečevanju difterlje, se je ta bolezen popolnoma Iztrebila, v drugih znatno zmanj-Na pr. v mestu Middle-town, N. Y„ nI bilo nikakega smrtnega slučaja vsled difterlje že od l 1921. V Sen Joaquin Vallejr v Callfornljl je mortali-teta vsled difterlje znašala I. 1925 61 o« vsakih 100,000 prebivalcev, 1.1926 pa ee Je ta morta-lita znižala na dva in pol« V Detroitu Je število slučajev dtf-terije padlo vsled rabe toksin-antitoksina od 88.8 na 9.8 za vsakih 100,000 prebivalcev.
V nekaterih mestih, kot v New Yorku, Je mortali ta od dif terije še vedno po nepotrebnem visoka. Lani je umrlo 700 crtrok vsled difterije (n 13,660 njih, dasi ozdravljenih, nosi na sebi znake bolezni, ki oetanejo t njimi vae Življenje. Pod nadzorstvom mestnega zdravnostnegs urada Je bUa V New Yorku osnovana komisije .v svrho propagande, da se ljudstvo poduči o potrebi samoobrsn« proti difterijl. Ta komisija je Že ustanovila postaje, kamor starši morejo dovesti svoje otroke, da bo-
od
H
raztresenih po vsem mestu, kjer spedjalni zdravniki dajejo otrokom dotičnl lek, kateri prepreči vaak napad difterlje. Te postaje sprejemajo pooijente od 9 do 12 zjutraj. V tem delovanju sodelujejo z zdravatveno oblatijo vse glavne socijalne In zdravstvene organizacije. Ako difterija bo tudi nadalje bilajkosila strašno število mladih iiv-ljenj vkljub dejstvu, da je njen .vzrok znan, lek najden in dana mogočnost preprečevanja, pomenja, da občinstvo noče uvideti dobroto, ki mu je znanost dajfe na razpolago.
Postaje za imunisiranje difterije so odprte od 9 dol2 zjutraj v soboto. Pojdite takoj tja »
| Slomški Narodna
Te postaje na-
svojimi otroci, hajajo se:
Manhattan: Mt. Morris Park. 120th 9t. in 6th A ve.; 234 B. 79th St; 608 W. 47th St.; 306 Ave. A; 481 W. 146th St.; 78 Ninth Ave.; 108 Cherry St.; 197 Hester St.; 206 Madlson St.; 46 E. 188rd St.: 816 E. 112th St,; 27 Suffolk St; 268 8tarto St.; 846 B. 116th St; 244 Mulberry St.; 326 B. 88th St.; 613 B. 1 lth 8t.; 214 Monroe St.; 848 B. 32nd St; 322 B. 64th St.
Brona: 488 E. 138rd St; 6611 E. 149th St; 2380 Hughes St; 1864 Webeter Ave.; 3810 White Plalns Ave.; Kfogsbridg* Road and Univereity Ave. ' Brooklvn : 661 Neptune Ave.; 869 Manhattan Ave.; 167 Hop» kins St.; 2846 Pacific St.; 288 Mre S.N.P.J Suydam St; M Graf ton St.; 386 Baltic St; 49 Carroll St; 1488' Bergen St; 184 Pourth Ave.; 621 Fourth Ave.; 698 Henry St; 146 India St.; 88 Johneon Ave.; 67 Osborn St.; 692 Park Ave.1 129 Ten Eyck St
Quoene: Aatoria, 114 Fulton St.; Ridgewood, 768 Onderdonk Ave.; Maspeth, 22 Maspeth Ave.
Rlchmond: 98 Park Ave.; Port Rlchmond ln 88 Broad St., Stapleton,
"S
Zanimiv iltnovujikl
HAtbit v MMM&II
V	načrtu je novo mesto s cene-
nimi stanovanji.
Berlin, 22. marca. — Berlin-Čane zanima projekt nove Utopije, to je načrt mesta s 24.000 prebivalci, v katerem bodo star novanja za družine štirih oeeb oddana proti letni stanarini 9116 in kjer boš lahko najel celo hišo z vrtom za letnih $160 do $360 in po dvajeetih letih plačevanja bo hiša tvoja.
Promoterjl tega načrta so
Srofeeor Walter Gropius, inženir tefan Fiecher ln arhitekt Frla-drich Paulsen. Mnogi sociologi, statistiki in ekonomski strokovnjaki so odobrili načrt kot praktičen. Ustanovila se je drušbe z imenom "Grbss Siedlung" (Ve-lenaselblna) za Izvedbo načrti in proetor si js izbrala 20 mi nut od centralne postaje v Berlinu, v srcu mesta. Kakor računajo, bo konstrukcija hiš v novi "Utopiji" stala čez deset milijonov dolarjev. Eno tretjino kapitala dobe v Nemčiji, 6ta tretjini pa najamejo v posojilih v Inozemstvu.	*
V novem mestu bo 6000 stanovanj, med katerimi bo 400 z eno samo sobo. Vsa stanovanja bodo najmodernejše opremljena.
V	vsaki hiši bo električna kuhi-nja. Občinska elektrarna bo za-lagala prebivalce z električnim tokom; nadalje bo občina obratovala živilne prodajalnice, peri InIce, centralno napravo ta gretje, kinoteeter, športno areno In kopalnico.
Tajna odpornosti lepih KueinJ proti mraza. Milanski "Corrie-re della Sera" prinaša Iz Moskve pismo, v katerem čltamo nastopen zanimiv odstavek: To, kar ae ne bo nikdar razkrilo, je tajna, katera omogoča obličju lepih ruskih žen, da ostane neobčutljiva za spremembo temperaturo. Te dni. ko Je mraza nad 40 stopinj in divja snežni meteft po ulicah ter so brada Izvoščkov ole-denele in so obrazi vseh ljudi ne cesti osiveli, obdržijo ruske Cene zložnost obraznih potez In svešoet barve, Šsetokret tudi nočejo zamenjetl tenkih svilenih nogavic t gorkejšlml fn težjimi Morda Je to posledica dobre navade da vadijo rtroke na že v njihovi nešnf dobi. poln* zime vidiš ženske ne spre-jieda s svojimi malčki, rojenimi
frsd par ledni. To vpliva na ožo in jo utrdi proti mrazu.
MPMkgr?
s>» l7.ieeNa.lMr vSHfe* DMs •
GLAVNI gTANi ISF7-SS 10. LAWNOALt AVI, CHICAGO, tULJflOIft Iivrševalni odbor: UPRAVNI OIMKKi	c
Prsdssdaik Vlassat Csinksrj pednrsSssialk Aadr«w V Idr lek, R.F.D. 0e* let, Ji*n«lowa, Ps.) gl tejaik Biee Nevskl tajnik b»li0šfc*cs
Lovrenc Grsdlšskt |L blagajnik John Vu®rlck; urednik glssila Ješe Zsvs* alkt uprsvtulj flaslla PlUp Uodins; vrhovni idrsvnik Dr. F. J. ICsra. UM Bt. Clsir Ave* Cbreknd, Oble.
1	GOSPODARSKI ODSKKt
Pvank Romrsk. predsednik, m R. 741 k SI* Clsvsland. Okle; Frank Alssk, I1M B. Crsnrfetd Av*. Ckissvo, IIL« isseb RepnnMf NOT S. RMge» wny Atsh Ckksae, IIL
POROTNI ODSBKi Jokn Goršek. predsednik. 414 W. Uajr lik. Sprlagrield. IILi Jaka TrlelL Ps.; tWr Shrstsl. R.F.D. Na. I, Joknston Citjr, IIL| ti, Park Hllt; Ps.i Anton Aulsr, Rez tT. Arass, Ksns. ; ...	ROLNlftKI ODSRKj
^OSRRDNIR ORROŽJRt Uvrens OrsdMek, IMT-tt Sa. Unmdsle Ave,
VBRODNO OKROŠJK: Jssopk Zorks, R.F.D. I, Rea lit, Wesi Neetsa, Pa.; Aatea Abrnm. litt K. ?ttk St, Cleeeinnd, Okle,
/Al'A UNO OKROllK: Jaosk Bskk, R.K. 1, Res tt, PitUber«, Resa. ss Jsiosspsdi Frssk Klan. Res Mt, CŠIskalm. Mlnn., ss sev. sss.1 Joka Ooleb, Ros 144, Rook Sprlags, Wyo.
Nadzorni odbor;
^ Praak Sajs, prodoodalk. tttt W. tttk SL, Cklssjs, ULi Lndvlk MedvS-šsk, 4401 st. Clalr Ave, Clsvsland. Okle; Albert Hrast, ttt Se. Pioreo tU Mllirsakos, Wis,
Združitveni odbor:
Prsak Vldmsr, predsednik. 1141 B. Mtk Ct, Clesro. III. i Jska 011» MM So. CUftsaPsrk Ave. Cklcsao, III. t Pstsr Gsskol, 4M N. Wslnst, Cele.
POZOR i—Korespondenco s glavnlsil odborniki, Id deleje v
M nanašajo aa posle fl. predsednika, ss assltvei
ssdalštve SJ4.P.A, M47-5I So. Unndsle Ave., Cklsogo, IIL
VSR ZA DRV R ROLNllKR PODPORK 8R NAšLOVMj Bolniike tajat
lOTT.flt So. Uorndsls Ave., Oiieoge, III. 11KNAHNR POŠIUATVR IN STVARI, ki se tičejo gl. Iivrševslnegs In Jednote voMe sS soolovot Tsjslšlvs S.N.P.J., tttT-M So. dalo Ave, CMala, lil.
VIR Z ADR V R V RVRZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI so pe«|||ele ns ssslevi Rlssajalštvo S.N.PJ.. MftT ftt So. Uvndete Avs., CMsagei IIL
apllikalie ast^^aA se^MaAesMjaMiA tt m.1 1 aepAaealaaM edaasa aa ta^ ■r	RiMR paanTRnjR ▼ pes isvraevainsm vruvi ti So im
Praak Zsjcu
Vsi prlsivl as gl. 114 W. Hsy 14., SpriagfleM,
odšt! K r r im) poAlljljo ha
Ul.
Vel dopisi Is dragi spisL sasnnniis, etlssi, naročnina le splsh vse, ktt
le e ti RIMI
s flssilem Jednoto, nsj se paAIIJa ps asilevi "PSOSVRTV , Lswndsls Avs, Cklssga, RB o«1 "
III.
Anatole France t
poauM
Loulton ln Fredtrlc sta stopala po vaški eestl v Šolo. Solnce te tvetlo smeje in oba otroka radostno prepevata. Kakor tlav ček prepevata, sakaj veselo sroe Imata kakor on, Staro petem pojeta, pesem, ki so jo pele li njune babice, ko to blit še maJ< hne deklice In ki jo bodo peli nekoč otroci njihovih otroki ts-kaj te pesmi to kakor nežne ne* smrtnlce, ki letajo tkozl stoletja od ustnic do ustnic. Zgodi se, da nekega dne ugasnejo obledele ustnice tiho ena ta drugo, pesem pa leta le vedno. In tako prepevamo pesmi, ki so prihitele k nam še It časov, ko to vtl molji bili pasUriJi in vse ženske pasti rioe. Zato nam tudi one pripovedujejo vedto le o ovcah ln o volku.
Loulsoa In Prederic prepevata; ustoca so okrogla kakor cvet ln njuna pesem so dviga tvonko in jasno v jutranji trak. Toda čuj, nenadoma M Je glas v Pre-dericovem grlu tplašil.
Katera nevidna sila Je vendar zbegala pesem v grlu malega šolarja? Strah je to. Vsak dan tahteva usoda, da mora na koncu vatka ceste mimo mesarjevi ga psa, In vsak dan, ko ga zagleda, začuti, kako se stisne njsgo-vo drobno sroe, kako slabotne postajajo njegove noge. Vendar ga mesarjev pes nikdar ne napada ln nlkdgr na laja nanj, Mimo leži na pragu gospodarjeve prodajalne. Toda črn je In njegovo oko Je nepremično In krvavo; ostri In beli tobje se mu svetijo iz gobca. Htralen je. In potem počiva sredi pastetnega mese In med raznimi vrstami so-kanin, tako da Js videti le stral-nejll, SIcer Je vsem znano, ds on nI napravil tega klanja, toda on tam vlada. Okrutna žival Je mesarjev pee. Zato Je tudi Prederic le, ko Je psa od daleč zagledal na pragu, pobral velik kamen kakor to delajo drugi ljudje, katere Je videl, de so se tako oborožili proti* popadljivim psom, In Je neto stopal dalje tisno ob zidu, ki Js stal nasproti mesarjevi hlM.
Tudi danes je neredi! prev tako. Louison ps ee Je norčevala is njega.
HI gs tbadala • strupenim govoričenjem, na katerega se običajno le MJ strupeno odgovarja. Me, m "ar mu nI rekla; samo pet! M prenehala. Toda iipremenlla Je glas In začela Je peti s tako porogljivim zvokom, ds je Frederiee zalila rdečica do es. Tedaj se J«• iiorodll v nji* gvrvt mali glavi velik sklep H po znal Je namreč, da se mora bati
sramote mnogo bolj kakor nevarnosti.
Zato je. ko Je odhajal It šole in sopet moral Iti mimo mesarjevega psa, stopal ponosno Mimo Sačudene Mvall.
Zgodovina prlttavlja, da te je pri tem t krajem očeta oalral ta Loulton, če ga vidi. Zakaj re* i ica je, kar nekdo trdi, da bl it 11 nioAj o in tio|fo mani l^Hl^ninli Še ne bi bilo na svetu gospa in
gOt|iO(ličt«M.
Najbolj človekoljubno dejanje prtdUega Ista, Ivondonska Kraljeva humanitarna družba, ki prisoja vsako leto poeebno tisto kolajno "tt najvrednejše dejanje" v dotičnem letu, Je odlik* vala na svoji zadnji seji Južno-afrllkegs farmarja Andreja Musller-Heyansa. 28. decembra prošlega leta je namreč orjaški som pcprabll nekega dijaka, ko se Je kopel v drulbl tvojih pr!J*> teljev. Farmar m Js pogumno pognal za zverino ln Ji plen it-trgal. Dijak Je sicer na poŠkod* bah umrl, vendar nI sato far-msrjevo dejsnje nič manj sijajno. Zverino se potneje ribiči usmrtili.
tmravloletnl tarkl močnejši na detoll kakor v mestu. Kvantiteto ultravloletnlh torkov Je na deželi enkrat in le pol večja kakor v mestu. To je ugotovil t* aaj zdravstveni urad v BeKImo-reju. To je rezultat merjenja, ki temelji na kemičnih poskusih. Izvedlo se je ondl merjenje pra-Hu.tJ nnečllča zrak. Ugotovilo se Je, da kvantiteta atmosferi-nega prahu zelo vpliva na kvantiteto ultravloletnlh torkov. Ta kvantiteto Je b!la največja v me-stu, šestkrat večja kakor na de-teli. ifrobd premoge absorbirajo več ultravloletnlh žattov kakor vaak drugI prah.
M. |M, I,, i ■ „ . tŠi ImS M---
nsjpnsivi iiejm jwmim mm
Anglež Collard ee je bavi! t rs* zlskovanjem, kateri Jselk Je po evojl rasločnoetl najprimernejši za radio in Je ugotovil, da Je ta Jetlk Italije nič i na. Bledijo nemščina, angleščina, francoščina, ffajkonclznejli In neJkrajM Jezik *pe Je francoščina. Sledijo snglelčina, nemščina In prav na konc^jtolljsnlčlna.	_ ^
PRODA HK 40 AKROV
dobre itčlščene semljo po telo nitki ceni Prodam ker Imam Več se poitve sko pt* , R t.
(Adv.)
prooa bi
ze nitko reno 4 sobna hlla, kopat, In stranišči Oglssit* te na 2027 n. ftpsuiding Ave., Chka-go, mr _ _ (A4v >
PROBVEHS
I tu Joatn:
Bila je temna, deževna noč In nad bojiščem je vladala tišina, ki jo je motil le rahel, enakomeren šum padajočega dežja; tudi v okopih je bilo vse tiho, kajti na smrt utrujeni vojaki ao polegli na blatna tla Ur poepeli. Le par strni je bedelo, čuvaje svoje tovariše pred morebitnim napadom.
Tam na polju, kakih sto korakov izpred okopov se je temna postava vojaka-strsžnika, zaklo-njenaga v jami, katero ja izkopala sovraina granata, nemirno premikala sem in tja in zdaj pa zdaj je pridušena kletvica prekinila morečo tišino.
Izgledalo je, kot da je etrah pred aovrašnlkom, pred smrtjo, vznemiril stražnika, toda temu ni bilo tako; nekaj čisto drugega je bilo, kar je povzročalo njegovo vznemirjenost, povzročalo ' divje škrUnje s zobmi in pri-vsbljaio is njegovega grla vzdihe ogorčenja In pridušene klet vice.
V jutru je bilo in korporal Tone Novak se je ravno vračal U nočne službe. Ko je stopil zakope svoje stotnije, je ugledal nekaj, kar je bilo v tistih časih čisto vsakdanjega, toda ksr je mladega korporala vseeno strašno razburilo. Stotnik, sitofc Nemec, zabuhlega obraza in majhnih, živlnakih oči, ja pretepal proetaka Franceta Kovača, mladega, alabotnega fanta, katerim je vezalo Toneta Iskre-no prijateljstvo In ki je edini
znal potolažiti njega v urah obupa.
Ob pogledu na ta prizor je v korporalu zavrela kri in poiaati-la ae ga je allna skušnjava, da bi razbil glavo temu okrutnežu, toda Tone je akušnjavo nagnal od sebe. In rajši stopil pred stotnika Ur ga s glasom, ki je bil proseč in grozeč obenem, za-prožil:
"Gospod stotnik, ne tepite ga! . .
6 krvjo zaliU oči auroveža so zagorele v strašni togoti, iz grla pa se mu je istrgal čuden, hripav vzklik.
"Ha, ti prokleti pes. ti se me upaš usUvl jati I — Na, pest..." je divje zakričal ter s težkim js-halnim bičem udaril korporala v obraz.
Oči mladega korporala so zagorele tako etrašno, da je siro-vež nehote stopil sa korak nassj in posegel s roko po samokresu, toda njegov strah je bil zaenkrat nepotreben, kajti korporal je očividno premagal silno akušnjavo, ki ga Je napadla v trenutku najstrašnejše Jeze. Molče, brez besede, se Je obrnil Ur odšel sa svojim tovarišem.
Stotnik pa je hrlpavo kričal ta nJim:
"Vam bcm že pokazal, vi prokleti psi! ... Vi .. ."
Ob spominu na krvavo žalitev Je fantova ponosna duša vstre-petala v onemogli jezi in v glavi mu je šumelo, kot da ae je peklo z vaemi svojimi vragi vselilo vanjo.
"Mene,---pa udaril, kot
— pas!.. r Je pridušeno vzkliknil in divje zsškripal z zobmi.
NJega, Toneta Novaki*, katerega so domači fantje Uko cenili radi njegove možatosti in neustrašenosti, kateremu se ni nikdo upal reči žal besede, ki ni nikdar nfhče udaril, j« U brezdušni okrutne* Upel kot — psa! ... In psa ga Je tudi imenoval ... In vse to samo zato, ker ni mogel mirno gledati, kako preteoa njegovega prijatelja, edinega človeka, ki ga razume, čuti z njim ... In on Je vse to mirno prenesel . . . mirno prenesel najstrašnejšo žaliUv, ki more doleteti ponosnega fanta! Kaka srsmoU za njega!... Kako ae mu bodo rogali domači fantje, ko izvedo, da ga je stotnik pretepel kot psa. njega, ka-terega praa ao dičila števil na odlikovanja, ki ga je polkovnik pred celim polkom imenoval najhrebrejšega vojaka v polku, s katerim se je pred nekaj dnevi smrtno ranjeni prejšnji poveljnik njegove stotnije pogovarjal kot s sebi enakim! ... In kako ae mu bo poamehovala tudi Tinica, tiaU Tinica, ki je pred ieti zavrgla njegovo ljubezen in mu zabrusila v obraz, da ga ne mara in ga nikdar ne bo marala, magarl če ae po kolenih plazi za njo! . . . TisU Tinica, radi katere že triJleU ni pisal niti syoji sestri, — sUrišev ni več imel radi kaUre je iskal smrt n^ ruskih, srbskih in italijan-akjfe bojnih poljanah, a je do danes ni našel ... In ona bo gotovo izvedela za njegovo sramoto — aaj je bil Kopačev Jože, njegov Ukmec v boju za Tiniči-no srce, ki je baš pred par dnevi prišel v njegovo stotnljo, pri-
"Kaj pa sU vi delali, ko se je vse to godilo?" sem vprašal
"Kar sem mogel, si lahko prepričan, dasi v takih okolščinah ni bilo dosti.*
Obrnil sem se, ds bi pregledsl Mugridgevo
delo.
"Dobro bo, če sedem na solnce," sem sllšsl govoriti Larsena.
V njegovem glasu Je bila neka rahla slad taleane slabosti, a samo rahla sled; bilo je Uko čudno, da sem hitro pogledal proti nJemu. Boka mu Je nervosno gibala preko obrata, kakor da bi ti brisal pajčevino. Zavzel sem se. Vse skupaj Je bilo tako malo podobno Wolfu Lerse-nu, kakor eem ga bil jas poznal.
"Ali vas še gUva boli r sem vprašal.
"fie vedno me muči," je bil njegov odgo-vor. "Mislim, da me baš zopet hoče."
Zdrknil je It sedečegs položaja na krov ln se ulegel. Nato se je obrnil na drugo stran; glava mu je počivala na dvogUvu (mišica) zgornja lakti, podlaket pa mu je zakrivala oči pp^j miaosrii
"Sedaj imaš ugodno priliko, Klada," je rekel.
"Me razumem vaa," sem lagal, kajti dobro sem ga razumel.
"BJ, nič," je tiho prisUvfl kakor da bi se mu drethald; "samo da me sedaj ImaU, kjer me potrebujete."
"Ne, nimam," sem odvrnil, "tekaj rad bi, da bi bili Mkollko tieoč milj odtod."
Zasmejal ee Je, poUm pa nI več govoril. Tudi ee nI ganil, ko sem stopal mimo nJega In odšel v kabino. Vzdignil sem vraU v tleh, vendar sem nekoliko trenutkov dvomljivo gledal v Umno skladišče spodaj. NI se ml dalo IU dol. Kaj. če bi bila zvijača, da se je ulegel? Ujel bi me bil v paet kot podgano. Natlhoma sem ae aplazll nazaj In pokukal, kaj dela. Lsšal je, kot. sem ga bil pustil. Iznova sam ae podal v la-dljo. Prodno pa sem ee spustil v skladišče, ssm poprej snel vraU. Tako bi vsaj ne Imel pred-meU s katerim bi saprl past. Vendar Je bilo ves nepotrebno. Vrnil sem se v kabino s celo zalogo marmelade, pečonca, meea v konservah Itd. — kar sem le mogel neetl — ln poeUvll zopet spuatna vraU nazaj.
HlUr pogled na Wolfa l<arsena me je prepričal, da ee nI bil ganil. * Nova miael ml je ši-nlla v glavo. Vkradel sem se v njegovo sobo In se polastil njegovih revolverjev. Drugega orožja nI bilo, daai sem prebrskal šs osUle tri sobe. Da se zagotovim, aem ee vrnil la pretakal medkrovje In predladje ln sem v kuhinji pobral ves noše za meso ln zelenjava Neto sem se spomnil ns veliki mornarski noš, ki ga Je vedno noell pri sebi; šel sem k nJemu ln gs ogovoril, Isprva tiho, potem glas naj šs. NI ae ganil. Sklonil aem ee čezenj In mu ga vzel ls žepa. Sedaj sem lažje dihal. Sedaj nI Imel orožja, s ksterim me Je mogel ns pasti ls daljave, dočim sem ga Jas oborožen vedno lahko prehitel, če bi me poskusit zgrabiti s svojimi strašnimi rokami.
Napolnil eem poeodo za kavo In ponev aa cvrtje z delom svojega plena, vzel nekoliko por-celanaaU posode Iz kablnake shramba, pustil Wolfs Larsena ležati na palubi ln as podal na suho.
Maud je še vedno spala. Razplhal sem
žerjavico (kuhinje aa zimo še nisva naredila) In sem s mrzlično naglico kuhal saj Ur k. Ko Je bilo skoraj že skuhano, aem jo slišal hoditi po koči Ko Je bilo baš vse gotovo ln sem kavo nalll v čašo, so se odprls vraU ln ona Je stopila
"NI lepo od vaa," se je glasil njen pozdrav. "Lastite si sno mojih pravic. Saj veste, da ste priznali, da bode kuha moja in . . ."
"Samo to pot," sem prosil.
"Ako obljubiU, da ne bosU več tega storili," ae je naamejala. "Razen, seveda, če se naveličaU mojega bornega dela."
Bil aem veael, da se ni niti enkrat ozrla proti obali. Posrečilo se mi je, da sem bil s svojo namero tako uspešen, da je nezavestno srkala kavo Iz porcelanaste čaše, jedla ocvrt krompir in mazala marmelado po pečencu. Ampak ta premena nI mogla dolgo trajati. Videl aem, kako se je iznenada polastilo silno presenečenje. Spotnala je porcelanasti krožnik, s katerega je jedla. Pregledala je ves zajtrk, pogledala vsako podrobnost. Nato je pogledala mene In obrat se jI je obrnil počasi proti obali.
"Humphrey!" je rekla.
Prejšnja nepopisna groza se ji je prikazala v očeh.
"Ali je — on —," je jecljala.
Prikimal sem z glavo.
Triintrideseto poglavje.
Vaak dan sva čakala, da bi prišel VVolf Lareen na suho. Neznosno ga je bilo čakati. Vsak trenutok se je eden ali drugi naju pričakujoče otiral proti Indiji. Vendar ga ni bilo. Niti na krov ae ni prikazal.
"Nemara ga glavobol zadržuje," aem dejal. "Puatll sem gs ležečega na krovu. Vso noč utegne ležati Um. Najboljše bo, če grem pogledat."
Maud me je proseče pogledala.
"Saj grem lahko," sem Jo zagotovljal. "Vzel bom revolverje seboj. Saj veš, da sem vtel vee orožje, kar ga je bilo na ladiji."
"Ampak njegove roke ao še osUle. njegove strašne roke!" Je ugovarjala. Nato pa je vtkllknlla: "Oj, llumphrcy, tako se ga bojim. Ne hodi — prosim, ne hodi."
Proseče Je ppložila roko na mojo, da mi Je začela žila mašnsje biti. Za hip je bilo moje arce gotovo v mojih očeh. Ljuba, ljubka ženska! In bila Je toliko več žensks, ko se me je oprijemala In me prosila, solnce in rosa sa mojo možatoet. Jo poglobila in jo navdala s sokom nove moči. Se eem jo hotel okleti z roko kot tedaj sredi črede morskih psov; vendar sem se premielll.
"V nobeno nevarnoet se ne bom podal," aem rekel. "8amo pokukam na krov."
Resnobno mi je stisnila roko in me pustila Iti. Toda protftor. kjer sem ga bil pustil letati, Je bil presen. Očividno Je bil odšel v^adijo. Tisto noč ava menjaje se aUla na atraži. v tem ko Je drugi epal. Kdo ve, kaj Je Wolf Ursen utegnil atoriti. Zmožen je bil vsekakor za vae.
Čakala ava drugi dan In še naalednji in še vedno ni bilo n<»bmcga znamenja o njem.
"Tleti njegov glsvobol, tisti napadi ga zadržujejo," je rekla Maud četrti dan popoldne, "morebiti je bolan, močno bolan. Mogoče je eelo mrtev.H t
"Ali pe umira." Je prisUvila. potem ko je nekaj čaaa čakala, da bi jas (spregovoriL
"Tem boljše," sem odgovoril.
"Pomisli vendar. Humphrey, bližnji v poslednjih sdlhljajih."
"Mogoča," sem dejal.
"Da, prav mogoče." Je pritrdila. "Ampak midva ne vova. Strašno bi bilo. če bi umiral. Nikoli bi al ne mogla odpustiti. Nekaj morava storiti."
"Morebiti," sem dejal vnovič.
čakal sem. smejo* se sam pri sebi ženski, ki se Je hala sa Wolfa Larsena. Kje pa Je bila njena skrb same. sem mislil — same. sa katerega se Je bala. ko sem hotel aamo pokukati na krov?	______
ča njegovf sramoti in on ae gotovo ne bo oboUvljal obesiti U sramote na veliki zvon! In vsi, tudi Tinica, se mu bodo posme-hovsli ter ga imenovali straho-petneža! *
Ob misli, da bi se ga kdo upal imenovati strahopetca, ga je za-
> v srce in tedaj se mu je v duši porodil maščevalni načrt.
Ne, to se ne sme zgoditi! . . . "On ne sme dopustiti, da bi ga kdo mogel imenovati strahopetca! ... In tudi ne bo dopustil! — Ko se vrne v zakope, stopi pred siroveža in v njegovi krvi opere svojo čast ... in obenem se maščuje nid njim za krivice, ki jih je prizadel tovarišem . . . in oni mu bodo gotovo hvaležni za to! .. . Potem pa ubije še samega sebe ... in smrt, ki se ga je dolga tri leta Uko verno izogibala, ae mu to pot ne bo mogla izogniti . . .
Ob misli na sladko maščevanje se je fantovo mračno čelo malce razjasnilo in krog usten mu je zaigral zadovoljen na-smehljaj.
"O, ne boste se posmehoval! moji sramoti!" je šepeUl predse. "Tudi ti, Tinica, ne! . . . Nikdo, kajti v njegovi krvi bom opral mojo čast! Jaz sem zadnji, katerega je on udaril, kajti še danes plača z življenjem krivico prizatiejano Francetu, meni in pred nama toliko drugim! O, skoro pride ura plačila za tebe, ti prokleta zver v človeški podobi! . . .
V tem, ko je to govoril, in s stisnjeno pestjo grozil proti okopom, pa ao se preko polja plazile Številna temne sence in se počasi, oprezno primikale bližje in bližje. Dve izmed njih sU se tiho, neslišno približali stražni ku in prodno se je U mogel obrniti ter misliti na obrambo, se je dvoje ledenohladnih bodal za-drlo v njegova prsa in brez glasu se je tiho zgrudil na mokra, blatna tla.
'Sovražniki napadajo!" je šinilo ranjencu skozi možgane "in oni tam v okopih niti ne7slu-tijo o tem!"
Zavedajoč se svoje dolžnosti, je izvlekel izza pasu ročno granato, da z njo opozori speče to-vuriše na bližajočo se pogubo in že je hotel potegniti za vžigalnik. ko mu je neznan, sladek glas zašopeUl v uho:
"Norec, ali ne veš, da si smrtno ranjen, da boš skoro mrtev in da je to tvoja edina priHka za maščevanje! In ti vendar nočeš umreti nemoščevan, da bi se ti še mrtvemu posmehoval! domaČ! fantje in tista prevzetna Tinica! . .. Pusti sovražnike, naj oni opravijo maščevanje mesto tebe in umri z zavestjo, da umiraš maščetmn! Kajti sovražniki njemu ne bodo prizanesli, saj jo ob zadnjem boju pred njihovimi očmi ustrelil ranjenega častnika njihovega tovariša!"
Roku z granato je omahnila na'tla, fant je podlegel skušnja vi in temne sence so se neovirano plazile vedno bližje okopom. I -Tedaj pa se je v ranjenčevi notranjosti oglasil strog, karajoč glas. ter mu govoril:
"Tako, samo zato, da bi umrl maščevan, Izročaš gotovemu poginu tolPco dobrih mož in fantov, ki, ne sluteči pogube, mirno spe! ... In samo zato, da bo tvoja čast oprava, bo moralo toliko nmUr, vdov, sirot in nevest objokovati izgubo ljubljenih sinov, očetov, soprogov in *cninov, bodo morali umreti aamo zato, da boš ti maščevan! In vendar ti niso ti dobri ljudjo storili nič žalega, a ti jih vseeno hoče* pogubitit"
"Na to nisem pomislil . je neslišno šepnil ranjeni fant. v čigar duši je po kratkem boju dobro nadvladalo slabo in slabotno Aoprtajc: "Ne. to se ne sme zgoditi r Je potegnil za vžigalnik. zbral vse sile Ur zagnal granato <*! aebe ...
Kksplozljl ročne grsnsU so sledili pretresljivi vzkliki ranjenih sovražnikov in kmalu zaUm smrtonosno regljanje strojnic, pokanje pušk. eksplozije ročnih granat in malo pozneje so se sovražniki v divjem begu vračali nazaj.
!>va t,'drva pozneje se je kor-porsl Teme Novak zavedel v vojni bolnici v I.jubfjani. kar ga je nemalo presenetilo ln se mu ade-lo neverjetno, posebno še. ker tiste u*<nlne noči, ko Je bil ranjen. pač ni mislil, da bo ostal živ.
"Kaj ne. Tone, malo čudno se ti sdi. de si še živ!" ga Ja
govoril mUd fant, ki je s pomočjo bergelj prikrevsal k njegovi postelji in se mu prijazno nasmejal.
Tone je v začudenju široko odprl oči. vzklikujoč:
"France, ti tudi ranjen?"
"Da, v koleno sem jo dobil," mu je smeje odgovoril France. "Toda to ni nič v primeri s Um, kar si ti dobil. Veš, ko smo U našli, ni bilo toliko krvi v tebi kot v kokoši in vsi smo mislili, da ne boš preživel štiriindvajset ur; seve, pri tem nismo računali na tvojo žilavost, ki U je na are-čo ohranila pri življenju. In to je bila tudi naša vroča želja, kajti mi val smo se zavedali, da si nas rešil smrti, saj mnogim izmed nas, kajti da naa nisi z granato opozoril na sovražnike, bi bilo dosti izmed nas pokla-nih, ostali pa bi se mučili po jet-niških taboriščih, kar je skoro slabše kot smrt." a ar -
"Kaj pa--stotnik?" ga
je prekinil Tone.
"Oh, ta je pa dobil kar je zar služil! Ko smo tistega jutra po napadu, v katerem si bil ti ranjen, pobirali ranjene sovražnike, ga je mlad italijanaki častnik, ki je ležal ranjen blizu me-sU, kjer smo našli poslal s kroglo v glavo temu aurovežu, za kar sem mu bil tpgTbvaleien, da sem mu dal podfrdfruma ter ga pustil, da se je^tonical nazaj k svojim, ki so garikmalu opazili in zpravili na varno! Stotnika pa smo brez vsakih ceremonij vrgli v fkupen grob z mrtvimi Italijani vred, prepričani, da za njim ne bo nobeden jokal . . .
'Torej ga je le doletolo zasluženo plačilo! . . ." je šepnil Tone, v duši vesel, da se tiste
SOBOTA; 23.
mabca.1
noči ni dal zapeljati izkušnjavi.
"Kako dolgo pa aem že v bolnici?" je po daljšem molku vprašal Franceta.
"Danes je ravno dva tedna, odkar smo U odnesli na obvezo vališče. Odkoder so U Ukoj poslali v zaledje," je pojaanil France.
"Dva tedna! ..." se je začudil Tone.
"Da, ravno dva tedna it\ ves U čas ae je tvoj duh mudil bog-vekje; jaz aem bil ranjen dva dni pozneje in k sreči so me vrgli na sosednjo posUljo, tako da sem bil ves čaa blizu tebe Ur imel priliko poslušati U, kako si se kregal s skušnjavo in jo odganjal od sebe, obetal maščeva nje tistemu surovežu, ki pa se je medtem že sprehajal po peklu, in venomer zatrjeval Tinici, da ho ti ne bo mogla posmehovati. Tinica pa je medtem pretočila potoke solza, proseča Boga, da bi te ohranil pri življenju in da bi ji ti — odpustil!"
Tone je pobledel in srepo pogledal fanta.
"France, ne govori o — nji!
"Glej ga, no!" se je začudil France. "Preje si vedno vzdihoval po nji, sedaj pa kar naenkrat nočeš slišati o Tinici! Pa menda ne misliš, da se jaz norčujem. Kaj takega mi pač ne pade v glavo. Toda, če nočeš, da bi govoril o nji, bom pa molčal, aaj navsezadnje je to tvoja atvsrt"	^
Tone, ki je v prvem trenutku res mislil, da se France samo norčuje, se je pomiril, in ga zaprosil, naj mu pove, kdo ji Je povedal, da je bil ranjen.
"Jaz sem ji pisal in sledečega dne Je bila že pri tebi! In kak-
Ukal
šna je bila . . . jaz sem da bo znor^ja od žal< bila! Komaj smo jo pomS spravili domov! Potem ^ ! minul dan. da ne bi bila prjj k tebi jokat in vzdihovat. | sem jo vprašal, zakaj da toU| Žaluje in odgovor je bil, da«
to, ker te ljubi!--Da, J
je, da te ljubi, in kako strtf se je keaala vaa U leta. odkj ti odšel od nje, užaljen do radi tiatih besed, ki ti jih vrgla takrat v obfaz. p0v«A mi je, koliko je trpela veli čaa, ko ni vedela, ali ai tiV! mrtev, kajti kogar izmed tiatj ki ao bili na dopustu, je vpn| la o Ubl, vsak ji je enako od( voril: Ne vem zanj, ker on ti mojem polku! Sicer pa, saj boš skoro sam prepričal o p niči mojih besedi!"
Po teh besedah je France < krevsal nazaj k svoji post« Tone pa je presenečen zri obraz zalemu dekletu, ki videč, da ae je Tone zavet negotovo obetala ob koncu; stelje ter se boječe ozrla vi Tonetov prijazen pogled jo opogumil, stopila je bližje, usedla na rob postelje in skloniU k njemu.
"Tone — — odpusti mi!" je zaprosils in po upadlih li sU ji spolzeli dve debeli solzi
Nakar jo je Tone v odgo tiho zaprosil:
'Tinica moja--polj
me!"
TiniČine oči so zažarele v popisni sreči in z vzklik« "Moj Tone, moj dobri Tone J se je sklonila še nižje k nje ga nežno objela okrog vratu pritisnila svoje ustnice k i govim . . .
Potovanje
potom našega potniškega oddelka je zelo priljubljen. Skoraj vsaki dan dobivamo vprašanja it vseh krajev Amerike, od ljudi ki nameravajo tja iti. Storite tudi vi Uko, ako nameravaU obiskati domovino, tedaj se obrniU na naa za vsa pojasnila.
Mi zastopamo vse parobrodne Črte, in vas lahko odpravimo, kamorkoli si želite.
Delamo prošnje za povratno dovoljenje "Permit," pomagamo dobiti p liste, vizume in vse oetalo kar je v zvezi s potovanjem. Naši zastopniki bodo skrbeli za vaa in vašo prtljago tekom vsega p vonja.
Ml od časa do časa oglašamo v listih imena vseh naših potnikov, ki pr jajo ali odhajajo.
KASMt american state MIK
1900 blue island ave.
CHICAGO, I
dbnar v jugoslavijo pofilljamo po najnižjih CEN
rrr»ii - ;irr inririr
Tiskarna S. N. P. J.
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tiska vabila ta veselice in shode, viritnice, časnike, knjiga, koledarje, letaka itd. t slovenskem, hrvatskem, alovaikem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
Cene
vodstvo tiskarne apelira na članstvo anjpj, da tiskovine naroča v svoji tiskarni
vaijako delo prva vrsta. .Vaa pojaenlla daj« vodstvo tiskarne
S. N. P. J. PRINTERY
M74I So. Lam** A veno«
chicago. ill.	/
TAM si DOBI na tBUO TUDI VSA U8TMINA pojasnila