31. štev.
Večerno izdanje „Edinosti“ št. 64 z dne 12. avgusta 1893.
Tečaj
r	•'T
Izhaja vsako soboto ob 6. uri zvečer.
Prodaja se v tistih tržaških tobakarnah kakor ,Edinost'
po 2 kr. odtis.
Naročniki ,Edinosti1 dobivajo to prilogo vse leto, ako priložijo naročnini za .Edinost1 še 1 gld.
Cene oglasom v ,Novičarju' so: za petit-vrstico 8 kr., za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor,kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi
Franhovana pisma in rokopise je pošiljati vrednistvu
Xefrankovana pisma se ne sprejemajo,
K
„Kaj mi dajo Slovenci?“
Kolikokrat sem že slišal od našega priprostega okoličana te besede! Kolikokrat ,sem se že zavzel, ako sem rekel priprostomu našemu trpinu, naj drži sć Slovenci in mi je odgovoril: „Pa kaj bom držal žnjimi, ko mi nikdar nič ne dajo !“ —
Priprosti naš okoličan misli jedino le na mesto Trst, ako ti tako reče. On misli, da v Trstu so jedino le tisti Slovenci, ki so pri društvu „Edinosti11. Ali dragi moj, ako tako splošno rečeš: kaj mi dajo Slovenci“ —, nikar ne misli samo na Slovence v Trstu, temveč misliti moraš na vse Slovane v cesarstvu našem. Glej, v našem cesarstvu je čez 16 milijonov Slovanov, okoli 8 milijonov Nemcev in okoli 1 milijon Lahov. Dasi nas je Slo vanov tako veliko število, vender ukazuje nad nami peščica Nemcev in Lahov, vender imajo Nemci in Lahi vse pravice, vender ti uče po šolah nemški in laški, vender slišiš po uradnijah vse druge jezike, samo tvojega materinega jezika ne slišiš skoro nikjer v cesarskih uradih. Sam veš, ako greš k vojakom, prostak moraš ostati, ako ne znaš nemščine. Ako hočeš iti v kako cesarsko službo, znati moraš nemški.
Kaj je pa z Nemci P — On znašamo nemški, pa ti dobi povsod v Avstriji službo; pri vojakih ti avancirajo, a ti moraš ostati prostak, četudi imaš več soli v glavi, nego marsikateri Nemec, ki je prišel le radi nemščine naprej; cesarsko službo dobi, dasi ne zna drugega, nego materinski jezik. No, kaj se ti zdi, je-li to pravično, ako Nemec najde službo, dasi zna jedino le njegov jezik, ko pa moraš ti, ako hočeš kako službo dobiti, poleg materinega jezika še nemški znati ? — Gotovo mi pritrdiš, da je to krivica, kajti lehko si sam misliš, kako pride Slovenec do tega, da mora več znati nego Nemec P Je morda nemški jezik lepši od slovenskega P —
bodeš videl, da bo tvoj jezik povsod spoštovan, kakor je sedaj tvoj groš.
Ali, kakor ne more general v vojsko brez vojakov, tako ne bodo mogli tudi naši prvi možje nič doseči, ako nismo mi vsi za njimi. Naši rodoljubi hočejo za te od Nemcev in Lahov tiste pravice izterjati, kakoršne moraš imeti in kakoršne imajo Nemci in Lahi, kar se piavi, oni zahtevajo: jednakopravnost. Ako bodeš s takimi rodoljubi držal in v srcu nosil nekaj, čemur pravimo: narodna zavest, to je, da vsakemu ponosno v obraz poveš, da si Slovenec in da hočeš kot tak živeti in umreti, dobiti bodeš moral vse pravice, kakoršne imajo sedaj Nemci in Lahi — to ti dajo Slovenci!
P—i.
NOVICAR.
ne! Nemci imajo hleb v rokah kruh v našem cesarstvu.
in dele
Tako je tudi v Trstu, dasi nas je nad 40 tisoč Slovencev. Tukaj imajo pa Lahi hleb in nam niti drobtnice nočejo dati. Prosi za službo in videl bodeš, da je no dobiš, ako ne znaš laški. In ako tudi znaš, rajše dajo mastne službe takim ljudem, ki so pritekli v Trst iz Italije Lahi in Nemci imajo tu v Trstu kar hočejo, samo ti Slovenec si povsod najzadnji dasi so tvoji denarji bas tako dobri, kakor nemški ali laški, ko jih oddaš v dav karije P
Kaj pa hočejo slovenski prvaki P Kaj hočejo pa tisti Slovenci, katere smo iz brali in jih posadili na prva mesta P Oni hočejo, da bode hleb, kateri imajo sedaj Nemci in Lahi v rokah, vsem jednako razdeljen. Oni nočejo poznati tega, da bi Nemec in Lah meso jedla, a Slovenec naj bi kosti obiral. Ne ! vsi smo na tem svetu jednaki, moj groš ravno toliko volja, kakor nemški ali laški. Slovenski rodoljubi hoč jo, da bode tvoj jezik povsod spoštovan, oni hočejo, da bodo imel v našem cesarstvu tako veljavo, kakor nemški ali laški. Kadar dosežejo to, kadar dosežejo vse tiste pravice, kakoršne imajo Nemci ali Lahi, tedaj bodeš videl, da najdeš cesarske službe tudi brez nemščino, tedaj
evo :
tudi v bodoče posvetiti svoje življenje poleg stvari svojega naroda, za kulturo in civilizacijo.
Srbska kraljica Natalija dospe dne 19. t. m. na Dunaj ; od todi pa pojde v Italijo.
Demonstracija. Gospod dr. Frane Mandič potoval je te dni v imenu državne železnice kot zdravstveni konsulent po Istri, da se na železniških postajah prepriča o stanju kirurgičnega orodja, ki je shranjeno tam za slučaje kake nesreče. V sredo je prenočeval v Pazinu, v okraju znanega g. glavarja Schwarza. Sprehajajočega se po ulicah spoznala ga je po-uliška druhal, jela žvižgati in tako silno tuliti, kakor da jo zbesnela. A to ni bilo zadosti, tem sinovom avite colture : zbrali so se potem pred gostilno, kjer jo pre-
polunoči. Pri veselici sodelujejo: „Slovansko pevsko društvo“, telovadci društva „Tržaški Sokol“ in godba; palili se bodo lepi umeteljni ognji in se bode igralo na kegljišču za premije. — Spored veselice: 1. D. Jenko: „Naprej*, godba. 2. Corri-dori: „Simfonija*, godba. 3. Hajdrlh: „Na boj“, moški zbor. 4. Telovadba, izvršujejo člani „Tržaškega Sokola“. 5. Nagovor predsednika, po katerem bode svirala godba „Cesarsko pesem“. 6. Gj. Eisenhut: „Na Savi“, valček, godba. 7. Umeteljnj ognji. 8. Zeller: „Polka*, po motivih operete „Prodajalec ptičev“, godba. 9. Vilhar: „Domovini“, mešani zbor. 10. Zitta: „Me
ljubi“, polka, godba. 11.
* *
,Slovan“,
plesni sestavek, godba. 12. Vilhar: „Naša zvezda“, zbor s tenor-samospevom, poje g. Josip pl. Masnec. 13. Verdi: Scena in
Njena c. kr. Visokost nadvojvodinja Udova Štefanija vrnila se je iz Kodanja preko Kiela in Hamburga na Dunaj.
Začasnim voditeljem vojnega mini-sterstva je imenovan — kakor poročamo v denašnji „Edinosti" — F. Z. M. baron Merki. Definitivnim vojnim ministrom pa bode imenovan F. Z. M. baron F<5-j e r v d r y, dosedanji Ogrski minister za deželno hrambo. Tako poroča „Pražka Politik*. Mi pa pristavljamo: Kalnoky -Madjar; Kallay — Madjar; Fdjervdry -Madjar; z jedno besedo : najvažnejša politička in vojaška mesta Avstro-Ogrske so, eventualno bodo, v madjarskih rokah.
Jubilej. Ne vemo sicer ali je naš mi-nisterski predsednik grof Taaffo slovesno praznoval denašnji dan, ali zabeležiti treba vender, da je danes preteklo ravno 14 let, odkar je njegova ekscelenca mini-sterski predsednik. Sč posebnimi vspehi se pač ne moro ponašati njegova ekscelenca, kajti nedostaje mu prvega pogoja vspešnemu delovanju : trdnega in stalnega programa. Kako vse drugače bi bilo, ako bi se mogel njegova ekscelenca ponašati z nespremenjenim isto tako starim programom, kolikor časa že traja njegovo predsedovanje ministerskemu svetu. To pa se mu mora priznati: žilav je in vstrajen, četudi — brez programa.
Družba sv. Cirila in Metoda. Z največjo radosto javljamo sledeče: „St. 170/P. Častitemu predsedništvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — V smislu odloka visokega namestniškega predsedništva z dne 6. avgusta t. L, št. 1436 počastim se naznaniti, da je Njegovo Veličanstvo, vsled odloka njega ekscelence gospoda ministra za notranje zadeve z dne 2. avgusta t. 1.; št. 2694/M. I. blagovolilo naročiti, da se prescojništvu družbe sv. Cirila in Metoda za izjavo udanosti in lojalnosti — poklonjeno o priliki občnega zbora v Sežani dne 26. julija t. 1. Njegovemu c. in kr. apostolskemu Veličanstvu — naznani Najvišja zahvala. Sežana, 8. avgusta 1893. C. kr. okrajni glavar Simzig“.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Škofu Graškemu dru. Zwergerju se je bolezen obrnila tako na slabo, da se je bati najhujšega.
Knez Črnogorski odposlal je vektorjem onih vseučilišč, ki so ga imenovale častnim doktorjem povodom obodske slavnosti, zahvalna pisma, v katerih pravi, da hoče
nočeval g. dr. Mandič ter razsajali in de-j arija iz opere „Attila“, godba. 14. Zajc: monstrovali jedno celo uro. To je sad toli. Finale iz opere „Nikola Subič-Zrinski“, slavljene italijanske kulture, da napadajo godba. 15. Umeteljni ognji. 16. Ploner: mirne potnike, ki se ne brigajo za nikogar „Santarelina“ kvadrilja, godba. 17. Win-in torej tudi ne žalijo nikogar. Stvar pa ter: „Ciac“, brzopolka, godba. Ustopnina za treba soditi še z druge strani: gosp. dr.1 osebo 20 nvč. (Nad 10 let stari otroci Mandič ni potoval kot privatna oseba, plačajo 10 nvč. ustopnine). — NB. Od-ampak v uradnih poslih v i m e ^ prto je tudi kegljišče, kder se igra na državnega zavoda. Druhal torej ni dobitke. — V slučaji slabega vremena demonstrovala le proti rodoljubnemu Hr- prenese se veselica na dan 3. septembra vatu Mandiču, ampak proti uradni osebi ob isti uri zvečer.
in proti urad n emu opravilu. Ali, V Gorici konča danes šolsko leto na je zavladala zares že anarhija, da ljubez- deželni šoli za gluhoneme; ker je pa pod-njivi naši sodeželani italijanske narodnosti ravnatelj, g. Lonardig, bolan, odpadeta ko-ne poznajo nikake avtoritete več P ! Gospod nečno izpraševanje in razdelitev nagrad, glavar Schwarz ima zopet povoda dovelj,' Okrajni zastop V Ptuji (Štajersko) je da premišljuje o odnošajih v njega lastnem izvolil 5 narodnih članov v okrajni šolski okraju.	j svet, zbok česar je ta šolski svet prešel
Tako je prav. Dunajsko slovansko po- v slovenske narodne roke. litično društvo „Nationalitätenklub* je skle-1 Mati veleizdajalca, zločinca Oberdanka nilo, podati namestništvu ulogo, v kateri prosjači miloščine po raznih listih v krase prosi, naj vlada zaukaže obč. svetu Ijevini Italijanski, češ, da se jej godi jako Dunajskemu, da mora v gotovo določenem trdo, ker je nje mož že dolgo brez dela. roku povsem D u n a j i napraviti.	Ob tej priliki piše nekov italijanski list:
dvojezične, nemškočeške javne	„Mati ubozega Oberdanka pisala je
napise. У utemeljevanju so navajajo Cavalottiju, da se nahaja v hudi bedi! motivi, s katerimi je češko namestništvo |	Viljem Oberdan („k* so izpustili,
podprlo svoj ukaz glede samočeških napi- menda zato, da ne zveni tako po nemški) sov v Pragi, vrh tega pa so poudarja, da bil je — naj se ga že sodi kakor hoče — jo Dunaj glavno mesto cele države, ter blagega srca, žarkega duha ter da živi na Dunaji 300.000 Čehov, ki imajo vzgleden patrijot. Žrtvoval se tiste pravice, kakor 26 000 Praških je za idejo domovine in seboj vred Nemcev.	! je žrtvoval tudi svojo mater, katera bi bila
Nekdo nam piše : Dragi „Novičar* ! smela pričakovati mirne bodočnosti od tako Sramotno je pač, da žalibog tudi mnogo dobrega s i n a, tako dovzetnega in tako tacih, ki so slovenskega rodu, prepevajo 1 nadarjenega.
tisto grdo pesem: „Non si parla ehe ita-j	Ta okolnost je pač pretresujoča, da
lian*, čuditi se moramo pač, kje so se ta mati nahaja sedaj v tako slabih vzrastli ti nevedneži, da žalijo prsa, ki so .razmerah*.
jih dojila, da žalijo zemljo, katere sinovi |	To je že vender od sile, da se na
so. Sramovati bi se morali tembolj, ker i toli nesramen način proslavlja izdajstvo in niti izobraženi Italijani no marajo čuti one t zločinstvo,da se proslavlja spomin Človeka,, gnusobe od pesmi. Le slovenski oče, ki | ki je se svojo drzno roko hotel poseči po se je rodil kje pri Vipavi ali Dravi, je življenju milega in dobrega vladarja. Ita-
ponosen na svojo hčerko, ako zna bolj krasno žvrgoleti: Nella patria di Rosetti
...........Dragi „Novičar“, prav je, da
si začel obtesavati ta neotesani hlod. Ker pa vidim, da ni pravega sadu, pomagati ti hočem tudi jaz. Za sedaj sprejmi moj nasvet : vsak zaveden Slovenec — in takih je najti v vsaki ulici — naj okrega in oštejo sorojaka-nevedneža, ki onečešča svoje ime z tisto grdo pesmijo.
„Delalsko podporno društvo“ priredi dne 20. avgusta t. 1. obletnico blagoslov-Ijenja društvene zastave v lepo okinčanem vrtu „Mondo nuovo“ z veliko veselico, katera začne ob 6Vi uri zvečer in traja do
lijanski listi so pač vrgli od sebe zadnji sled sramote.
Shod slovenskih in hrvatskih abituri-jentov v Zagrebu, vršil so je dne 4. in 5. t. m. prav lepo po naznanjenem vsporedu. Slovenski dijaki, katerih je prihitelo precejšnje število v Zagreb, bili so od svojih hrvatskih tovarišev in rodoljubnih meščanov zagrebških prav slovesno veprejeti. Hrvatski in slovenski dijaki so se za časa sestanka marsikaj koristnega mej seboj domenili, porazložili so drug drugemu svoje razmere, ter si obljubili zvestobo domovine in bratovsko pomoč. Da bi le res ta dijaška prijateljska vez, ki je ob tem se-
etanku-.idružila hrvatske in ‘slovenske dijake jih vezala še v pozni prihodujosti kot delavne može in to v prid slovenski m hrvatski domovini.
Shod katoliškega političnega društva V Novem Mestu. Minolo nedeljo napravilo je katol. politično društvo svoj shod v Novem Mestu. Na shodu, ki je bil po do-šlih poročil dobro obiskan, govorili so gg.: drž. poslanec Povše in Pfeifer, primarij dr. Gregorič, župnik Babnik in novomeški župan Perko.
Prodaja istrskega vina je bila v drugi polovici julija meseca jako dobra. Iz Poreča namreč odpeljali so parniki istrskega parohrodnega društva od 16. do 31. julija 1881*88 hektolitrov vina. Od tega oddalo se je v Trst 1669 06, v Pulj 240"67 in na Reko 72*15 htl.
Milijonarsko mesto. Hamburg, prvo nemško pomorsko trgovinsko mesto, štelo jo 1867. leta 169 milijonarjev. Leta 1891 pa je bilo število teh bogatašev narastlo že na 319. Ti Krezi imajo skupno na leto 64*2 milijonov mark dohodka in plačujo 2,247.000 mark davka.
Statistika tržaška. OJ 30. pr. m. do 5. t. m. rodilo se je v Trstu 54 možkih in 41 ženskih otrok (95); mrtvo rojena bila sta dva otroka. Umrlo jo 38 možkih in 51 ženskih (89). Umrljivost znaša 29'23°/0 vsega prebivalstva.
Poskušeno samoubojstvo. 32letni trgovinski agent Josip Olivetti zastrupil so je na stranišču gostilne „Alla Pipa" v ulici Crosada. Odnesli so ga k zdravniški postaji, kjer so mu izprali želodec. Mož je 2 leti brez službe, zato se je hotel vkon-čati. —
Samoubojstvo. Zbok nesrečne ljubezni skočila jo 20!etna krojačica Anka Grego-rotti raz okno 4 nadstropja hiše št. 1 ulice Belpogg o. Prenesli so nesrečnico v bolnico, kjer jo je obiskala mati in petero njenih sester, ki so došle baš o pravem času, da se od nesrečnice poslove za večno.
Veselica na dirkališču V nedeljo, dne 13. t. m. prirodi odbor družbe prijateljev dctiustva veliko veselico na dirkališču na Montebellu v prid počitniških kolonij. Sviralo bodo šest glasb. Konečno izžrebajo 5 dobitkov v denarju proti jednostavnim vstopnim listkom. (40 kr. prvi prostor, 20 kr. središče). Dobitki so 200, 150, 100, 50 in 26 kron. Potem bode ljudski ples.
„Marquis Baquehem“, novi, največji Lloydov parnik, ki je pred kratkim nastopil svojo prvo vožnjo na Kitajsko, došel je dn4 10. t. m. v Bombaj.
Ruski petrolej. „Weser Ztg.“ piše, da se mudi sedaj v Bremenu visok ruski uradnik, odposlanec finančnega miuisterstva, da natačno preišče trgovino z ruskim pe-trolijem. Zatem obišče glavna evropska pristanišča, da preučuje, kako razviti obrt ruskega petrolija.
Iz Londona javljajo, da priznavajo diplomatski krogi, da je Francija dovolila Augliji razne olajšave v egiptskem vprašanju kot odškodnino za vedenje Angleške o fraiicosko-sijaraskem razporu.
Srečna dežela jo Liechtenstein. V tej deželi sedaj ne p)znajo vojaške dolžnosti. Pred nekaterimi leti je knez odpravil vojake. Zadnje dni so se pa odpravili skoro vsi davki, kor je finančno stanje nenavadno ugodno.
Odmev.
Ob Adriji sinji od nekdaj slovi
V	krasoti leskeče se mesto Tržaško, Od nekdaj Slovdn tu naseljen živi Preziran in stiskan, boreč se junaško:
Lo upijte druhali, škripajte zobmi,
Nn bregu Jadranskom ukažemo mi.
To zemlja je naša, tla naša, naš svet: In naše jo morje in naše obzorje ;
V	odpadkih jo naših izbruhnil vam cvet Bahate izdajske popačene glorje :
^'Le upijte druhali, škripajte zobmi,
Na bregu Jadranskem ukažemo mi.
Ni duha ni sluhu ni bilo o vas,
Ko ladji je tesal 81ov4n tu plavuta, Rimljan bojeviti še znal ni za vas,
Ki vzrastla so zdaj vam ošabna peruta: Lo upijte druhali, škripajte zobmi,
Na bregu Jadranskem ukažemo mi.
Te divne palače, bogastvo kupčij,
Kot lice ginljivo strohne brez imena,
A izvor vrvročo Slovanske krvi Ne usahne, Slovanskega kri je plemena: La upijte druhali, škripajte zobmi,
Na bregu Jadranskem ukažemo mi.
V bodočnost in v mosta jaz zrem preobrat, Že vidim trinoge vas v strahu zgubljene, Vas vidim žo prah in pepel in propad, Mogočno tu vladati vidim Slovene:
Lo upijte druhali, škripajte zobmi,
Na bregu Jadranskem ukažemo mi.
J—i.
Ovčji repi.
Lopa nas jo zadela, — sporočoval je pastir svojemu gospodarju, vrnivši se o solnčnem zahodu od paše domov. — Bog bodi znami, kaj t icega ? popraševal je začudeno oče Ribac, najbogatejši posestnik Podgaškega sela.
Pasel sem drobnico doli v Mlakah, pa so mi vso ovce všle pod zemljo; samo repi lukajo še ven iz zemlje.
Bog in sv. križ božji, mrmral je Ribac sam seboj in napravil velik križ, dolg od čela skoro do trebuha in širok od jed-nega do druzega ramena.
Kvaterna sreda je, gotovo imajo v Mlakah nocoj čarobnico večerjo pa bodo poljubovale vraga v kozlovski podobi pod rep. Potem bodo imele veliko večerjo in se gostile z mojimi ovcami. Mara! pojdi brž po blagoslovljenih rož in pokadi hlev, da so vrnejo začarane ovce nazaj, jaz grem moj tem s pastirjem v Mlake otet drobnico črnemu žrelu.
Tako je govoril Ribac. Dekla Mara je ubogala in šla po blagoslovljenih rož, oče Ribac je pa odšel s pastirjem v Mlake.
Ko sta prišla tja, nastal je hud vihar, ki jo majal vse, kar je rastlo na zemskem površji. Se se niso ovce popolnoma pogreznile v zemljo, kajti moleli so ven iz nje repki in migali, kakor da bi bili še živi.
Blizu 20 repov bilo je vsajenih v zemljo, jeden poleg druzega, in zdelo soje na prvi pogled, da raste iz tal toliko volnenih cvetic, koje maja vihar sem ter tja.
Ribac se je zdrznil, ko je po repih spoznal znake svojih oved. Zagovoril*) jih je z besedami :
„Blejte, blejte ve ovčice,
Da zbeže vse čarovnice,
Da ne vzame vas mesar,
Zlih čarobnic gospodar.“
Ovce so bile zdaj odčarane ali trebalo jih je izvleči izpod zemljo.
Ribac zgrabi za prvi rep ki mu pride v roko in močno potegne, ali sam rep mu ostane v rokah in on pade vznak kakor je dolg in širok. Padel je tolikokrat na mehko plat, kolikor repov je izril iz zemlje.
Ovce so bile po njegovem menenju izgubljene in so šle čarobnicam, brez repov, žive v želodec.
Še tisti večer kuhali so se v velikem kotlu pri Ribacu repi med korenjem in blagoslovljenimi rožami. Drugi dan pa se bili povabljeni botri in botrice iz Bresta, da bi se bili udeležili pojedino. Med botri in botricami navadno tiči kak čarobnik ali čarobnica ; to je vedno trdil oče Ribac. Nu! čarobnico se prav lahko spozna, če se jej med jedjo udeno (zaleti), uhlipne (zdeba) ali pa vkihne. Zato jih je bil povabil, da bi bil zvedel, kdo mu je spravil ovce pod zemljo. Ko so glodali in obirali repe, zdehnilo (uhlipnilo) se jo lepi Urški, hčerici botre Lončke in zartidela je kakor kuhan ra:. Pa tudi pa-itir нрг menil je barvo.
*) Zagovoriti, nekako zarotiti.
Oče Ribac obdolžil jo koj lepo Urško, da um je spiskala ovce in že so se bili sosedje pogodili, da jo pretepejo ; ali oglasil se je pastir ter odkritosrčno izpovedal, da jo on prodal drobnico in si izgovoril repe, katero je posadil v zemljo, zato, da bi bil gospodar mislil, da so se bilo ovce pogreznile v zemljo.
Prodal je pa ovce zato, da bi bil vkupil balo lepi Urški, katero je srčno ljubil že odtlej, ko sta še prvič skupaj pasla. — No, v Brestu ni tako nečastno popihati nekoliko oveä.
Da le ni čarobnica, dejal je oče Ribac — pa jej rad dam šo dve glavi po vrhu.
Oče Kibac je bil brez otrok, zato se je bil usmilil, ko so mu prinesli nečega najdenčka, kojega je vzel k sebi za svojega. Ta najdenček je ravno naš pastir.
Ko so je poročil z lepo Urško ter so slovesno pripeljali nevosto k hiši, nastala je ustmena pravda mod taistimi, ki so čakali z nevesto zunaj pred durmi, in očetom R-bacem, ki je bil zaprt v svoji hiši. Kaj ste mi prinesli? vprašal jo oče Ribac. — Toče — ne, — sodre ne, — ča-robnice ne, — prinesli smo ti zlato premično zrnce — odgovarjal jo nekdo zunaj. Bil je menda kolenček ali kdo drugi, ki je zastopal njegovo mesto.
Za to zlato zrnce dam vam jaz 20 ovčjih repov, če vi meni daste 20 glav po vrhu, odgovarjal je oče Ribac v hiši.
Hahahahaha — ušle so pod zemljo, hahljal (smijal) se je glasno nekdo zunaj — bil je menda ženin — in drugi svatje spremljali so ga z glasnim smehom. — Zdajci se odprd hišne duri in na pragu se prikaže oče Ribac šopom ovčjih repov, ki jih poda ženinu rekoč : Vzemi jih, to so ti suhe zakonske rože — glave pa pojdi iskat, kamor si jih zakopal . .
Med smehom in zabavo obesili so slovesno oni šop ovčjih repov ob leseni hišni strop, kder je visel mnogo mnogo let. Ko je Urška praznovala 50 let pozneje svojo zlato poroko, utrenila se jej je svitla solza v očesu, ko se je ozrla v strop po ovčjih repih, ki so viseli okajeni in in vsi pikasti od muh ob hišnem stropu. Menda se jej je storilo milo, ko so je spomnila svojih mladih lot in onega nepozabljenega dne, ko so jo privedli mlado in svežo nevesto v Ribačevo hi o.
Takrat so jej se cvetele mlade rože na gladkem zarudelem licu.
Nekdanji pastir pa je čudno pogledoval zdaj na viseče repe, zdaj na obličje svoje „staro*, in potem vskriknil : „Oj Urška! k je so nekdanje tvoje rože P Hm, ovčji repi, le ovčji repi so še ostali.
Jadranski.
Brzojavke iz tržaške okolice.
Iz Križa. Pri nas je že dozidana, nova cerkev. — O slovesnem blagoslov-Ijenju prihodnjič. — Daljogledi na prodaj prav po ceni pri vsakem Cikorjašu. — Slovenskim starišem dana prilika pošiljati svoje otroke v novo slovensko šolo. — Učiteljev na izbor ! —
Od Gorenje in Spodnje Magdalene. Vse obljube cikorjaškega kandidata natanjko izpolnjene. Vse dobimo, celo konjederca.
Iz Skednja. Vodo nabrežinsko, ki jim preostaja v mestu, bi radi napeljali po cevih v naš stolp, ali stolpa jim ne odstopimo z lepa. —
Iz Rojana. Zaradi preobilnosti laškega vina sklenil mestni zbor vse laško vino, kar ga ni mogoče razprodati v mestu, napeljati po vinovodu v Rojan. V to svrho na-tavljenih mnogo čepov — s tem bode popolnoma ustreženo cikorjaški živini.
Z Opčin. Ustanovljena nova tovarna za kolomaz. Neobhodna potreba tega proizvede pokazala so je pri poslednjih volitvah.
Od L o n j e r j a. Po §. 19 tisk. p. »prejmite nastopni popravek v svojem
listu glede ČaJina. Res je, da si mi želimo iu zahtevamo lastne župane ali ni res, da bi bil kdo doslej ustregel naši želji.
Od Barkovelj. Okr. načelnik pristopil kot podporni ud k družbi sv. Cirila in Metoda. — Zanimivo! — Slava!
Od (Jadi na (napačno Kjadina). Naš novoizvoljeni zastopnik nam priboril lastne župane in samoupravo. Živila Cikorija !
S P r o s o k a in K o n t o v e 1 j a. Kar mislimo mi, mislijo vsi — akoprem vsi tega ne pokažejo. Ravno pot naprej, brez zvijanja in zavijanja. Vse Slovane Bog blagoslovi! —
vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(pFQdlsyÄk®
(v ulici Belvedere št. 3)	*
pristopno zadružnikom in nozadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo)
10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer se t ičijo izborna
domača vina, t*>.ran, pivo v sfcelclonica.ii itd. Točna postrežba z gorkimi in mrzlimi jedili.
U^“* Novi člani "“^tš
so še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 uro zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp.	104—12
RnctilnO	staroznana pod ime-
UUDlIlllCt „UlVhll , „om „Belladonna*,
polog kavarne „Fabris“, priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Gl.
Gostilna „AHa Vittoria“
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v cono. Gl.
Kavarni ,Commercio‘ in Je-
ripQPfl6 v u^c' -Čase rma\ glavni shajali ud UU ijjjßi tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznili slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Gl.
Eia illa cHta di gWä
polog kavarne „Universo“ priporoča se Slovencem v mostu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl	ЈлКОВ KUMAR
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. ö (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter ne-dosrodno iz Št. Petro, sveža (frišna) smetana.
Josip Kocjančič, y'\SuInC'
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Antnn PnrUai na v°slu ulicc Ghe8»
rMHUII ■ U v Ix ti J , in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske I poštne tiskanice.	Cl
Franca Potočnika gostilna
„Andemo do Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
I'ivania Lavrenčič &2?5ЗДК8
priporočtijo svoja izborna istorska vina častitim družinam po najniži ceni 30 kr. liter v stanovanje postiivljen ; naročila pod 28 litrov so no sprejmejo. — Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno piro I. vrsto po 24 kr. liter in iiborna kuhinja ter dobra isterska kapljica.
Mflrtili	Р'1лкгл 8. Giovanni, št. 1
Ivldl lili 1X1	trgovina z mnogovrstnim
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem pletenino itd. itd.	Cl.
E- Švevljuga,
dion št. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
B. Modic in Grebenc, "sVÖ
in Via Nuova, opozarjata zasobniko, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašonje grobnih spomenikov. Cl.
Gostilna s prenočišči „Älla
Nuova Abbodanza“
Via Torrente št. 15. (poleg »bukov Chiozza nnjosrednija lega v Trstu.)
Prostori -o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur pnpolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih ceniih. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104=97	p. IaverO.