Poštnina plačana v gotovini
Sobota, 11. januarja 1941.
Cena 2*— dinarja.
LETO IV.	LIST	DOBRE	VOLJE	ZA	SLOVENCE	/	IZHAJA	VSAKO	SOBOTO	ŠTEV.	3.
OB UVEDBI KRUŠNIH KART
Železničar: »Le poskrbite vi pekovski pomočniki, da boste dobili ob uvedbi krušnih kart režijske, kot jili
imamo mi na železnici.«
Tednik »Toti list« izhaja redno vsako Soboto. — Naročnina znaša: celoletno din 60.—, polletno din 30.—, četrtletno din 15.—. — Tekoči račun pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.466. — List naročajte pri: Upravi »Totega lista«, Maribor, Aleksandrova 30. — Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. — Rokopise, ki jih ne vračamo, pošiljajte na urednikov naslov. — Tiska: Ljudska tiskarna v Mariboru, za tiskarno je odgovoren V. Eržen v Mariboru.
Zaostankarjem!
Ne sprejemamo daril, vendar pa bi čas že bil, da vsaj to nakažete, kar nam po pravici gre!
Uprava.
Cenjeni bralci I
Ce se naša naslovna stran sem in tja nekoliko uskoči, naj vas to ne moti. — Saj vam je znano, da se v mrazu vsaka stvar skrči, no, in mraza imamo letos dovolj. Bolj kot vas, prizadene taka stvar nas. Upamo, da postane v kratkem topleje, takrat se bomo pa tudi v naših karikaturah bolj razširili.
Uredništvo.
SVETOVNA SITUACIJA
se spreminja vsak dan. Parlament in ulica, vsak po svoje urejata misli. — Tujski promet je za prave turiste padel Pod ničlo, vidnejše glave pa potujejo zdaj sem, zdaj tja. In se vračajo v domače okrilje s tujo modrostjo »nafilani«.
Moderni Orient
AMERIKA
ponuja svojo pomoč vsem napadenim narodom. Pravijo, da se te pomoči ne bo branil nihče, če bo prišla — pravočasno.
NA JAPONSKEM
iščejo z vso naglico sredstvo, ki bi moglo uspešno uničiti kobilice. Sredstvo bi uporabili v boju s Kitajci, ki menda številčno za kobilicami prav nič ne zaostajajo.
UGANKA Naprej se zažene kot bil bi junak in ritensko hodi, a vendar ni rak. Bistro zdaj napni glav6 in ugani, kdo je to?
(•fuzmi ui fojiclmi
]AJA ott !poi[ !>i ‘oapoqoAJA
NOVE PTICE SELILKE
Zadnje čase je bilo opaziti novo preseljevanje ptičev na jug. Ustavili so se v Italiji. I v . t >	•	-	o	t	uri
MODERNA INTERNACIONAL-NOST JE, če se avstralske čete v Afriki bore zia usodo Evrope ...
Nove knjige
»Pravljica o belem kruhu.« (Zgodba iz starih časov.)
»Žemlja po petdeset para.« (Zgodovinski roman.)
»Kako shujšam.« (Tej važni knjigi znižamo ceno od 20 dinarjev na 1 dinar, da jo še lahko spravimo v promet.)
»Ena bomba priletela ,..« (Roman iz nevtralne države.)
VELETRGOVINA »GRATIS«
je odprla tudi prodajo na drobno in nudi za vsako družino tedensko:
šest kilogramov konzerviranega mraza, tri ledene sveče, štiri zaboje svežega snega, sedem litrov babjega pšena, šest tablet pristne poledice, ki lahko nadomesti čokolado in šopek ledenili rož.
Opomba: Toče na žalost trenutno nimamo na razpolago, lahko pa poskrbimo za primerne porcije snega. Če bo zadosti naročil, bomo svojo zalogo povečali. Na zapoznela naročila se pa ne oziramo.
GOSPODARSKA POLITIKA
je zelo zanimiva. Le škoda, da je preveč politike vmes.
PRI KOSILU.
Janezek: »Ata, ali smem vzeti Se košček potice?«
Oče: »To pa moraš vprašati mamo.«
Janezek: »A,ta, ali ti res nimaš nobene besede pri hiši?«
DOBER SIN.
Gio®>t: »Vaš očka naravnost imenitno iz-gleda s svojimi belimi lasmi.«
Sin: »Da, a to 'je moja zasluga,«
Mars - Neron
Nerona, ki rimsko mesto je v zabavo dal zažgati, daleko sem že prekosil: meni mest gori več hkrati!
r
j
Na vse pripravljen
Medved: »Tako, sedaj pa lahko sosed kar vstopi!«
MODRI FRANCOZI
so še vedno zelo modri, četudi jim je umrl znameniti filozof IJergson. Takoj po novem letu so se na novo znašli. Lani so biii poraženi in so drugi nad njimi triumfirali. Letos so pa Francozi sami zase postavili tri-umvirat, da bodo tudi oni lahko triumfirali. In sicer za zdaj samo še nad samim seboj.
V	LONDONU
so odpravili gasilce, ker so ustanovili posebne odbore za gašenje požarov. To bo vso stvar pocenilo. Za zgled so vzeli odbornike različnih slovenskih društev, ki na sejah pridno gase — žejo.
DIPLOMATI
so v zadnjem času začeli prodajati meglo, iz katere pa pri posebni temperaturi lahko udari strela.
KLJUB TEMU
da na vseh koncih in krajih tekmujejo, kako bi ta svet vse bolj pokvarili, je ostalo in ostane na njem že vedno toliko lepega. Na primer: obljube in načrti.
KLJUB VOJNI
sc je naš mednarodni promet v zadnjem času zelo dvignil. Posrečilo se nam je marsikaj prodati, uvozili smo pa med drugim tudi večje količine — kalifornijske gripe.
NA BOLGARSKEM
svetujejo mladim politikom, naj se posvetijo bolj-medicini. Kakor je tu-
di pri nas v navadi, so politiki predvsem advokati. — Zato pa morajo v slučaju . - r r	'.	I	vi:	!■	i d
vv bolezni potovati po nasvete k zdravnikom, kar jim jemlje dosti časa. Če bodo sami medidnci, bodo gotovo bolj zdravi,	• udi
\	iV	•	«	-i	i	i	<	.
UGANKA
Naprej ga poženeš in res odfrči, se naglo obrne, nazaj prileti, in skrivljen, upognjen na tleh obleži.
(•3im.iou.mg :aoji§io£i)
NATANČNO POJASNILO
Letoviščar: »Fantek, kaj Je tvoj oče?« Fantek: »Mrtev, gospod!«
Letoviščar: »No, no, ne mislim tako; kaj pa je bil pred smrtjo?«
Fantek: »Živ, gospod.«
NA JAPONSKEM
imajo tudi po zimi toliko vročine, da so za njeno merjenje naročili v Španiji več tisoč steklenic živega srebra. Plačali ga bodo v dolarjih, četudi izjavljajo, da vročina nima nobene zveze z Ameriko.
 1
POEZIJA IN PROZA
Oče: »No, Zlata, kako je sedaj s teboj? Dva, snubca imaš. Ali si se že odločila?«
Hči: »Že.«
Oče: »No, katerega boš vzela, Janeza ali Petra?«
Hči: »Petra.«
Oče: »Zakaj?«
Hči: »Janez je tako starokopiten; vsakokrat ko me obišče, prinese rože, Peter pa prinaša s seboj ali kako klobaso ali mast ali olje ali kaj takega.«
SODOBNA MLADINA
Oče čita zgodovinsko knjigo s slikami in Janezek .stopa na prste ter gleda slike. Med drugimi zagleda tudi sliko Pompejev ter vpraša: »Očka, ali je to London ali Berlin?«
Moderna
(Prosto po: Polje, kdo bo tebe ljubil? — (Polikarp Zbade.)
(Za mešani zbor.)
Narod, kdo bo tebe skubil, narod, kdo bo tebe skubil, narod, kdo bo tebe skubil, če žandar	me	bo	odgnal?
Skubil sin	me	bo	tvoj	mladi,
skubil sin	me	bo	tvoj	mladi;
skubil sin	me	bo	tvoj	mladi;
s ceno me bo goljufal...
Jaz pa zakon bom naprosil, jaz pa zakon bom naprosil, jaz pa zakon bom naprosil, v Lapac ga bo odpeljal...
VELIK USPEH ANGLEŠKE TAJNE SLUŽBE!
Agencija tuje države javlja: Včeraj se je posrečilo nekemu agentu angleške tajne službe, da je nekje v Nemčiji ukradel več najmodernejših žepnih križark. Doslej za njim še ni nobenega sledu, čeprav je alarmirana vsa država. Najbrž jih je že srečno odnesel preko meje. V vseh vojaških krogih vlada velika zaskrbljenost...
DA SE RAZŠIRI
moč ameriške demokracije tudi na delavstvo, so odpravili osemurnik.
ŠE VEDNO BOLJE
»Toti list« prinaša šale. Če so šale sem in tja malo pregrenke, je vzrok temu visoka cena sladkorja, deloma pa v dejstvu, da je humoristični list zrcalo časa. — Še vedno je pa boljša grenka šala, kot osladna raca.
Skrbna nega
■i
Kremplje ti lepo nabrusim, da boš lahko operiral, če bo tudi to premalo,
bom pa sam s teboj marširal.
ŠKOTSKA MODROST
Škot: »In če se ladja potopi, gospod kapitan, ali mi boste vrnili denar za
pomorsko karto?«
ALI JE TO POTREBNO?
Gospodje! Nikakor ni potrebno in racionalno', da zametujete in shranjujete hlače, ki so vam zaradi na-' stalega položaja prevelike, misleč, da se boste že zopet odebelili. Dajte jih rajši v naše strokovne roke, kjer vam jih brez vseh okvar in dodatkov predelamo v dvoje, popolnoma primernih vaši vitkejši postavi in v skladu z vsemi modnimi zahtevami. Cene solidne, elegantna izdelava.
Priporoča se modni salon: Pankracij in Genovefa Šivanka.
NOBELOVA NAGRADA ZA MIR PODELJENA!!
Stockholm. — Nobelova nagrada za mir se je tudi letos podelila. Dobil jo je trgovec Izak Kolin, trgovec s steklenimi biseri, ki se mu je posrečilo radi prodaje svojega blaga pomiriti dvoje zamorskih plemen, ki sta bila doslej v vojnem stanju.
Človek, ki mu ni do Dele opojnosti
»Bes jih plentaj, te smučarje, še v nebesih imajo protekcijo.«
Da bo tednik „Totl llst“
sprejelo ljudstvo z zadovoljstvom, smo vedeli; da bo pa tak odziv, res nismo pričakovali. Vsak dan prihaja kopica novih naročnikov, kar je znamenje, da je list na pravi poti in da si naše ljudstvo želi vedrega čtiva v teh težkih dneh.
Zagotavljamo vsem starim, novim in bodočim našim naročnikom, da bomo skušali naš list v kvaliteti še dvigniti in s tem ustreči tudi onim, ki so tujo navlako predpostavljali in zavračali domačo zmožnost.
Naše geslo je: vedno napredovati, nikdar nazadovati, četudi so nekateri drugačnega mišljenja...
Uredništvo.
Vpliv Slovencev na zmanjšanje svetovne brezposelnosti in na rojstvo novih kraljev
la nami je praznik svetih treh kraljev, pustno razpoloženje zajema deželo slovensko, že pozabljamo na božične potice in mislimo na pustne krofe. Ob treh kraljih, božiču in poticah pa ne smemo Pozabiti junaškega Naceta Anžurja iz Trbovelj, ki je izumil povsem nov način peke božičnih potic. Doslej smo jih pekli ob ognju, Nace je pa pekel svojo potico na ledu. Saj veste, kaj je naredil. Ze tretjič se je okopal v mrzit reki, v taki vodi, ki jo je pokrival led in so ga morali poprej razsekati, da se je Nace lahko omočil. Zaslužil je nekaj kovačev, za dobro potico premalo, za trboveljsko, ki ni nikoli kdo ve kako velika in bogato posuta, pa ravno zadosti. Fant je brez dela in uganja vse mogoče. Zre močerade in žive martinčke, o božiču pa pod ledom okoplje svoje telo in da s tem dober zgled vsem grešnikom. Le to je škoda, da mu jih tako malo sledi. Ker je pa vztrajen, smo prepričani, da bo uspel in služil za zgled brezposelnim iz vsega sveta. Vsi bodo zlezli pod led. Kdor bo vzdržal, bo priplaval na vrh in s tem dokazal, da je vreden življenja pod soncem, ker je tako vztrajen. Drugi bodo ostali pod ledom in bodo zato prvi bolj srečni. Razdelili si bodo med seboj zadnje podpore in morda ustanovili mednarodni kartel mokrih junakov izpod ledu. Ce se to posreči, pa ne smemo Pustiti Slovenci vajeti iz rok. Nudi se nam prva prilika, da dobimo lastnega modernega kralja, kakor jih imajo največ Amerikanci, a tudi drugi niso brez njih. — Prav za prav tega kralja že imamo, saj Naceta Anžurja imenuje trboveljska dolina Kralja ledu. Ta naslov Pa vendar ni Čisto pravilen. Kralj ledu je lahko tudi dober drsalec ali magnat, ki ima veliko ledcidco za meso in pivo in druge dobrote. Naš Nace je pa mokri kralj pod ledom, kralj mo-
krega mraza. To naj tudi ostane! Drugod imajo kralje jekla, petroleja, avtomobilov, časopisov, vžigalic, kralje senzacij itd., mi imamo našega Naceta in upamo, da se nam bo rodil še kakšen, nam v ponos, človeštvu v korist!
KATERA OPERA
je dandanes zelo poučna in priporočljiva? Boheme. Tam kurijo s papirjem.
MARŠAL,
ki ni pravi maršal, je ameriški general Marshal. Kljub temu da služi bogu Marsu, ne mara vojne. Kljub temu, da je general, ni dober maršal, sicer bi sc rad na vojno* podal.
NA IRSKEM
so upeljali novo družabno igro »Čigave so bombe?«
V MUZEJU
Rekrut: »Kako lepo so znali ovijati stari Egipčani, meni pa ne gre nikakor od rok.«
KRONIKA
— Praznikov je končno konec. Praznili so žepe. ljudem, — v kolikor so bili poprej polni, — in jih izpraznili. Odtod naziv »prazniki«.
— Na dan svetih Treh kraljev je bilo spet nekaj klanja, zlasti pp našem podeželju. Sicer pa: saj ni bil — brezmesni dan in je bilo torej dovoljeno ...
— Nekateri hišni posestniki postajajo kar vneti dobavitelji mariborske bolnice. Ne posipajo pločnikov, ljudje pa cepajo in si lomijo roke, noge, včasih tudi glavo ali pa kakšen drug, dandanes nepotreben ud. Trdim, da zadostujeta za Maribor drsališči pri SK Železničarju in Treh ribnikih in ni torej povrh potrebno', da ima še vsaka hiša svoje ...
— Pa tudi hišni najemniki niso ravno najbolj nedolžne ovčice. Po,-slcdnji čas nekateri pospravljajo stanovanja kar skozi — okna. Kakor, da je tisti slučajni nedolžni pešec, ki ob času takega pospravljanja baš meri teritorij pod dotičnim oknom, — košara za odpadke. Prileti pa zviška vse mogoče: prah, limone, bivše potice, včasih tudi kakšen pljunček. Zadnjič je nekomu priletela na plešo neka trmasta roža. To ne bi bilo sicer nič hudega, če se te rože ne bi bil držal tudi lonček.
  Na neki zelo prometni cesti je
tc dni, oziroma te noči, tako okoli treh zjutraj, zaplesala neka gospa s svojim možem. Bil je res hudičev ples. Pa so rekli, da mora biti ob dveh zjutraj vsak ples — končan!
— Časopis je poročal o treh prleških koreninah, ki so stare skupno 262 let in ki nimajo niti petroleja, niti soli. To je sicer žalostno, vendar ne prežalostno. Kajti dandanes najdeš, zlasti po mestih, včasi kake tri korenine, ki jim tudi nobena lučka ne sveti in ki so tudi neslane, čeprav so vse tri stare skupno komaj 60 let. To je še bolj žalostno!
— Na poti iz Srema v Mežico je poginilo v vlaku 34 prašičev. Kanili so napraviti iz njih klobase, zdaj bo iz njih, kot poročajo, — milo. Tako bodo enkrat prašiči skrbeli za — čistočo ...
— Tortura je postala tista odredba, ki odreja, da se morajo vsi lokali po dveh zjutraj izprazniti. To je torej vsestranska novost. Zdaj morajo torej ljudje po dveh hoditi domov, poprej so lahko po — štirih ...
Ena o sajah
Nekje so črne suje se tako nerodno vžgale, da komentarjev so nebroj ' občinstvu naš’mu dale.
Poklicani gasilci so, požar res pogasili, v podstrešju par mimogrede, zalogo so odkrili.
Salame, sladkor, olje, sir in slične še dobrine pripravljene so našli tam v obrambo »domovine«.
Gasilci obljubili so, da bodo kar molčali, i no, mi kronisti vendarle smo to »skrivnost« doznali. 1
Gospodoma zdaj nauk sledi: življenje, premoženje do Zagreba potegnita.
Če pride — dovoljenje.
Razpis
Društvo Prijateljev dijaške mladine in Podporno društvo nogometašev razpisuje za prihodnji torek ob 9. uri na licu mesta licitacijo inštalacije naprav za centralno kurjavo okrog stebrišča Banovinske hranilnice pred bifejem. Ker je zadeva zaradi pritiska mraza nujna, je želeti, da se refleklanti po možnosti javijo že preje v pisarnah imenovanih društev, kjer dobijo podrobnejše informacije.
Če ženka ilta časopise
Pred Barom se le potopila ladja neznane narodnosti.
Ženka: »Ne vozi barke pred barom, saj veš, kako nevarno je to!!«
DOBRA KUHARICA.
Žena: »Kaj bcim dobila, če ti jiutri skuham tako kosilo, kot danes?«
Mož: »Zavarovalno v&oto iz mojega življenjskega zavarovanja za slučaj smrti.«
HUDA POZABLJIVOST.
Župnik:	»Hej, Fric, včeraj sem te videl,
kako si se sprehajal z neko ‘žensko. Ali je to bila tvoja žena ali tvoja sestra?«
Fric: »Hm, da, oprostite gospod župnik, res seim jo poizabil vprašati«
ZAKASNELA TOŽBA.
Sodnik: »Hm, pred letom dni vam je rekel toženec, da ste orangutang, ivi ga pa tožite šele sedaij?«
Toženec: »Veste, gospod, šele včeraj sem videl v cirkusu to grdobo, prej nisem vedel, kakšen je orangutang.«
Janko in Metka pri čarovnici
Čarovnica: »Ne bo nič, draga otroka brez krušnih kart vama ne morem
ničesar dati.«
Prešeren
Ni je velike in lepe pesnitve — od Homerju sem —, ki ne bi bila doživela parodije, v vseh slovstvih, pri vseh narodih. Parodija je, v gotovi meri, najvišja pohvala, največji poklon za pesnika: znamenje je, da je pesnik slaven, da je njegovo delo dovolj znano in razširjeno, tako da pač kliče po parodiji.
Ni čuda, da so mehke, globoko občutene pesmi našega Prešerna vedno
in vedno vabile vedro Muzo; nešteto parodij njegovih pesmi je raztresenih med Slovenci in škoda je, da se ne najde slovstveni zgodovinar, ki bi jih povil v vesel venec.
Povsod so Slovenci v letu 1940 na rasen način proslavili 140-letnico Prešernovega rojstva. Naj bo tudi »Totemu listu« kot zadnjemu dovoljeno, da se z nekoliko hudomušnimi parodijami pokloni našemu velikanu Prešernu.	i
L/kazi
(Prosto po Prešernovi: Ukazi)
Da ne smem, si ukazala,
Se kozarcu dotaknit’;
Zvedla, deklica si zala,
Kako znam pokoren bit’.
Da ne smem, si ukazala,
Od polit’ke govorit’;
Zvedla, deklica si zala,
Kako znam pokoren bit’.
Moram da, si ukazala,
Tud’ kvartanje opustit’;
Zvedla, deklica si zala,
Kako znam pokoren bit’.
Moram da, si ukazala,
Še kavarne se ognit’;
Zvedla, deklica si zala,
Kako znam pokoren bit'.
Zraven si mi ukazala, \
Da ne smem nič več kadit’; Bogal, deklica bi zala,
Vendar nisem tak’ zabit!
Naj mag ari strela v d ari,
Teh ukazov sem že sit.
Jaz kadil bom, Bog te cbvari! — Ti pa pojdi se kadit’!
Mikula Le tič.
Sanjalo se mi je. . .
Sanjalo se mi je, da v svetem raji kamilčin čaj sva pila brez dodatka: Bila je proč življenja doba kratka, kjer me od tebe loč’jo časi, kraji.
Sedela z J ul’j o ti si sestra mlaji, pred vama je bila dni prejšnjih pratka, bila med vama govorica sladka, kako gofljala ktera je od vaji.
In tam na tehtnico svet’ga Mihela s Prešernom djala pesmice sva svoje, visoko moja skled’ca je zletela.
Pridjala še golj’fije nje in tvoje vsak svojim pesmam in skodela njega bila je viš’ od skled’ce moje.
Ivan Rob.
Banjaluka
(Po Prešernovi: Šmarna gora)
Vi, ki hodite tak mamo v Banjaluko, blagor vam! spravljat svoj denar na varno; al gorje odldšavcem, ki tak varnost svojo črtjo, da it’ opuste pred smrtjo v Bosno, kjer se mir obeta molit zlatega teleta.
V	noči, kadar ura svoje spolni vseh svetnikov dan, dokler zjutraj ne zapoje v čast Marije zvon glasan, v Banjaluko — strašno res je — mrtvih hodijo procesje v Bosno, kjer se mir obeta molit 'zlatega teleta.
*	\ ■
Vseh stanov so trume plašne, to se vidi z njih oblek; v cunje djani siromašne, razcapani so vsi vprek.
»Kdo ste, romarji vi čudni! : ki zdaj hodite nevtrudni v Bosno, kjer se mir obeta molit zlatega teleta?«
*
»Mi v preprostem oblačiti smo sejali seme zmot, slepci smo ljudem branili v Banjaluko it’ na pot;
zclaj zato iz vic sem hod’mo, žalostne procesje vod’mo v Bosno, kjer se mir obetu molit zlutega teleta.
*	i
Revežev za nami truma, ki je ni mogoče štet’, siromaki so brez uma, ki so hotli nam verjet’.
V	vicah zdaj trpijo muko, z nami hod'jo v Banjaluko, v Bosno, kjer se mir obeta molit zlatega teleta.
*
Kdor odraščen gre iz sveta Kranjcev, da ni tukaj bil, v hiši Zlatega teleta se ne bo pred veselil, dokler ne dočaka dneva, da sem z nami pride reva v Bosno, kjer se mir obeta molit zlatega teleta.«
*
Naj tedaj odpre ušesa, kdor bo slišal pesem to, pred, ko duša od telesa v smrti se ločila bo, sam naj pride al z družino, lepo kupit si graščino v Bosni, kjer se mir obeta molit zlatega teleta.
*
Tega, ki zdaj v Bosno hodi, čaršija bo vdrvala, da ne bo peklenski zlodi z revščino udaril ga.
Ves vesel lahko bo večno, z narodnjaki bode srečno v Bosni, kjer se mir obeta molil zlatega teleta, i
Ivan Rob.
Prvi slovstveni zgodovinar: »Eno mi no gre v glavo: zakai se je Prešeren zaljubil v grbasto dekle.«
Drugi slovstveni zgodovinar: »To pa mi je novo. gospod kolega. Od kod ste pa to vzeli?«
Prvi slovstveni zgodovinar: »Prosim! Saj Prešeren sam poje: »Ti si kriva, Ijubcz-niva!«
MLADI POREDNEž.
Mož s strogim uradnim izrazom se je pojavil pred neko kmečko hišo. Še enkrat je pogledal v listino, ki jo je imel v roki, nato pa na hišmio številko. Ko je videl, da je prišel prav, ,je stopil na vrt poleg hiše. Tam se je igral nek deče'k. Mož ga vpraša:
»Ali je tvoja imama doma?«
Dečko: »Da, gospod-«
Mož pri vratih pozvoni, pozvoni drugič, pozvoni tretjič, a nihče se ,ne oglasi. Zato pravi dečku: »Poba, (ti si me nalagal. Tvoje mame vendar ni doma!«
Dečko: »Je doma, je, samo jaiz ne sta-mujjem v tej hiši, Tu sem sem se prišel samo igrat.«
Bilanca književnega klanca v leto 1940
Lansko leto smo v naši književnosti toliko ipridelali, 'da je Silvin Sardenko požel kar »Trojno klasje« na Bevkovi »Mlidi njivi«, kjer je Joža Kastelic ugledal svoje »Prve podobe« in je Rudolf Kresal po dolgih letih 'kresanja z izaložniki vendarle utrgal »Vejioo španskega bezga«. To je o-pogumilo Eda Držaja, da je pod »Špiki« pomagal nasloniti Gradniku »Zlijte llestve«, po katerih je' Janez Jalen zlezel »Na previse«. Gori mu je Mlakar razlagal svoje »Spomine«, dočim je Čampa pogledal k »Mlinu v grapi«, kjer jo iztaknil Ivana Albrechta z »Žerjavico v krvi«. Da bi tovariša rešil hudih muk, ga je Ludvik popeljal »S potepuiškjo 'palico«	Ša lijev »Slap
tišine« in priklical Jarca, da je spet zabrenkal na svojo »Liriko«- Od1 tod je Anton Ingolič odpeljal »Na slapovih« svoje »Sirote« in Novšakove »Hudobne angele«, katerim je Miško Kranjec zamam pripovedoval »Povest o dlobrih ljudeh«, četudi se je kot izboren pripovednik napenjal »Do zadnjih meja«. Naijbrže je to napotilo krepostnega Stanka Cankarja, da je »V planinah« globoko modroval, namesto da 'bi vroče Ljubil, kar je dovolil celo imoralni Joža Pahor svojemu »Matiji Gorjanu«, plemenitemu Montamanuisu, vzlic kmečkemu puntanju. Z ljubeznijo se je pečala tudi Silva Trdinova, ko je bila v »Provinci«, a po zaslugi Štefe Strojnikove kljub dobi a-vijonov »Jastreb kroži« nad velemestom in spremlja »Korenove Saše učmo dobo« pod vodstvom Milene Mohoričev® Vse dotlej, da Lapuhovi »Črni svatje« vzemo Vašteto-ve »Rožno devico« in jo zapro v Lavtižarjev »Lipniški grad pri Radovljici«. Magajna jim tam razkazuje svoje »Zaznamovane«, kranjska gospoda dr. Herfort in dr. Ivo Šorli pa razlaigata svoje štorije, prvi iz »Zelene bratovščine«, drugi pa »Moj roman«, ki )e navdušil Mirka Kunčiča, da je »Triglavsko rožo« s pomočjo Kocipra »Ziasad«-il v Švaj-garjevi »Domačiji«. Z vsem tem se je f slovenski književnosti nabralo nekaj plevela, kar naša kritika ne skreše vsega kakor bi bilo treba. Plevela je pa tudi v človeških glavah, kar nam pa še posebno narekaje, da se pačimo in delamo važne obraze. Vendar brez pravega uspeha, kajti slovenska literatura premore Juša Kozaka, ki zna posnemati »Maske«, bodisi tostranske ali o-nostranske. Premore pa -navsezadnje celo Prežihovega Voranca, ki zna zibati »Samorastnike« in je naši nevtralnosti v čast prav za Božič pokazal, da je bil »Doberdob« huda reč, ki smo jo krvavo- plaičali. Tako so končno tudi v naši literaturi zagrmeli topovi in pokazali svetu, da korakamo z duhom časa in je književna bilanca s šentflorjanskega klanca boljša kakor smo pričakovali, vendar se ne bomo s tem' pr2več bahali. Le to želimo, da ob letu dni spet toliko knjig dobimo, k čemur naj nam pomore naša nevtralnost in dobra volja — amen-
Mikulu Le tič:
KAVARNIŠKA KRVOLOČNOST
Človek ne bi verjel, do kakšne krvoločnosti se znajo povzpeti kavarniški strategi. Pred nekoliko tedni se je odvetnik Jernej St. razbesnil in začel udrihati po mizi:
»To ni nič, to počasno brskanje z aeroplani vsako noč. Tako ne bomo nikoli končali. Nemci bi morali zbrati dva, tritisoč letal naenkrat in porušiti do zadnje hiše recimo mesto Cambridge. Istočasno bi morali Angleži ravno tako storiti recimo z Mo-nakovim. Potem...«
Jaz sem ga skromno pretrgal:
»Vendar bi bilo škoda teh mest, ki so tako lepa.«.
Toda moj strateg je široko zamahnil:	i
»Zal mi je, a ne morem pomagati/«
ZANESLJIV ZNAK.
Mož: »Kaj imisliš, ženka, ali se nas bo nova kuharica kaj dlje časa držala ko prejšnja?«
Žena: »Ne vem- Pravkar je dobila pismo, na katerem je bil njen naslov že petkrat popravljen.«
DOSLEDNOST PA TAKA!
Stara učiteljica (včeraj): »Ah, ta mladina! Nemogoče jo je krotiti in vzgajati. Vse živce sem že zdavnaj izgubila.«
(Danes): »Človek mora postati nervozen, ko pa mi nemir v šoli in neposlušnost mladine gre tako na živice...«
DOMAČE OPRAVILO.
Jurček je prišel ; *epozno v šolo. Učitelj ja je okregal, a Jurček se je opravičeval, da ga je mamica potrebovala za neko domače opravilo.
»Za kakšno opravilo?« se zadere učitelj nad njim.
Jurček: »Pretepsti so me morali.«
TUDI ZASLUGA.
Mož je obiskal zdravniško razstavo, ni pa hotel plačati vstopnine.
»Prosim, vstopnino!« ga je pozvala gospodična pri blagajni.
.»Imam prost vstop«, je odvrnil prišlec, »kot čloivek, ki si je stekel velike zasluge za zdravniško vedo,«
»Kdo pa ste?«
»Grobar!«
RAZLIKA.
Kakšna je razlika med kačo in odvetnikom?
Kača požre polža in pusti hišo, odvetnik pa vzame hišo in pusti klijenta.
KAJENJE.
»Se pri vas mnogo kadi?«
»Ne, samo žena in peč.«
PROSTOVOLJNA SOCIALNA DAVŠČINA.
Berač:	»Lepo	prosim, gospa, za kako
kronco.«
Gospa:	»Posameznim	prosjakom ne da-
mo nič. Mi dajem,o vse skupaj magistratu «
Berač: »Naj ne bojo taki, sem pa vendar jaz bolj potreben, kot pa gospodje na magistratu.«
Racdk — Jundk
1.
Q
m
_j
3.
LjuMlsnu po Novem letu
Dopisnik Cene.
Silvestrovo, praznik krokarjev, Silvie in Silvestrov je za nami. Birti so prodali poslednje »predvojne« zaloge v uteho ljubljanskih gob in gobic, ki so bile letos vsled draginje znatno manj namočene kot druga leta. O polnoči, ko se gobe preseljujejo iz enega lokala v drugega, smo videli polno nepozabnih prizorov. --Tako se je n. pr. v nekem lokalu pojavila za alegorijo Manica, ki je s svojim govorom v temi razburila duhove in izzvala prvi uradni nastop v letošnjem letu. Upamo, da bo Ljubljana proslavila prihodnji Silvester z večjim veseljem in brez obešenjaškega humorja...?
Mladinska opereta »Angel .z avtom«, je bila v ljubljanski operi nedavno odpovedana. Menda vsled lega, ker ni bilo mogoče dobiti bencinskih nakaznic.
Naši železničarji so proslavili Silvestra v »ožjem krogu«. O polnoči je zapel njihov pevski zbor krasno Husovo pesmico: »Kaj nam hoče poglobitev?«
V	doglednem času bomo menda dobili tudi Slovenci svoj zvočni film. Igralcev in igralk, tako aktivnih, kot upokojenih, imamo na ducate. Po kritikah sodeč, slabih ni med njimi. Strokovnjaka, ki so ga dobri starši poslali v prakso, tudi imamo. Ne bo brez zanimivosti, če povemo, da nam tudi dobrega manuskripta za film ne manjka. Na primer: kraj: Ljubljana, čas: sedanji. Naslov filma naj bi bil: »Princesa, lektor in deklica.« Princesa s hčerkico in učenim možičkom pride v Ljubljano, ki ima za »eksotične« goste največje razumevanje in odprto denarnico. Srečni zakon postane po nekem plesu, kjer moži-ček zagleda lepo Mery. Da bo dvorana vedno polna, je preskrbljeno tudi za srečen konec. Princesa odpotuje s hčerkico v bližnjo deželo, možiček pa še danes živi z novo izvoljenko — na veliko veselje njenih starišev — srečno in veselo življenje.
Upamo, da bodo naše srečne oči še v letošnjem lotit videle to remek delo naše velefilmske umetnosti...
Ob zaključku lista smo prejeli vremensko napoved ljubljanskega me-tereološkega zavoda: Vreme v čevljih bo mokro, v žepih mrzlo in suho. Pri poročenih padavine in soparno.
MED PRIJATELJI.
»Odkar si se oženil, imaš vedno čisto obleko. Pa tudi noben gumb ti o,d takrat ne manjka. Imaš res dobro ženo, ki se tako briga zate.«
»Da, da! Takoj prvi dan me je naučila šivati in čistiti,«
DOBROSRČNOST.
Izivošček: »Dajte mi svoj kovčeg, g >spa, denem ga spredaj na kozla-«
Starejša gospa: »Ne, ne, vaš ubogi konjiček mora že tako dovolj vleči. Kovčeg bom imela kar na kolenu, da mu ibo lažje.«
Mikala Letič:
ŠE ENA IZ ORMOŽA
Najlepše na stvari je to, da Ormoža niti ne poznam in da nikoli nisem bil tam. Toda prijatelji mi ga opisujejo kot veselo, prijazno mestece, njihove hvale ni konca in prav tako ni konca veselih ormoških dogodivščin, ki mi jih pripovedujejo'.
Evo, kaj sem slišal oni dan:
Pred mnogimi leti je umrla dične-mu ormoškemu meščanu, ki se je klical, recimo, Mihael, dobra ženica Johancu. Sosedje, ki notorično nikoli ne mirujejo, so začeli šušljati, da si je pokojna Johanca pač izbrala boljši svet, da ji ob strani njenega Mihaelu niso rožce cvetele, da je bil prepir na dnevnem redu, včasih še hujše stvari.
Mihael je zvedel za te govorice in, da sosedom zamaši usta, je začel vsak dan ob mraku hoditi na grob svoje Johance, kjer se je namenoma dolgo mudil. Čim je začutil, da je kdo blizu, je glasno klical: »Johanca, zakaj si me zapustila, pridi nazaj, vrni se, ko ne morem brez te-
Gostovanje v operi
Pola k omnil se je nekdo umetniških časti in slave in šel je pet v opero.
To bilo je zabave!
Umetnik poje, zbor pritiska, trpi orkester, ljudstvo piska —. Parter in lože, galerija, vse sama skladna harmonija. Navdušeno je vse od kraja, le kritika grdo razgraja, odklanja pevca— policaja.
be!« To Mihaelovo javno in glasno žalovanje je napravilo viden, dober utis. —
Nekega večera je Mihael zopet klečal na grobu svoje Johance in jo glasno klical nazaj. Zdajci pa se je na grobu začela gibati zemlja, krt se je bil naselil in pridno grebel svoj rov. — Tedaj je Mihael prestrašeno vzkliknil:
»Stoj, Johanca, za božjo voljo! Ali ne razumeš, da se samo šalim?«
V	CVETLIČARNI.
Gospod: »Prosim, dajte mi šopek cvetic. Moram jih nesti svoji bolni tašči.«
Prodajalka: »Žal, imam tu samo še vrtnice po 10 din komad «
Gospod: »Ne, hvala, tako zelo pa še tudi ni bolna.«
IZ ŠOLE.
Katehet razlaga sveto pismo stare zaveze in podrobneje razlaga nesrečo Izraelcev :n Jakobovega rodlu. Na koncu vpraša: »Kdo bi mi znal povedati kak primer, da nosijo otroci posledice grehov svotjih staršev?«
janezek:	»Kadar	damo staršem delati
domačo nalogo, pa ni prav.«
Nekje v Ljubljani
Lahko je to Bežigrad, Šiška, Vič, Moste, pač nekje, kjer je dosti snežne
brozge.
Iz galerije naSIh umetnikov
m
S. Kr.: Na fronti.
Ježek: LEPA. VIDA
Ena izmed premnogih dramatizacij narodnega motiva o Lepi Vidi.
Osebe;
Lepa Vida,
Črn zamorc,
Mož,
Sinek,
Deus ex machina.
1. prizor.
Lepa Vida.
Lepa Vida:	(je	pri	morju	stala,	tam na
produ si plenice prala.)
2. prizor.
Lepa Vida, črn zamorec.
Črn zamorc: (po sivem morji pride:) Klanjam se, milostljiva! Kako vam kaj gre, gosp® lepa Vida?
Lepa Vida: Nikar ne izprašujte! Oh! Saj vidite! Ohl
Črn zamorc: Kaj pa perete?
Lepa Vida: Plenice, moževe srajce, moje kombineže in drugo intimno galanterijo*
Črn zamorc: Pa zakaj ne perete s pralnim praškom? Čem« se trudite tu ob moriu? Pralni prašek, to je odlična iznajdba. Perilo daste v lonec, ga potresete s pralnim praškom in vse skupaj postavite na štedilnik, kot da bi kuhali brusnice. Vi pa samo sedite poleg in od časa do časa pomešate, da se vam perilo ne prismodi, Medtem pa lahko v miru prebirate najnavejša vojna poročila ali kakega drugega »Lažnjivega kljukca.«
Lepa Vida: Oh, saj se ne izplačal Oh! — saj je vse eno!
Črn zamore: Kaj vam pa je, gospa Vida? Mioj Bog, včasih site bili rdeči in okrogli kot paradajs, a zdaj upadli in bledi, da je groza. Kaj imate morda gliste?
Lepa Vida* Ah, kje pa! Težke familijarne
razmere! To me tepe. Mož ima bronhijalni katar, da vse noči pokašljiuje, a otrok se dere kot jesihar. Menda mu poganjajo zobje.
Črn zamorc: To je strašno!
Lepa Vida: Da! Strašno! Oh, Oh! (Hoče se onesvestiti, a se premisli.)
Črn zamorc: Rešil vas bom 'gorja!
Lepa Vida: Res? Oh, moj lepi zamorček, — kako ste dobri.
Črn zamorc: Ali imate radi zamorce?
Lepa Vida: Strašno rada! Oh! Kadar pridejo rokoborci in če je z njimi kak zamorc, mu vedno pošljem šopek, Da! In če ga na odru kdo preveč butne v čeljust, potem žvižgam in vpijem: Fuji
Črn zamorc: To me veselil To me jako veseli! A jaz nisem rokoborec.
Lepa Vida: Kaj pa ste?
Črn zamorc; Liftboy sem pri španski kraljici.
Lepa Vida: Ohl To mora biti lepo! Zakaj nisem vzela rajši zamorca!
Črn zamorc: Saj to se še vedno lahko zgodi, ti moj keberček.
Lepa Vida: Ti moj Ščurek črnil Oh! (Se poljubita).
Mož: (Zakašlja za kuliso).
Lepa Vida: Na, mož spet kašlja.
Sinek: (Zajoka za kuliso).
Lepa Vida: Ta pa-mž se spet dere. Oh, ta večna nadlega.	*
Črn zamorc: Saj ti bom pomagal, Vida.
Lepa Vida: Kako?
Črn zamorc: Če dk>ma jim dobro ni, žerjavi se čez morje vzdignejo. Če postanejo zavoženim diplomatom domača tla prevroča, se izselijo v inozemstvo, Ti pa z mano srčno pojdi si ozdravit rano-
Lepa Vida: S tabo? Kam?
Črn zamorc: K Španski kraljici. Zlato po-
sodo boš pomivala in mladega kraljica boš dojila.
Lepa Vida: Oh, kako lepo! Precej grem s teboj.
3.	prizor.
Lepa Vida, črn zamorc, dleus ex machina.
Deus ex machina; (pade izpod neba na sredo odra. Vidi:) Nikamor ne greš, smrklja.
Črn zamorc: Kaj pa hočete?
Deus ex machina; To rodlbitusko tragedijo hočem preprečiti. Ne morem dopustiti, da se zgodi to, kar nameravate storiti vi, črni zvodnik.
Lepa Vida: Kaj pa vas to briga?
Deus ex machina: Molči prismoda! Kaj v tem kraju res ni nikakega kolodvorskega misijona, ki bi branil takale neumna dekleta pred zapeljivci? Saj to je strašno!
Lepa Vida: Kaj je to strašnega, če me hoče peljati h španski kraljici?
Deus ex machina: O, ti, igos! H kakšni španski kraljici? Španija nima ne kralja, ne kraljice, Španija je republika- Razumeš, čisto navadna republika. Saj si popolnoma zaostala. Menda niti tega ne veš, da je Španija pred kratkim sama sebi napovedala vojno in jo tudi izgubila. A še pred tem je pognala čez mejo vso dinastijo.
Lepa Vida: In kje je ubogi kraljiček, ki naj bi ga dojila?
Deus ex machina: Tisti ubogi kraljiček ni več kraljiček, ampak je že odraščen, anemičen gospod. Tudi on je v inozemstvu. V Monte Karlu, ali kje. A tvojega dojenja prav gotovo ni več potreben-
Leka Vida: Ali je to res, ti, zamorc?
Črni zamorc: Res jel Vse to sem ti nalagal samo, da bi šla z mano.
Lepa Vida: Torej nisi liftboy pri španski kraljici?	,
Črn zamorc: Nisem! Čevlje snažim v Beo« gradu pred hotelom Bristol. A ljubimi ttf kljub temu. Pojdi vseeno z menoj! Pekk* boš čevapčiče in pila bozo.
Lepa Vida: Ali bi šla?
Deus machina; Nikamor ne greš. Ti< ostaneš.
Črn zamorec: Pusti jo- Saj vidiš, da m«| ljubi, zamorca.
Deus ex machina: Kaj, da ljiulbi zamorce?! Še dolgo ne! Kadar pobira mežnar vbogajm«( za zamorčke, meče Vida iv puščico gu/nib namesto denarja. To vem popolnoma zanes« Ijivo.
Črni zamorec: Če je tako, nimam tu niče-: sar iskati. (Po sivem morji odide.)
Lepa Vida: Kaj pa naj jaz storim?
Deus ex machina; Stvar je jasna! Če moi? pokašljuje, mu daj aspirin. Prepoti naj se, to mu bo pomagalo. A smrkavca naklesti, čc se bo drl- Razne španske kraljice pa si enkrat za vselej izbij iz glave. Razumela?
Lepa Vida: Tako je!
Lepa Vida bo doma ostala, možu redno aspirin dajala.
Če pa sinko bo pričel jokati, jih dobil bo par po zadnji plati.
Zastor.
Op,: Vlogo moža lahko kašlja sufler. — Vlogo sinka lahko veka rekviziterka.
Kako si Janezek predstavlja
obsedno stanje v Meksiki
Kinč nebeški
NA BLEDU
Od smutenja In drugega
11.	I, 1941. Šolska naloga. Danilo Goiija.
Čez noč si je nataknila naša mati zemlja deviško belo obleko, kakor da bi bila kakšno deviško žensko nedolžna bitje in ne črna, kakor smrtni greh in prepojena z krv' jo padlih po volji naroda, a lastni ncvolji. Nataknila si je belo odelo in zdaj je ibela, rešpelktivno čista, kot kaka Devica, ki po njeni 99. zaroki do nadaljnjega kononove-ljavnio zaplava f sveti zakonski stan. Oziroma poljudno povedano, začelo je snege->vati in ikot posledica tega Velikega defak-ta leži zdaj beld sneg. Beli Sneg — pozdravljen f naročju naše mile domovine! Veselil se te sicer ni nihče razen Špeku-lantof z premogom in s drvmi in . aiučar-jef. In tudi nekaterih brezposelnih intelektualci, ki so računali, da jih bodo poklicali {saj zdaj s službo, ko .bo treba Sneg kidati, pa so napravili račun brez krčmarja! Oziroma so ga napravili brez tistega, ki ima kidanje čez, ker tisti čaka, da bo zapihal Jug in opravil kidanje brezplačno, kar je jako zelo ekonomično in £ veselje fsake-mu proračunu-
Najivečije veselje ipa napolnjuje vsekakor vrla prsa naših smučarjev. Smučarji so tisti mladi, večkrat pa tudi z več desetletji o-premljeni človeki, ki posedujejo lastnoročno Smučarsko uniformo, ne glede na dejstvo, ali je ta lastnoročna uniforma njihova Last ali pa še last kake krojačnice ali pa druige manufakture. To so takozvani »Smučarji«, Izmed njih ima včasi kdo tudi kakšne dilce, nazvane »Smučke«, z katerimi se smuka navadilo po kakem hribovitem Teritorju navizdol. Navlzgor se *|o danišs še neda smuuikati, takodaleč današnja zimskošportna tehnika še ni dozorela, Ne gre pa za smučke, glavno je, da ima uniformo. Ž njo potem paradira po bromenadi, f kina.nato-grafu 'ali pa £ kavarni, kar £pliva zelo inteligentno in sploh vzibuja jako zelo pozati-ten ftis, zlasti med. kulturnim ženstviom. In to ni morda znak, da je neumnost neum-ljiva, kot bi si to kaki zlobni polinteligent morda pri selbi hinterpretiral, ne, to ije znak, ida naše kulturno ženstvo ljubi mater Naturo in fse, kar je ž njo spojeno*.
Seveda ne simemo samo gledati na negativno 'Plat smuč arije! Nasprotno! Izmed M Smučarjef je najmanj eden z idealizmom pri smučkah in se smuča zares f božji na-' ravi in z smučkami in tudi sam. Kajti oni, drugi smučarji, ki sicer tudi hodijo z smučkami f prosto naravo, se smučkajo navadno f dveh, iz,med katerih mora biti vsak drugega Spola. Zato je smučanje najbolj priljubljeni, pa tudi izvajani zimski šport. Naša Avrelija je stara že 'blizu petdeset tet-Kadar je treba prijeti za kako delo, je takoj revmatična in sploh prestara zanj, za smučanje je pa kar mlada in brez refmitiz-ma. Živel smuk in pri-smuk.
PRAVI RAZLOG.
Žena: »Kateri so pravzaprav razlogi premnogih ločitev?«
Mož: »Mnoge poroke.«
je vzbudila veliko veselje vest, da nas mednarodni svet še ni bil pozabil. Poleti nas obiskujejo odličniki, pozimi so nas obiskali zlikovci mednarodnega kalibra. — Pogledali so marsikam, za božič tudi v Božičevo trgovino. Iz vsega tega sledi, da nismo niti v mrtvi sezoni brez kredita, tatovi pa ne brez: apetita.
ZAGORJANSKA
Spet so bili mu sodili, dobro leto naložili, stvar se pa tako razvija, da bo nova revizija.
Ameriški izletniki
»In če ne prej, po vojni gremo gotovo v Evropo gledat zanimive po-drtine Pompejev in modernega veka.«
STARŠI V MARIBORU, POZOR!
Stopili smo v 1941. leto, v katerem bo dogotovljena realna .gimnazija, ki so jo pred kratkim spravili pod streho.
Nikomur ne želimo nič luidega in tako svarimo vse naše starše, naj ne pošljejo svojih otrok v to šolo. Imeli bi malo izgle-dov, kajti že v nedokončani je pred nedavnim neki delavec... padel.
OTROK MODERNE DOBE
Atek: »Ropotuljica je vse premalo zanj! Bom nekajkrat ustrelil, pa se bo takoj umiril.
ŽENA MOŽU ZA BOŽIČ.
»■Nisem našla kravate, ki bi pristojala mo" jemu plašču, zato ti, dragi možiček, rudi nisem mogla kuipiti kravate, pač pa som kupila sc/bi plašč, ki pristoji tvoji kravati.«
V	BOTANIČNEM VRTU.
Gospa si ogleduje botanični vrt,
»To je rastlina, ki uspeva pri mesni hrani.« ji pravi vrtnar.
Gospa takoj vpraša: »In na kateri dan jo krmite?«
Po naši mili zemlji
IZ TREBNJEGA
bi radi iztrebili berača, ki ljudem želodce obrača in jim kvari dobro voljo. — Ako bi sam moral v vodo, bi imeli zanj pomilovalne besede, saj bi vsem nadležnim pokazal pot vi odrešenje. Mož je pa trmast in noče dati dobrega zgleda, zato velja za hudo nadlego usmiljenim ljudem.
ŠKOFJELOŠKA SMOLA
Če v naše mesto pride gost, napije se, ogloda kost, < gostuje tukaj nekaj dni, potem pa zgine in ga ni.
Če Škofjeločan gre drugam,
1 prav drago plača ves ham-ham,* brez suknje vrne se domov, tatovom jo je dal za lov.
ŠE ENA iz škofje loke
Škofjeločani žele nastaviti novega zdravnika, ki se bo razumel na diplomatske bolezni. Razen tega pa iščejo primernega moža, ki bi imel veselje do občinskih poslov in do nabiranja občinskih svetnikov. Hvaležnost občanov mu je zajamčena.
TRŽIČANI ZANKE V KRŠKEM
Nastavljali so zajcem zanke I in morali sami za planke, da bodo tisti pač lovili, ki so patent za to kupili.
TEKSTILNA
Z a mnoge	1
blaga smo dovolj naredili, mi sami	1
brez hlač bomo kmalu hodili.
Iz Kranja
DANES TEDEN.
so Kranjčani obračali drugo stran »Totega lista« in ugibali, ali ni morda tisto notico »Brez soli« pomotoma »Toti« postavil drugam, da bi se Kranjčanom, slanim in neslanim, preveč ne zameril.
ČRNI KRANJ.
jo dobil ime od tega, ker čepi na črnih skalah. Črn ho ostal tiudi v modernih časih, ker se okrog njega vije vedbo več črnega tovarniškega dima, V tem dimu pa ni vse tako črno, kakor bi človek mislil. V tovarnah delajo zlata dekleta in postavni fantje, ki včasih zmotijo tudi nezale gospode in krepostne dame na črnih skalah. Navadno se vse lepo na tihem izteče in nihče nič posebnega ne reče, samo nezakonski otroci imajo potem besedo.
SKUŠNJE ZA TRAGIKOMEDIJO:
»Kupljen ženin« s podnaslovom »Maček v vreči, napotje pri resnični sreči« so kar
zadovoljive uspehe. Za reklamo samo nekaj verzov:
Srečno živela bogata je dama, ker pa ni marala biti več sama, srečno so bili jo omožili, srečno denarce pri tem so rešili.
Ko bo igra zrela za. uprizoritev, borno na predstavo še posebej opozorili.
Izpod Karavank
Z GESLOM:
»Naša moč, vaša radost!« btino spet vozili po snegu, v zabavo naših očetov, hfeši patentirani rodoljubi nas bodo spet hvalili, razlagali bodo, da smo prostovoljno in navdušeno sodelovali. To je tudi res, kakor je je tudi tole res: »Nastopiti so dolžni vsi verificirani tekmovalci, ki so zaposleni v obratih KID1. Tekmovalec v ostalih skupinah vabimo k številni udeležbi. Vsak tekmovalec tekmuje na svojo odgovornost.« Zato bomo tudi na našo odgovornost jutri zvečer, ko bo vse pri kraju, zapeli:
Hopla, hopla, poskočimo, in gospodom pokažimo, da fužinarske kosti so še dobre za smuči.
OB SLOVESU.
Gospa: »Rada bi vam dala dobro spričevalo, Marica, toda saj sami veste, da niste nikoli točni s kuhanjem, lagati pa tudi nočem1.«
iKSuharica: »Potem pa napišite, da som skuhala obed vedno tako točno, kakor jo som dobivala plačo.«
BARSKI DEKLICI
Gost: »Ti si kakor sladkor! Sladka si, sladka, a vse predraga zame!«
PRI VEROUKU.
Katehet: »Šime, kdo je zalučal kamen v Goliata?«
#
Šime, ki mu gre že kar na jok: »Jaz ne gospod katehet! Lahko mi preiščete vse žepe, pa ne boste našli kamna. Sploh nič več ne lučam kamenja.«
KANADSKI RECEPT
Nekaj kanadskih senatorjev je Svetovni zvezi za pobijanje svetovne krize stavilo predlog, naj v vseh deželah skušajo posnemati Kanado, ki je s svojimi peterčki tako dvignila 'tujski promet, da se je rešila vseh težav — petorčke...
PRESENEČENJE.
»S čim misliš za svoj god presenetiti sv-o-
:ženo?«
»Zlvečer bom prišel trezen domov.«
Babica pripoveduje'
»... in tedaj je nastopil srečen čas za otroke, kajti v celi vasi ni bilo
najti koščka mila.«
NI POROČEN!
1. gtfspod: »Ste 11 poročeni?«
2. gospod: »Ne, ne, poškodbe so posle' dice prometne nezgode.«
ČE PODKUPIŠ POROTNIKA,
•
V nekem ameriškem mestu stoji pred poroto razbojnik, ki je nekoga umoril. Njegov zagovornik se je na vse načine trudil, kako bi svojemu varovancu pomagal. Videl je, da je še najbolje, če podkupi kakega vplivnega porotnika. Zato obljubi nekemu porotniku 100 dolarjev, če doseže v porotnem zboru, da bo njegov varovanec obsojen samo na dvajset let zaradi težke telesne poškodbe s smrtnim izidom, ne zaradi umora, zaradi katerega bi moral na električni stol. Pri razpravi je porota res izjavila, da je obtoženec kriv samo težke telesne poškodbe s smrtnim izidom in je dobil dvajset let. Po razpravi izroči obtoženčev odvetnik porotniku 100 dolarjev im sc mu lepo zahvali. Porotnik pa pravi: »Zadeva je bila zelo težka. Komaj sem dosegel, da je dobil dvajset let. Vsi drugi porotniki so ga hoteli c pro-stiti vsake krivde.«
VI.
Slavko, res, je bistre glave, nagajive pa narave. Strogi oče ga uči: »S kruhom se igrali ni.«
Konec šolskega je leta, slaba dečkom se obeta: Milan ni več odličnjak, nazaduje kakor rak.
POZNA DANAŠNJO SITUACIJO
VIII.
Pavel, siromak najmlajši, tepe usoda ga najrajši; »ponavljalni« ga tišči, kneftra poje, fant kriči.
(Nadaljevanje sledi.)
> VII.
Jože v treh je padel reva, šiba zdaj lepo prepeva; oče mu na zadnjo plat piše kruti ultimat.
ŠKOTSKA.
Škot pride k zdravniku, ki mu svetuje, naj gre takoj na oddih na planine, ker drugače ne bo preživel pomladi.
»Koliko pa bo to stalo?«, vpraša Škot.
»Kakih 30 funtov šterlingov.«
»Hvala,« odvrne Škot, »od pogrebnega društva imama mnogo cenejšo ponudbo «
PRVOVRSTNO DELO-
Kupec v trgovini s konfekcijskim blagom: »Pri vas sem predvčerajšnjim kupil tole suknjo. Včeraj sem jo oblekel in takoj se je pod hrbtom razparala.«
Trgovec:	»Izvrstno!	To pomeni, da so
gumbi izvrstno prišiti, sicer bi bili odpadli.«
Kavka: »Spričo današnje vročine gotovo ne boš umrl naravne smrti.«