ISSN 0350-5561 za konectedna Pretežno oblačno bo. Možne tudi manjše padavine kot dež. 5S let številka 2 če trtek, 10. januarja 2008 1,25 EVR IIADIO VELENJE Triurni boj z ognjem Osebnost leta je delavec! Kar 80 gasilcev iz Šaleške doline j e v sredo ponoči gasilo velik požar na šoštanjski žagi - Pol poslopja j e zgorelo, škoda bo ogromna Šoštanj, 9. januarja - V noči iz torka na sredo, okoli polnoči, je zagorelo na Savinekovi žagi nad čistilno napravo v Šoštanju. Ognjeni zublji so bili močni in hitri. Takoj so se na klic na pomoč odzvali gasilci prostovolj- Janez Mazej nih gasilskih društev Šoštanj, Lokovica, Gaberke in Topolšica. Na pomoč so poklicali še velenjska društva, ki so jim pomagala predvsem z dovozi vode. To so vozili gasilci iz PGD Velenje, Pesje, Škale in enota gasilcev Premogovnika Velenje. Kar 80 gasilcev se je trudilo pogasiti požar, ki je hitro napredoval. Janez Mazej, lastnik Savineko-ve žage, ima v nadstropju stavbe tudi poslovne prostore, ki so žal povsem uničeni. Gasilci so v triurnem boju z ognjem uspeli obvarovati približno pol stavbe, škoda pa bo zagotovo ogromna. Iz intervencije so se vrnili šele okoli 5. ure zjutraj, malo po 7. uri pa nam je te informacije posredoval predsednik PGD Šoštanj Boris Goličnik, ki je povedal tudi, da je bila intervencija zelo zahtevna. Zakaj je zagorelo, še ni znano, na delu pa so že preiskovalci, ki bodo poskušali ugotoviti, kaj je povzročilo požar. »Bilo je kot v vojni« Ravno, ko smo se včeraj zjutraj na kraj požara pripeljali mi, so velenjski policisti povsem zavarovali kraj dogodka, kriminalisti s celjske policijske uprave pa so začeli delo. Zato nas do pogorišča žage, ki leži ob cesti od Šoštanja proti Penku, točno nasproti Milena Krstič - Planine Ob koncu starega in v začetku novega leta v številnih okoljih izbirajo osebnosti, ki so zaznamovale leto, naredile kaj izjemnega na področju, na katerih delujejo, izstopale s kakšno svojo značilnostjo ... Osebnosti, ki so na nek način »štrlele« ven. Tudi tako so jim okolja, ki so jih izbirala, dala potrditev, priznanje. Prav je tako. Ni pa bilo nikjer, žal, zaslediti tistega, ki si po moje tak naziv (tudi) zasluži, delavca, ki mu z minimalno plačo, 538 evrov bruto (neto 386 evrov), uspe preživeti mesec. Pri čemer so mu »v pomoč« družinski člani. Nekako se mi zdi, da je bil pri vseh izborih največji junak našega časa, a po krivici spregledan. Mogoče zato, ker tak hoče biti? Spregledan. Ker mu je nerodno, da svoje ponižanje - in to, da delaš, se trudiš, si zvest in si priden za tak denar, kot ti ga dajo, ponižanje je - razkazuješ navzven. Potem pa so se mu - za srečo in zdravje v novem letu -napovedale in se udejanjile še podražitve olja, testenin, mleka in mlečnih izdelkov, moke, mesa in mesnih izdelkov . Obenem pa mu, vendar samo za štirinajst dni, ker so se začele razprodaje zimske obutve in oblačil, prenesle vsaj malo olajšanja. Ce je v denarnici še kaj ostalo in če plača, čeprav minimalna, ni zamujala, ali če ni že dan pred napovedano podražitvijo šel po karton mleka več. Dejstvo je, da se v Sloveniji razslojevanje povečuje. Manjšine, povezane v elite, postajajo vse bolj bogate in imajo vse večji vpliv na družbo. Podražitev mleka? Iz tega delati problem? Drugi drvijo v revščino. Berem, da bodo slovenski sindikati izrabili predsedovanje naše države Evropski uniji tudi za izboljšanje socialnega partnerstva, kot napoveduje predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič. Že danes naj bi skupaj s predstavniki Evropske konfederacije sindikatov predsedniku vlade Janezu Janši izročili pričakovanja glede uresničevanja socialnih in delavskih pravic. Da le ne bi ostalo vse skupaj samo pri pričakovanjih! nove Gorenjeve tovarne, niso pustili. Janez Mazej, vidno pretreseni lastnik Savinekove žage v Šoštanju, ki sicer živi v Šmart nem ob Dreti, pa nam je povedal: »O požaru so me obvestili gasilci, ki so takrat že bili pri žagi in zače li z gašenjem. Ura je bila okoli pol enih zjutraj. Seveda sem takoj odhitel na žago, tam sem bil v dvajsetih minutah. Opazoval sem gašenje, delo intervencijskih ekip. Bilo je kot v vojni, gasilci so se resnično trudili, da bi pogasili požar in kar čim bolj zavarovali žago in stroje v njej. V žagi je bilo kar nekaj suheg a lesa, tu je prah, lesni delci, zato niso imeli lahkega dela. Vsa čast fantom!,« nam je pove dal uvo do ma. Čeprav je nekaj ur po katastrofi težko reči, kaj nesreča pomeni za podjetje, kjer je zaposlenih še 9 ljudi, nam je Mazej povedal: »Škoda bo ogromna; po moji oceni vsaj 300 do 400 tisoč evrov. Težko je reči, saj je trenutno še vse zasuto, pod pogo riš čem so vsi stroji, ki so zelo dragi. Zaga je stara dobrih 11 let, vanjo sem veliko vlagal, saj sodelujem z zelo kvalitetnimi poslovnimi partnerji, kjer je tudi kvaliteta izdelkov zelo pomembna. V tem trenutku lahko rečem le, da je požar povzro čil kata stro fo, sploh si še ne predstavljam, kaj me čaka pri obnovi. Tudi to, kdaj 9770350556014 Bankomat za slepe in slabovidne Nova ljubljanska banka Podružnica Savinjsko-Šaleška ima na celjskem, zgornjesavinjskem in šaleškem področju, za katerega je pristojna, tudi zelo razvejano mrežo bankomatov. Kar 71 jih deluje noč in dan. Tik pred novim letom pa so postavili v prostorih svoje osrednje enote na Rudarski cesti v Velenju še bankomat za slepe in slabovidne. Ti lahko, po besedah vodje te enote Marijana Brdnika, opravijo na njem prav vse posle. Namestiti si morajo slušalke in bankomat jih "ovorno vodi" skozi postopek po prav tako slabovidnim in slepim prirejeni tip- Vodja poslovne enote Rudarska pred bankomatom za slepe in slabovidne kovnici. Marijan Brdnik je tudi povedal, da večina njihovih varčevalcev uporablja bankomate. Klasičnih dvigovanj in pologov gotovine na bančnih okencih skorajda ni več. Za to se odloča le še starejša populacija, pa tudi ta vse manj. Njihova odločitev, da so ob prenovi te enote banke uredili le dve klasični blagajniški mesti, vse ostale pa v obliki individualnega bančništva, se je pokazala za zelo ustrezno. Prav banko-mati so vse bolj priljubljeni, zato jih tudi redno posodabljajo in nadomeščajo s sodobnejšimi. Redno jih oskrbujejo s potrebno gotovino in v zadnjem obdobju nimajo težav, da bi je zmanjkovalo. Tudi med božičnimi in novoletnimi prazniki se to ni zgodilo. "Zdaj že imamo podatke o tem, koliko zaloge denarja je potrebne, in temu se prilagajamo," pravi Brdnik. 50 prijav na »kulturni« razpis Velenje - Mestna občina Velenje je ob koncu lanskega leta objavila razpis za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v letu 2008. Tako bodo že tretje leto zapored proračunska sredstva, namenjena društvom, posameznikom za konkretne kulturne projekte ter založnikom s področja kulture, razdelili na osnovi ocenjevanja posameznih vlog. Rok za oddajo vlog se je iztekel tik pred koncem leta, v ponedeljek pa so na občini odprli prispele vloge. Našteli so jih 50, kar je podobno kot lansko leto. Komisija, ki ji predseduje Barbara Pokorny, bo sedaj do 7. februarja vse vloge dobro pregledala in ocenila, do tega datuma pa lahko vsi, ki so se na razpis prijavili, dobili odločbe, v katerih bo že zapisana tudi vsota, ki jo bo mestni proračun namenil kulturnikom za delo v letošnjem letu. Vsi, ki so se prijavili na razpis in bodo tudi pridobili sredstva, bodo morali prijavljene programe in projekte izvesti v letu 2008, letos pa bodo ravno zaradi zgodnjega razpisa lahko začeli delati že februarja. In koliko sredstev bo letos MO Velenje razdelila med prijavljene? Za kulturne programe, za katere so se prijavila vsa društva s sedežem v Velenju, ki so včlanjeni v Zvezo kulturnih društev Šaleške doline, bodo namenili 15.860 evrov. Za kulturne projekte se lahko prijavijo tako javni zavodi kot društva, samostojni kulturni delavci in posamezniki, prejeli pa so 22 vlog, kar je več kot lani. Mednje bodo razdelili 14.000 evrov. Za kulturne projekte s področja založništva bodo namenili 4.173 evrov, vlog pa je 6. ■ bš KRS v novih prostorih Uprava KRS Velenje se je z novim letom preselila v nove prostore na Rudarsko 6 v Velenju (stavba steklene direkcije). Poslujejo vsak delovni dan med 8. in 16. uro, ob petkih pa do 13. ure. Blagajna pa je odprta ob ponedeljkih in sredah med 9. in 16. uro. Pomembnejši »dohodninski« datumi Do 15. januarja čas za oddajo napovedi za odmero akontacije dohodnine od oddaje nepremičnin in premičnin, do 31. januarja za spremembe vzdrževanih družinskih članov Milena Krstič - Planine Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem morajo zavezanci sicer vložiti v pet naj stih dneh od preje ma naj -em ni ne, ven dar pa naj po zneje do 15. januaij a tekočega leta za preteklo leto. »Gre za dohodke, ki so jih fizične osebe prejemale iz naslova oddajanja nepremičnin in premičnin, kamor sodijo tudi oprema, bivalniki in prevozna sredstva. Tiste fizične osebe, ki to premoženje oddajajo v najem pravnim ose bam ozi ro ma zasebnikom in jim ti med tetom že obračunajo akontacijo dohodnine, ne vlagajo napovedi, oddajo jo samo tisti, ki oddajajo premoženje fizičnim osebam,« pojasnjuje pomočnica direktorja Davčnega urada Velenje Marija Gregorc. Obrazci so na razpolago tako v knjigarnah kot tudi pri davčnem organu, možno pa si jih je natisniti tudi s spletne strani Davčne uprave Republike Slovenije. Za zavezance, ki roka ne bi spoštovali, so predpisane globe v višini 200 evrov. Drugi pomembnejši datum, 31. januar, pa velja izplačevalcem prejemkov. Do takrat so, skladno z zakonom o davčnem postopku, vsi izplačevalci dohodkov dolžni davčnemu organu poročati o izplačilih teh dohodkov. »Ti podatki bodo služili informativnemu izračunu dohodnine. Zavezanci bomo informativne izračune dohodnine prej eti prav iz teh podatkov, zato je pomembno, da so podatki pravilni in pravočasni,« pravi Gregorčeva. Če izplačevalci ne bodo predložili kontrolnih podatkov, tudi davčna uprava ne bo mogla pripraviti informativnih izračunov dohodnine za davkoplačevalce, zato bodo morali ti napovedi vlagati sami. Pravne osebe pa so te podatke dolžne vlagati že vrsto let, tako da vedo, da je to potrebno. Še vedno pa se najdejo posamezniki, velikokrat tudi društva, ki na to pozabijo. Podatke je potrebno oddati v elektronski obliki, in kdor nima za to na razpolago elektronskih osnov, lahko pride tudi k davčnemu organu, kjer jim je v ta namen na razpolago računalnik. Glede na to, da tetos davčni zave zan ci napove di za odme ro dohodnine ne bomo oddajali sami, domov bomo dobiti informativne podatke, marsikoga zanima, kaj v primeru, če je pri družinskih članih, ki smo jih uveljavljali kot vzdrževane osebe, prišlo med tetom do sprememb. Kako lahko te uveljavimo? Marija Gregorc je pojasnila, da lahko spremembe uveljavimo do 31. januarja. »Tisti zavezanci, ki so vse leto uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in jih tako želijo uveljaviti tudi v končnem obračunu, ne vlagaj o pred davčnim organom ničesar. Ze pri informativnem izračunu jim bo na podlagi podatkov, ki jih bodo posredovali izplačevalci, to upoštevano. Tisti, ki pa morda med letom teh olajšav niso uveljavljali, in tisti, ki želijo, da se olajšave uveljavijo drugače, kot so jih med tetom, pa naj do 31. januarja davčnemu organu predložijo vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, kar se bo potem upoštevalo pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2007.« REKLI »Zamrznjeni« v plačilnih razredih Andrej Kranjc, sekretar Območne organizacije ZSSS Velenje: »Kak motiv naj ima delavec, da bo delal bolje in več, če je leta in leta v i stem plačnem razredu, če ne napreduje niti za milimeter? Dostikrat nas delavci opozarjajo na to, da se čutijo kot kakšni nebodijihtrebe, kot nujno zlo, da opravij o delo, ki je delodajalcu oziroma lastniku potrebno. Če so že od začetka veljavnosti kolektivne pogodbe, od leta 1990, v istem tarifnem ali plačnem razredu, kakšno motivacijo naj imajo za boljše delo, za pripadnost kolektivu? To je vprašanje, ki bi si ga moral vsak delodajalec zastaviti sam.« ■ mkp Jok, ki privablja nasmeh Več joka, na srečo otroškega - Sodobni NNNP, tokrat zaradi napovedanih podražitev Novoletni preobrat na vzhodu regije V deželici na južni strani Alp je spet slišati več joka. Ne zaradi naše politike niti zaradi podražitev. Na srečo je slišati več otroškega joka. Pa tudi smeha in zadovoljstva, ki ga prinašajo otroci. Po več »suhih« letih se pri nas vendarle rojeva več dojenčkov. Na to, da je otrok manj ali več, običajno opozarjamo ob novem letu, ko tudi čakamo, kdaj in kje bo zavekal na svet prvi Slovenček ali Slovenka. Tokrat je bil »prvak« v Trbovljah. Morda bo pa zato ta bolnišnica in predvsem porodnišnica deležna malo več pozornosti tudi naše ministrice. Saj tja še vedno hodi rojevat veliko mamic z našega širšega območja. Včasih jih je bilo še veliko več. V naši regijski bolnišnici, celjski, so dali prednost mamicam iz okoliških občin. Pa so tu prve rojevale nosečnice iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline, pa z Obsotelja in Kozjanskega. Sicer pa so v tej bolnišnici lani po petnajstih letih spet zabeležili več kot 2000 rojstev. Res le za enega več, pa vendarle. Tudi ob tej večji rodnosti je slišati z raznih strani, kdo vse je za to zaslužen. Od vlade, kije sprejela razne ukrepe, do raznih strank, ki sta jim dom in družina prva stvar na svetu. Le staršev se je redko kdo spomnil in jih pohvalil, da so malo bolj pridni. Skoraj za zjokat v tistem slabem smislu pa je pri nas zdaj zaradi že uvedenih in še napovedanih podražitev. Ko je bila napovedana podražitev mleka in testenin ter olja, so se nekateri pri nas šli sodobni NNNP. Za tiste mlajše moram pojasniti, da je to pomenilo v »tistih starih časih« akcijo Nič nas ne sme presenetiti. In da nas ne bi, smo si morali narediti zaloge. In tako so zdaj nekateri delali zaloge živil, za katere se je vedelo, da se bodo podražile. Taka živila seveda, kijih je moč shraniti za dalj časa. Ob napovedani podražitvi elektrike tega seveda nismo mogli narediti. Morda so jo ponekod prav zaradi tega, ker je bila še po stari ceni, za praznike tako veselo »kurili«, ko so razsvetljevali mesta in vasi in vse mogoče v njih. Na našem širšem območju so ob podražitvah oči potrošnikov najbolj uprte v enega največjih trgovcev iz Celja, pa seveda na mlečnega predelovalca Mlekarne v Arji vasi in pri mesu Celjske mesnine. Ce poslušamo opravičila za podražitve, so vzroki onstran meja, ki jih sicer ni več. Če ne bi Italijani tako posegali po našem mleku, mlekarski industriji kmetom ne bi bilo treba plačevati višje odkupne cene in iz mlekarn bi prihajalo cenejše mleko. In tudi v trgovinah bi ga ljudje kupovali po nižji ceni. Taka je teorija, a kako bi res bilo v praksi, si lahko le mislimo. Nekaj podobnega naj bi bilo pri mesu. Brez višjih odkupnih cen naj bi namreč živina odkorakala preko navidezne meje. Tako naj bi to bilo. Tako pa se jezijo potrošniki, manj pa menda pridelovalci mleka in rejci živine. Čeprav tudi ti še vedno niso povsem zadovoljni. Le kdo pri nas pa sploh je?! In ko ponekod še vedno premlevajo, kakšna naj bi bila delitev Slovenije, koliko pokrajin naj bi bilo res najprimernejše, kako naj bi se imenovale in kje naj bi bil sedež, je prišlo v občini Bistrica ob Sotli do pravega preobrata. Tudi v tej navezi sem že pisal o tem, da se je ta občina odločila za izločitev iz bodoče Celjske pokrajine in se vključila v Posavje, tudi o tem, da s takim sklepom sveta občine vsi niso bilo zadovoljni in so terjali referendum, po vaseh pa naj bi se prve dni januarja pogovarjali o tej problematiki, nato naj bi svet o tem znova razpravljal. Pa so dva dni pred sklepom leta po dobro obiskanli okrogli mizi nekateri svetniki takoj zahtevali izredno sejo in na njej so tik pred iztekom leta sklenili, da ostanejo na Celjskem in v bodoči Celjski pokrajini. To pa tudi pomeni, da se bodo znova vrnili tudi v regionalno razvojno agencijo, na račun katere so imeli nekateri v vrhu občine povedati veliko kritičnega. ■k rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,25 € (300 SIT) (8,5% odstopni DDV, 0,1 € (23,50 SIT), cena izvoda brez DDV 1,14 € (276,50 SIT)). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.sl Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. POGOVOR Z RAZLOGOM Tri nove tovarne in tisoč novih delovnih mest Leto 2007 je bilo za Gorenje bolj nepredvidljivo, kot so načrtovali - Cene nafte in repromaterialov so pristale na zgodovinsko najvišji ravni in polletje je kazalo precej neprijazno sliko - Z uspešnimi poslovnimi potezami, novimi proizvodnimi programi in osvajanjem novim tržišč pa jim je uspelo povsem izpolniti pričakovanja - Odprli tri nove tovarne v Šoštanju, Mariboru in Stari Pazovi, število zaposlenih pa povečali za tisoč delavcev Mira Zakošek V času, ko so bili delavci Gorenja na zasluženem božično-novoletnem kolektivnem dopustu, je bil predsednik uprave mag. Franjo Bobinac še vedno delaven. Po tem, ko je preživel božične praznike s svojimi najbližjimi, se je vrnil v pisarno, pregledal še zadnjo pošto, odgovoril na elektronsko pošto, obiskal nekaj poslovnih prijateljev in si vzel čas tudi za pogovor za Radio Velenje in tednik Naš čas. Četudi je bil pred prazniki zelo zaseden in je tudi sam težko čakal nekaj prostih dni, si je vzel čas še za to, da je lastnoročno napisal novoletne čestitke. »Zdi se mi lepo, kulturno, da tistim najbližjim napišem lastnoročno nekaj čisto osebnih misti in želja. Res pa je teh veliko, tako doma, kjer poznam večino naj po memb nej ših mened žerk in menedžerjev, kot tudi po svetu. Z marsikom človek stke poleg poslovnih tudi prijateljske vezi.« Branži bele tehnike lansko leto ni bilo naklonjeno. Bilo je veliko težav, največ povezanih s skokovitimi, vi pravite zgodovinsko visokimi cenami repromaterialov. Mnogi vaši konkurenti so se znašli v težavah, tudi v rdečih številkah, vi pa ste še naprej rasli. Čemu to pripisujete? »Res je, izredno težko je bilo doseči takšne rezultate, ki jih sedaj kaže konec leta. Še ob polletju je bilo vse veliko slabše. Zdeto se je, da bomo leto konča-i z bistveno nižjim dobičkom kot leto poprej. To pa predvsem zato, ker so nam kar polovico dobička »odnesli« dražja nafta, pločevina, barvne kovine in drugi repromateriali. Surovine smo bili prisiljeni kupovati po bistveno višjih cenah, nabava je bila dražj a kar za okoli deset milijonov evrov, kar predstavlja skoraj polovico letnega dobička Gorenja. Ukrepali smo pravočasno in s povečanimi napori, predvsem z zelo visokim obsegom poslovnih aktivnosti v drugem polletju, dobro strukturo trgov in proizvodov, visoko produktivnostjo, novimi programi, ki smo jih začel i tržit i na Številne nagrade Gorenja V lanskem letu je Gorenje prejelo številne nagrade. To so med drugim: mednarodna nagrada Plus x award 2007 za hladilno-zamrzovalen aparat s 3.500 kristali Swarovski, naziva Superbrands in znamka zaupanja Reader's Digest blagovni znamki Gorenje, 1. mesto na nemški lestvici EcoTopTen za hladilnik, zlata in bronasta medalja Formatool Gorenju Orodjarni, naziv Naj e-podjetje v Sloveniji, priznanja za inovacije: srebrno priznanje za najboljšo inovacijo v Sloveniji, francoska nominacija Grand Prix de l'Innovation ter Observeur 08 za SmarTable, komunikacijska nagrada InJo 2007 za prispevek o inovativnosti. Gorenje se uvršča med najuglednejše gospodarske družbe, njeni posamezniki pa veljajo za najboljše na svojih področjih: Drago Bahun, kadrovski manager leta, Aleksander Uranc, marke-tinški direktor leta in Franjo Bobi-nac Primus 2007. nekatere nove trge, z odpiranjem novih trgov in novih distribucijskih poti ter varčevanjem na vseh področjih smo uspeli ob koncu leta doseči zastavljene cilje in celo nekoliko preseči načrtovani čisti dobiček. Ustvariti smo ga v višini okoli 24 milijonov evrov. Konsolidirani čisti prihodki pa znašajo milijardo 270 milijonov evrov, kar pomeni, da so skoraj za 14 odstotkov večj i kot leto poprej. V denarju je to kar 170 milijonov evrov.« Torej ste zadovoljni? »Rezultati ob koncu leta so rekordni, zelo dobri. Za vsem tem pa stoj i trdo in dobro koordinirano delo celotne ekipe, vseh 11.500 zaposlenih Gorenja. Na prvo mesto bi postavil vodilno ekipo menedžerk in menedžerjev Gorenja doma in na tujem, ki so zaposlenim znali najti pravo delo, delo, ki je obrodilo dobre rezultate.« Zadnja leta ste rasli za povprečno slovensko tovarno in pol. Takšno rast pa napovedujete tudi za leto 2008. Napovedujete tudi kakšen prevzem. Že sredi leta ste povedali, da si ogledujete kar nekaj morebitnih prevzemnih tarč, je možno zdaj povedati že kaj več? »Morda se bo eden manjših prevzet mov zgodil že v mesecu januarju ali februarju. A ne bo tako spektakularno velik, kot bi mogoče kdo pričakoval. Bo pa okrepil strateško pozicijo Gorenja na tujem. Moram reči, da imamo »krvno sliko« z izvršeno dokapitalizacijo v višini petnajstih odstotkov, bistveno izboljšano, kar daje skupaj s skladom lastnih delnic lepo priložnost, da nadaljujemo zastavljeno pot zunanje in notranje rasti. Kaj več v tem času ne morem povedati, vsekakor pa iščemo poslovne priložnosti za proizvodne prevzeme na vzhodu, kar pa se blagovnih znamk tiče in sodelovanja s poslovnimi partnerji, pa na zahodu.« Mnogi so se čudili, ko ste se odločili za gradnjo svoje nove tovarne v Valjevu, pa se je ta poteza pokazala za dobro. Boste v tej smeri nadaljevali? »Še pred tremi leti je Gorenje vse svoje velike gospodinjske aparate proizvajalo na lokaciji v Velenju. Ta lokacija še vedno ostaja proizvodno najpomembnejša, tu proizvedemo kar tri četrtine aparatov. Preostanek pa v novi tovarni v Valjevu in na Češkem, kjer smo pred dvema letoma prevzeli tovarno štedilnikov Mora Moravia. Računam, da bi v naslednjem letu ali dveh lahko vzpostaviti še proizvodnjo na področju Rusije ali Ukrajine, in to bi nam za nekaj časa zadoščalo, še posebej, ker imamo tudi v Valjevu možnost, da se širimo. Odločitev, da postavimo tovarno v Valjevu, je bila pravilna, kar dokazuj e tudi to, da smo že v septembru leta 2007 dosegli točko preloma in je nova tovarna že lansko poslovno leto sklenila pozitivno.« Kljub nekaterim pomislekom je bila v tem okolju dobro sprejeta tudi odloči- tev, da ste selili del proizvodnje v Šoštanj. »Šoštanjska tovarna je kot ideja v naših glavah nastaj al a že vrsto let. V Gorenju imamo poleg proizvodnje gospodinjskih aparatov, ki so in ostajajo naša glavna dejavnost, dobro razvito tudi strojegradnjo in orodjarstvo, ki imata že 35-letno tradicijo. To področje zaposluje preko 300 ljudi in na velenjski lokaciji enostavno ni bilo prostora, da bi to dejavnost širiti. Ko smo pridobiti še posel sestavljanja oklepnikov za slovensko vojsko, nas je to spodbudilo, da smo načrtovano selitev Indopa v Šoštanj pospešiti. To je bil tudi glavni razlog, da smo tovarno naredili že lani, drugače bi jo čez kakšno leto ali dve.« Tam pa imate še kar nekaj razvojnih možnosti. »Ja, vsekakor. Tovarna v Šoštanju je fantastična razvojna priložnost, ne samo za sodelovanje z vojaško strojno industrijo, ampak tudi za Indopov civilni program, torej za strojegradnjo. Hkrati s tem, ko se stroj egradnja seli v Šoštanj, nastaja na lokaciji Gorenja razvojna možnost za orodjarno, ki izvrstno dela za avtomobilsko industrijo in za nekatere druge projekte za domače in tuje razvojne partnerje. Obe dejavnosti sta zato v velikem razvojnem zagonu.« Zelo odmevna je bila vaša dokapitaliza-cija, pa tudi velika rast delnic Gorenja v letošnjem letu. Čemu to pripisujete? »Celoten slovenski delniški trg se je seveda bistveno spremenil in je v letošnjem letu močno porasel, veliko rast pa je dosegla tudi delnica Gorenja. Na to vpliva marsikaj, seveda pa predvsem naše uspešno delo. Naj na kratko strnem, kaj smo v zadnjem letu v Gorenju narediti: povečali smo število zaposlenih za skoraj 1000 - zdaj nas je 11500; dobiček smo v primerjavi z letom 2005 povečali za okrog dva milijona evrov, prihodke za okoli 170 milijonov evrov; vrednost Gorenja na borzi pa se je za lastnike pod- vojila - na okrog 600 milijonov evrov.« Menedžerji Gorenja ste si želeli višjo dokapitalizacijo, kdaj jo boste spet predlagali? »Predtagati jo bomo takrat, ko bodo zreli in konkretizirani nekateri projekti. Verjamem, da bodo nadzorniki in delničarji na skupščini potrdili takšno more-bit no doka pi ta li za cijo. Morda se bo zgodila že v letu 2008 ali pa, odvisno od konkretnih projektov, še kakšno leto kasneje.« Sliši se, da bo med podjetji, ki jih bo država prodala, tudi Gorenje. Kaj pravite na to ? »Najprej naj rečem, da seveda niso menedžeiji tisti, ki bi solili pamet lastnikom, kaj naj počno s svojimi deleži. Po drugi strani pa je res, da je lastniška struktura vsekakor zelo pomembna za uresničevanje strateških razvojnih ciljev podjetja. Ko ta začne predstavljati neko razvojno cokljo, je vsekakor razlog za spremembo. V Gorenju ima država preko KAD-a še vedno 26-odstotni lastniški delež. Ne trdim, da je v tem trenutku to hudo napačno, je pa z vidika bodočega razvoja Gorenja bolje, da država ni največji lastnik in se lastni štvo raz pr ši. Država je napovedala svoj umik in verj amem, da se bo ta nadatjeval v letu 2008. Verjamem pa tudi, da bo umik takšen, da ne bo spravil pod vprašaj bodočega samostojnega razvoja Gorenja. Zagotovo je politika v tej točki dovolj modra, da ne bo dopustila, da bi Gorenje padlo v roke kakšnemu sovražnemu prevzemniku. Gorenje je lahko, v to sem prepričan in v to verjame celotna ekipa, povezovalec v panogi, ne pa lahka tarča za prevzem.« Med delodajalci in delojemalci je na področju plačne politike precejšen razkorak. Kako vidite to težavo v delovno intenzivnih panogah, kakršno je tudi Gorenje. Do kam lahko popustite sindikatom, da ohranite konkurenčnost, in kje je meja, ki bi lahko pomenila propad? »Naj poudarim, da dela Gorenje v izjemno konkurenčno zreli panogi, ki ima veliko presežne ponudbe, samo na evropskem trgu je letno več kot pet milijonov presežnih aparatov. Z naraščajočimi cenami in naraščajočo slovensko inflacijo smo se znašli v težki situaciji, ki Mag. Franjo Bobinac je nikakor ne moremo vkalkulirati v prodajne cene. Te ostajajo na svetovnih trgih kljub vsemu naštetemu nespremenjene ali pa jih moramo celo zniževati. Razumem zaposlene in želel bi, da bi jih bolje plačali, a ekonomika, ki mora upoštevati naložbe, pa tudi interese lastnikov, nam tega ne omogoča. Seveda bi si sam želel, da bi imeli zaposleni višje plače, še posebej tisti najnižji sloji, ki živijo na robu življenjskega minimuma. To me boli. A nepremišljene in nekompromisne zahteve glede na visoko inflacijo nas lahko hitro pahnejo v čudno spiralo. Z inflacijo namreč rastejo pritiski na plače, z vsakim višanjem plač pa se znižuje naša konkurenčnost. Socialni dialog se mi zdi zato zelo pomemben in kot menedžer moram doseči ravnovesje več dejavnikov, ustrezno nagraditi zaposlene, zagotoviti, da z dividendami zaslužijo lastniki, a hkrati ne vsega razdeliti, saj je potrebno - kar je najpomembneje - vlagati v bodoči razvoj Gorenja. Brez vlaganj v tehnologije in nove trge na dolgi rok ne bomo mogli ohranjati konkurenčnosti in delovnih mest.« V Gorenju vedno poudarjate, da so zaposleni vaše največje bogastvo in tudi tovarne v velenjskem okolju verjetno nameravate ohraniti vsaj v dosedanjem obsegu. »Cilj ekipe, ki danes vodi Gorenje, je, da skušamo na tej lokaciji v Sloveniji vsaj ohranjati produktivna delovna mesta. Še vedno nismo dovolj racionalni v nekaterih podpornih službah in v administraciji, tako da se bo z uvajanjem informacijske podpore pokazala morda potreba po manjšem številu zaposlenih na tem področju. Za produktivno delovno silo v samih proizvodnih obratih in tovarnah pa mistim, da je potrebno še naprej iskati dobre in kvalitetne posle, tako da bodo delovna mesta v tej dolini ostajala. Zavedam se, da ogromno družin živi od Gorenja. V tem okolju je skorajda ni, ki ne bi bila tako ali drugače odvisna od Gorenja. Poleg tega pa dajemo pril ožnost tudi malim in srednjim podjetjem, ki na različne načine sodelujejo z Gorenjem. Ocenjujem, da je v slovenskem prostoru preko dobaviteljske verige in preko zaposlenih in njihovih družinskih članov z Gorenjem povezanih od 70 do 80 tisoč ljudi. Pa vaše želje ob novem letu. »Moje želje v prvi vrsti veljaj o celotni ekipi Gorenja, vsem 11.500 zaposlenim doma in v tujini. Njim in seveda tudi vsem drugim želim miru, zdravj a, sreče in zadovoljstva. Leto 2008 ne bo nič lažje od prejšnjega. Osebno se najbolj bojim visokih cen surovin in tudi nekaterih možnih političnih nestabilnosti, še posebej v Srbiji ali na Kosovu. Sem pa ob tem vseeno prepričan, da bomo s skupnimi močmi zmagovali tudi naprej.« Gorenjev domači trg je Evropa Domači trg Gorenja je Evropa, kjer proda več kot dve tretjini svojih izdelkov. Posluje v močno konkurenčnem in zasičenem okolju, njegov tržni delež pa kljub temu raste. Blagovna znamka Gorenje zavzema v Z Evropi stabilni 4 -10 odstotni tržni deleži, v V Evropi, kjer prodaja skokovito raste, 4-30 odstotni, v JV Evropi pa s 60-odstotnim tržnim deležem zaseda vodilni položaj. Premišljeno razvejano distribucijsko mrežo gradijo hčerinska prodajna podjetja v več kot trideset državah. Gorenje sodi med največje slovenske izvoznike - v 70 držav po vseh celinah sveta izvozi preko 90 odstotkov celotne proizvodnje. Multinacionalko Gorenje danes sestavlja krovna delniška družba Gorenje ter 57 odvisnih družb, od tega 43 v tujini. 80 odstotkov izdelkov j e narej enih v Velenju, proizvodnja pa se odvija še tovarni kuhalnih aparatov Mora Moravia na Češkem in od oktobra 2006 tudi v novi tovarni hladilne tehnike v Srbiji. Skupina Gorenje zadnje desetletje vztrajno raste in se širi. Nenehno skrbi za razvoj novih izdelkov ter išče nove trge. Letos je nove družbe odprla v Turčiji, Kazahstanu in Združenih Arabskih Emiratih. Vlaga v nove tehnologije in ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj. Jeseni je odprla kar tri nove obrate. V Šoštanju tovarno strojne opreme Indop, v Mariboru montažnico kuhinjskega pohištva ter v Stari Pazovi v Srbiji tovarno grelnikov vode. Otrokom prijazno Unicefovo mesto Andreja Katič: »Varne točke želimo enakomerno porazdeliti po vsej občini.« 95 odstotkov velenjskih osnovnošolcev in 83 odstotkov srednješolcev meni, da mesto potrebuje varne točke za otroke in mladostnike -Označene bodo s posebnimi nalepkami, v njih pa bo prostovoljno delalo (tudi) za to usposobljeno osebje Milena Krstič - Planinc Velenje bo postalo otrokom prijazno Unicefovo mesto. Gre za mednarodni projekt, s katerim se župani zavežejo, da bodo pospešeno razvijali mesto, ki bo prijazno do otrok. Unicef v sklopu svojih dobrodelnih aktivnosti, ki jih namenja otrokom po različnih državah, tako v razvitem kot nerazvitem svetu, izvaja različne aktivnosti, vse s ciljem, da jim je okolje, v katerem bivajo, čim bolj prijazno. Prvi korak Mestne občine Velenje v to smer je podpis pogodbe o sodelovanju z Unicefom in imenovanje komisarja oziroma lokalnega vodje projekta ter priprava analize položaja otrok ter izdelava lokalnega akcijskega načrta za izboljšanje položaja otrok. Kot je povedala Andreja Katič, direktorica uprave Mestne občine Velenje in tista, ki nad tem proj ektom bdi, je v Velenju že sedaj veliko aktivnosti namenjenih otrokom in mladostnikom. »Znani smo po Pikinim festivalu in številnih aktivnostih, ki jih izvajajo različna društva, športna, kulturna in druga. V Velenju zelo dobro deluje mladinski center, društva prijateljev mladine ... in ta naziv Velenje, otrokom prijazno Unicefovo mesto, bo nekako samo nadgradnja vsega dosedanjega.« Kraj, kamor se bodo lahko zatekli Preden so v Velenju podpisali pogodbo z Unicefom, so šli v izvajanje prvega projekta, in sicer Varne točke za otroke in mladostnike. »Varna točka bo poseben prostor, kamor se bodo lahko otroci ali mladostniki zatekli, če bodo v kakršni koli nevarnosti, lah ko nepo sred ni, napri mer da jim bo kdo grozil ali da bi bili priče prekrškom, kaznivim dejanjem, pa tudi v primeru, da ne bi mogli domov, da ne bi mogli poklicati staršev . V ta prost or se bodo lahko zatekli. V njem bo prisotno strokovno usposobljeno osebj e, ki bo delal o na osnovi prostovoljstva in bo otrokom in mladostnikom lahko nudilo osnovno zaščito, pomoč, informacijo.« V letu 2008 bodo v Velenju odprli dvanajst takih točk. Zanje so se odločili tudi mladi sami, ki so v posebni anketi - obdelala jo je Dragica Kauzar, višja svetovalka v Mestni občini Velenje, potrebo po takih toč kah nedvo um no izkazali. Anketa med osnovnošolci in srednješolci je pokazala, da so šla razmišljanja v pravo smer, sami pa so nakazali tudi mesta, ki bi bila po njihovem mnenju najbolj primerna za varne točke. Kaj je pokazala anketa V vse osnovne šole v Mestni občini Velenje in Center za vzgojo in izobraževanje je bilo posre- dovanih 560 anket, na Šolski center Velenje 444 anket. Skupaj je bilo vrnjenih 74,6 odstotka vseh. Dobrih 36 odstotkov osnovnošolcev in kar 79 odstotkov srednješolcev (!) jih je na vprašanje, ali so bili že udeleženi v neprijetni situaciji, ko so potrebovali pomoč, odgovorilo pritrdilno. Situacije so bile različne, od izsiljevanj vrst ni kov, groženj, zasledovanj do doma, preje mov ano n-im nih gro zil nih pisem, stra hu pred velikim psom v parku, ki je bil odvezan, nadlegovanj ... Bile pa so tudi take, ko je imela mama v naročju brata, oče pa ji je razbil nos. Dobra polovica jih je menila, da je v takih primerih tisto, kar bi najbolj potrebovali, zaščit a, na drugem mestu pa z 32 odstotki toplo besedo in tolažbo. Potemt akem tudi ni čudno, da jih je večina, kar 95 odstotkov med osnovnošolci in 83 odstotkov med srednješolci, menila, da bi v Velenju potrebovali varne točke, kamor bi se lahko v ogrožajoči situaciji zatekli. Točke predlagali sami In kje bi se jim zdele najprii mer nej še loka cije za var ne toč -ke? Osnovnošolci so jih navedli kar 52. Daleč največkrat pa omenjali knjižnico, osnovne šole, zdrav stve ni dom, loka le, poš to, trgovine, avtobusno postajo, frizerski salon, tudi zgradbo Mestne občine. Srednješolci so navajali 46 zelo podo bnih mest (pri mer nih za varne točke) kot osnovnošolci, le da so med višje »rangiranimi« tudi policija, mladinski center (ki ga očitno bolj poznajo), navajali pa so tudi konkretne gostinske lokale. Prvih dvanajst točk na različnih lokacijah, ki bodo enakomerno razdeljene po mestu, označene pa tudi s posebnimi nalepkami, bodo otroci in mladostniki dobili že letos. Vse bolj prepoznavni tudi po mednarodnih projektih Šolski center Velenje v tem šolskem letu sodeluje kot nosilec ali kot partner v kar 17 mednarodnih in domačih projektih - Njihovi strokovnjaki eksperti EU - Ne le teorija, ampak predvsem praksa Tatjana Podgoršek Šolski center Velenje (ŠCV) je doma in na tujem vse bolj prepoznaven tudi po mednarodnih projektih. Od leta 1973 do danes je sodeloval v že več kot 50 različnih domačih in mednarodnih projektih, bodisi kot nosilec ali kot partner. V šolskem letu 2007/2008 sodeluje v 17, od tega v 6 zelo obsežnih in zahtevnih. Miran Papež, koordinator projektov na ŠCV, pravi, da so v projektne aktivnosti vključeni dijaki, učitelji in drugi strokovni delavci, tudi iz lokalnega gospodarstva. Za vse sodelujoče pomenijo izziv, »saj kot sopotniki vzgojno-izobraževalne dejavnosti omogočajo izmenjavo in pridobitev dodatnih znanj, izkušenj in spretnosti, spoznavanje drugih kultur in šeg, navezovanje novih stikov...« 40 dijakov na praktičnem usposabljanju Med največjimi mednarodnimi projekti v tem trenutku je pilotni razvojni projekt Pro Mobility - poklicna mobilnost. ŠCV v njem sodeluje kot edini slovenski predstavnik. Poteka pod okriljem direktorata EU za izobraževanje, njegov namen pa je izvajanje dolgotrajnejšega poskusnega praktičnega usposabljanja dijakov v podjetjih v tujini s ciljem, "... da se osvojena znanja in kompetence priznajo v domači državi ali šoli." Na ŠCV bodo pod okriljem tega sprejeli več dijakov tehnične usmeritve iz Avstrije in Nemčije. Dijaki bodo mesec dni na praktičnem usposabljanju na Medpodjetniškem izobraževalnem cenlru (MIC), preostali mesec ali dva pa se bodo usposabljali v podjetjih. 40 dijakov ŠCV iz programov strojni tehnik, tehnik mehatronike, rudarski, Miran Papež, koordinator projektov na ŠCV turistični tehnik in gostinsko-turistični tehnik pa bo odšlo na praktično usposabljanje za delo v Avstrijo in Nemčijo. Vrednost projekta je 250 tisoč evrov, od tega bo ŠCV za izvaj anje in vodenje pridobil 30 tisoč evrov in 70 tisoč za namestitev dijakov v tujini. Poleg že omenjenega mednarodnega projekta je Papež izpostavil nosilno vlogo ŠCV v Sloveniji pri razvoju in izvajanju novih srednješolskih (avtoservi- ser, mehatronik operater in tehnik mehatronike) ter pri razvoju novih srednje- in višješolskih izobraževalnih programov na področju elektorehnike, računalništva, telekomunikacije in rudarstva, kot partner pa je sodeloval pri prenovi programov na področju gostinstva in turizma. »V programu MUNUS -posodabljanje in razvijanje programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe v letih 2006 in 2007- smo posodobili ter pripravili skupaj s partnerji - razvojnimi ustanovami na področju šolstva, delodajalci in strokovnjaki iz podjetij - 11 predlogov za nove izobraževalne programe na prej omenjenih področjih. Iz sedanjih 19 izobraževalnih programov omogoča naš predlog pridobitev najmanj 22 specializacij.« Med omembe vrednimi aktualnimi projekti je tudi PAPI - partnestvo aktivnih pri praktičnih izobraževanjih, kot novost v poklicnem in strokovnem izobraževanju so ustanovili Regionalni razvojni sosvet. Slednji je svetovalno telo za razvojno delovanje šol. »Pridobljeno znanje, izkušnje prenašamo v pouk oziroma v prakso. Na primer - v proj ektu Hiša prihodnosti (iz projekta Socrates - Comenius) želimo razviti učni pripomoček, s pomočjo katerega bomo z našimi dijaki ustvarjali nove programe, metode, pristope na področju energetskega upravljanja objektov.« Na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije so razvili nova elektronska učna gradiva. V preteklih šolskih letih so v okviru projekta Phare 2003 razvili lasten koncept e-gradiv in njihovo celostno podobo, ki jo je uporabljalo več kot 150 brez- poselnih iz cele Slovenije. E-gradiva so sedaj nadgradili v okviru projektov Apolon, Bakhus in Ceres, s katerimi so skupaj z dvema osnovnima, dvema srednjima šolama in zunanjimi sodelavci pripravili e-gradiva za 29 predmet ov za osnovno, srednjo in višjo strokovno šolo. »V tem trenutku se dogovarjamo o prenosu izkušenj, znanja in metodologij na področju kakovosti v šolstvu, ki smo jih razvili v programu Qute v Turčijo in Bolgarijo. Upamo, da bomo s pomočjo naših partnerjev v omenjenih državah pripravili privlačen projekt in si s tem pridobili zaupanje EU za sodelovanje v novem projektu kako-vo sti v šolstvu.« Vse več študijskih obiskov K prepoznavnosti Šolskega centra v mednarodnih projektih je poleg zaposlenih, sodelavcev iz lokalnega gospodarstva in tvornega sodelovanja z lokalno skupnostjo v precejšnji meri prispeval tudi MIC. Ta postaja vse pomembnejši regijski center odličnosti, v katerem s pomočjo kakovostne učne tehnologije posredujejo uporabna znanja dijakom in drugim udeležencem izobraževanja. »Tako smo na MIC-u lani sprej eli več delegacij iz države EU in bivše Jugoslavije in jim na študijskih obiskih posredovali naše izkušnje, dognanja. Zato ne preseneča, da vse bolj vabijo naše strokovnjake k sodelovanju. Ti postajajo eksperti EU v okviru usposabljanj v tujini,« je še dejal Miran Papež. AKTUALNO Smeti bodo vedno bolj drage Letos ponovno rjave posode za biološke odpadke - Ekološki otoki postajajo prava mala smetišča - Po zaprtju mestnega odlagališča lahko pričakujemo še višje položnice za odvoz in odlaganje smeti Velenje - Smeti so v potrošniški družbi neizogibne. Priznati je treba, da je na področju Šaleške doline zanje dobro poskrbljeno, tudi cene (še) niso zasoljene. Žal se sicer dogaja, da tako imenovani eko lo ški oto ki za odla ga nje odpadkov, ki so jih v preteklih letih na gosto uredili in pozidali po vsej Šaleški dolini, postajajo vse bolj podobni mini odlagališčem, saj ljudj e tja odložij o prav vse, kar je doma odveč. In to »mimo« posod za odpadke. Gre seveda za (ne)osveščenost in (ne)kulturo, ki jo je marsikdaj težko privzgojiti. Dejstvo je, da še vedno velja, da lahko na mestnem odlagališču brezplačno odložimo za eno avtomobilsko prikolico odpadkov. Pa je že ta pot mnogim odveč. Vsem ne, saj se je s tem precej znižalo število črnih odlagališč po obrobjih gozdov in »neokrnjene« narave. Dejstvo pa je tudi, da bodo smeti vedno bolj drage in da se bo moral naš odnos do odpadkov in njihovega odlaganja ter ponovne uporabe krepko spremeniti. Nekaj novosti nas čaka že v letu 2008. Predstavil nam jih je direktor podjetja PUP Saubermacher Zoran Rodič. Lahko v novem letu pričakujemo večje spremembe na podro- čju zbiranja in odlaganja odpadkov iz gospodinjstev? »V letu 2008 velikih sprememb na področju zbiranja in odlaganja odpadkov ne bo. Največj a sprememba bo ločeno zbiranje bio lo ških odpad kov. V pro gra -mu PUP-a smo to že napovedal li, natančnih pa ne moremo, ker še nimamo cenikov in natančnih podatkov Javnih naprav Celje, kjer bo njihova kompostarna verjetno postala tudi naša.« Svoje kompostarne v Šaleški dolini ne bomo imeli? »Ne. V tem trenutku ta ni predvidena, je pa predviden Center za ravnanje z odpadki, ki bo zgraj en ob sedanjem velenji skem odlagališču odpadkov. Projekt je že izdelan, predstavljen je bil tudi na ministrstvu.« Šalečane najbolj zanima, kako bo s cenami. Se bo odvoz odpadkov podražil? »Za obstoječi standard imamo že iz leta 2005 sklep občini skega sveta za povišanje cene za 3,1 %, vendar doslej tega nismo uspeli realizirati. Upam, da bomo uspel i cene v letu 2008 povišati za 2 %. Kaj se bo zgodilo po tem, ko bomo začeli ločei no zbirati in odvažati biološke odpadke, pa še ne morem napovedati.« Ekološki otoki so vse prevečkrat polni smeti, ki tja ne sodijo. Tudi ločeno zbiranje odpadkov še ni povsod zaživelo. Že kmalu pa bomo posebej zbirali tudi biološke odpadke. Po koncu leta 2008 bo vse drugače. Dosedanjemu mestnemu odlagališču bo poteklo dovoljenje za obratovanje, smeti bo torej treba voziti drugam, v Bukovžlak pri Celju, kjer bo skupno zbirališče. To bo verjetno vplivalo na ceno, kajne? "Seveda bo. Nekje sredi leta 2009, po tem, ko bo naše odlagališče treba zapreti, bomo začeli uporabljati objekte regijskega zbirnega centra CERA Celje. Cene bodo bistveno višje, zato bo naloga vseh nas, tudi občanov, da se bomo pri odlaganju smeti drugače obnašal i, da nas ne bo to pretirano teplo po žepu." Zakon v letu 2008 predvideva ločeno zbiranje odpadkov. Bomo v Šaleški dolini spet dobili rjave posode za biološke odpadke? »Da. Gre za zavezo iz leta 2005. Največja težava je, da kompostarne v Sloveniji ni bilo, saj deluj eta le dve. Zato skoraj nobeno slovensko komunalno podjetje doslej tega ni moglo spoštovati, od letos pa bo drugače. Gospo dinj stva bodo dobi la še rjavo poso do za bio lo ške odpadke, zavedamo pa se, da bomo morali več narediti pri osveščanju občanov. Verjetno bomo pripravili kakšno zgibanko, akcije preko javnih medijev, pa tudi na terenu se bomo pojavljali, da bomo tudi tako pomagali občanom. Naš odnos do odpadkov se bo moral spremeniti.« Ko ste v Šaleški dolini poskusno izvajali pobiranje bioloških odpadkov, se je to kar dobro prijelo, kajne? »Drži. To je bil pilotni projekt, ki smo ga na žalost prenehal i izvaj at i zato, ker je leta 2001 naša kompostarna postala nevarna, ker se je dostavna pot do nje pogre za la. Zato smo loče no zbrane odpadke morali odlagati na centralnem komunalnem odlagališču skupaj z drugimi odpadki. V sodelovanju z lokalno skupnostjo smo takrat ocenili, da je to metanje peska v oči občanom, ki so pridno ločevali odpadke, mi pa smo potem vse spet pomešali. Zato smo to pret kinili. Sedaj bo treba te navade ponovno oživiti.« ■ Bojana Špegel Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj: »Upihnili smo prvo svečko na samostojni poti in ocenjujem, da smo lahko zadovoljni.« Tatjana Podgoršek Mimo je leto dni, ko je začela samostojno pot sedma občina v Zgornji Savinjski dolini - Občina Rečica ob Savinji. Tamkajšnji župan Vinko Jeraj pravi, da so kar veliko postorili. »Upihnili smo prvo svečko in smo lahko zadovoljni. Menim, da smo v prvem letu delovanja postavi li dobro osnovo za delo v prihodnje. Nismo sicer izvaj al i del, ki bi bila vidna navzven, so pa bila pomembna pri postavljanju dobrih temeljev za uresničitev marsičesa, kar od lokalne skupnosti pričakujejo njeni občani. Pričakovanja, da bi lahko nadomestili zaostanek let, ko so bile druge občine že samostojne, pa niso bila realna.« Med najpomembnejšimi uresničenimi nalogami je Jeraj uvrstil ureditev delitvene bilance z bivšo občino Mozirje. Zadeve so kljub črnim napove -dim uredil i z dokaj veliko mero razuma na mozirski in njihovi strani. 1. julij a lani so lahko kot samo stoj na obči na že zače li tudi lastno financiranje. Po »papirnatih osamosvojitelj-skih« nalogah so se lotili potrebnih aktivnosti za naloge, ki jih čakajo sedaj in ki neposredno zadevaj o občane. Med temi je cesta na Pobrežje, na katero tamkajšnji krajani opozarjajo že kar nekaj časa. »Geodet ske posnet ke same ceste smo že naredili, projekt je v izdelavi, pridobiti moramo še zemljišče, potem bo akcija stekla. Precej pozornosti namenjamo spremembi planskih dokumentov. S tem bomo pri do bi li nekaj zazidljivih parcel za individualno gradnjo in tudi za obrt no cono. Med veli ki mi zalogaji bo izgradnja kanalizacijskega omrežja Varpo-lje-Nizka-Spodnja Rečica, za kar smo pri do bi li denar iz evropskih sredstev v okviru skup ne ga pro gra ma občin porečja Savinje.» Lanske septembrske poplave so globoko zarezale v življenje in delo občanov. Povt zročile so za približno milijon evrov škode. Precej denarja jim je sicer za odpravo posledic obljubila država, a ta priteka na njihov račun zelo počasi. »Da smo lahko posto rili najnujnejše, smo postrgali prav vse notranje rezerve.« Po zagotovilih Vinka Jeraj a jim je služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko odobrila 11 tisoč 750 evrov, ki pa jih do konca minul ega leta še niso dobil i, prav tako ne obljubljenih 171 tisoč evrov, ki jih je občini odobrila vlada. Obe omenjeni pomoči bodo porabili za sanacijska dela na infrastrukturi. Ministrstvo za okolje in prostor pa jim je za sanacijo plazov nakazalo 12 tisoč 500 evrov. »S tem denarjem smo sani ra li plaz pri Delejevih na Trnovcu. Po mnenju ministrstva za okolje in prostor je zemeljska gmota tako poškodovala hišo, da bo treba zgraditi novo. Na občini smo že usta novi li grad be ni odbor, ki vodi aktivnosti za izgradnjo nove hiše. Ta čas se trudimo pridobiti projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. Upam, da bo v drugi polovici tega meseca to izdano, konec meseca ali v začetku februarja pa bomo, po izbir i izvaj alca del -upam, tudi začeli graditi.« V pogovoru je rečiški župan Vinko Jeraj izrazil zadovoljstvo, ker so po dolgih l etih upadanja zabeležili rast števila novorojenčkov, pravo bogastvo pa so v lokalni skupnosti društva. Teh je 21, kar je za občino s približno 2400 prebivalci zelo veliko. Težko bi sicer rekel, katero je najt bolj prizadevno. Po mnenju mnogih naj bi bilo to Kulturno-umetniško društvo Utrip. Neka-terga društva delujejo tudi za širše območje Zgornje Savinjske doline, v občini pa ima sedež Združenje izdelovalcev zgornje-savinjskih želodcev. »Postavili dobro osnovo za delo v prihodnje« Leto dni delovanja samostojne občine Rečica ob Savinji - Po "papirnatih osamosvojitvenih" nalogah sedaj tudi delo na terenu -Kdaj obljubljen denar za odpravo posledic lanskih septembrih poplav? Velika novoletna akcija do 19.1. v industrijski prodajalni na Polzeli Pohištvena industrija d.d. Polzela, Polzela 176 a. Industrijska prodajalna Tel.: 03/70 37 130,03/7037 131 info@garant.si, www.garant.si žabjor perspektiv« v Od srede do torka - svet i n domovina rš Sreda, 2. januarja Poslanska skupina SLS je uveljavitev hrvaškega ERC-ja tudi za članice EU označila za dodaten razlog za sprejetje resolucije o meji s Hrvaško v državnem zboru. Po njihovem mnenju uveljavitev cone med drugim pomeni hrvaško poseganje po polovici Piranskega zaliva in blokado slovenskega neomejenega dostopa na odprto morje, kar naj bi bil tudi dodaten razlog za takojšen sprejem resolucije v državnem zboru. Predsednik republike Danilo Türk je s soprogo Barbaro obiskal Porodnišnico Ljubljana in tudi njihovo prvo porodnico. V spremstvu strokovne direktorice Ginekološke klinike Helene Meden-Vrtovec si je ogledal oddelek za nedo-no šen čke in se pogovo ril z njihovimi starši in osebjem ter se seznanil s prob-l e m a t i k o porodnišnice. Vsi, ki se bodo v prihodnje z avtomobilom odpravili v Avstrijo, so se morali podučiti, saj so sosedi uvedli več sprememb prometnih predpisov. Na avstrijskih cestah namreč podnevi ni več obvezna uporaba žarometov, je pa potreb na obvez na zimska oprema od 1. novembra do 15. aprila. V Keniji so izbruhnili nemiri, v katerih je umrlo že več kot 300 ljudi. Zaradi nasilja med etničnimi skupinami je moralo po podatkih kenijskega Rdečega križa domove zapustiti najmanj 75 tisoč ljudi. V središču Nairobija so se razmere umirile, zato je policija znova odprla ceste in prodajalne, ljudje pa so se vrnili na delo. Kot posrednik med sprtima stranema naj bi v Kenijo prišel generalni sekretar Afriške unije John Kofour, človekoljubne agencije pa so že opozorile pred nevarnostjo »humanitarne katastrofe«. Četrtek,3 .j anuarja Minister Dragutin Mate je državnemu zboru posredoval odgovor na interpelacijo, ki sta jo 22. novembra lani proti njemu vložila LDS in Zares. Zavrnil je očitke o pomanjkljivostih pri nadzoru kršitev zako na o zaseb nem varova nju, saj je ministrstvo za notranje zadeve za implementacijo zakona v praksi sprejelo kar šest pravilnikov. Na očitek, da pristojni organi niso odvzeli licence podjetju VIP Varovanje, je Mate zapisal, da niso bili izpolnjeni zakonski pogoji niti za začasen niti za stalen odvzem licence, ampak ponavljajoče se kršitve v zadnjem letu ter pravnomočnost vsaj dveh postopkov. Izvedeli smo, da se s 7. januarjem napovedujejo do 20 odstotkov dražji mleko i n mlečni izdelki, do 30 odstotkov testenine in olja celo do 35 odstotkov. V manj kot enem letu so se tako izdelki slovenskih mlekarjev podražili že za tretjino, saj so maja proizvode podražili v povprečju za 7 odstotkov, oktobra pa za 11 odstotkov. Družba za raziskovanje javnega mnenja Ninamedia je vložila zasebno in predmetno tožbo zoper predsednika vlade Janeza Janšo. Janez Janša naj bi v intervjuju za časopis Večer decembra 2007 med drugim izjavil, daje Ninamedia »hišna služba Gregorja Golobiča«. Še posebej pa naj bi predsednik vlade diskrediti-ral Ninamedio z besedami, da sledenja »javnega mnenja ne meri, ampak ga skuša ustvarjati«. «.Ü 4 T II <1 Spraševali smo se, kdo toži Janeza Janšo? Koalicija HSS-HSLS je rekla »da« Ivu Sanaderju, ki si je tako en mesec in pol po volitvah zagotovil večino v parlamentu. Mandatarju za sestavo nove hrvaške vlade in dozdajšnjemu premieiju je uspelo dobiti podporo 82 poslancev, kar je pet več od potrebnih 77. Iranski vrhovni verski voditelj aja-tola Ali Hamenej je dejal, da še ni prišel čas za obnovo odnosov z ZDA. Dodal je tudi, da bi bila vzpostavitev odnosov z Washingtonom v tem trenutku škodljiva za Iran, poudaril pa, da ko bo čas primeren, bo sam prvi, ki bo to podprl. Petek,4 .j anuarja S finančnega ministrstva so sporočili, da bi bila brez povišanja cen hrane in nafte medletna inflacija leta 2007 podobna tisti v predhodnem letu. Pri svojih ugotovitvah se ministrstvo sklicuje na Bilten Evropske centralne banke. Poleg tega poudarjajo tudi, da ECB v primeru Slovenje ne omenja povezave med fiskalno politiko in inflacijo. Šturm se je zavzel za hitro ureditev zakonske možnosti za poplačilo gmotne škode, ki jo je povzročil nemški okupator med drugo vojno. Po srečanju s predstavniki Združenja materialnih oškodovancev okupatorjev druge svetovne vojne ter Združenja žrtev okupatorja 19411945 Kranj je pravosodni minister Lovro Šturm pojasnil, da mora škodo poravnati Slovenija. Predsednik države Danilo Türk je sprejel skupino kolednikov in poudaril pomen solidarnosti in ohranjanja te šege. Türk seje spomnil svojega dela v Združenih naro- Novi predsednik držav je opozoril na pomen starih šeg in navad. dih in dejal, da so se veliko ukvarjali z razmerami v Burundiju in Kongu, ki sta še vedno kritični žarišči nemirov in revščine. Na ustanovni seji so se sešli poslanci kosovske skupščine, ki naj bi v kratkem razglasila neodvisnost pokrajine. Prva seja po novembrskih parlamentarnih volitvah je trajala le 30 minut, kolikor so poslanci potrebovali za zaprisego, nato pa so sejo preložili na sredo, ko naj bi po napovedih izvolili predsednika skupščine. Plazovi v avstrijskih Alpah so pod seboj pokopali dva Nemca in eno Avstrijko, v španskih Pirenejih pa tri smučarje. Težave so imeli tudi na smučišču na Jahorini, kjer je 150 smučarjev v četrtek šest ur čakalo na pomoč, potem ko se je pokvarila dvosedežnica, reševanje pa sta otežili slabo vreme in težek dostop. Sobota,5 .j anuarja Novi predsednik države Danilo Türk je povedal, da bo izkoristil možnost in pred predsedniško palačo uvedel častno stražo. Ob tem smo izvedeli tudi, da bosta pred prostori predsednika republike stala po dva vojaka, menjava straže pa je predvidena na dvajset oziroma trideset minut. Za vojake bo sicer treba urediti tudi ustrezne prostore v predsedniški palači ter pred njo postaviti hišice, kijih bodo varovale pred dežjem in snegom. Na Osankarici je potekala prireditev ob 65-letnici zadnjega boja Pohorskega bataljona, na kateri je 400 zbranih nagovoril Karl Erjavec. »Slovenskemu narodu je treba povedati, kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo partizanskega odpora,« je ob tej priložnosti zatrdil minister za obrambo, kije na spo min ski slovesnosti tudi položil venec v imenu predsednika republike Danila Türka ter resoija, ki ga vodi. Reševalci so na Kamčatki rešili 11 ruskih mornarjev, ki so se po brodolomu med ribolovom izgubili pred skoraj tremi meseci. Njihova »dogodivščina« se je začela, ko so se z dvema ladjama odpravili proti polotoku Kamčatka, 10. oktobra jih je zajel vihar, v katerem sta njihovi ladji na-sedli okoli 100 kilometrov od najbližjega mesta. Neuradni rezultati so pokazali, da je v Gruziji na predčasnih volitvah predsednika države slavil sedanji predsednik Mihail Sakašvili. Sakašvi-liju je uspelo zbrati 52,2 odstotka glasov, kar je ravno dovolj, da ni bil potrebend rugi krog. Nedelja, 6. januarja Sašo Peče je dejal, da zaradi osebne žalitve odhaja iz stranke SNS, poleg njega pa naj bi odšli še trije poslanci, Jelinčič pa zatrdil, daje v ozadju tega načrt za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v EU. Odhajajoči poslanci Sašo Peče, Barbara Zgajner Tavš in Boštjan Zagorac naj bi oblikovali samostojno poslansko skupino z ime- Nekate re dele Grčije je stresel močan potres, ki so ga čutili tudi prebival ci Aten. Magnituda potresa j e 6,5, žarišče pa je bilo blizu mesta Leonidio na Pelo po ne zu, približno 150 kilometrov južno od prestolnice. Grški mediji so prejeli klice več ljudi o tresenju tal v grških mestih, zlasti na jugu in na otokih v Egejskem morju. Novinar tiskovne agencije Reuters je poro čal, da je bil potres tako močan, da ga je vrglo sp ostelje. Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je prvič omenil, da je bila Benazir Buto ubita zaradi strela in ne zaradi udarca v glavo. Mušaraf je ob tem krivdo za smrt znova pripisal sami Butovi, ker je ravnala neodgovorno in se povzpela na streho avtomobila. Vse hujšo humanitarno krizo v nemirni Keniji je Organizacija združenih narodov skušala zajeziti s pošiljkami hrane. Po tednu dni političnega in etničnega nasilja v Keniji je po vsej vzhodni Afriki nastopilo kritično pomanjkanje hrane, goriva in osnovnih dobrin. ZN so zato tja poslali 666 ton hrane na 20 tovornjakih, s katerimi naj bi nahranili 35 tisoč ljudi na mesec. Ponedeljek, 7.j anuarja j j Zmago Jelinčič je dejal, da naj bi za novoustanovljeno poslansko skupino Lipa stal Šrotov SLS, kar je prvak te stranke zanikal. Predsednik SLS in celjski župan Bojan Šrot je dejal, da njegova stranka ne stoji za poskusi oslabitve SNS. Poudaril je, da ni sodeloval na sestanku štirih poslancev SNS v njegovi pisarni na celjski občini. Obenem je opozoril, da nobeden od poslancev SNS ni izrazil želje po prestopu v poslansko skupino SLS. Eden od ukrepov novega zakona o dohodnini je razbremenitev za vse dohodke fizičnih oseb z letnimi dohodki, nižjimi od devet tisoč evrov. Na finančnem ministrstvu so pripravili predlog sprememb zakona o dohodnini, ki je eden od ukrepov za zmanjšanje negativnih posledic inflacije in izboljšanje položaja 200 tisoč davčnim zavezancem iz nižjih dohodkovnih razredov. Spremembe bodo veljale za odmero dohodnine za leto 2008. Pet iranskih vojaških čolnov je v Hormuški ožini nadlegovalo in izzivalo tri ameriške vojaške ladje. Ameriška televizija, ki se sklicuje na ameriške uradniške vire, je še poročala, da so čolni ladjam poslali radijsko poročilo, v katerem je bilo rečeno: »Prihajam nad vas. V nekaj minutah vas bo razneslo!« Čolni naj bi se pri- Pet iranskih čolnov je nadlegovalo tri ameriške ladje. bliževali z zelo veliko hitrostjo. Torek, 8.j anuarja Na Brdu je potekalo srečanje evropskih komisarjev in slovenskih ministrov, ki je minilo v znamenju medsebojnega spoznavanja. Ker seje srečanje odvijalo v zelo sproščenem, skorajda prijateljskem vzdušju, so mnogi mediji poročali, daje Slovenija uspeš-nop restala krstp redsedovanja. Po napovedih so se podražili mleko, mlečni izdelki in testenine. Zveza svobodnih sindikatov je ob tem sporočila, da bo svojim članom in drugim svetovala, katera trgovska veriga Kruh, mleko in testenine so še dražji. ima izdelke enake kakovosti po nižjih cenah. Z akcijo želijo obveščati ljudi in vplivati na njihovo obnašanje ter tako pritisniti na trgovce. Zmagovalka hrvaških parlamentarnih volitev HDZ je podpisala koalicijsko pogodbo s HSLS, HSS in z nekaterimi predstavniki manjšin. Mandatar za sestavo vlade, Ivo Sanader je po podpisu pogodbe o oblikovanju vlade povedal, da so cilji nove vlade do leta 2010 odpraviti proračunski primanjkljaj in zmanjšati brezposelnost ter sedemodstotno rast BDP. Danilo Türk je obiskal prvorojeno v novem letu. Karl Erjavec je spomnil na pomembnost partizanskega odpora. nom Lipa. Izvedeli smo, da Sašo Peče zapušča SNS. Nula osem Jure Trampuš Leto, ki prihaja, bo, kakor obljubljajo vsi po vrsti, spet nekaj posebnega. Bo leto Kitajske, ki bo priredila olimpijado in svetu poizkušala (neuspešno) dokazati, da njena ekonomska moč ni zrasla na hrbtih slabo plačanih delavcev in zatiranju človekovih pravic. Hkrati bo tudi leto volitev v ZDA, kjer glavno vprašanje ne bo, katera stranka bo dobila novega predsednika, pač pa, vsaj tako kaže danes, ali bo nov predsednik temnopolt ali pa bo morda Busha nadomestila predsednica. Dilema, ki se je še pred leti zdela znanstvena fantastika ... Oba kandidata sicer zagovarjata hiter umik ameriške vojske iz Iraka. Tudi Evropi se obeta podganje leto. Po uspešnem ali malo manj uspešnem, kdo bi danes to vedel, slovenskem predsedovanju bo vodenje EU prevzela Sarkozijeva Francija. Evropa se bo spopadala z od one strani Atlantika prihajajočo gospodarsko recesijo, poizkušala bo ponotra-njiti novo evropsko pogodbo, umiriti Kosovo, sprejela bo nove ekološke zaveze in se še eno leto trudila, da bi Bruselj približala povprečnim Evropejcem. Tudi v novem letu ne bo preveč prepričljiva. Prava veselica pa se obeta Sloveniji. Državi namreč grozijo parlamentarne volitve, postopek izbire nove vlade pa je vse do sedaj vedno privedel do izrednega stanja, političnih pretresov, nočnih sej, interpelacij, strankarskih transmutacij. Ker bodo volitve v zgodnji jeseni, bo politično poletje zelo vroče. Pravzaprav je prava sreča, da se Kekova nogometna reprezentanca ni uvrstila na evropsko prvenstvo v sosednji Avstriji, tako bodo lahko volilci bolje in dlje časa osredotočeni na izbiro svojega favorita. A leto 2008 ne bo prineslo sprememb samo v svetu, polnem pravih in navideznih dram. Nov čas bo prinesel nove dogodke v življenju vsakega izmed nas. Enim srečo, drugim žalost, enim rojstvo, drugim smrt. Vendar se pravi paradoks ne skriva v napetosti med enim in drugim ekstremom, v nepredvidljivosti prihajajočih nasprotji, pravi paradoks je v številčnem obratu, kije sam po sebi arbitraren, umeten, povsem naključen dogodek, ki so ga določile že zdavnaj izginule generacije, a nam še danes odločitev pozabljenega papeža točno določa, kaj bomo razmišljali neke polnoči. In tudi kako se bomo počutili v tistem trenutku. Kaj ljudje pravzaprav počnejo ob novem letu? Sprejemajo odločitve o prihodnosti, obljubljajo si, da se bodo odpovedali razvadam, da bodo takšni, kot si želijo biti, in potem naj bi sreča prišla kar sama od sebe. Resnica pa ima še en obraz. Številčni obrat ni samo čas velikih obljub, ampak je hkrati tudi čas minevanja, čas, ki nas spominja, da življenje ni le rutina vsakdanjosti, predajanje varni predvidljivosti, pač pa bi lahko bilo vsako življenje drugačno, takšno, v katerem bi lahko novo leto napočilo sleherni dan. Torej, ne samo takrat, ko pokajo rakete in šampanjci, zmeraj in vedno, ko človek začuti željo po iskanju drugačnega časa. Nazaj v realnost. Kaj bo leto 2008 prineslo Velenju? Težko napovem, a žal mu ne bo prineslo treh stvari: prijazne soseske, kjer se bi lahko naselile mlade družine, strpnih ljudi, ki za vsako petardo ne bi obdolžili pripadnikov druge narodnosti, in hitre ceste, ki bi združevala in ne razdruževala. O novem letu so najboljši rek sestavili stari ljudje. Kaj so že pravile naše babice, se v zadnji Mladini sprašuje njen kolumnist Marko Zorko? Tisto, kar boš počel prvi dan, boš počel vse leto. In kaj delaš prvi dan? Najprej dolgo spiš, potem imaš mačka in zvečer si ves siten, ker veš, da bo kmalu običajen dan. In potem si tako siten še dvanajst mesecev . Nagrajenci nagradne križanke AVTO DOM in, d.o.o. Velenje, objavljene v tedniku Naš čas dne 27. 12. 2007, so: 1. Edo Jan, Cesta IX / 6, Velenje (nakup po izbiri iz butika Renault v vrednosti 50 EVR); 2. Pavla Čas, Ravne 183 a, Šoštanj (nakup po izbiri iz butika Renault v vrednosti 40 EVR); 3. Javorka Rednak, Františka Foita 2, Velenje (nakup po izbiri iz butika Renault v vrednosti 30 EVR). Nagrajenci prejmejo potrdila po pošti. Rešitev gesla: POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA RENAULT. Čestitamo! LJUDJE V novo z novim Ansambel Spev Člani narodnozabavnega ansambla Spev bodo tudi v letošnjem letu nadaljevali svojo ustvarjalno pot, ki jih je do sedaj pripeljala v sam vrh domače glasbe. V ponovoletnem vzdušju, ko si še niso dodobra oddahnil od napornega decembra, že snujejo načrte za naprej. Tako je tudi prav, kajti le tako bodo uspeli obdržati svojo izvirnost in popularnost, ki jih razlikuje od drugih ansamblov te zvrsti glasbe. V šesto leto skupne poti namreč vstopajo z novimi projekti in pristopom. Pogovor z njimi je bil zanimiv. ven skem glas be nem pros to ru nekaj poseb ne ga. Se vam zdi, da je moško štiri-glasno petje prava pot do uspeha. Dosedanje izkušnje in tudi uspehi že nakazujejo tako. Sledili smo zgodbi, ki jo je prvi v Sloveniji začel pisati ansambel legendarnega Lojzeta Slaka, to je moško štiriglasno petje in harmonika, in ne bi želeli in najbrž niti znali drugače. Zakaj? Ansambel Spev se je začel z dru že njem treh pevcev zbo ra Svobode iz Šoštanja, ki se jim je sicer. Ideje o novih projektih zato padajo spontano, za mizo v kavarni, na trgatvi, na rojstnem dnevu ali pa na poti na kakšen špil, v avtu. Tako je z našimi pesmimi. Ali jih sprejmemo vsi ali pa se jih ne lotimo. Je zato tretji CD, katerega promocijo smo doživeli v lanskem novembru, izšel pri drugi založbi? Ni kakšnega posebnega razloga. Prejšnja dva smo posne-i pri Igorju in zlatih zvokih in del skladb na zadnjem CD je tudi posnet v njihovem studiu. Za založbo VOX smo se skupaj odločili, ker je vsaka sprememba tudi nov -zziv. Zelo dobro sodelujemo. Kako se rodi nova pesem? Besedila dobimo od tekstopis-cev. Pregledamo jih, in ko nam je kakšno vsem všeč, nam naši kolegi napišejo melodijo. Aranžma je Če bi vas kdo v tem trenutku postavil v čas pred dobrimi petimi leti in vam dal možnost novega začetka, kakšni cilji bi vas vodili. Enaki kot nas vodij o ves čas. Ustvariti čim več dobre glasbe, postati razpoznavni in biti v slo- pridružil še četrti pevec, ki je igral harmoniko. Uje-i smo se v glasovih in tudi v zasebnem živ--jenju, tako da je naša glasba temelj našega prijateljstva in obratno. Ne družimo se samo na vajah, ki jih imamo ves čas disciplinirano ob sredah, ampak tudi delo Avgusta Skaza, ki odlično pripravi pesem za posamezne glasove. Določi solista, ki je pri nas v glavnem drugi tenor, in osta-e glasove za spremljavo. Resnično ste znani po štiriglas-nem petju ter solističnih vložkih, čeprav tudi drugi ansambli vse bolj sledijo tej razpoznavni izvedbi domačih viž. Pri nas poje solo v glavnem drugi -enor, to je Kristj an, Edo in Mare sta drugi in prvi bas, Boštjan je prvi tenor, in še Erik, ki igra in tudi poje spremljavo. Skupaj smo najboljši. Cleveland - iz muzeja Polka Hall of fame Je vaša popularnost že dosegla svoj vrh? Upamo da ne. Je pa res, da se name rava mo v letoš njem letu svojih projektov in pojavljanja v javnosti lotevati drugače. Kako? Vsega ne smemo izdat i že na začetku leta. Naj ostanejo presenečenja za sproti. Skoraj zagotovo gremo konec julij a v Canado. Na festivalih, tekmovanjih in podobnem se ne bomo toliko pojav-ja-i, ker smo na teh prireditvah dosegli, kar smo želeli. Lanska »Korenova plaketa« v Ptuju je nekako zaokrožila več kot uspešno bero po festivalih od leta 2003 dalje. Zato je treba poskusiti drugače, hkrati pa dati možnost mladim ansamblov. Zdi se mi, da ima že vsak, ki ima harmoniko, tudi svoj ansambel. Ni tega nekoliko preveč oziroma je še sploh prostora za nove ansam ble. Drži, da je sloven ski glas be ni prostor zelo majhen. A hkrati drži, da je prostora za vse. Za ene malo več, za druge malo manj. Če je misel iskrena in pravi pristop k delu, se rojevajo lepe melodije, ki jih ljudje radi poslušajo in to je v bistvu vsa filozofija. Potem je za vas gotovo razveseljivo, da vas dobro sprejemajo tud m lajši poslušalci. To se nam je dodobra potrdilo v lanskem decembru, ko smo peli na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki in tudi v Šoštanju. Otroci so naj bolj poš te ni poslu šal ci. Ali te sprejmejo ali pa takoj izžvižgajo. Vesel i smo, da so nas na obeh šolah odlično sprejeli, peli z nami, se nam pridružili na odru in znali večino naših pesmi, ki jih izvajamo v narodnozabavnem repertoarju. Recimo še nekaj o vašem fan clu-bu? Kdo so vaši zvesti privrženci. Veliko jih je. Največ v družinah, med prijatelji, prijatelji od prijateljev in tako dalje. Enajstega januarja že tretjič igramo v Šentilju, kamor nas povabi skoraj cel zaselek. Tam imamo krasne prijatelje, ki nas spremljajo po koncertih, festivalih, nam pečejo dobrote in skrbij o za naš dober glas. Veliko naših prijateljev pa sploh ne poznamo in se jim ob tej priliki zahvaljujemo za zaupanje. V novo leto, praiile, stopa le z novimi idejami in dobro voljo. Pa tudi najbrž malo utrujeni? V decembru smo imeli kar devetindvajset snemanj, koncertov in drugih nastopov. Zadnjega smo imeli točno na 29. decembra. Božič in silvestrovo pa smo le preživeli z družinami in prijatelji. Osebni načrti? Mare bo gradil, Edo se bo selil, Boštjan zadovoljen užival v novi hiši, Kristj an v novi službi, Erik delal kariero, vsi skupaj pa bomo še naprej dela-i čim več in čim boljšo slovensko domačo glasbo. ■ Milojka Komprej Dobrodelna »Lepotica in zver« Glasbeno gledališče I. Gimnazije Celje bo v januarju pripravilo dobrodelne predstave njihovega uspešnega muzikala - Predstava tudi v velenjskem domu kulture Žive jaslice v Skornem Velenje - Celje - Velika uspešnica lanske sezone, muzikal Lepotica in zver v izvedbi Glasbenega gledališča I. gimnazije v Celju, tudi po novem letu nadaljuje uspešna gostovanja na slovenskih odrih, tokrat z dobrodelnimi predstavami, katerih izkupiček celjski gimnazijci namenjajo varnim hišam v Celju in Velenju. Prva predstava za Varno hišo Celje bo izvedena v nedeljo, 13. januarj a 2008, ob 17. ur, na odru SLG Celje, druga predstava za Varno hišo Velenje pa v četrtek, 17. januarja 2008, ob 19. uri, v domu kulture Velenje. Ta bo izvedena s pomočjo Rotary kluba Velenje, dan kas-nej e, torej v petek, pa bosta v Velenju še dve matinejski predstavi za učence in dijake. Obsežen proj ekt je začel nastaj a-i v lanskem šolskem letu, premierno pa je na odru SLG Celje zazvenel 31. marca lani, vse v produkcij i sedanjih in nekdanjih dijakov I. gimnazije v Celju pod dirigentskim vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka. V glavnih vlogah nastopajo: Tanja Ravljen (Zala), Aleks Tovornik (Zver) in Boštjan Korošec (Gaston). V stranskih vlogah igrajo Aljaž Pavlin (oče Mavricij), Jan Vodovnik (Svetoslav), Veronika Grabner (ga. Čajnikova), Nast-ja Čakš (Malček Šalček), Anže Škornik (Pepe) in Luka Paulič (g. Tik-Tak). Muzikal je izvajan v slovenskem jeziku (prevod Anja Iva-kič), glasbo je za orkester, zbor in soliste priredil Gregor Deleja, koreografijo Aja Zupanec, pod režijo in kostumografijo se je podpisala Sabrina Železnik, scenografijo pa je prevzel Matija Kovač. Motiv Lepotice in Zveri ima korenine v antični dobi, zgodba pa je bila v obstoj eči obliki prvič zapisana v 18. stoletju. Pravljica govori o lepem, a posebnem dekleta Zali, ki se raje kot fantom (vključ no z vaškim lepot cem Gastonom) posveča prebiranju knjig in skrbi za (prav tako posebne ga) očeta, ki veno mer izumlja čudaške naprave. Ko se oče z enim od -zumov poda na sejem, mu pot prekriža Zver (začarani oho li princ). Sle di še nekaj (ne)pričakovanih preobratov, zgodba pa se zaključi srečno, s poudarkom na nauku, da se prava lepota skriva v notranjosti ljudi. Pri izvedbi muzikala sodeluje prek osemdeset nastopajočih (solistov, zboristov, članov orkestra in plesalk) ter kopica tehničnega osebja. Po premieri v mesecu marcu je muzikal gostoval še na različnih slovenskih in tujih odrih, po odmevni turneji v Bruslju (19. - 22. november 2007) pa je bila celotna ekipa povabljena na snemanje tradicionalnega dobrodelnega Miklavževega koncerta, ki ga že 15 let zapored organizira Rotary klub Ljubljana v sodelovanju z RTV Slovenija. Muzikal smo v Velenju lahko videli lani v okviru Pikinega festivala in prav vse v dvorani so mladi igralci, pevci in glasbeniki navdušili. Če ste takrat zamudili, tokrat ne ponovite napake. Z obiskom pred stave pa boste pomagali tudi mamicam in njihovim malčkom, ki se morajo zaradi nasilja v družini zateči v varno hišo. Tako vam bo pri srcu dvakrat toplo. ■ Bš Turistično društvo Skorno je na večer ob božiču znova pripravilo žive jaslice pri cerkvici sv. Antona v Skornem, bile so že pete po vrsti. Gre za gleda-išče na prostem, osnova za igro je svet opi-semska zgodba o rojstvu Jezusa, ki je po verovanju kristjanov Božji sin. Vključuje oko-i 20 igralcev in -gralk, ki so domačini, prav toliko je tudi pevk in pevcev v spremljajočem pevskem zboru. V igri jih spremljajo domače živali, ki jih vedno posodi Zdravko Goličnik, za kar so mu zelo hvaležni. Zgodbo povezuje pripovedovalec. Pravljični čar doda zimska, v sneg odet a narava in razsvetljava z baklami. Po uvodnem nagovoru msgr. naddekana Jožeta Pribožiča so obiskovalci lahko podoživeli dogodek, ki se je zgodil že pred več kot dva tisoč leti. Čeprav je zgodba o rojstvu Jezusa že velikokrat slišana, je še vedno zanimiva, še posebej, če je predstavljena tudi z igro v živo. Prav to želij o posredovati vsi tisti, ki kakor koli pripomorejo k izvedbi teh jaslic in vsako leto prijetno presenetijo. Žive jaslice so vsako leto kvalitetnejše in bolj obiskane, tokratne so pritegnile okrog tisoč obiskovalcev. Organizatorji so poskrbeli, da jih kljub nizkim temperaturam ni zeblo, saj so se lahko pogreli s toplimi napitki. Skornjani upajo, da nihče ni bil razočaran in da je mno gim ta dogo dek pole pšal praznične dni. To je tudi najboljša moralna zahvala za njihovo delo, ki ga z veliko dobre volje začnejo že v mesecu novembru. ■ Vesna Turinek Na kratko Investicijsko naravnan proračun Predsednica odbora za finance in občinsko premoženje in pod-županja Katarina Prelesnik ugotavlja, da je letošnji proračun občine naravnan izrazito investicijsko. Tako se bo v letošnjem letu nadaljevala lani začeta izgradnja podružnične osnovne šole. Zanjo so predvidena namenska sredstva in sredstva, ki jih sofinancira država. S komunalno ureditvijo Medice želijo v Solčavi vzpodbuditi interesente za stanovanjsko gradnjo, prav tako naj bi za stanovanjske prostore namenili prostor nad trgovino. V načrtu je tudi obsežen projekt, ki zajema turistično infrastrukturo celotnega Solčavskega. Razmišljanje o klavnici je preteklost Osnovna naloga Zadruge Solčava naj bi bila skrb za razvoj kmetijstva in s tega vidika je svoje naloge opravljala v skladu s potrebami razvojnih usmeritev občine. Po besedah Bernarde Prodnik, ki v lokalni skupnosti skrbi za kmetijstvo, je za nekatere neprijetna, za druge pa razveseljiva odločitev, da odstopajo od načrtovane gradnje klavnice. »Razlogov za to je več. Od zakonodaje, ki nam je vsilila finančno preobsežen projekt, predvsem pa zaradi raz lič nih pogle dov in pomis le kov gle de same lokacije, narave dejavnosti in tudi zaradi neusklajenih pogledov na razvojne potrebe solčavskega okolja,« razlaga Prodnikova, prepričana, da je bil v danih razmerah odstop od projekta edina realna rešitev. Rekorden obisk splavarske zbirke V preteklem letu si je splavarsko zbirko na Ljubnem ob Savinji ogledalo rekordnih 1500 obiskovalcev. K temu so v veliki meri prispevale ponudbe, ki so jih razposlali predvsem osnovnim in srednjim šolam ter različnim društvom po vsej Sloveniji. V zimskih mesecih je obisk praviloma manjši, zato nameravajo v tem času pripraviti nove programe oziroma ponudbe, s katerimi želijo opozoriti še na staro Fašunovo hišo, Budnovo žago in znamenito zakladnico mašnih plaščev v Radmirju ter ostale znamenitosti. Ob narodopisnih in zgodovinskih značilnostih občine želijo obiskovalce seznaniti tudi s ponudbo tukajšnjih turističnih kmelij in gostinskih ponudnikov, saj je po mnenju Katarine Kolenc, ki skrbi za zbirko in turističnoinformacijski center, to edini način, kako v kraj privabiti še več obiskovalcev oziroma turistov. Ohranjanje pevskega izročila Na Ljubnem ob Savinji je tradicija organiziranega zborovskega petja stara že skoraj sto let in po nekajletnem predahu je v preteklem letu zopet začel delovati mešani pevski zbor pod vodstvom Mitje Venišnika. Ze po prvih nastopih je bil zbor deležen odliči nih kritik, kar priča o kvalitetnem izboru pevcev in pevk, dobro začrtani programski smeri in predvsem o vloženem trudu. Za predsednico zbora Uršo Solar je prva in osnovna naloga zbora predstavljanje in ohranjanje kulturnega izročila, in to s pesmijo. Trenutno zbirajo sredstva za nakup novih oblek, saj želijo enotno in prij azno podobo zbora, pri tem pa računaj o na širšo podpo- ■ i w • ••• Vprašanje o normalizaciji razmer še naprej brez odgovora V krajevni skupnosti Bočna prepričani, da bi se po izvolitvi novega gornjegrajskega župana že morali kazati prvi otipljivi rezultati in razvojni uspehi Član krajevnega odbora in eden aktivnejših občinskih svetnikov Niko Purnat ugolavlja, da jim je bilo v času pred lokalnimi volitvami obljubljeno, da se bosta začela graditi kanalizacija in povezovalni vod za odvod fekalij na čistilno napravo v Gornji Grad. Zadeve se časovno odmikajo, in kot kaže, realizacija še nekaj let ne bo sledila danim obljubam. Druga, še bolj pomembna ureditev je rekonstrukcija regionalne ceste skozi Svetnik občine Gornji Grad iz Bočne Niko Purnat zahteva od občinske uprave red in preglednost in pri tem tudi direktorica Jožica Rihter ni nobena izjema. vas s pločnikom in javno razsvetljavo ter avtobusnim postajališčem. Odprtih vprašanj brez odgovorov, ki spravljaj o Bočane v slabo voljo, je očitno še več. Na novembrskem zboru krajanov so ljudje od vodstva občine zahtevali jasne informacije in razloge za (po nji- hovem mnenju) prepočasno reševanje nastale škode po septembrskih poplavah. »Slišali smo nekaj upravi če nih raz lo gov, seve da ni manjkalo tudi upravičenih kritik na vodstvo občine zaradi njegovega pristopa med poplavo in neposredno po njej. Ljudje so upravi čeno zaskrbljeni zaradi potoka Boč ni ce in same ga pla zu na pobočju Menine planine, ki po mnenju strokovnjakov ni več samo nedolžna grožnja za samo Bočnico in s tem posredno za samo vas. Zadeve rešujejo na republiški ravni, enako velja za regulacijo Bočnice,« pojasnjuje Purnat, ki se zaveda, da bo v občin skem svetu tež ko upravi čil zaupanje volilcev. »Kot svetnik se lahko samo vprašam, kdaj bomo zaradi blokiranega zakladniškega računa vzpostavili normalne razmere in sprejeli razvojno naravnan proračun. Brez odgovora ostaja, kdaj se bomo lahko potegovali za republiška in evropska nepovratna razvojna sredstva, saj brez njih ni in ne more biti razvoj a. Občina nima lastnih sredstev niti za razvojne proj ekte, kaj šele za nujni lastni delež, ki je prvi pogoj za kandidaturo in samo izvedbo investicij,« razlaga Purnat, ki ima zaradi stanja občinskih financ precej slab občutek. Kljub temu pravi, da si bo skupaj z ostalima svetnikoma iz Bočne še naprej prizadeval za razvoj in čim boljše urejanje vsakodnevnih potreb krajanov na področju javne porabe. ■ Edi Mavrič - Savinjčan Vroč koncert v hladnem večeru_ V Logarski dolini so ob zaključku leta pripravili že dvanajsti koncert prijateljstva, na katerem so poleg domačinov nastopile zvezde slovenske glasbene scene Logarska dolina je tradicionalni element povezovanja, zato se ni čuditi, da se je prednovoletne-ga koncerta pred hotelom Ples-nik udeležila nepregledna množica ljubiteljev glasbe, dobre volje in kuhanega vina. V zimsko idilo odeta dolina pod kamniško-savinjskimi vršaci je bila nabita s pozitivno energijo druženja, svoje so dodali ognjeviti nastopajoči in nič ni moglo pokvariti prireditve, ki jo že enajsto leto organizira lastnica hotela Martina Plesnik. Koncert prijateljstva, kot ga imenujejo, so oblikovali otroci iz Osnovne šole Solčava, Rudi Šantl, Anita Lakner in Habrovi fantje, Slovenski oktet ter osrednja gostja Saša Lendero. Potek dogajanja je »nadzoroval« povezovalec Franci Osrednja gostja koncerta je bila temperamentna in tudi duhovita Saša Lendero. Podbrežnik, ki je duhovito stopnjeval razpoloženje. Svoje je dodalo tudi kuhano vino, ki se je v peklenskem mrazu prav zdravilno prileglo. Obisk božička in organiziran ognjemet sta dogaj anje samo še polepšala, predvsem pa je potreb- no izpostaviti organizatorje, ki so skupaj s policisti in gasilci poskrbeli, da se je nekaj kilometrov dolga kača avtomobilov srečno in hitro pripeljala v Logarsko dolino in tudi odpeljala iz jne. ■ Edi Mavrič - Savinjčan Številna nova stanovanja Po napovedih mozirskega župana Ivana Suhoveršnika bo v prihodnjih letih na območju Podrožnika na razpolago kar nekaj novih stanovanj, saj nameravajo zgraditi več manjših blokov. Stanovanja bodo namenjena širšemu trgu, in kot je slišati, vlada v upravnem središču Zgornje Savinjske doline precejšnje povpraševanje po novih stanovanjih. Ze letos naj bi se v gradbišče spremenila tudi nekdanja občinska stavba, kjer bodo prav tako nova stanovanja, hkrati pa bo na tej lokaciji poskrbljeno tudi za socialni program. Poslovilni koncert v Mozirju V farni cerkvi sv. Jurija so člani legendarnega New Swing kvarteta pripravili zadnjega v nizu tradicionalnih božično-novoletnih koncertov in sploh zadnji koncert v skoraj 40 let dolgi glasbeni poti. Mozirj ani so tako doživeti čast v živo spremtjati slovo Ota Pestnerja, Marjana Petana in Tomaža Kozlevčarja, obolelega Dareta Heringa pa je že pred časom nadomestil Nino Kozlevčar. New Swing Quartet je v štiridesetih letih delovanja - od skupine glasbenih zanesenjakov iz Šentjurja pri Celju do zrelega vokalnega kvarteta svetovnega slovesa - po vzoru Golden Gate Quarteta vestno poustvaril tradicijo belskega in črnskega spirituala in gospeta ter na enega najtepših načinov občinstvu po svetu in doma približal lepoto Bogu predanih pesmi iz cerkva ameriškega juga. Tomaž Kozlevčar je po koncertu povedal, da v njih ne more zamreti strast do večglasnega petja, zato bodo kot prijatelji še sode lova li. ■ Edi Mavrič - Savinjčan Vsebinska prenova prikazanih jaslic V zapuščenem kamnolomu nad Rečico ob Savinji so rečiški turistični delavci ob božičnih praznikih izvedli deveto ponovitev živih jaslic Ko se decembra začne govoriti o živih jaslicah, vsakdo najprej pomisli na navadne božične jaslice, le da so v rečiškem primeru vsako leto zraven tudi žive živali. Vseeno pa je celotna vsebina dogajanja še vedno precej statična. Hlevček, živali, živa Jožef in Marija in lutka malega Jezusa. Na Rečici ob Savinji so dali temu dogodku povsem novo dimenzijo, saj lahko obiskovalci aktivno spremljajo Jožefa in Marijo od angelovega oznanjenja do prihoda Svetih treh kraljev. Tu se zgodba tudi konča. Zive jaslice so delo tamkajšnjega turističnega društva. Ob lanskem božiču so pripravili deveto ponovitev, ideja zanje pa se je že nekaj let prej medila v glavi prizadevnega turističnega delavca Vinka Jeraja. Sodelovanje gledalcev Prizori z lanskoletnih živih jaslic postajajo preteklost, saj Rečičani obljubljajo vsebinsko in tekstovno prenovo. v zgodbi, ustrezna koreografija, zelo zanimivo urejeno okolje in mistično doživljanje pastirjevih ognjev v hladnem večeru seveda pričarajo ozračje, ki gledalce z nekaj domišljije zlahka ponese dva t isoč in še nekaj let nazaj v svetopisemsko preteklost. To se odraža tudi v vsakoletni udeležbi, saj si je v devetih letih jaslice ogledalo okoli dvajset tisoč ljudi. »Osnovno poslanstvo je zadovoljiti vsako leto večje število ljudi,« razlaga Jeraj, ki skupaj s č^ ni družine zadnje dni decembra v glavnem preživi v zakotnem kamnolomu. Ogromen je tudi delež osta lih sode lavcev, ven dar je nedal eč od resnice, da si brez sodelovanja Jerajeve družine živih jaslic skoraj ni več mogoče zamisliti. Tako so Jerajeve misli že pri letošnjem decembru in jubilejni deseti ponovitvi jaslic, ki naj bi se zgodile vsebinsko in izvedbeno povsem prenovljene. V svetopisemskih prizorih sodeluje vsako leto najmanj trideset igralcev in ostalih največkrat neopaženih sodelavcev, ki skrbijo za tehnično brezhibnost predstave. O vsebini prenovljenih jaslicah Jeraj zaenkrat še ne želi govoriti. Razkrij e le, da bodo tudi ob letu osorej novorojenemu Jezu su pre peva li zna ni Habrovi fantje z gostom, čigar ime ostaj a zaenkrat še skrivnost. ■ Edi Mavrič - Savinjčan GLASBA Šank rock in njihovih 25 let rocknrolla Konec leta je velenjska skupina Šank Rock zaznamovala 25. obletnico glasbenega delovanja v Sloveniji in hkrati tudi v naši zgodovini rock'n'rolla. V razprodani Rdeči dvorani, ki je pokala po šivih od celolne mase njihovih oboževalcev, je bilo možno videti tudi mnogo znanih obrazov iz našega glasbenega sveta. Za popestritev koncertnega dogajanja na odru pa so nam šankro-kovci postregli z glasbenimi gosti, s katerimi so sodelovali in še sodelujejo, in tudi s stripteas šovom na odru med pesmijo lahko dama. Bili smo priče nastopov Natalije Verboten, 6 Pack Čukuija, primorskega kitarista Rudija Bučarja, volane skupine Cantemus in Tinkare Kovač s pesmimi, v katerih so bili le ti tudi gostujoči glas- beniki. Za ogravenje publike so bili zadolženi fantje iz zasedbe Zabljujena generacija, ki so s sklado metulj predali štafetno palico domači skupini. V pavzi smo si lahko na platnih ogledali odlomke iz rokumentarca, ki naj bi ga izadali kot pregled njihovega celotnega dosedanjega delovanja. Med samimi pavzami pa so domači rokerji prepustili povezovanje glasbenega programa DJ-ju Housemouse in tako za spremembo nismo bili deležni dobro znanih hitov iz predvajanika, kot je v navadi podobnih koncertnih dogodkih. Šankrockerji so s svojim suverenim nastopom dokazali vsem prisotnim, da jim po toliko letih ne zmanjkuje energije ter da dobro obvladujejo svoje odrske nastope v živo. Publika jim je energijo, ki jo je prejemala z odra, vračal a v vsej svoj i meri in tako je koncertno dogajanje trajalo vse do zgodnjih jutranjih ur. Po vsem videnem in slišanem lahko verjamemo, da skupina Šank Rock še ni rekla svoje zadnje besede. Z nestrpnostjo pa lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi njihov rokumenta-rec ali pa celo izdaj o včerajšnjih posnetkov na kakšni od njihovih naslednjih plošč. Pustimo se presenetiti! ■ Marko Mazej Rajanje za otroke Šmartno ob Paki - Društvo prijateljev mladine Šmartno ob Paki je leto 2007 popestrilo najmlajšim občanom s kar nekaj prireditvami. Pred zadnjimi prazniki je zanje v dvorani šmarškega kulturnega doma pripravilo božično-novo-letno zabavo. Popestrile so jo Šiške in Žive, članice plesne skupine plesnega krožka tamkajšnje osnovne šole, manjkale niso karaoke in tudi zdravica z otroškim šampanjcem ter obilo glasbe, za katero je skrbel DJ Podgy. ■ Tp Bilo je zabavno »Na BUM festu pričakujte nepričakovano« V Žalcu se je v torek pričel petdnevni mednarodni festival tolkalnih skupin BUM fest - V času festivala tudi izobraževanja za učitelje in dijake tolkal Bojana Špegel Žalec - Skupina STOP ali Slovenski tolkalni projekt je skupina odlič nih tol ka li stov, več ino ma profesorjev tolkal, ki že nekaj let popularizirajo tolkalno glasbo. Njihovi koncerti so pravi užitek, med gostovanji v tujini pa se jim je rodil a idej a, da bi tudi pri nas pripravili festival tolkalne glasbe. In so ga. In to v Žalcu, kjer je na tamkajšnji glasbeni šoli tolkalni oddelek pred desetimi leti na noge postavil Velenjčan Dejan Tamše, akademsko izobražen tol-kalist, ki pravi, da mu je od vseh tolkal najbolj všeč marimba. Koliko tolkal sploh obstaj a, pa umetniški direktor mednarodnega festivala BUM fest ne ve, ker je to izjemno težko vprašanje. Tolkalo je lahko že miza, dve kuhalnici. Na glas be nih šolah po Slove niji, kjer je interes za učenje tolkal vsako leto večj i, pa jih v večini poučujejo okoli 10. "Že lanski obisk prvega BUM festa nas je presenetil, saj je bila dvorana na šestih koncertih v večini dobro zasedena. Našteli smo več kot 1500 obiskovalcev. Zato smo se odločili, da nadaljujemo. Žalec smo za edini tovrsten festival v Sloveniji izbrali tudi zato, ker je blizu avtoceste, saj na festival prihajajo obiskovalci iz vse države. Poleg tega sta dvorana in hotel blizu skupaj, kar je prav tako prednost. Letos smo za razliko od lani pripravili pet koncertov, dve skupini prihajata iz Slovenije, tri pa so mednarodne, in to z vrhunsko zasedbo,« nam je povedal Dejan pred začetkom festivala. Še trije odlični koncerti Danes je festival na sredini; v torek je kot prvi nastopil Studio za tolkala Akademije za glasbo iz Ljubljane, včerajšnji koncert francoske profesionalne skupine Percussion Claviers de Lyon pa je bil po mnenju Dejana Tamšeta vrhu- nec festivala. A letošnji festival bo imel še tri odlične koncerte; danes ob 18. uri bodo nastopih John Beck &The Eastmen Percussion Ensemble iz ZDA. »Skupino sestavljajo študentje, njihov umet ni ški vodja pa je svetovno znani timponist John Beck. Njegovo ime je med poznavalci zelo visoko cenjeno, kot bi na pop področju pri nas nastopil Robie Williams. Beck tokrat prvič gostuje v Sloveniji, sam sem že igral njegove skladbe, tokrat pa sem prav ponosen, da z njim sodelujem tudi kot organizator,« je dodal Tamše. Jutri bo na festivalu gostovala še ena odlična zasedba. Za imenom Global Percussion Network se »skriva« profesionalna skupina, ki jo sestavljajo odlični glasbeniki iz Švedske, Mehike in ZDA, njihova glasba pa temelji na melodijskih tolkalih kot sta marimba in vibrafon. Igrajo avtorsko glasbo, Dejan pa pravi, da lahko obiskovalci pričakujejo vsaj uro in pol čistega uživanja ob ultra modernem pristopu k muzi- ciranju ... V soboto bodo festival zaključili člani tolkalnega ansambla glasbene šole Celje, ki deluj e od leta 2002, po besedah umetniškega direktorja festivala pa so pripravili izjemno zanimiv in pester program. Ob koncu pogovora je Dejan Tamše dodal: »Ponosni smo na to, da spet lahko gostimo tak festival z mednarodno udeležbo, toda letos smo šli še korak naprej. Med festivalom bodo potekala tudi predavanja za mlade glasbenike in učitelje tolkal, ki jih bodo izvajali gostujoči profesorji, kar je tudi novost letošnje ga BUM fe sta. Neka tri bodo izvajali le predavanja, drugi pa tudi vaje z udeleženci. Pred dvorano II. Slovenskega tabora nas bodo j utri in v soboto pred koncerti ogrevali tolkalci iz Laškega. Sicer pa bo vsak dan uro pred koncertom živahno tudi v avli doma, kjer bodo servisirali tolkala, na voljo bodo note in drug za tolkalce obvezen material. Vsekakor upam, da bo odziv publike velik in da bodo udeleženci zadovoljni. To bo tudi najlepša popotnica organizatorjem pri pripravi naslednjega festivala, ki se sicer odvija na osi treh držav -Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Bum fest je namreč del festivala tolkalnih skupin treh dežel; poteka tudi v Gradcu in Bje-ovarju, skupine pa se v času festivak izmenjujejo na vseh treh prizoriščih.« Skupina STOP - odlični slovenski tolkalisti, večinoma profesorji glasbe - je idejo o slovenskem tolkalnem festivalu oživela lani, letos pa so jo še nadgradili. Umetniški direktor festivala Dejan Tamše je seveda njihov član. Silvestrska predstava uspela Velenje - Gledališče Velenje je tokrat prvič pripravilo silvestrsko predstavo in po odzivu sodeč je prva v nizu mnogih. Namesto petard je pokala dvorana - po šivih in od smeha. Obisk je bil fantastičen, obiskovalci so nas-meja ni zapu sti li dvo ra no doma kulture in zadovoljni stopili v novo leto. Z lepimi željami jih je v avlo, kjer jih je pričakal kozarec peni ne in slad ko pre se neče nje, pospremila predsednica gledališča, ki si je zaželela, da se je s silvestrsko predstavo med gledališčem in publiko stkal o dobro in dolgo prijateljstvo. Kot znajo gledalci pohvaliti nastopajoče, znajo tudi igralci prepoznati hvaležno in odprto publiko in silvestrsko druženje je gotovo eno tistih, ki jih je zazna-mova lo prijet no in spro šče no vzdušje, tako na odru kot v dvorani. Prav zato, pravij o igralci Gledališča Velenje, se bodo predstave radi spominja-i tudi igralci, ki so tokrat na odru še posebno uživali, saj je bila ta predstava zanje svojevrsten izziv. »Hva-a vsem, ki ste se odloči-i preživeti zadnji večer starega leta z velenjskimi gledališčniki. Upa- mo, da nas boste obiskali še velikokrat,« še sporoča velenjski gledališki ansambel, ki bo zagotovo tudi v letu 2008 delal veliko in zagnano. Velenjski rodoslovci obiskali škofijski arhiv v Mariboru V Velenju že nekaj časa deluj e sekcij a za rodosl ovj e, ki jo vodi prizadevna Marija Skrt. Člani te sekcije se občasno, v skladu z letnim programom dela, sestajamo v prostorih Knjižnice Velenje. Ena od aktivnosti, izvedenih v okviru tega programa, je bil tudi obisk Škofijskega arhiva v Mari-bo ru. V uvodu smo si pod vodstvom arhivista Igorja Filipičiča ogledali neCD-jev,nakaterihjebilapred- va. V njih smo pridobi-i veliko prostor, kjer so arhivirane na stojalih stare rojstne, mrliške in poročne knjige iz starejšega obdobja do leta 1909. Zatem smo si ogledali in poslušali vsebi- stavljena vsebina starih župnijskih knjig ter informacije, kako najhitreje priti do želenih podatkov. Nato smo pregledovali in prebirali naročene knjige iz arhi- podatkov za svoje nadaljnje delo. Nad obiskom smo bili tako navdušeni, da ga želimo ponoviti. ■ Gustl Tanšek Jubilejno srečanje harmonikarjev Plešivec - Člani kulturnega društva Ivana Cankarja v tej krajevni skupnosti so dejavni vse leto. V mesecu decembru še posebej radi razveselijo vse ljubitelje domače glasbe. Tako je bilo tudi zadnjo soboto v letu, ko so pripravili že 30. srečanje harmonikarjev. Ob tem jubileju nam je predsednica društva Dragica Oderlap dejal a, da je bil prvotni namen prireditve predstavitev domačih harmonikarjev, kajti harmonika je doma skorajda v vsaki hiši. Skozi leta pa se je glas o prireditvi razširil in vedno več harmonikarjev je prišlo tudi iz drugih krajev. Tega so še posebej vese-i in upajo, da se bodo v prihodnje srečanja udeležili tako domačini kot drugi, ki radi raztegnejo meh. Ker v Plešivcu nimajo primerne dvorane, v kateri bi pripravljali tovrstne prireditve, jim je tudi letos - tako kot že nekaj let zapored - prostor odstopilo tamkajšnje gostišče. Tokrat je na »frajtonari-co« zaigralo preko dvajset harmonikarjev. Srečanja se je udeležil tudi »najstarejši« harmonikar Gvi- do Škorj anc, ki je na prireditvi sodeloval kar devetindvajsetkrat. Program so popestrili še otroci podružnične OŠ Plešivec, pevci kulturnega društva, manjkal ni niti dedek Mraz, priredi-ev pa je povezovala Maja Oderlap. Da je harmonika je res pravi instrument, na katerega radi zaigrajo tako mladi kot mladi po srcu, so dokazali številni nastopajoči, ravnodušno pa ni ostalo niti občin stvo. Kilometri po Sloveniji Urban Novak Zadnjič sem v avtu na poti poslušal Jurija Longyko, kije v Izšteka-nih predstavljal novi plošček mladega slovenskega raperja Trkaja. Trkaj je okoli sebe zbral mlade reperje, vzel verjetno najbolj kvalitetno obdobje slovenske glasbe, slovensko popevko 50-ih in 60-ih, ter jo predelal novemu svetu primerno. Longyka je med glasbo vrtel tudi odlomke iz intervjuja s Trkajem, kjer je mladi reper podal kar dobro oceno razlike med nekdanjo in sedanjo popularno glasbo. Upravičeno se mu zdi slovenska popevka tistega časa neprimerno boljša kot množica današnjih popevk, ki sestavljajo glasbeno ponudbo na Slovenskem. Zato mu tudi ni bilo težko vzeti teh popevk za podlago in potem nanje nasneti svoja izvirna in mlada besedila. Nekako tako se verjetno počutimo tudi arhitekti, le da moramo temu pogledu dodati še estetski zunanji izgled. Za arhitekta je lahko vožnja po slovenski pokrajini in mestih zelo travmatično doživetje. Takšno travmatično doživetje, ki bi ga z lahkoto imenovali tudi nasilje nad estetskim čutom. Samovolja, pomanjkanje znanja in osnovnih bivalnih navad so stvari, ki najbolj bijejo v oči. Ena drugi si sledijo hiše, kocke in kvadri z bolj ali manj nerodnimi strehami, impo-zantne v svoji velikosti ter barvah. Okoli hiš ograje, po možnosti z izrezljanimi srčki za njimi pa vozni park, ki ga niti v bolj razvitih deželah ni videti. Običajno je tako, da ima vsaj vsaka druga hiša ob strani parkiran tudi tovornjak ali dva. Ce pa ni tovornjakov, so pa nerodno dozidane delavnice in garaže. Nekaterim manjka fasada, druge niso niti do konca izgotovljene. Z dvigom življenjskega standarda se je začela tudi obnova stanovanjskih hiš, ki so dobile bele obrobe okoli odprtin in strupene barve na svoja lica. Zdaj pa naj človek, ki so ga izobrazili za oblikovanje okolja, razume takšne nesmisle in pomanjkanje občutka za lepo. Vsekakor lahko z gotovostjo trdim, da vse te kvazi hiše ne izhajajo ne iz slovenskega okolja in ne iz slovenske zgodovine. Kdor ima čas in se poglobi v zgodovino slovenskega stavbarstva, ugotovi, da smo znali v preteklosti odlično oblikovati hiše in jih prirejati našim potrebam. Predvsem je bilo prisotno veliko več zdravega razuma in logičnih rešitev, kot smo jim priča danes. Zdi se, kot da nas ne zanima, kje in kako živimo, kje da bi nas zanimali presežki v bivalnem okolju. Osebno sem sicer dolgo mislil, da je tujina, predvsem Evropa, kaj boljša od nas. Zmota. Ni. Samo nekoliko več razvitih zgodovinskih okolij in mest ima. Nič več. Ostalo je enaka polomija z redkimi izjemami. Izjemami, ki so rezultat srečnih naključij, trdega dela osveščenih odgovornih in po možnosti še kakšnega zagretega arhitekta. Največja nevarnost, ki nam sedaj grozi, je nekritična popularizacija globalnih trendov v arhitekturi in bivanju. Stavbe se po celem svetu rešujejo in oblikujejo na podoben način in s podobnimi pristopi. Ko se znajdete v tujini in pogledate okoli sebe z lahkoto prepoznate vzorce, ki se zmeraj bolj pojavljajo tudi pri nas. Mar si bodo mesta in njihove zgradbe podobne kot jajce jajcu? V bivši državi je deloval širše slabo poznani arhitekt Dušan Grabri-jan. Clovek, kije po diplomi začel kmalu poučevati mlade o novi, moderni arhitekturi, jih prepričevati v pravilnost novega arhitekturnega ustvarjanja. Clovek, ki mu je delo ter učenje za katedrom kmalu začelo vsajati globok dvom o resničnosti nove arhitekture. Clovek, ki je izgubil vero v moderno arhitekturo in začel iskati globje resnice, bolj resnično arhitekturo. Clovek, ki mu univerzalnost tedanjega ustvarjanja ni dala miru in je sčasoma odkril makedonsko hišo. In to še pred znanim modernistom 20. stoletja - Le Corbuiserja. Počasi je makedonska hiša postala njegova obsesija, njegova ljubezen. Z natančnim razbiranjem pravil, ki veljajo v postavljanju tradicionalne makedonske hiše, je našel vzorce, ki smo jih Evropejci prevzeli in so danes nekaj najbolj samoumevnega v arhitekturi. Slovenci smo morali čakati precej časa, da smo dočakali knjige, ki so začele obravnavati naše tradicionalne hiše na enak način, jih preučevati in razporejati ter iz njih vleči nauke. A na žalost se tudi nam ni posrečilo to, kar se ni niti prof. Grabrijanu. Skoraj nihče se za te knjige ne zmeni. Ne arhitekti in še manj investitorji. Posledice so pa vidne na vsakem prevoženem kilometru naše dežele. Starejše hiše, avtentične izpričevalke naše preteklosti izginejo, če niso ravno zaščitene z odlokom o kulturnem spomeniku. Ali pa žalostno samevajo ter propadajo. Ce pa se že zgodi, da se investitorju in arhitektu posreči postaviti objekt, ki ima svoje korenine v slovenskem stavbarstvu in poleg tega še dobro izgleda, je hitro izpostavljen pljuvanju stroke in nerazumevanju laične javnosti. Žalostno je gledati to propadanje kulturnega okolja. Še bolj žalostno je opazovati ljudi, ki se za to ne zmenijo in jim je pravzaprav kar vseeno, kje in kako živijo. Pa jim arhitekti želimo samo dobro. Mogoče pa želimo dobro predvsem sebi. Da nas ne bodo na kilometrih po Sloveniji spremljali samo arhitekturni zmazki, ampak da bo oko našlo tudi nekaj, na čemur se bo lahko odpočilo. 107,8 MHz ÍADOjSKD IDO Č/A\S©PDSD0I m@X£W Naši upokojenci Glasbene novičke Se veselite upokojitve? V naši redakciji se je vsekakor. Če že drugače ne, ko se srečamo s svojimi nekdanjimi sodelavci, ki kar žarijo od zdravja, dobrega počutja, ali povedano po domače, odlično izgledajo. Lidija Kurnik je upokojena že skoraj dvajset let. Tu in tam nas še vedno rada obišče, predvsem pa se redno spomni, kdaj ima kdo rojstni dan. Ob tej priložnosti zna povedati zelo prisrčno in zelo iskreno, da nas ima rada in da se rada spominja časov, ko je bila med nami. Bogdan je bil še pred trinajstimi leti naš novinar, zdaj pa sije našel šte- vilne konjičke in se bolj redko videvamo. Je pa naša dokaj redna obiskovalka Marinka Zapušek. Do pred petimi leti je bila naša blagajničarka. Zdaj je že nekaj let skrbna stara mama, saj skrbi že za tri vnuke. Marina Povalej je še mlada upokojenka, saj ima le leto in pol staža. Je še najbolj naša, ko ji postane dolgčas, nas obišče in rada nas razvaja z odlično gibanico ... Tudi Jožica Vrečar nas tu in tam pride pogledat, čeprav ji v službo k nam ni treba hoditi že skoraj dvajset let. Tudi ona nas še kdaj »pocartlja«. Z našega novoletnega srečanja: Lidija Kurnik, Bogdan Mugerle, Marinka Zapušek, Stane Vovk in Boris Zakošek (slednja nista upokojenca, sta pa kandidata), Marina Povalej in Jožica Vrečar. ... na kratko... PARTIBREJKERS Slovita beograjska skupina spet prihaja na krajšo turnejo po Sloveniji. Na nastopih bodo poleg starih znanih skladb predstavili tudi nov album Sloboda ili ništa, nastopili pa bodo tudi v Velenju v klubu Max, in sicer 2. februarja. HELENA BLAGNE Helena Blagne bo imela ob izidu novega albuma tradicionalne koncerte okoli dneva žena, in sicer 8. marca ob 19. uri v ljubljanski Hali Tivoli ter 9. marca ob 18. uri v Novem mestu v dvorani Leona Štuklja. NIGHTWISH 4. marca prihajajo v Ljubljano prenovljeni finski simfonični power metalci Nightwish z novo pevko Anette Olzon. V okviru promocije nove plošče Dark Passion Play bodo nastopili v ljubljanski dvorani Tivoli. MAMA Z ROCK OTOČEC FANTI Skupina z nenavadnim imenom je dobro predstavila Slovenijo na tradicionalni prireditvi Let's spend the night together v avstrijskem Gradcu. Prireditev je bila na sporedu že štiriindvajsetič zapored. Lani je našo državo na tem dobrodelnem dogodku zastopala skupina Dan D. ELA Ela je novo ime na slovenski glasbeni sceni. Mlada pevka, ki se je kalila v šoli petja Dade Kladnik in nad katero bdi preverjena ekipa Raay Music, se predstavlja s prvim singlom z naslovom Za lahko noč. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. EROS RAMAZZOTTI -Il tempo tra di noi 2. BON JOVI feat. LEANN RIMES - Till We Ain't Strangers Anymore 3. TIMBALAND feat. KERI HILSON & NICOLE SCHERZINGER - Scream Konec decembra lani je priljubljeni italijanski pevec Eros Ramazzotti razveselil svoje občudovalce z izidom albuma »e2«, dvojnega cedeja z njegovimi največjimi uspešnicami, ki pa so vse predelane. Na albumu so tudi štiri nove skladbe, ena od njih pa je tudi tokratna zmagovalka izbora pesmi tedna, skladba Il tempo tra di noi. LESTVICA DOM i ■ i ■ i ■ ...večna: www.radiovelenje.com I_______ Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo, 6. 1. 2008: 1. Ansambel Ajda - Deklica 2. Tapravi faloti - Sedem otrok 3. Zreška pomlad - Med prijatelji 4. Ansambel Braneta Klavžarja - Ker smo najraje doma 5. Veseli Gorenjci - Se spomniš 6. Ansambel Rubin - Zame si isti 7. Novi spomini - Postoj dekle 8. Ptujskih 5 - Navihano dekle 9. Ansambel Pogum - Tovornjakar 10. Frajkinclari - Pa je le fajn Presleyjev muzej na Dunaju Na Dunaju so 7. januarja odprli muzej, posvečen Elvisu Presley-ju. Med več kot 200 razstavljenimi predmeti so originalni predmeti iz njegovega življenja, med njimi kitara, na katero je igral, av-togrami in mikrofon z nastopa v Las Vegasu leta 1969, številne kitare in drugi predmeti iz njegovega življenjskega okolja, kakor tudi vstopnice za koncerte in fotografije. V muzeju je razstavljena tudi njegova prva plošča. Pobudnik ustanovitve muzeja Wolf Memphis, tudi sam glasbenik in član skupine Little Memphis, se je nad Elvisom navdušil sredi 70. let prejšnjega stoletja in odtlej zbira predmete, povezane s tem glasbenim zvezdnikom. Vendar pa Memphis s svojim mu zejem ne želi podpirati evforije v zvezi z Elvisom in še posebej ne njegovih imitatoijev. Bodo Led Zeppelin le nastopali? Ob 40-letnici delovanja slovo V letu 2008 40-letnico delovanja praznuje zasedba New Swing kvartet. Zal so njeni člani sporočili, da se zasedba hkrati z visokim jubilejem tudi poslavlja z glasbene scene. Po letu, ki ga je zaznamovala tudi bolezen njihovega ustanovnega člana Dareta Heringa, na koncu pa še napoved odhoda Ota Pest-nerja, se zdi odločitev logična. Kot je povedal Tomaž Kozlevčar, ki hkrati praznuje 20-letnico priključitve k skupini, je za zasedbo pestra decembrska turneja, v okviru katere sta skupini na nastopih pomagala njegova sinova Nino in Samo, na nekaj koncertih pa se jim je pridružil tudi Hering, ki po bolezni dobro okreva. Svoje slovo so prvič javno oznanili v oddaji Tednik, v kateri so se tudi spomnili svojih začetkov. Britney v vse večjih težavah Po obisku policije zaradi spora z nekdanjim možem Kevi-nom Federline-om je pop zvezda Britney Spears doživela živčni zlom, zara di če sar so jo morali odpeljati v bolnišnico. Obisk policije na njenem domu v Los Ange-lesu je moral biti precej spekta-kularen, saj seje okrog 22.30 ure v sosesko, kjer stoji Britneyjina hiša, pripeljalo kar šest policijskih avtomobilov, reševalci in gasilci. Po poročanju televizijske mreže CNN je pop zvezdnica doživela živčni zlom, ko je morala svoja otroka Seana Prestona in Jaydena Jamesa, ki sta bila pri njej na obisku, vrniti očetu Kevi-nu Federlineu. Slednji je namreč po odločbi sodišča dobil skrbništvo nad sinovoma, saj sodniki menijo, da Britney zaradi zasvojenosti ni sposobna skrbeti zanju. Zaka' pa ne OUT -Brigita IN Zaradi kršenja pravil javnega razpisa EME 2008 je skupina Zaka' pa ne in njihov a skladba z na slovo m E o e o I ■ I ■ I Maja Oderlap Kljub temu da so po več kot uspešnem decembrskem koncertu v Londonu odločno zanikali, da bi skupaj nastopali tudi v letu 2008, naj bi Led Zeppelin poleti vendarle nastopili tudi na glasbenem festivalu v ZDA. Stari rockerji naj bi bili glavne zvezde festivala Bonnaroo v ameriškem mestu Tennessee. Po festivalu, ki bo potekal od 12. do 15. junij a, bi lahko glasbeniki z Robertom Plantom na čelu od šli celo na tur nejo, menda pa načrtujejo tudi koncert v New Yor-ku. Po prvotnih informacijah naj turneje Zep-pelinov ne bi bilo zaradi obvez nos ti Ro ber ta Planta na turneji skupaj z Alison Krauss. i z -ključe-na z letošnjega tekni ova nj a . Skupina naj bi kršila prepoved javne objave oziroma predvajanja pesmi pred zaključkom letošnje EME. Skladbo Eo eo naj bi namreč predvajali na javnih lokalnih televizijskih postajah, zato je bila diskvalificirana. V skladu s pravili ima tako pravico do udeležbe na tekmovanju prva skladba s seznama rezerv, ki ga je določila komisija. Nastop v drugem predizboru po teh pravilih pripada Brigiti Šuler in njeni skladbi Samara, katere avtorja sta Werner in Andreja Bro zovič, aran žma pa je delo Roberta Grubi-šica. 10. januarja 2008 II Ko se smejiš, se s teboj smeji ves svet. "Nikoli se ne smejte ljudem, smejte se skupaj z njimi." (joe gm) "Prav gotovo se je bolje s smehom otresati sveta, kakor ga zalivati s solzami. To je pravzaprav edini način, na katerega se lahko svet in življenje sploh nadaljujeta." (rabindranath tagore) "Smeh je najboljše zdravilo." (norman cousins) "Ljudje, ki se smejijo, živijo dlje od tistih, ki se ne. Le malo ljudi se zaveda, da je zdravje odvisno od tega, koliko se smejemo." (james d. walsh II REPORTAŽA Navdušili vec kot tisoč obiskovalcev Godbeniki šoštanjske Zarje na prav poseben način zaznamovali zaključek za njih zelo uspešnega tekmovalnega leta O beli puhasti preprogi, ki v tem pred-prazničnem času nežno prekrije vse, kar ljudje ovijemo v lučke, ki kot zvezde na nočnem nebu tiho žarijo v mrzlo, zimsko noč. Ob belem božiču si zato še toliko raje požvižgavamo ali pa iz vsega srca glasno prepevamo skladbe o snegu, najdaljši noči in sreči, ki naj bi v tem času obiskala prav vsakega od nas. Lepo je, ko se glasbeniki zberemo skupaj in kot orkester ustvarjamo nepozabne melodije, s katerimi želimo tudi nocoj privabiti nasmeh na obraz vsem ... Da bo ta december še bolj vesel in ljubezniv ter s tem še bolj čaroben! S temi, v prijazen pozdrav spletenimi besedami se je prireditev pričela in glasbeniki so zaigrali ... Nedeljsko popoldne predzadnjo decembrsko nedeljo je bilo prežeto z glasbo in s pričakovanjem, ki je zrlo z več kot tisoč obrazov tistih, ki so bili navdušeni nad spektaklom nastopajočih. Tradicionalni božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Zarja se je spet zgodil tik pred prazniki v športni dvorani OŠ Šoštanj. Godbeniki so na prav poseben način zaznamovali zaključek za njih zelo uspešnega tekmovalnega leta. V goste so povabili pevko Natalijo Verboten, ki je s hudomušnim povezovanjem dodobra razgrela dvorano, še bolj pa navdušila, ko je poleg svojih skladb občinstvu skupaj z godbeniki odpela tisto znano: »Med iskrenimi ljudmi ...«. Odlično seje zabavala z najmlajšim članom orkestra, 12-letnim Blažem, kot preizkušena poznavalka slovenske narodnozabavne glasbe pa je na oder privabila tudi Alpski kvintet. Eden najboljših in najbolje uveljavljenih slovenskih ansam- 1 J/ < ■ LT&i j f^i Ni m* t H K- 1 I \ i blov je upravičil svoj sloves in z vsem dobro poznanimi melodijami, virtuoznim izvajanjem ter odlično različico Jingle Bell-sa, pri kateri se mu je pridružil tudi 13-let-ni Gašper, tolkalist orkestra, popolnoma prebudil obiskovalce. Zarja pa je z izborom skladb, interpretacijo, zanimivo vizualno podobo (kljub le šestim dekletom) ter dovršenim nastopom nekaj čez tisočglavi množici ponudila pravo pašo za oči in ušesa. Po dvorani so odmevali znani napevi skupine Abba, v melodiji smo se popeljali s sanmi in prisluhnili skladbi Forza fešta, ki jo je ustvaril dober prijatelj orkestra, skladatelj Emil Glavnik. Prav z njo so godbeniki na tekmovanju v zabavnem programu v Ormožu v preteklem poletju osvojili zlato priznanje, takrat še pod vodstvom Janija Šuligoja. Nekdanji dirigent je tudi na tem koncertu skladbo oddirigiral in zapel skupaj s klarinetistko Franjo in saksofonistom Janijem, zatem pa dirigentsko palico simbolično predal novemu dirigentu Miranu Šumečniku. Med celotnim, dobri dve uri dolgim programom, smo na velikem platnu lahko spremljali uvodni film, predstavitev sponzorjev koncerta, predstavitev članov orkestra in končni, sklepni posnetek, v katerem so nam godbeniki pomahali v slovo. Godbeniki želijo, da bi še naprej spremljali njihovo delovanje, se udeleževali njihovih nastopov, več mislili na njih, ko se bodo udeležili državnega tekmovanja v prvi kategoriji, ki jih čaka že to pomlad ... V uvodniku so izdali, da nam želijo polepšati in še bolj čarobno obarvati december. Uspelo jim je. ■ R. R., foto: Tekauc Čas zimskih razprodaj Novo leto se je začelo s podražitvami tekočih goriv in električne energije, pa tudi z napovedjo trgovcev, da bo hrana še naprej vse dražja, marsikakšen izdelek pa je tak v minulih dneh že tudi postal. V ponedeljek pa so se povsod po Sloveniji pričele zimske posezonske razprodaje. Začnejo se prvi delovni ponedeljek v januarju, to je letos 7. januarja, in smejo trajati največ dva tedna, to je letos do vključno ponedeljka, 21. januarja. Pravil posezonskih razprodaj pa dandanes ne obvladajo le trgovci, ki ceno izdelkom znižajo, ampak so o njih dobro obveščeni tudi potrošniki. Izstopata predvsem dve, blago mora biti označeno s ceno pred znižanjem in znižano ceno, objavljen pa mora biti tudi najvišji odstotek znižanja, ki mora zajemati najmanj četrtino vrednosti vsega blaga, ki je predmet razprodaje. ■ mkp Je (bo) za razprodaje še kaj ostalo? Narobe prav Tako močno so včasih radi poudarjali, kako je dobro, da ljudje med seboj sodelujejo in se imajo radi. Zdaj se je pa na Zofko in Cvetko vsul pravi plaz obtožb. Ogenj in dim Ogenj so sicer že zdavnaj pogasili, a dim se po Velenju še vedno močno vleče. Nesrečna trinajsto Vse se draži. Mleko se je podražilo za okoli 13 odstotkov. Nekaterim bo trinajsta plača zadostovala za nekaj mesecev. Kdor je ni dobil, bo še nesrečnejši. Brez karnevala? V Velenju tudi letos ne bo karnevala. Zagotovo ne le tistega pustnega. Igračkanje Slovenija res postaja prava dežela igralnic. Le da se v njih igrajo predvsem tujci. Mi se bolj igračkamo. Oziroma se igračkajo z nami. Medvedka ne počiva Vsaj v Šaleški dolini sploh ne velja, da bi medvedi pozimi počivali. Aktiven je premogovniški Medved, Šoštanjska »medvedka« pa je z drsališčem sredi kraja prav prebudila Šoštanj. Žegnanja Žegnanje konj postaja pri nas vse bolj popularno in vse bolj množično. Kakšen blagoslov ne bi škodil še kakšni drugi »visoki živini«. Ugreza se še Nekateri opozarjajo, da se območje med Velenjskim in Škalskim jezerom še vedno pogreza. Zato z načrti, da bi tu speljali hitro cesto, slabo kaže. Ta cesta se lahko dobesedno pogrezne še zaradi česa drugega. Praznične jedi Ob zadnjih praznikih so se mnogi lahko preko različnih medijev dobro seznanili s pravim bogastvom slovenskih jedi. Pa je bilo spet slišati, da so si jih na mizi lahko privoščili le bogati. ^Hjs Mnenja in odmevi Zbogom slovenski Kras! Odmevi, najbolj odmevna slovenska informativna oddaja, so v četrtek, 28. decembra lani, spet poskrbeli za nadaljnjo neprijetno presenečenje: seznanili so nas s pozidavo slovenskega Krasa - od italijanskih vlagateljev. Gre za pospešeno gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, kot t. i. spalnih naselij. Taka vrste gradnje obstajajo tudi drugod po Sloveniji, na primer na Goriškem. S temi naselji na Krasu si želijo Italijani zagotoviti mirno bivanje, stran od prenaseljenega Trsta, ali še iz drugih krajev izza meje. V navedeni oddaji so bila, glede na sestav treh sodelujočih, obravnavana le nekatera aktualna vprašanja problema, kot je varstvo in urejanje prostora, način in vrsta pozidave, zavarovanje kulturne, predvsem krajinske, dediščine in podobno. Posebej pa so bili v oddaji sodelujoči kritični do dosedanje ohlapne zakonodaje, neprimernega, popustljivega ravnanja področnih županov, nezainteresira-nosti države. Oddaja se ni mogla dotakniti vseh vprašanj, tako tudi ne vzrokov nastale situacije, to je izvirnih cehov. Izvirni grehi so nastali na strani države že pred desetletjem in še prej. V letu 1997 je bil spremenjen 68. člen Ustave RS, ki je z novo vsebino dal zeleno luč za preobrazbo ustreznih zakonskih podlag, in posledica tega je med drugim tudi razmahnitev tovrstne gradnje tujih vlagateljev. Nenovelirani 68. člen Ustave je omogočal nakup zemlje in drugih nepremičnin tujcem samo v primeru dedovanja, in še to ob upoštevanju načela vzajemnosti. To ustavno podlago smo bili prisiljeni spremeniti z zelo liberalno vsebino, če smo želeli pristopiti k aktivnostim za vstop v Evropsko Zvezo. Drugače povedano, ta ustavna sprememba je bila ena od visokih cen, ki smo jih že dosedaj plačali zato, da smo lahko v navedeni Povezavi. Neposreden akt, ki je botroval ustavni spremembi, je bil t. i. španski kompromis. Gre za diktat, ki je španski samo po imenu, ker je takrat tej Zvezi predsedni-kovala Španija. Po vsebini pa je italijanski, saj je bil pripravljen v Rimu, kot vedo povedati o tem zaupni viri. S tem dikta-tom se je spet enkrat udejanjila agresivna osvajalska politika zahodne sosede kot že tolikokrat v zgodovini. Ne samo Italijani, tudi drugi tujci, še posebej sosedje, izražajo apetite po naši zemlji. Njihove aktivnosti so usmerjene v ponovno pridobitev tistega, kar so izgubili po eni in drugi svetovni vojni. Teh aktivnosti sosedje niso izražali le ob obstoju jugoslovanske države, ker so se je, v nasprotju z malo Slovenijo sedaj, odkrito bali. Ko je pred desetletjem šlo za pridružit-veni sporazum in španski kompromis, je bila naša država od civilne družbe, še posebej Gibanja 23. december, izčrpno seznanjena z vsemi negativnimi posledicami, ki se bodo zgodile, če bomo na takšne diktate pristali. Sedem pobud, ki smo jih dali za razpis predhodnega referenduma, je nam vodstvo državnega zbora s predsednikom Janezom Podobnikom na čelu izničilo. Zato je sedaj pričakovati, da bo to isto državno vodstvo kaj storilo v zaščito slovenske zemlje, da se ne bo jutri italijanizirala, a je to najbrž iluzorno, neutemeljeno, pričakovanje. Povsem drugače državotvorno so delovali Čehi, Slovaki, Poljaki in drugi. Od vsega začetka so dali jasno vedeti, pri Čehih še posebej tedanji predsednik Vaclav Havel, da ni mogoče spreminjati zgodovine in da je potrebno ločiti, kaj je bil vzrok in kaj posledica, da v pogledu vračanja ali možnosti nakupa zemljišč in drugih nepremičnin ne bo popuščanja. S tem so se zavarovali pred apetiti Nemcev, ki bi v zelo kratkem času pokupili vse tisto, kar so na izgubljenih vzhodnih ozemljih izgubili po letu 1945. Zato Čehi tudi tako vztrajajo na t. i. Beneševih dekretih, ki so med drugim Nemce razlastili in jih pognali preko državne meje. ■ Vladimir Korun Sedmina zaposlenih ob odstranjeni kolodvorski restavraciji ... V Našem času smo konec leta lahko prebrali prebrali krajšo novico z naslovom Adijo stara gostilna. V omenjenem članku avtor besedila navaja, da Kolodvorska restavracija ni bila spomeniško zaščitena, čeprav so v prejšnjih letih po navedbi nekdaj zaposlene v njej gospe Pavle Golob morali obnavljati zgradbo natančno tako, kot je zahtevalo spomeniško varstvo. Omenjena zgradba je bila zgrajena leta 1900 po dograditvi železniške proge Velenje-Dravograd leta 1899. Rakova hiša oz. Kolodvorska restavracija je vrsto let delovala v sestavi Gostinskega podjetja Paka v Velenju kot gostišče s tujskimi sobami. Zaleščanske restavracije se je polastil velenjski premožneš, ki je omenjeno stavbo kupil od bivših dedičev z namenom, da bi v njej uredil sodoben hotel. Zal je pri tej zadevi obžalovanja vredno delo spomeniškega varstva, pa tudi velenjskega turističnega društva, ki nista imela skrbi za ohranjanje zgodovinske in etnografske dediščine v starem Velenju in okolici. Zadnje čase padajo stare velenjske zgradbe druga za drugo kot hiše iz kartona. Graščina na Lilijskem griču, stara Pavlinčeva zgradba, Čedejeva hiša, Kolodvorska restavracija itd. Sprašujem se: Kaj je na vrsti sedaj? Decembra se je na pobudo Pavle Golob zbralo okrog 50 bivših delavk in delavcev, ki so bili nekoč zaposleni v Kolodvroski restavraciji kot zelo dobri turistični delavci, ki so služili napredku turizma v Šaleški dolini. Z nostalgijo so se spominjali lepih dni in noči v stari velenjski gostilni. Obujali so spomini na dni, ki jih ni več. Vsi prisotni so znova potrdili svoje ogorčenje uslužbencu iz občinske uprave, ki ni varovalno ukrepal za ohranitev zgradbe in ki je dovolil rušenje starega zgodovinskega objekta. ■ Bivši predsednik velenjskega turističnega društva Gustl Tanšek Ali se preventivni zdravstveni pregledi res opravljajo površno, nestrokovno in hitro? Zakonodaja, ki ureja področje varnosti pri delu, je zelo dobra in je usklajena z evropskimi direktivami. Osnovni dokument je Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS št. 56/89). Ta določa, da je delodajalec dolžan izdelati oceno tveganja za vsa delovna mesta. V oceni tveganja se prepoznajo nevarnosti in škodljivosti, ki na delovnem mestu nastopajo. Določijo se ukrepi za zmanjšanje nevarnosti in roki za izvedbo le-teh. Delodajalec sprejme izjavo o varnosti, v kateri se zaveže, da bo poskrbel za izvedbo ukrepov in zagotovil zadostna materialna in finančna sredstva za to. Oceno tveganja delodajalec lahko pripravi sam ali pa pooblasti strokovnega delavca z licenco iz varstva pri delu, da jo izdela. Zakon zavezuje delodajalca tudi, da za podjetje izbere zdravnika, specialista medicine dela in ga pooblasti za izvajanje nalog, ki so zapisane v 20. členu omenjenega zakona. Pooblaščeni zdravnik izdela zdravstveno oceno delovnih mest, v kateri opredeli nevarnosti in škodljivosti na posameznih delovnih mestih, ki vplivajo na delavčevo zdravje. Opredeli tudi zdravstvene zahteve, ki so potrebne za uspešno izvajanje dela. Ena izmed nalog pooblaščenega zdravnika je izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev. Pravna podlaga je Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. l. RS št.87/02). Pravilnik določa, kakšne preiskave so potrebne pri določenih obremenitvah pri delu in kakšni so termini pregledov. Glede na obremenitve pri delu, škodljivosti in zdravstvene zahteve pooblaščeni zdravnik določi obseg in vsebino preventivnega zdravstvenega pregleda za vsako delovno mesto posebej. Zato ima na primer delavec v pisarni ob pregledu drugačne preiskave kot delavec v jami, klepar na strehi drugačne kot delavec v lakirnici ali poklicni šofer tovornjaka drugačne kot šivilja. Pooblaščeni zdravnik izdela predlog obsega in vsebine preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev in ga uskladi z delodajalcem, saj je delodajalec plačnik pregledov. Bolj obsežni in poglobljeni pregledi so ponavadi tudi dražji. Minimalni potrebni obseg pregleda je določen s pravilnikom. Delodajalec pa lahko omogoči delavcem širši obseg pregleda. Ob koncu leta izdela pooblaščeni zdravnik skupinsko poročilo o opravljenih preventivnih pregledih delavcev, v katerem izpostavi najpogosteje ugotovljena obolenja in okvare zdravja in poda predloge ukrepov za izboljšanje zdravja zaposlenih. Ker me je k pisanju vzpodbudila pripomba podjetnika gospoda Franca Krevzla na posvetu z ministrico za zdravje (Naš čas, 6. 12. 2007), naj še dodam, da na Dispanzerju medicine dela, prometa in športa Velenje nobeden od zdravnikov specialistov medicine dela ni pooblaščen za izvajanje nalog iz varstva in zdravja pri delu za njegovo podjetje. Številni delodajalci, ki so nam zaupali svoja pooblastila, pa lahko potrdijo, da se neprenehoma trudimo za visoko strokovnost svojega dela. Ob tem je izjemno pomembno dobro sodelovanje z delodajalci in skupno iskanje rešitev. Skupno zavedanje, da je zdrav in zadovoljen delavec na delovnem mestu najbolj produktiven, bo upravičilo vlaganje v preventivo, katere rezultati bodo zaznavni šele v prihodnosti. Natančno izdelana ocena tveganja, ki prepozna vse nevarnosti in škodljivosti delovnega mesta in dobro pripravljena zdravstvena ocena delovnega mesta pa sta osnova za preventivne zdravstvene preglede delavcev, ki, prepričana sem, niso hitri in površni, ampak strokovno poglobljeni. ■ Ivana Ramšak Kolar, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa Drevesa padajo Ko so na Titovem trgu v Velenju nekaj dni pred božičnimi in novoletnimi prazniki postavili veliko drevo, tradicionalno novoletno jelko, se je ob njej marsikdo ustavil in občudoval njene lepo raz-raščene veje. Tudi okrasili so jo svojevrstno, z nogavicami Pike Nogavičke. Res so Velenjčani izvirni, ni kaj! Tako lepo raščenega iglavca je danes že težko najti, je modrovalo nekaj naključnih opazovalcev. Tisti, ki so drevo darovali, so že vedeli, da so drevesu morda bili šteti dnevi. Morda bo čez njegovo rastišče stekla nova cesta, morda bodo zgradili novo poslopje, novo parkirišče za kakšen trgovski center ... Nekakšen razlog je že moral biti. Nekako hkrati s postavitvijo lepega drevesa in še številnih manjših drevesc na Titovem trgu pa se je med prazničnimi dnevi marsikdo oziral po panjih, ki so ostali od podrtih platan. Te so zaokrožale Titov trg in so jih s prostovoljnim delom zasadili zaposleni v velenjski podružnici Službe družbenega knjigovodstva. »Bil je lep sončen dan. Morda smo kakšno uro prej zapustili delovna mesta. Izkopati smo morali globoke jame, nasipati dobro zemljo okoli že precej visokih sadik. In dobili smo žulje . Ne, saj ne morem verjeti, da je minilo že toliko let,« se spominja ena od bivših uslužbenk SDK. »Ne, ni mi bilo znano, da so drevesa namenjena poseku. Če bi videl pasti prvo ali drugo drevo, bi z desetimi somišljeniki ustavil podiranje ...« se je po praznikih jezil direktor ene od bližnjih ustanov. Naključnih srečanj in pogovorov z znanimi Velenjčani je bilo še nekaj in nihče ni vedel ničesar o tem. Tudi enemu od občinskih svetnikov ni bilo jasno, čeprav je nekaj slišal, da visoke platane ob Foitovi ulici ogrožajo stanovalce stolpnic. Drevesa padajo. Ne samo v Velenju. Ne samo v mestih in parkih, padajo tudi drevesa drevoredov in v gozdovih. Padajo načrtno in tudi nenačrtno. Padajo v viharjih . Pa kaj bi, pač padajo. Bodo zrasla nova . P. S.: Da je v Velenju spet padlo nekaj dreves, je v uvodniku Tako mislim na prvi strani v prejšnji številki opozorila tudi novinarka Bojana Špegel. Takoj za tem smo dobili odgovor (objavljamo ga na tej strani, zakaj so drevesa posekali). ■ Henrik Jerčič Mnenje o odstranitvi ostrolistnih javorjev ob Titovem spomeniku Na lokaciji v središču mesta Velenje, natančneje ob Titovem spomeniku, smo v dneh od 27. do 28. decembra 2007 odstranili liniji dreves, natančneje ostrolist-nih javorjev (Acer platanoides). Ko je bila linija dreves zasnovana, predvidoma pred več kot 30 leti, je bilo zasajenih 22 rastlin, ki pa so v letih vse do danes izkazovala vse prej kot primerno in zdravo rast. Drevesa, ki sicer zrastejo v višino 25 m, v širino pa 15 m so zaradi neprimernega rastišča v višino dosegla le zgolj 1/3, do 1 razrasti, v širino pa zagotovo le 1 do 1/3 razrasti, čeprav bi v teh letih morala doseči že polno razrast. Seveda gre to pripisovati neprimernemu rastišču za drevo te vrste, ki potrebuje za razvoj krošnje in korenin neprimerno več prostora in je tudi sicer drevo, ki je primerno za prosto krajino ter ne urbana mestna središča, kjer so prostorske omejitve. Pomanjkanje ustreznih razmer za rast in razvoj se je seveda kazalo v vsakoletnem propadanju rastlin, saj je do danes v levi in desni liniji dreves skupaj manjkala že 1/3 dreves, kar definitiv-no ni bilo več podobno drevoredu, špalirni liniji oziroma drevesni obrobi, kjer se pričakujejo izenačena, raščava ter zdrava drevesa v polnem številu, da lahko opravičijo namen drevoreda. Odstranjena drevesa so bila zaradi oslabelosti vsako leto brez ali z zelo bolanimi listi že konec julija, slaba listna masa pa je tudi slaba osnova za vršenje osnovnih funkcij drevesa, ki se tako krepi in razvija ter ustvarja moč za rodni nastavek. Sleherno leto je bilo zato potrebno zelo paziti, da smo pra- vočasno odstranili suhe in oslabele veje, ki bi lahko povzročile katastrofo, ter ko je bilo potrebno tudi celo drevo, da se ob neurjih ne bi zgodilo kaj hujšega. Ker je imelo mesto v letu 2007 dogodek evropskega prvenstva v floristiki, smo v plan prenove postavili tudi ta drevored ter na to opozarjali skoraj dve leti, res pa je, da mesto v naslednjem letu praznuje, in to je definitiv-no pravi čas za prenovo, ki je v letu 2007 nismo uspeli v celoti izvesti. Postopna menjava v primerih obnove drevoredov ali obrob ni smiselna, saj pride tako do neiz-enačenosti rastlin, kar v tem primeru seveda ni dobrodošlo ter se ne more enačiti z menjavo ter nadomeščanjem skupin dreves ali celo osamelih rastlin. Odstranjena drevesa bodo nadomestile kroglaste robinije (Robinia Umbraculifera - male premerom 3 m, ustvarjale dovolj fotografije), ki bodo s svojo prijeten videz, senco ter seveda končno višino 4 m in končnim ustrezen izbor za površino, v kateri bodo posajene. ■ Vodja PE Vrtnarstvo Simon Ogrizek, dipl. inž. agr. in hort. VI PISETE Obiskali so nas trije »modri kralji« Na Konovem so letos že tride-setič na predvečer svetih Svetih treh kraljev hodili po domeh »trije modri kralji« in tako počastili »tretji sveti večer«. Prav nič se niso najavili in trkali na vrata. Prišli so in zapeli tisto lepo kolednico, ki se začenja: »Sveti trije kralji podamo se na pot... Ena zvezda gre pred nami in kaže pravo pot, nad štalco se ustavi kje bi to dete blo ...« In nad vhodna vrata so zapisali s kraticami 20 + G + M + B + 08 (kar pomeni letnico in imena Gašper, Miha, Boltežar) ter vsem domačim zaželeli srečno novo leto in podarili stenski koledar. Obiskali so prav vse hiše. Povsod so jih darežljivo sprejeli in jih obdarili z denarjem ali s klobasami in vinom. Trikraljevsko koledovanje po vojni ni bilo zaželeno. Pa vendar se je na Konovem pred enaintridesetimi leti odločila peščica krajanov, da oživi običaj koledovanja v svojem kraju. Prva pobudnika trikraljevskega koledovanja sta bila Ervin Zajc in Jože Cevzar. Njima so sledili Jože Martinšek, Tone Ocepek, Viktor Medvešek, Jože Pušnik, Darko Špeh in Tone Kumer. Sprva so obiskovali le nekaj kmetij. Bili so pri Kovaču, Kolarju, Mravljaku, Martinšku, Ležniku, Rahnetu, Prelazu ... Danes koledniki brez strahu Pohrastnik, Lokovica, Skorno - Da ta navada iz preteklosti ne zaide v pozabo, si prizadevamo tudi v Šoštanju. Ze štirinajsto leto zapored smo se odločili in obiskali ljudi v Pohrastniku, Lokovici in Skornem, kjer je ta tradicija že nekoliko daljša. S seboj smo kot Kralji iz preteklosti v domove prinašali veselje in radost ob rojstvu Jezusa ter božjega blagoslova in miru v novem letu. Odziv ljudi nas vsako leto znova preseneti, saj sta radost in veselje obojestranska. ■ Marko Brvar Ponarejene viagra tabletke Francoski cariniki so prestregli pošiljko 224 tisoč ponarejenih tabletk viagra in cialis, ki služijo ujel 250-kilogramskega morskega psa. Aidan Murray Medley, ki je v znanem turističnem letovišču ribaril skupaj s starši, je bil nadvse presenečen, ko je iz vode potegnil tri metre dolgega morskega psa, še bolj presenečen pa je bil po tehtanju te morske zverine, saj je imela kar 250 kilogramov - s tem je deček postavil tudi nov floridski ribiški rekord. Dečkova mati je tamkajšnjemu časopisu pojasnila, da se deček z ribarjenjem ukvarja že od petega leta, ta morski pes pa ni njegov prvi veliki proti moški impo-tenci. Vrednost ponaredkov naj bi na trgu dosegla vrednost kar 2,4 milijona evrov. Tabletke so odkrili v tovornem kontejnerju, ki je prispel iz Indije, namenjen pa je bil naprej v Brazilijo. Preiskovalci so sporočili, »da so bile tablete enake barve in oblike kot tabletke viagra in cialis,« sta potrdili podjetji Pfizer in Eli Lilly, ki imata znamki v lasti. 12-letnik ujel morskega psa 12-letni deček se je vpisal v zgodovino, potem ko je med ribarjenjem v Palm Beachu na Floridi ulov, saj je lani na dopustovanju že ujel 209 kilogramov težkega morskega psa. Največ ločitev 7. 1. Če ste po napornem tednu po praznikih še vedno poročeni, si lahko oddahnete. Znanstveniki so namreč odkrili, da je 7. 1. dan, ko se za ločitev odloči največ ljudi. Raziskovalci so ugoto- vili še, da se največ ljudi (dokončno) odloči za ločitev takoj po božično-novoletnih praznikih, torej 7. januarja. In kaj je vzrok za to? Psihologi Ne izzivajte sodnikov! menijo, da je dokončna odločitev za razhod pogosto posledica tega, da med prazniki pari preživijo več časa skupaj. Čeprav bi pričakovali, da si partnerji ravno v teh dneh namenijo še več ljubezni in pozornosti, pa analize kažejo, da je to tudi čas, ko se partnerja ne moreta »skriti« eden pred drugim - ne moreta se izgovarjati na službo in druge obveznosti, zato sta se prisiljena soočiti. In takrat pogosto ugotovita, da si nimata kaj povedati in da sta doslej živela eden mimo drugega. »Začetek leta pogosto prinese razmišljanje o prihodnosti in odločitve, da bodo novo leto začeli drugače, kar je pogosto povezano tudi s koncem obstoječega razmerja,« pravi predstavnica raziskovalev Suzanne Kingston. Če se vam kdaj zgodi, da boste na sodišču za kaj obtoženi, sodniku nikar ne zabrusite da vas lahko poljubi na del telesa, na katerem sedite. Posledice so namreč lahko hude. To je na lastni koži izkusila Judith Law iz Južne Karoline v ZDA, ki je na sodniški dokument sodnici napisala ravno to. Sodnica Diane Goodstein je nato odločila, da je Judith žalila sodišče in ji naložila 90 dni zaporne kazni. Leta 2003 je Lawova priznala krivdo za veliko tatvino in vlom ter dobila kazen pet let. Sodnica je odločila, da je v zaporu preživela dovolj časa že med sojenjem, zato so jo izpustili in ji naložili tri leta pogojne kazni. Septembra 2005 je Judith priznala, da je pogojno kazen kršila, sodnica pa je odločila, da mora zato v zapor. Judith je na odlok o kazni napisala, kam jo lahko sodnica poljubi. Poleg preostale kazni treh let bo tako v zaporu preživela še dodatne tri mesece. Poskusite peklensko omako Neka gostilna iz Chicaga je oznanila, da bo začela prodajati piščančje perutničke v omaki iz ene najbolj pekočih vrst fefero-nov na svetu. Jed je tako pekoča, da bodo morali gostje ob naročilu najprej podpisati izjavo, da ne bodo tožili gostilne, če ob zaužitju nastane kakršna koli poškodba. Povedali so tudi, da bodo perutničke pripravili skupaj s feferoni vrste red savina. »Gurmani« si bodo morali nadeti pose- Piercing v ribi Avstralka Kristy Brittain trdi, da je piercing, ki ga je izgubila, ko je padla med smučanjem na vodi, naslednje jutro našla v ribi. Kristy je nekega dne med smučanjem na vodi izgubila svoj uhan iz nosu, a ga ni pogrešala prav dolgo. Dan po njenem neprijetnem padcu in izgubi nakita je njen fant s prijateljem odšel ribarit na isti kraj, kjer se je zgodil incident. Fant pa se domov ni vrnil praznih rok, ampak je zraven dobrega ulova prinesel tudi majhno presenečenje za Kristy -njen uhan v eni od rib. Kristy naj bi bila nad najdbo presenečena in vesela, vseeno pa uhana ne bo več nosila. ben alarmni pas, s katerim bodo takoj priklicali natakarje, ki jim bodo postregli s kislo smetano, mlečnim sladkorjem in kruhom, če bodo stvari »ušle iz rok«. Lastnik restavracije je povedal, da je šef kuhinje Robin Rosenberg več let pripravljal ta recept, vendar ni bil prepričan, da bodo jed kdaj res ponudili gostom. »Ta omaka ni za vsakogar, a za nekatere bodo to nebesa. No, za običajne ljudi pa bo to prej pekel,« je še povedal lastnik. ^Hjs Že trinajstič nazdravili pod ledeno gladino Letošnji novoletni potop v sončnem dnevu privabil veliko gledalcev Novi potapljaški sezoni nazdravilo 24 potapljačev in 1 potapljačica Velenje - Tudi letos se slovenski potapljači niso izneverili tradiciji. Iz vseh koncev Slovenije so prišli na prvi dan v letu 2008 ob Velenjsko jezero, kar je bilo mogoče razbrati že po registrskih oznakah avtomobilov. A največ je bilo tudi na 13. zaporednem novoletnem potopu v mrzlo modrino Velenjskega jezera tudi letos domačinov, članov Kluba podvodnih dejavnosti jezero Velenje, organizatorjev zanimivega dogodka. Pod čolnarno je kmalu po 13. uri zadišalo po čaju in kuhanem vinu, ki so ga organizatorji delili med obiskovalce dogodka. Te je ob jezero v sicer mrzlem januarskem dnevu prejšnji torek vabilo tudi sonce, ki pa ni vztrajalo do konca potopa. Vseeno se je, po moji oceni, na obrežju jezera zbralo okoli 200 ljudi, ki so prišli opazovat in tudi vzpodbujat potapljače pri njihovem podvigu. Letos se jih je v vodo, seveda v popolni potapljaški opremi, podalo kar 25; med njimi je bila tudi domačinka Klavdija, edina ženska, ki je pod vodno gladino ta dan zelo mrzlega jezera nazdravila novi potapljaški sezoni skupaj s kolegi. Letošnji novoletni potop je vodil Leon Verdnik, saj je dosedanji vodja potopov Anton Travner tokrat ostal na suhem. Z mikrofonom v roki je spremljal in komentiral potop, družbo pa mu je delal tudi pred- Glasnih vzklikov ob spustu v mrzlo jezersko vodo sicer ni bilo slišati, saj so potapljaške obleke mnogim pomagale prelisičiti mraz. Menda so bili na boljšem tisti, ki uporabljajo t. i. suhe potapljaške obleke. Obstajajo namreč tudi mokre ... sednik Potapljaške zveze Slovenije dr. Mitja Slavinc. Ta je vsem potapljačem glasno želel mirno in varno potapljaško sezono. Za lansko so nam potapljači povedali, da je bila dobra, predvsem pa zelo varna, saj nesreč niso beležili. In to je bila ob kar treh šampanjcih, popitih pod vodo, tudi Velik športni dogodek v Velenju Naslednji dnevi bodo v Velenju v znamenju namiznega tenisa, saj bo v dneh od 15. do 19. januarja v Rdeči dvorani 9. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu -2008 Velenje Slovenian open. Tekmovanje, ki sodi v serijo Major Pro Tour turnirjev, je v Velenje privabilo več kot 300 udeležencev iz kar 41 različnih držav sveta. Igralci in igralke se bodo pomerili v posamični konkurenci in v dvojicah, prav tako pa se bo tekmovanje odvijalo tudi v kategoriji do 21 let. Najboljši posamezniki letošnjega prvenstva si bodo priigrali 120.000 USA $ nagradnega sklada, ki ga zagotavljajo generalni pokrovitelj Mednarodne namiznoteniške zveze (ITTF), podjetje Liebherr (45.000 $), ostalo pa organizator prvenstva s svojimi sponzorji (letos si najboljša igralec in igralka priigrata enako višino nagrade). Organizatorji prvenstva, Namiznoteniška zveza Slovenije, namiznoteniški klub Tempo Velenje in ŠRZ Rdeča dvorana Velenje, si prizadevajo, da bi bila organizacija letošnjega turnirja pripravljena in izpeljana vsaj na tako visoki ravni, kot je bilo to v preteklih letih, ko so tudi od najvišjih predstavnikov ITTF kar deževale pohvale za odlično organizacijo. Med več kot 300 tekmovalci, ki bodo nastopili v Velenju, so tudi nosilci medalj s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger, kar bo tekmovanju dalo poseben pečat. Najboljši igralec letošnjega tekmovanja prihaja iz Nemčije, saj je Timo Boll na svetovnih lestvicah uvrščen na 5. mesto, Belorus Vladimir Samsonov pa je na lestvici na 6. mestu. Pri ženskah je Avstrijka s kitajskimi koreninami Liu Jia uvrščena na 15. mesto, Nizozemka s prav tako kitajskimi koreninami Li Jiao pa je uvrščena na 16. mesto. Poleg teh igralcev pa so za Velenje prijavljeni med drugim Grk Kalinikos Kre-anga, igralec iz Hong Konga Li Ching, Nemec Dimitrij Ovtcha-rov, Danec Michael Maze, Poljak Lucjan Blaszcyk, Avstijec Werner Schlager, Hrvat Zoran Primorac, Hrvatica Tamara Boroš, Korejka Park Mi Youn-gova, Romunka Daniela Dode-an in še številni drugi igralci in igralke. V Velenju bodo nastopili tudi vsi najboljši slovenski igralci in igralke, ki pa bodo imeli v hudi konkurenci veliko dela, če bodo želeli doseči vidnejše rezultate. Med najbolje uvrščenimi tekmovalci je Bojan Tokič, ki je trenutno na 44. mestu svetovne razpredelnice. Tekmovanje se bo s kvalifikacijskimi tekmami začelo v torek, 15. januarja, zaključilo pa v soboto, 19. januarja s finalnimi dvoboji. Predsednik častnega odbora letošnjega prvenstva je župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, predsednik organizacijskega odbora pa poslanec v držav- nema zboru RS in podžupan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Za pravi športni spektakel v Velenju so torej izpolnjeni vsi pogoji, organizatorji pa si želijo le še to, da bi bila v teh dneh Rdeča dvorana polna gledalcev, kar bi bila največja nagrada za ves trud in vse napore, ki jih vlagajo v organizacijo tako velikega tekmovanja. ■ OO 9. MOPS Damijan Kljajič Urnik tekmovanja Torek 15. januar - Od 9.00 do 22.00 predtekmovanja Sreda, 16. januar - Od 9.00 do 22.00 predtekmovanje Ob 18.00 slovesna otvoritev Četrtek, 17. januar - Od 10.00 do 20.00 igre parov in posamezno Petek, 18. januar - Od 11.00 do 18.30 četrtfinale posamezno Od 18.30 do 20.00 polfinale parov Sobota, 19. januar - Od 10.00 do 13.00 polfinale posamezno Od 14.00 do 16.30 finale parov letošnja največja želja vseh, ki so se spustili v mrzlo vodo ... Novoletni potop v Velenjsko jezero je že zdavnaj postal tradicija, potapljači pa ob dobrem obisku prireditve pravijo, da bo tako tudi v prihodnjih letih. Nenazadnje si tudi tako nabirajo izkušnje, saj je večina tistih, ki se je letos podala v vodo, tudi reševalcev. Teh imamo v Sloveniji kar 120, na pomoč pa priskočijo v vseh letnih časih, saj teh nesreče ne poznajo. Zato jih hlad jezerske vode verjetno ni ravno razveselil, a tudi takšne morajo biti vajeni. ■ bš Smučarski tečaji Velenje - Člani Društva za športno rekreacijo Gorenje so tudi ob letošnjih novoletnih praznikih imeli možnost sodelovati na smučarskih tečajih na Rogli. V petih dneh tečajev tako odrasli, predvsem pa otroci, pridobijo toliko znanja, da obvladajo smučarske prvine in tudi uspešno premagujejo pohorske strmine. To že po tradiciji, dolgi tri desetletja in več, dokazujejo ob zaključku tečajev s smučarsko tekmo. Na takšnih tekmah je svoje prve zmage začel nizati trenutno naš najbolj vroč smučar, član SK Velenje Bernard Vajdič. In to še preden je začel hoditi v osnovno šolo, pa tudi pozneje se je udeležil kakšne smučarske tekme Društva za športno rekreacijo Gorenje. V zadnjem času je med tečajniki tudi vse več zanimanja za deskanje na snegu in smučarski tek. Tekaške tečaje vodi Igor Jelen, aktualni svetovni veteranski prvak v nordijski kombinaciji. Pri izpopolnjevanju tehnike teka na smučeh jim je v pomoč tudi kamera, tako da lahko tečajniki s pomočjo gibljive slike opazijo lastne napake. Poleg tega pa so tečajniki na treningu spremljali tudi naporno treniranje naše najboljše smučarske tekačice Petre Majdič. I Hinko Jerčič Tečajniki sproti spremljajo napredek, lastnega teka. SPORT IN REKREACIJA Jurij Gromiko novi član Gorenja Velenjski rokometaši bodo v drugem delu državnega prvenstva še močnejši. Vodstvu kluba je uspelo v Velenje privabiti dosedanjega člana moštva Brest Meškov, 189 centimetrov visokega Yuryja Gromyka. Pred tem je nastopal za Arkatron Minsk, večkratnega državnega prvaka Belo-rusije, klub, iz katerega je v Gorenje pred leti prišel tudi Sergej Rutenka. Yury Gromyko bo ostal v Velenju naslednji dve leti in pol z možnostjo podaljšanja. Gre za igralca, ki ima tudi precej mednarodnih izkušenj, saj je zadnjih pet let neprenehoma igral v evropskih pokalih, poleg tega je stalni član beloruske reprezentance, ki se je po dolgem času znova uvrstila na veliko tekmovanje. Kljub dolgotrajnim postopkom in težavnosti pridobivanja delovnih dovoljenj za igralce zunaj EU v Gorenju upajo, da bo postavni Belorus lahko nastopil že v uvodnem derbiju proti Celju, ne bo pa mogel igrati v ligi prvakov. Gromyko, ki je v ponedeljek praznoval 24. rojstni dan, se bo Velenjčanom pridružil takoj po končanem evropskem prvenstvu na Norveškem. Matjaž Mlakar do leta 2011 Zvest Gorenju pa še naprej ostaja krožni napadalec Matjaž Mlakar, saj je podaljšal pogodbo do leta 2011. 26-letni Sevničan, ki je med drugim znan po veliki požrtvovalnosti, borbenosti in nepopustljivosti, je prišel v Gorenje leta 2001, vmes je bil dve leti tudi član Celja Pivovarne Laško. »Vesel sem, da sem že pol leta pred iztekom pogodbe podaljšal sodelovanje z Gorenjem. Kljub nekaterim zanimivim ponudbam moram povedati, da se v Velenju odlično počutim, tako da smo s klubom hitro našli skupni jezik. Verjamem, da bom s svojimi igrami še kaj prispeval h gradnji mozaika uspehov Gorenja.« jaža Mlakarja, Jureta Dobelška in Boštjana Kavaša. Te dni se repre-zentanti pripravljajo v velenjski Rdeči dvorani. Sicer pa je slovenska izbrana vrsta tretji del priprav za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo od 17. do 27. januarja na Norveškem, opravila v Velenju, danes in jutri da bi dobil čim več priložnosti tudi na prvenstvu ter s tem dodal svoj prispevek k slovenskemu rokometu.« Poleg Kavaša, Mlakarja in Dobelška bosta na evropskem prvenstvu nastopila še dva Gore-njeva igralca, in to Drago Vukovic kot hrvaški reprezentant ter Kavašu plaketa za 50. reprezentančni nastop Novi trener moške reprezentance Velenjčan Miro Požun je v reprezentanco za evropsko prvenstvo na Norveškem od 17. do 27. januarja na Norveškem uvrstil tudi tri rokometaše Gorenja: Mat- pa bo v Bratislavi odigrala še dve prijateljski tekmi s Slovaško. Na nedeljski prijateljski tekmi v Kopru, ki so jo odigrali s Švedsko reprezentanco (31 : 34), je Boštjan Kavaš 50-ič oblekel reprezentančni dres in za to dobil tudi plaketo RZS. Kavaš je bil seveda vesel povabila med izbrano vrsto. »Želim si, Tomaš Rezniček, ki igra za češko reprezentanco. »Za mano je približno 20 slovenskih nastopov, zagotovo pa je prihajajoče evropsko prvenstvo na Norveškem zame največji dogodek v slovenskem dresu,« pa pravi Jure Dobelšek. NA KRATKO Berlot državni prvak v nordijski kombinaciji Med novoletnimi prazniki niso počivali tudi smučarski skakalci SSK Velenje. Nordijski kombinatorci so se pomerili za naslov državnega prvaka v sprintu v absolutni kategoriji. Najprej so tekmovali v tekih na Pokljuki, nato pa se preizkusili še na 110 m skakalnici v Kranju. Skakalci SSK Velenje so dosegli izjemen uspeh, saj je naslov prvaka osvojil Gašper Berlot (na sliki). Uvrstitve drugih: 3. Marjan Jelenko, 4. Klemen Omladič., 8. Žiga Urleb, 13. Žiga Omladič. Na isti skakalnici so tekmovali tudi za pokal Cockta v solo skokih. Pri mladincih do 20 let je bil Robi Hrgota peti. S tem si je priboril pravico nastopa na tekmi celinskega pokala v Kranju, Žiga Urleb pa je osvojil 13. mesto. Mladinci do 18 let: 2. Klemen Omladič, 3. Brelot, 15. Jelenko, 32. Mihael Gaber, 38. Žiga Omladič. Člani SSK Velenje so tekmovali tudi na meddruštveni tekmi v Brezah nad Laškim. V kategoriji dečkov do 13 let je zmagal Urh Krajnčan, do 15 let je zmagal Niko Hižar, pri mladincih je Patrik Jelen osvojil drugo mesto in Matej Vivod v kategoriji članic tretje mesto. SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v njihov klub, podrobnejše informacije pa dobite na spletni strani kluba: skijump-velenje.si ali na telefon 041 776 485. Uspešen začetek sezone Tekmovalci SK Nordica Velenje so uspešno startali v sezono. Na prvem veleslalomu za pokal vzhodne regije na Ribnici na Pohorju je bila Eva Zimšek med mlajšimi deklicami druga, Urška Ostervuh peta in Ana Zim-šek deveta. Andraž Pogladič je bil med starejšimi dečki četrti. V slalomski tekmi za pokal Vzhodne regije na Rogli je bil Andraž Pogla-dič drugi. Mlajše deklice so dosegle naslednje uvrstitve: 6. Eva Zimšek, 7. Urška Ostervuh, 10. Ana Zimšek. V drugi veleslalomski tekmi za pokal vzhodne regije na Kopah, je v kategoriji starejših dečkov zmagal Andraž Pogladič. Mlajše deklice: 5. Urška Ostervuh, 6. Eva Zimšek, 9. Ana Zimšek. Člani mladinske ekipe so na dveh FIS tekmah v Banskem v Romuniji osvojili tri medalje: Filip Mlinšek zlato, Simon Jecl srebrno in bronasto medaljo, 20. Žan Pušnik, 24. Urban Pogladič. SK Nordica Velenje obvešča, da so pričeli vaditi najmlajši člani alpske šole. Vse informacije na tel. 031 642 013. Za sofinanciranje športa 92.000 evrov Šoštanj, 7. januarja - V ponedeljek opoldne je potekel rok za prijavo na razpis za sofinanciranje športa v občini Šoštanj, po katerem bodo med športna društva iz proračuna letos razdelili nekaj manj kot 92.000 evrov proračunskih sredstev. Za primerjavo, lani so jih 79.000 evrov. Skoraj polovica sredstev je namenjena kakovostnemu športu, novost letošnjega razpisa pa je spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje treninga.Na razpis se je prijavilo 22 športnih društev oziroma klubov, eden več kot lani. Prispele vloge bo ocenila in jih točkovala komisija za šport. Jutri Elektra Esotech gostuje v Zrečah Zadnja zmaga 1. decembra -V Šoštanju ponovno Nik Ivanovič Košarkarjem Elektre Esotech v zadnjih tednih ne gre po načrtih. Slast zmage so nazadnje okusili 1. decembra, ko so v Šoštanju v lokalnem derbiju ugnali polzel-ske Hopse. Sledilo je pet zaporednih porazov, kljub temu pa Elektra Esotech s tekmo manj ostaja na solidnem osmem mestu prvenstvene lestvice. V novem letu Šoštanjčani še niso odigrali tekme, saj je bila tekma 14. kroga, ko bi moral v Šoštanju gostovati Geoplin Slovan, preložena na 5. februar. V zadnji tekmi prejšnjega leta pa so košarkarji Elektre Eostech gostovali pri v tej sezoni izvrstni ekipi Luke Kopra, ki je trenutno celo na četrtem mestu prvenstvene lestvice. Favoriziranim domačinom so se Šoštanjčani sicer dobro upirali, a so jim na koncu vendarle morali priznati premoč. V zadnjih minutah sta med drugim tudi dva bivša igralca Elektre Esotech Blaž Ručigaj in Miha Čmer z natančnim izvajanjem prostih metov preprečila prese- nečenje svojim bivšim soigralcem. Za košarkarje iz Šoštanja pa je na tej tekmi ponovno zaigral Nik Ivanovič, ki je do sedaj igral na Cipru in bo Elektri pomagal, dokler si ne najde drugega kluba. Že na prvi tekmi za svoj domači klub je Ivanovič dobro zaigral - dosegel je 13 točk v 25 minutah. Tekmo 15. kroga bodo Šoštanjčani odigrali že jutri, ko bodo gostovali na vedno vročem terenu v Zrečah. V 4. krogu v domači dvorani so bili košarkarji Elek-tre Esotech boljši s 83 : 67. Košarkarji Rogle so trenutno mesto za Elektro na lestvici lige UPC Telemach, tako da se tudi tokrat obeta zanimiv obračun, saj se bodo domačini skušali oddolžiti za poraz v Šoštanju, gostje pa si bodo še kako želeli prekiniti črn niz petih zaporednih porazov. ■ Tjaša Rehar ti li MESTNA OBČINA VELENJE m sporočilo za javnost Nova odredba o uradnih urah v občinski upravi MO Velenje Spoštovani, obveščamo vas, da je Kolegij Uprave MO Velenje 7. 1. 2008 sprejel novo odločbo o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur v upravi Mestne občine Velenje. V odredbi določen delovni čas začne veljati 1.2.2008. Uradne ure Mestne občine Velenje bodo od 1.2. 2008: - ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8. ure do 14.30, - ob sredah od 8. do 16. ure in - ob petkih od 8. do 13. ure. V lanskem letu so bile uradne ure MO Velenje tudi vsako prvo soboto v mesecu oziroma drugo soboto, če je prva prišla na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan, ter ob sredah do 18. ure, a je analiza mesečnih poročil pokazala, da podaljšan delovnik ob sredah in uradne ure ob sobotah niso potrebni. Stroški, ki nastanejo ob daljšem delovniku v sredo in ob delovnih sobotah, ob zanemarljivem obisku strank v tem času niso racionalni. 29. 12. 2007 je začela veljati Uredba o delovnem času v organih državne uprave, ki ureja delovni čas javnih uslužbencev v organih državne uprave, pri čemer so upoštevane možne oblike oz. načini razporejanja delovnega časa v okviru predpisane dnevne, tedenske in mesečne delovne obveznosti. Delovni čas je pred uveljavitvijo Uredbe o delovnem času v organih državne uprave urejala Uredba o upravnem poslovanju. Praznični dnevi minili dokaj mirno Na srečo brez hujših prometnih nesreč Praznični dnevi so minili dokaj mirno. V Malih Braslovčah je bilo zadnji dan lanskega leta zgodaj zjutraj vlomljeno v stanovanjsko hišo. Nepovabljen gost je pregledal notranjost in odtujil prenosni računalnik, DVD pred- vajalnik in nekaj zlatnine. Lastnike je oškodoval za okoli 2.000 evrov. Stanovalce bloka na Vojkovi cesti je na silvestrski večer močno prestrašil požar (o njem smo podrobneje pisali že pred tednom dni), ki je povzročil za okoli 10.000 evrov gmotne škode. Z ogledom in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je ogenj zanetila odvržena pirotehnika. Zagorelo je v kletni etaži, kamor je neznanec s stopnišča metal petarde, pri čemer sta se vneli odvrženi žimnici. Požar se je razširil na leseni del stopnišča in električno napeljavo. Malo po polnoči, prvi dan novega leta, je 15-letnik v Vinski Gori poškodoval prometno signalizacijo, potem pa se s kraja odpeljal s taksijem. Na prvi dan v novem letu je prišlo tudi do vloma v prodajalno na Šaleški cesti v Velenju. Neznanec je razbil izložbeno okno in odnesel plastično pištolo. Z neumnim početjem je lastnika oškodoval za dobrih 400 evrov. Zjutraj je prišlo do poskusa vloma v kulturni dom v Velenju. Vlomilec je sicer prišel v notranjost, od koder pa je zaradi sproženega alarma pobegnil. ■ Zabodel ga je znanec Velenje, 8. januarja - V torek ob 15.30 uri se je v stanovanjski hiši na Janškovem Selu v Vinski Gori zgodil poskus umora. 42-let-nega domačina je z nožem napadel 21-letni znanec. Zabodel ga je v predel hrbta, potem pa pobegnil. Policisti so ga v večernih urah izsledili in mu odvzeli prostost. 42-letnik je huje poškodovan in se zdravi v celjski bolnišnici. ■ Iz policistove beležke Najstniki so se stepli V ponedeljek, 31. decembra malo pred polnočjo, sta na prireditvenem prostoru na Titovem trgu 12 in 13 let stara fanta pretepla 16-letnega vrstnika in ga telesno poškodovala. Otroka sta bila na prireditvenem prostoru brez spremstva staršev. V novo leto zapele pesti Malo po polnoči, bil je že 1. januar, sta se v stanovanju v Šaleku stepla dva moška. Dobila sta darilo policije, plačilna naloga. Proti jutru so šli policisti še v stanovanje na Vojkovo, kjer je mlajši moški, sicer povratnik, napadel bivšo partnerko in udaril njenega brata. Plačilni nalog dobi naknadno, saj mu ga policisti niso mogli izročiti, ker je odšel pred njihovim prihodom. Shake baru razbil steklo V torek, 1. januarja, je mlajši moški v jutranjih urah razbil steklo na vhodnih vratih Shake bara. Napadla taksista V petek, 4. januarja, sta dva mlajša moška, brata in povratnika, na parkirnem prostoru pri avtobusni postaji v Velenju fizično napadla taksista. Pridržan do iztreznitve V soboto, 5. januarja ponoči, so policisti posredovali v stanovanjskem bloku na Kersnikovi v Velenju, kjer je razgrajal pijan mlajši stanovalec. Ker se ob prihodu policistov ni pomiril, so ga pridržali do iztreznitve. Alarm ga je pregnal V ponedeljek, 7. januarja ponoči, so policisti obravnavali poskus vloma v prodajalno Celjskih mesnin na Tomšičevi v Velenju. Storilcu je v notranjost uspelo priti, od tam pa ga je pregnal alarm. Hči je šla s policisti V sredo, 2. januarja popoldan so policisti posredovali v stanovanju na Foitovi v Velenju, kjer je doma razgrajala odrasla hči. Ker se ni pomirila niti v njihovi prisotnosti, so se odločili, da jo vzamejo s seboj in do iztreznitve namestijo v posebne prostore. Malo kasneje so imeli delo v bližini. V lokalu Čuk v Starem Velenju je namreč razgrajal mlajši moški. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi v četrtek, 3. januarja, le da na hodniku stanovanjskega bloka na Prešernovi. V Manja baru pa sta se najprej sprla, potem pa še stepla gosta. Zapitek sta najbrž že plačala, globo še bosta. Vredno pohvale V četrtek, 3. januarja dopoldan, je občan na Kardeljevem trgu našel denarnico z dokumenti in jo prinesel na Policijsko postajo. Denarnico so lastnici že vrnili in ji tako polepšali začetek novega leta. Z avtom na streho Šoštanj, 5. januarja - V soboto je prišlo do prometne nesreče na regionalni cesti Lokovica-Gorenje. Voznika osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti začelo zanašati, nakar je vozilo obrnilo na streho in tako obstalo na vozišču. V nesreči se je voznik lažje telesno poškodoval. Torbica v vozičku je magnet Velenje, 7. januarja - V prodajalni Mercator Standard je neznanec v ponedeljek izkoristil nepazljivost oškodovanke in ji iz zaprte torbice, ki jo je imela v nakupovalnem vozičku, vzel denarnico z denarjem, osebnimi dokumenti in bančno kartico. Tovorna vozila na udaru V petek, 4. januarja, je bilo vlomljeno v tovorno vozilo, parkirano na parkirnem prostoru železniške postaje v Šmartnem ob Paki. Neznanec je s tovornega vozila odnesel akumulatorja. Že kakšnih dvajset dni prej pa je neznanec s karamboliranega manjšega tovornega vozila, parkiranega na pločniku pred skladiščem Mercatorja na Cesti Simona Blatnika v Velenju, vzel varilni aparat, pnevmatsko udarno kladivo in drugo orodje, vse skupaj vredno okoli 2.500 evrov. V soboto, 5. januarja dopoldan, pa so policisti obravnavali vlom v dve tovorni vozili, parkirani v Gaberkah. Iz enega je neznanec odnesel CB postajo, iz drugega pa ni vzel ničesar. Na vratih obeh kabin je povzročil gmotno škodo. Med reševanjem psa padel v jezero Šoštanj, 8. januarja - V torek ob 17.50 uri so gasilci PGD Šoštanj priskočili na pomoč lovcu, ki se mu je med reševanjem psa iz Šoštan-jskega jezera udrl zaradi odjuge mehak led. Onemoglega lovca so uspeli potegniti na breg, kjer so ga prevzeli v nadaljnjo oskrbo reševalci ekipe nujne medicinske pomoči iz Velenja. Na zdravljenje so ga odpeljali v Bolnišnico Topolšica. HRIBIH IN DOLINAH Hribi in doline v žalosti Za nami je čas pričakovanj, praznovanj in veselega razpoloženja, ki pa se ni dogajalo povsod ... Še tako močna želja ni dosegla svojega cilja in je morala kloniti . Pred enim letom smo člani krožka Planinarjenje UNI 3 Velenje ob zaključku leta še skupaj nazdravili z našo članico Felicito (za nas Cito) Stopar, ki se je kleno spopadala s svojo zahrbtno boleznijo in korak v planine sčasoma usmerjala glede na svoje zmogljivosti in počutje. Pogostokrat sama, kar je počela že prej, saj si v hribih v družbi čudovite narave in ti je to dovolj, če se znaš »pomenkovati« z njo. To je Cita rada počela, rada pa se je pridružila tudi našima skupinama, predvsem planincem in tudi pohodnikom. Bolezen je bila njen stalni spremljevalec, vendar se ji je znala upirati predvsem s trdno voljo in realnim pogledom na življenje. Občudovali smo jo, kako to zmore, in prisluhnili nje- nim navdušenim pripovedim, polnim energije in zanosa, ki ga je črpala iz družine. Na prvem mestu je tu vsekakor bil njen sin Jure, na katerega je bila upravičeno še kako ponosna, prav tako na njegovo Tjašo, ki jo je sprejela z vsem srcem. Predvsem se je veselila njihovih srečanj, ki so medsebojne vezi še utrjevale in letos spomladi naj bi na svet pri-vekal sad njune ljubezni, tako težko pričakovan vnuk ali vnukinja. Že misel nanj ji je dajala posebno energijo in naj bi bila že ta želja dovolj močna, da bi uspela dočakati ta čas . Pa žal ni bilo tako. Na decembrskem zaključku na Dobrni je sicer ni bilo z nami in v bolnico smo ji poslali vizitko z dobrimi željami in s podpisi potrdili, da zelo mislimo nanjo in ji želimo vse dobro. Grozljiva novica, da se je kmalu zatem poslovila, je še kako udarila med nas. Niti slučajno si nismo predstavljali, da se lahko Varno v letu 2008 Piše: Adil Huselja V teh prvih januarskih dneh izzvenevajo novoletna voščila in predvsem beseda srečno, ki izvira iz besede sreča. V slovarju slovenskega knjižnega jezika je sreča razložena z več pomeni, ki se nanašajo na duševno in telesno ugodje. Toda beseda srečno ima v Šaleški dolini še drugačen pomen zaradi naših sorodnikov, prijateljev in sosedov, ki smo jih pozdravljali in jih še pozdravljamo ob odhodu v jamo. In tako lahko na hitro besedo srečno zamenjamo z besedo varno. Varnost je kompleksen pojem in ga ni mogoče interpretirati enostavno. Ko govorimo o varnosti, imamo v mislih varnost posameznika na njegovem domu, v njegovem kraju, mestu, državi, na potovanju, dopustu; varnost prebivalcev določene ulice ali mesta, regije, države; in ob globalnih podnebnih spremembah varnost kontinentov in celo samega planeta zemlje. Varnost je nekaj, kar je najpomembnejše tako za posameznika kot za države v današnji sodobni družbi groženj in tveganj. Pa čeprav se to na prvi pogled ne zdi, je vendarle res. Varnost, varno življenje, posameznikove svoboščine in osebnostne pravice so preveč pomembne, da bi si jih lahko prisvojil katerikoli subjekt v državi ali svetu. Gre za skupno dobro in zato tudi za skupno odgovornost. Za visok nivo varnosti je potrebno odgovorno delo posameznikov, institucij, organizacij, skratka celotne družbe. To še zlasti velja v današnji globalni družbi, v kateri dejavniki ogrožanja varnosti ne poznajo državnih meja. Navkljub dobri varnostni situaciji v naši državi še ne moremo zatrditi, da smo stoodstotno varni. Prometna nesreča z udeležbo tovornjaka - cisterne z nevarno snovjo (brez terorističnega ozadja) lahko v hipu ogrozi na tisoče življenj. Ali pa posledice preslabega varnostnega sistema ene od vzhodnoevropskih jedrskih elektrarn. Ali se spominjamo Černobila? Našo (finančno) varnost lahko ogrozi celo nadebudni računalniški strokovnjak s povsem drugega konca planeta tako, da nam »dvigne« gotovino z bančnega računa ali nam celo ukrade identiteto in v »našem imenu« stori kriminalno dejanje. In še bi lahko naštevali. Res je tudi, da vsak človek varnost lahko občuti drugače. In kako smo varni mi, tukaj v Velenju, v Savinjsko-šaleški regiji, Sloveniji ali celo v Evropi? Ali se lahko počutimo ogrožene in česa nas je najbolj strah? Ne glede na statistične podatke in poročila pristojnih institucij bi lahko vsak od nas povedal drugačen odgovor. To je tudi razumljivo, saj ima vsak od nas lasten pogled na življenje in družbo in vsak od nas živi v svojem svetu, kjer je malo ali veliko kriminogenih dispozicij ter dejavnikov, ki vplivajo na naš občutek varnosti. Če pogledamo poročila iz drugih evropskih držav ali celo drugih delov sveta, lahko rečemo, da smo lahko srečni, da živimo tukaj in zdaj. Toda navkljub temu prevzemimo del odgovornosti za svojo varnost in s tem tudi za varnost drugih ljudi okoli nas. Tako bomo največ storili za sebe, svojo družino in skupnost, v kateri živimo. Zato - srečno in predvsem varno v letu 2008. Cita Stopar v naši družbi pred letom dni. človek kljub vedenju o bolezni tako nenadoma poslovi, predvsem Cita, ki je imela tako jekleno voljo. Naš korak se je ustavil in upočasnil, saj kar ne moremo verjeti, da naše Cite, ki se je znala tako prešerno smejati in trositi svojo pozitivno energijo tudi med nas, ne bo več »fizično« med nami. Bo pa zagotovo ostala v naših srcih kot zgled človeka, ki zaradi volje nikoli ne bi klonil - tu je lahko življenjsko pot pretrgala le sila, proti kateri smo nemočni. Žal je tako. ■ Marija Lesjak PLANINE VABIJO: - sobota, 12. 1. 08: ŠALEŠKA PLANINSKA POT (»Lepi čeveljc«) - PD Velenje, Mladinski odsek in še - isti dan: Zimski pohod ROGLA - OSANKARICA (po poteh Poh. batalj.) - PD Velenje. Pa še NAMIG za v prihodnje: V soboto, 19. 1. 08, boste lahko šli dopoldan na pohod »Zdravju nasproti na Goro Oljko«, zvečer pa za 20 evrov na 32. tradic. PLANINSKI PLES ob 19. uri v restavracijo »Pod Jakcem« (»Gorenje«), oboje v organizaciji PD Velenje. - PRISRČNO VABLJENI! Do 14. 1. 08 sprejemajo rezervacije na tel. št. 040 128-081 in 5871-134, pisarna društva pa je odprta od 7. -18. 1. 08 vsak dan, in sicer: Po, Sr, Pe od 17 h - 19 h in To, Če od 9 h do 11 h. VELIKO PLANINSKIH UŽITKOV IN VARNE HOJE ŽELIMO VSEM v letu 2008! ■ UTRIP hU orosknn Oven od 21.3. do 20.4. Polni boste želja, da bi jih spravili v življenje, pa bodo zimski januarski dnevi čisto prekratki. Tega se boste zavedali, a sanjali boste še naprej. In upali, da se bodo časi spremenili, dogodki pa obrnili tok, ki bo šel na vaš mlin. A še prej vas čaka spoznanje, da se vam nekatere stvari v vašem življenju rušijo kot hišica iz kart. Zelo verjetno je, da boste najprej silno jezni, sledilo bo razočaranje in potem celo žalost. Bojite se nekega srečanja. Tudi z neprijetnimi zadevami se je bolje soočiti kot pa jih potiskati v podzavest, zato storite, kar je neizbežno. Bik od 21.4. do 21.5. Končno se bo vse izteklo tako kot si že dolgo želite. Po dolgem času vas čaka sreča na kvadrat, delili pa jo boste le z najbližjimi. Da je življenje res lepo, boste spoznali ob koncu tega tedna. Dogodek bo prav poseben, zato ne bo nič čudno, da boste srečo pokazali vsem, ki vas bodo željni poslušati in gledati. Počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Pri delu vas bodo pohvalili, v denarnici pa se še ne bo kmalu poznalo. Decembra ste bili razsipni, zato na razprodaje raje pozabite. Dvojčka od 22.5 do 21.6. Uspelo vam je resnično narediti pravo zmedo iz svojega življenja. Če si človek postavi visoke cilje, drugače tudi biti ne more. Po novem letu ste sicer leto za letom polni zaobljub in želja, a tokrat ste morda v spremembi stila življenja krepko pretiravali. In sedaj bo treba ugrizniti v kislo jabolko in vsaj del obljub tudi izpolniti. Vsaj tiste, ki se ne tičejo samo vas, ampak ste vanje vpletli tudi prijatelje in družino. V resnici pa vas bo vse skupaj tako močno morilo, da se zna zgoditi, da vam jo bo zagodlo zdravje. Virusi bodo še naprej na pohodu. Letos se jim boste težje upirali. Rak od 22.6. do 22.7. Letošnji januar bo za vas delaven, kot že dolgo ne. To vam bo celo zelo godilo, sploh, če boste imeli za kakšen dan možnost oditi od doma. Vse preveč časa ste v zadnjih tednih preživeli za štirimi stenami, vse prevečkrat ste bili sami s seboj. Že res, da ste potrebovali počitek, a kar je preveč je preveč. Sedaj vam bo godila družba in pogovor. Več kot bo tega, bolj zadovoljni boste. Boste pa tudi med redkimi, ki v teh dneh ne bo imel čisto suhe denarnice. Nepričakovani prilivi vam bodo polepšali življenje, pa tudi zapravljali boste več kot decembra. Zadovoljni boste tudi z zdravjem. Lev od 23.7. do 22.8. Končno se vam bo izpolnila velika želja, ki ste jo, čeprav nezavedno, že nekaj časa tlačili v podzavest. Ne le, da boste končno spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan boljše. To, da ne boste več čakali na boljše čase in da si boste znali vzeti prosti čas tudi, če ob vas ne bo svetil partner, pa bo tako največji korak naprej. Da ga ne potrebujete vedno ob sebi, tako že veste, dolgo pa tudi ne zdržite brez njega. Tudi drugi bodo opazili, da se spreminjate. Tokrat bodo pohvale, ki jih boste dobivali, iskrene. Pa čestitke tudi. Devica od 23.8. do 22.9. Na zunaj boste še naprej kazali zadovoljen obraz, a tisti, ki vas dobro poznajo, bodo vedeli, da nekaj v vašem življenju ni tako kot bi moralo biti. Čas praznovanja in lepih želja je preteklost, vi pa si boste želeli, da bi še trajalo. Veliko bolj umirjeno ste živeli kot doslej, veliko bolje ste se počutili. Nikomur, niti partnerju, ne boste upali povedati, kaj vas resnično muči v teh dneh. Problem ne bo lahek, še manj bo rešljiv čez noč in na lahko. Mirni ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Zato nič ne odlašajte na jutri, ukrepajte takoj! Tehtnica od 23.9. do 22.10. f Tempo življenja bo isti kot lani. Hiter in velikokrat naporen. Vsem teža- vam pri delu boste težko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo moči. Ni dvakrat za reči, da bo zaostanek vsak dan večji, a kaj, ko si ne boste znali pomagati. Želeli si boste nekaj prostih dni, pa se vam želja pred koncem meseca ne bo uresničila. Želeli si boste tudi več prijaznosti ljudi, s katerimi delite vsakdan, pa se tudi to ne bo uresničilo. Zima ni po vaši meri, preveč časa preživite na toplem, premalo se gibljete. To že čutite, saj tudi počutje ni več takšno kot je bilo. Škorpijon od 23.10. do 22.11. r Letošnjih novoletnih praznikov ne boste zlahka pozabili. Pa naj so bili lepi ali pa ste jih celo preležali in to ne po svoji želji, ampak vas je v to prisililo zdravje. Ne boste in ne boste mogli najti razlogov za boljše počutje in dobro voljo. Veliko boste razmišljali o spremembah, ki si jih želite v svojem življenju. Ni jih malo in kar na več področjih si jih želite. Globoko v sebi se zavedate, da so vse to bolj želje kot pa izvedljive rešitve, a novo leto je vedno čas za obračune in delanje načrtov. Tudi, če pri tem nočemo pogledati vase in si priznati, kje so pravi vzroki za težave in slabše počutje. Strelec od 23.11. do 21.12. Bežali boste od resnice in tega, da si s partnerjem pogledata v oči in si povesta, kar vaju muči že nekaj tednov. Čeprav nikoli niste kazali ljubosumja, ga v naslednjih dneh znate očitno pokazati. Predvsem zato, ker boste ugotovili, da vam nič, niti partnerstvo, ni dano za večno. Da se boste morali bolj potruditi, da obudite nekdanjo strast, sicer veste že nekaj časa. A ste raje bežali v svoj svet in probleme potiskali na stran. Enkrat pa vedno privrejo na dan. In zgodilo se bo, ko boste najmanj pripravljeni. Izhod je en sam - iskrenost do sebe in partnerja lahko edina vodi do prave rešitve. Kozorog od 22.12. do 20.1. Tako dobro se boste počutili kot že dolgo ne. Za vami je eno od bolj neprijetnih obdobij v življenju, sedaj pa vsak dan kaže na bolje. Tudi rešitve problemov se kar same kažejo kot dobre, zato boste vsak dan boljše volje. Zadovoljni z letom 2007 se tudi v novem letu ne boste pritoževali. Če si boste želeli pozabiti na lansko leto, pa vam bo ob novih dogodkih in ljudeh, ki vas bodo obkrožali, tudi hitro uspevalo. Ko boste opravili s svojo slabo vestjo, bo vsak dan še boljše. A ne bo prišlo čez noč in slabo tudi ne bo odšlo kar čez noč. Kar se ljubezni tiče, bo kmalu veliko bolje kot je bilo. Idealno pa še ne bo. Vodnar od 21.1. do 19.2. Včasih si človek zaželi, da bi se ustavil čas in da bi vse bilo tako kot je bilo. Eno takih obdobij je sedaj pred vami. Najraje boste sami s seboj, kar se bo izkazalo kot najboljša možna rešitev. Ko si boste zaželeli družbe, jo boste skrbno izbirali in tudi skrbno izbrali. Tudi zato, ker se vam v naslednjih dneh ne bo dalo premlevati neumnosti. Knjige vam bodo pomagale najti notranji mir, zanje si boste po dolgem času vzeli več časa kot sicer. V teh dneh pa boste tudi spoznali, kdo do vas goji resnična čustva in kdo ni iskren. Slednjih bo več. Z nekom si bosta postala še bližja, zakaj, pa vesta samo vidva. Naj tako tudi ostane. Ribi od 20.2. do 20.3. Dobesedno na vodi boste čutili, kaj se bo zgodilo. Ne da bi čez noč pridobili kakšne čarovniške lastnosti, ampak tok dogodkov že dolgo nakazuje, da se bo spremenil v velik val, ki bo treščil ob skalo. Skorajda tako se boste počutili, ko boste izvedeli nekaj o vaših najbližjih, kar vas bo najprej močno prizadelo, potem pa tudi precej užalostilo. Moč boste našli v drobnih hobijih, na katere ste že skoraj pozabili, pogosteje kot sicer pa se boste odpravili tudi v naravo. In to večkrat sami kot v družbi. Začetek letošnjega leta bo precej naporen. A nadaljevanje ne bo tako. O portugalskih zimskih športih Piše: Kaja Avberšek Snega v splošnem torej ni. V bistvu včasih pade le na skrajnem severu, na planoti, ki se imenuje Serra de Estrela (Zvezdnata planota, bi rekli mi). Tu obstaja smučišče ali dve. Se pravi, da tudi temperature kdaj padejo pod ničlo, kar pa ne pomeni, da imajo severni Portugalci ogrete hiše (brrr!). Smučanje je za večino Portugalcev eksotični luksuzni šport in tudi v medijih se skoraj ne pojavlja. Obstajajo tri tedenske športne revije, hm, ne športne, temveč nogometne. Kateri bi bili portugalski zimski športi ... Nogomet? Ta je celoletni in univerzalni. Nakupovanje? Portugalci imajo ogromne nakupovalne centre, ki jih postavijo v rekordnem času in zanje nikoli ne zmanjka denarja. "Colombo" nasproti rdečega stadiona Benfice je menda največji v Evropi (ali pa vsaj na Iberskem polotoku), znotraj se lahko sprehaja po alejah s palmami in vodometi in vsaka se imenuje po enem od portugalskih odkritij iz davnega 15. stoletja. Lahko bi se teklo po tekočih stopnicah . Ob lepih sončnih vikendih sprehajanje po peščeni plaži? Lepo se je sprehajati po zimski portugalski plaži, veliko lepše, kot bi bilo poleti, ko so plaže popolnoma zabite s telesci žabjih oblik in trupli kitovskih oblik, vseh barvnih odtenkov med snežno belo in žarečo vijoličasto. Takrat sonce tolče v glavo in ni senčice, kamor bi se človek skril pred rakotvornimi žarki, na hitro se "plažnik" vrže v val in na hitro se spravi na kopno. Pozimi pa je mir, sonce se blešči svetlo rumeno in rožnato, morske pene letijo po zraku, galebi javkajo, PORTUGALSKA (5) meduze mrtve poležavajo na morski obali, ne da bi si tako početje same izbrale, ali pač . Ljudje pripeljejo pse (da za spremembo kaka-jo na mivko namesto na pločnike in da se raz-dirjajo po tednu, preždetem v majhnem stanovanju med štirimi stenami). Parčki prinesejo odejice in poležavajo po tleh, dokler sonce ne začne zahajati, potem pa se odpravijo na slastne školjke v omaki iz olivnega olja, česna in svežega kori-andra. Za veliko postavnih mladeničev je glavni zimski šport gotovo srfanje na valovih mrzlega Atlantika. Portugalci so veliko bolj odporni na mraz kot mi, "severnjaki", stresa me, ko jih gledam napol gole pri ni buta tuc-tuc-tuc-tuc in okrog ringa stojijo predvsem osamljeni starejši moški in opazujejo večinoma kričečo ženščad. Menda plačaš 3 evre za fluorescentne izposojene drsalke, fluorescenten kartonček okrog vratu, ki verjetno označuje plačilo ter uro brezciljnega kroženja. Zadeva me nikakor ni zamikala, še posebej ne zaradi spomina na zmrznjeno jezero zelo bli- desetih stopinjah v vetrovnem dnevu, kako si slačijo ali oblačijo neoprenske obleke in razkazujejo zagorele torze in "poblajhane" sko-drane grive. Zadnjič so na Praga da Figueira (Figov trg, imenovan tudi Trg kralja Petra VI.) v središču Lizbone postavili precejšen bel plahtast šotor in vanj na tla napravili nekaj ledu. Na vse stra- zu mojega velenjskega domovanja. Spomnim se zvoka, ki nastane, ko jezero preleti skupina labodov v obliki ležeče črke V (zvok bi lahko napisala kot onomato-pejo vuf-vuf-vuf) ali na tistega iz globočine ledene vode, ki zveni kot bi bil iz vesolja, nekako kot pjum-pjum ... in tako mi od butajočega tuc-tuc-a postane slabo in grem domov. Tako drsanje gotovo ni zimski šport. Najbolje je bluziti po uličkah, če človek nima možnosti, da bi zbežal iz mesta, in če ne dežuje, poiskati vsa obstoječa razgledišča, se na njih za hip ustaviti, si odpo-čiti pogled na mestu ob reki in razmišljati o snegu in belih tihotnih planjavah . Le kam me bo nesel naslednji severni (ali pa južni) veter? Spuščati zmaje? | Nagradna križanka Našega časa Naš čas, d.o.o. Kidričeva 2/a, Velenje Tel.:03 898 17 50 Naš čas je že več kot pol stoletja vaš sopotnik! Radi ga prelistate, radi ga prebirate. Kadar želite zvedeti, kaj je v bližnji okolici novega, zanimivega, vam pride še kako prav. Četrtek je njegov dan, pogrešate ga, če ga po pomoti ni k vam. Mi smo seveda veseli, če vam ugaja in če izpolnimo vaša pričakovanja. Želimo pa si še več vašega sodelovanja. Naše strani so odprte za vaša mnenja, zanimive novice. Pišite nam. Vaš Naš čas Če še niste postanite njegov naročnik. Naročnikom je lažje. Poštar jim časopis prinese na dom. Naročnikom je ceneje. Popusti od 7 do 20 % odvisno od plačila naročnine. Rešeno križanko pošljite najkasneje do ponedeljka, 21. januarja, na naslov Naš čas d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom Naš čas. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. polletna naročnina 2. Almanah 2008 in rokovnik 3. majica ČETRTEK, 10. januarja TV SLO (7 D7.DD Poročila 07.10 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.10 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Ana z zelene domačije, 1/26 09.30 Pod klobukom 10.05 Risanka 10.15 Živali na drevesih, 2. del 10.20 Novi jutri, 16/26 10.50 Podobe preteklega vsakdana, dokum. oddaja 11.05 Zastrti čas Slovanov, dok. odd. 11.35 Omizje 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Začnimo znova, 12/35 13.50 Piramida 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Srebrnogrivi konjič, 23/39 16.10 Požar, dokum. film 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, šport, vreme 17.30 Štafeta mladosti 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Edo in medo, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Komunizem - zgodovina iluzije 20.50 Tednik 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Osmi dan 23.35 Mozaik življenja, španski film 01.45 Duhovni utrip 02.00 Dnevnik 02.35 Dnevnik zamejske tv 03.00 Infokanal TV SLO ® 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 11.55 Tv prodaja 12.25 Aktualno 12.50 Umik ledenih orjakov, dok. odd. 13.45 Prvi in drugi 14.05 Tv prodaja 14.40 Tarča 16.10 Pomagajmo si 16.40 Evropski magazin 17.15 SP v biatlonu, štafete 4 x 7, 5 km (M), prenos vmes Poročila 19.05 Z glasbo in plesom 19.40 Klic kamna, tv Koper 20.00 Šport 20.35 Evroliga v košarki (M), Union Olimpija - Žalgiris, prenos 22.30 Jasnovidka, 22/22 23.10 Felice, Felice, nizoz. film 00.55 Zabavni infokanal pop 07.05 24 ur, ponovitev 08.05 Oceanske pustolovščine, dok. ser. 09.05 Razigrani par, nad. 09.55 Ukradena sreča, nad. 10.50 Tv prodaja 11.20 Ekstremno zdravljenje, dok. ser. 12.15 Neukrotljivo srce, nad. 13.05 Tv prodaja 13.35 Strast, nad. 14.25 Zločini pred domačim pragom, nan. 15.15 Neukrotljivo srce, nad. 16.10 Ukradena sreča, nad. 17.05 Razigrani par, nad. 18.00 24 ur - vreme 18.05 Strast, nad. 19.00 24 ur 20.00 Trenja 21.45 Na kraju zločina, nan. 22.35 24 ur zvečer 22.55 Skrivnostni otok, nan. 23.45 Prijatelji, nan. 00.15 Tretja izmena, nan. 01.05 24 ur, ponovitev 02.05 Nočna panorama Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; videospot dneva; jutranji gost; plesni koraki; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema: Agrarne skupnosti 11.35 Pop corn, glasbena oddaja 12.30 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Otrokom za lahko noč: Pravljice 19.00 Asova gibanica, infor. odd., pon. 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Klepet na kvadrat: Vladimir 20.50 Regionalne novice 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 V harmoniji z naravo, kmet. odd. 21.30 Naj viža, odd. z narodnozabavno glasbo, gostje: Polka punce, ans. Harmonija 22.45 Iz oddaje Dobro jutro 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videostrani, obvestila tv slo rr 07.00 Poročila 07.10 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.10 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Fliper in lopaka, 23/26 09.30 Od kod sneži, 7/12 09.50 Pingvin Gašer, risanka 09.55 Požar, dokum. film 10.10 Enajsta šola 10.45 Štafeta mladosti 11.30 Osmi dan 12.00 Matične celice, dokum. oddaja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Duhovni utrip 13.40 Doktor Martin, 1/9 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Škrlatni slon, ris. nan. 16.10 Iz popotne torbe: izlet 16.30 V dotiku z vodo, 1/13 17.00 Novice, šport, vreme 17.30 Vse o vesolju 17.40 Novorojenček, 6/6 18.40 Karli, risanka 18.45 Pingu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Začnimo znova, 13/35 20.30 Slovenski avto leta 2008 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 00.20 Novorojenček, 6/6 01.10 Dnevnik, ponovitev 01.45 Dnevnik zamejske tv 02.10 Infokanal TV SLO C? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 10.25 SP v alp. smučanju, kombi. smuk (M), prenos 11.45 Otroški infokanal 12.50 Tv prodaja 13.25 SP v alp. smučanju, komb. SL (M), prenos 14.15 SP v biatlonu, sprint 7, 5 km (Ž), prenos 15.40 Magazin v alp. smučanju 16.05 Glasnik, tv Maribor 16.30 Umetni raj 16.55 Evropski magazin 17.25 Mostovi 18.00 Poročila 18.05 Primorski mozaik 18.35 Študentska 19.00 Velika imena malega ekrana 20.00 Zaklad, dokum. oddaja 20.55 Statisti, 8/12 21.25 Veliko mesto, am. film 23.15 Mali Jeruzalem, fran. film 00.50 4400 povratnikov, 3/6 01.35 Zabavni infokanal POP 07.05 24 ur 08.05 Trenja 09.50 Razigrani par, nad. 10.40 Tv prodaja 11.10 Ukradena sreča, nad. 12.05 Neukrotljivo srce, nad. 13.05 Tv prodaja 13.30 Strast, nad. 14.25 Zločini pred domačim pragom, nan. 15.15 Neukrotljivo srce, nad. 16.10 Ukradena sreča, nad. 17.05 Razigrani par, nad. 18.00 24 ur - vreme 18.05 Strast, nad. 19.00 24 ur 20.00 Zadnji udarec, am. film 22.00 24 ur zvečer 22.20 Brez sledu, nan. 23.10 Plačilo, am. film 01.10 24 ur, ponovitev 02.10 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan; jutranje novice; videospot dneva; jutranji gost; Jezikovne (ne)znanke; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: Polka punce, ans, Harmonija 11.40 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Otrokom za lahko noč: Pravljica 18.55 Sneguljčica, sinhr. risani film 19.50 Videospotdneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline, informativna oddaja 20.45 Regionalne novice 20.50 Videospotdneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Po sledeh kulture, dokum. odd. 22.00 Utrinki iz Evropskega parlamenta, izobr. oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu SOBOTA, 12. januarja tv slo rr 06.05 Odmevi 06.35 Evropa.si 07.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Izlet, iz popotne torbe 07.50 Pod klobukom 08.25 Požar, dokum. film 08.40 V dotiku z vodo, 1/13 09.10 Razbojnik rogovilež, nem. fil 10.40 Polnočni klub 11.55 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Absalonova skrivnost, 1/24 13.45 Zaljubljeni v živali, 5/16 14.15 Skrivnostna slika, ang. film 15.55 Sobotno popoldne sledi Karaoke 16.10 O živalih in ljudeh 16.25 Labirint 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Fifi in cvetličniki, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Obveščevalna služba, 1/3 21.30 Sirija, dokum. oddaja 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Hri-bar 23.35 Huff, 8/13 00.35 Slaba vzgoja, španski film 02.15 Dnevnik 02.35 Dnevnik zamejske tv 03.00 Infokanal TV SLO f? 06.30 Zabavni infokanal 06.50 Tv prodaja 07.20 Skozi čas 07.30 Vroči stol 08.25 Tarča 10.00 SP v alp. smuč., VSL (Ž), 1. vožnja 11.30 Magazin deskanja na snegu 12.10 SP v alp. smuč., smuk (M), prenos 13.15 SP v alp. smuč., VSL (Ž), 2. vožnja 14.50 SP v biatlonu, sprint 10 km (M), prenos 16.25 SP v smuč. skokih, prenos 18.10 Nogomet, tekma ang. lige, Manchester United - Newcastle, prenos 20.05 Eroika, koncert iz CD 21.25 Bleščica, oddaja o modi 22.00 Alpe, Donava, Jadran 22.30 Sobotno popoldne 00.40 Medeja, 1/6 01.25 Osamljeni jezdec, franc. film 03.00 Zabavni infokanal pop 07.30 Tv prodaja 08.00 Bombažki, ris. serija 08.10 Drobižki, ris. serija 08.15 Brata Koalček, ris. serija 08.25 Poštar Peter, ris. serija 08.40 Jaka na Luni, ris. serija 08.50 Nerodni Bernard, ris. serija 08.55 Art Attack, izob. oddaja 09.25 Bratz, ris. serija 09.50 Winx klub, ris. serija 10.10 Ninja želve, ris. serija 10.35 Transformerji, ris. serija 10.55 Di-Gata, ris. serija 11.20 Ljudstva sveta, dokum. oddaja 12.20 V živalskem vrtu, nan. 13.20 Prelepi svet Grde račke, dokum. oddaja 14.10 Najbolj nori video posnetki, zabavna oddaja 14.40 Oliver, am. film 17.10 24 ur, vreme 17.15 Božična romanca, am. film 19.00 24ur 20.00 Seabiscuit, am. film 22.20 Beg iz zapora, nan. 23.10 Trda lekcija, am. film 01.20 24 ur 02.20 Nočna panorama maš, otroška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Lokalni utrip Zgorne Savinjske doline, informativna oddaja 10.30 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, pon. 18.40 Duhovni vrelec 18.45 V harmoniji z naravo, kmet. odd. 19.15 Videospot dneva 19.20 Po sledeh kulture, izobr. oddaja 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1615. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Zdaj, oddaja za razg. življenje 21.00 Koncert za novo čolnarno na Špici, posn. 2. dela, nastopajo: Raspashow band, Aki Rahimovski, Nude, Zoran Zorko, Dragoljub Djuričič &trubači, Crvena jabuka 22.15 Vabimo k ogledu 22.20 Odprta tema: Agrarne skupnosti, pon. 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila NEDELJA, 13. januarja tv slo rr 07.00 Timotej hodi v šolo, 11/26 09.20 Oddaja za otroke 09.50 Pozabljeni zaklad, 2/3 10.20 Maina Sofie in iskanje zlatega jelena, 1/4 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Slovenski avto leta 2008 14.30 Tragična usoda pamirja, 2. del 16.00 V dolini tihi, dokum. o Lojzetu Slaku 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Bankirke, slovenski film 18.25 Žrebanje lota 18.40 Pokec, risanka 18.40 Ozi Bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Spet doma 21.45 Večerni gost 22.35 ARS 360 22.55 Poročila, vreme, šport 23.20 Osnovna žola, češki film 00.55 Dnevnik 01.15 Dnevnik zamejske tv 01.45 Infokanal TV SLO ti? 06.30 Zabavni infokanal 07.25 Tv prodaja 07.55 Skozi čas 08.05 Pomagajmo si 08.35 Alpe, Donava, Jadran 09.10 SP v alp. smuč., SL (Ž), 1. vožnja 10.10 SP v alp. smuč., SL (M), 1. vožnja 11.15 Tv prodaja 11.45 SP v alp. smuč., SL (Ž), 2. vožnja 12.55 SP v alp. smuč., SL (M), 2. vožnja 13.40 SP v smuč. skokih, prenos 15.35 SP v biajtlonu, zasled. tekma 10 km (Ž), posnetek 16.30 SP v biatlonu, zasled. tekma 12, 5 km (M), posnetek 18.00 Koncert ansambla spev, 1. in 2. del 20.00 Michal Palin v Evropi, 1/7 20.55 Jane Eyre, 3/4 21.50 Š - športna oddaja 22.35 Sopranovi, 2/21 23.25 Zlata resna glasba in balet tvs (1958 - 2008) 01.10 Zabavni infokanal POP 07.30 Tv prodaja 08.00 Bombažki, ris. serija 08.05 Poštar Peter, ris. serija 08.20 Altair v Zvezdolandiji, ris. serija 08.30 Jaka na Luni, ris. serija 08.40 Nerodni Bernard, ris. serija 08.45 Art Attack, izob. oddaja 09.15 Bratz, ris. serija 09.40 Winx klub, ris. serija 10.00 Ninja želve, ris. serija 10.25 Transformerji, ris. serija 10.50 Di-Gata, ris. serija 11.20 Šolska košarkarska liga 12.20 Sporočilo, 1/4 13.15 Skrivnostne poti, nan. 14.10 Na lovu za pravico, nan. 15.00 Šepetanje na blazini, am. film 16.50 Jamie: Osnove kuhanja doma 17.25 24ur - vreme 17.30 Policijska akademija 2, am. f. 19.00 24 ur 20.00 Zgodilo se je na Manhattnu, am. film 21.50 Shark, nan. 22.40 Vse ostane v družini, am. film 00.35 24 ur, ponovitev 01.35 Nočna panorama © PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1614. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek, športna inf. odd. 10.25 Športni gost, pogovor 11.05 Duhovni vrelec 11.10 Poslanska pisarna, pogovor, gost: Drago Koren, poslanec NSi v Državnem zboru RS 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Naj viža, oddaja za narodnozabavno glasbo, gostje: Polka punce, ansambel Harmonija 13.30 1615. VTV magazin 13.25 Kultura, informativna oddaja 13.30 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja 19.35 Zdaj, oddaja za razgibano življenje 20.05 Vabimo k ogledu 20.10 Koncert za novo čolnarno na Špici, posnetek 2. dela, nastopajo: Raspashow band, Aki Rahimovski, Nude, Zoran Zorko, Dragoljub Djuričič &trubači, Crvena jabuka, 21.20 Videostrani, obvestila PONEDELJEK, 14. januarja tv slo rr 07.00 Poročila 07.10 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.10 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Mali Mozart, 23/26 09.35 Risanka 09.50 Izlet, iz popotne torbe 10.10 Pozabljeni zaklad, 2/3 10.40 Maina Sofie in iskanje zlatega jelena, 1/4 11.05 Novorojenček, 6/6 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Spet doma 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Timotej hodi v šolo, 1/26 16.05 Selivke, 2. del 16.10 Bisergora, 15/15 16.25 Risanka 16.35 Ne povej mami, igrani film 17.00 Novice, šport, vreme 17.35 Pingvini in ljudje, znan. oddaja 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Eli in Fani, risanka 18.45 Adi v morju, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Vroči stol 21.00 Doktor Martin, 2/9 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Podoba podobe 23.25 Glasbeni večer 00.50 Pingvini in ljudje, znan. oddaja 01.40 Dnevnik 02.15 Dnevnik zamejske tv 02.40 Infokanal TV SLO f? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 12.00 Tv prodaja 12.30 Sobotno popoldne 14.40 Tv prodaja 15.10 Slovenci v Italiji 15.40 Š - športna oddaja 16.25 Osmi dan 16.55 ARS 360 17.10 Alpe, Donava, Jadran 17.40 Evropa.si 18.00 Poročila 18.05 Tekma, debatna oddaja 18.55 Dr. Who, 2/13 20.00 Na sledi Fidelu, dokum. oddaja 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga 22.20 City folk: Split, 1/12 22.50 Trinajstica, čb film 00.20 Zabavni infokanal POP 07.25 24 ur, ponovitev 08.25 Jamie: ponovno pri šolarjih 08.55 Razigrani par, nad. 09.45 Ukradena sreča, nad. 10.40 Tv prodaja 11.10 Ekstremno zdravljenje, dokum. serija 12.05 Neukrotljivo srce, nad. 13.00 Tv prodaja 13.30 Strast, nad. 14.25 Zločini pred domačim pragom, nan. 15.15 Neukrotljivo srce, nad. 16.10 Ukradena sreča, nad. 17.05 Razigrani par, nad. 18.00 24 ur - vreme 18.05 Strast, nad. 19.00 24 ur 20.00 Grda račka, nan. 20.50 Razočarane gospodinje, nan. 21.40 Tabloid, nan. 22.30 24 ur zvečer 22.50 Črni Donnellyji, nan. 23.40 Prijatelji, nan. 00.10 Tretja izmena, nan. 01.00 24 ur, ponovitev 02.00 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; videospot dneva; vrtnarski kotiček; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Klepet na kvadrat: Vladimir 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 18.05 Casper, risani film 18.15 Kako preživeti pozimi, izobraževalna oddaja 18.45 Lahko noč, otroci: pravljica 18.55 Videospot dneva 19.00 Zdaj, oddaja za razgibano življenje 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, kont. oddaja 21.00 Regionalne novice 21.05 Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Videostrani, obvestila TOREK, 15. januarja TV SLO (7 07.00 Poročila 07.10 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.10 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Na potep po spominu 09.20 Deklica delfina in lisica zvitorepka II. 09.35 Bisergora: Uršula gre v šolo, 15/15 09.50 Ne povej mami, igrani film 10.05 Oddaja za otroke 10.25 Zgodbe iz školjke 11.00 Pingvini in ljudje, znan. oddaja 11.55 Večerni gost 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Vroči stol 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Vitezi okrogle mize, 26/26 16.10 Medvedki, 8/16 16.15 Hotel obmorček, nan. 16.30 Knjiga mene briga 17.00 Novice, šport, vreme 17.35 Zvoki palelolitika, dokum. film 18.00 Z glavo na zabavo 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Angelina balerina, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Piramida 21.00 Svetovci, dokum. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Komunizem - zgodovina iluzije 23.50 Zvoki paleolitika, dokum. film 00.15 Bolj čudno od raja 01.40 Dnevnik, ponovitev 02.15 Dnevnik zamejske tv 02.40 Infokanal TV SLO f? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 12.30 Zabavni infokanal 13.30 Tv prodaja 14.00 Dober dan, Koroška 14.30 Bleščica, oddaja o modi 15.00 City folk: Split, 1/12 15.25 Tv prodaja 16.00 Studio city 16.55 Prisluhnimo tišini 17.25 Mostovi 18.00 Poročila 18.05 Aktualno 18.30 Glasnik 18.55 Naši baletni umetniki 20.00 Irska Škotska, 16/25 20.35 Globus 21.05 Dediščina Evrope 22.05 Rimska cesta, tv film 23.40 Jasnovidka, 15/22 00.25 Zabavni infokanal pop 06.15 24 ur, ponovitev 07.15 Bitka najboljših, zabav.oddaja 08.50 Razigrani par, nad. 09.40 Ukradena sreča, nad. 10.35 Tv prodaja 11.05 Šolska košarkarska liga 12.05 Neukrotljivo srce, nad. 13.00 Tv prodaja 13.30 Strast, nad. 14.25 Zločini pred domačim pragom, nan. 15.15 Neukrotljivo srce, nad. 16.10 Ukradena sreča, nad. 17.05 Razigrani par, nad. 18.00 24 ur - vreme 18.05 Strast, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.05 Zdravnikova vest, nan. 21.55 Zakon in red, nan. 22.45 24 ur zvečer 23.05 Črni Donnellyji, nan. 23.55 Prijatelji, nan. 00.25 Tretja izmena, nan. 01.15 24 ur, ponovitev 02.15 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; videospot dneva; jutranji gost; zdravniški nasvet; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami, pogovor 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi@-a+e, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.40 Videospotdneva 18.45 Otrokom za lahko noč: pravljica 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1616. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Športni torek, športna inf. odd. 20.50 Športni gost, kontaktna oddaja 21.30 Asova gibanica, infor. oddaja 22.00 Na Primorskem, infor. oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila SRE DA, 16. januarja tv slo rr 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.10 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.10 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Srebrnogrivi konjič, 8/39 09.30 Medvedki, 8/16 09.40 Hotel obmorček, ris. nan. 09.50 Oddaja za otroke 10.15 Zlatko Zakladko 10.35 Knjiga mene briga 11.00 Z glavo na zabavo 11.25 Zvoki paleolitika, dokum. film 11.55 Naši baletni umetniki 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 ARS 360 13.35 Podoba podobe 14.00 Svetovci, dokum. film 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Ana z zelene domačije, 2/26 16.05 Male sive celice, kviz 17.00 Novice, šport, vreme 17.40 Kraljestvo planinskega orla, 1/3 18.30 Žrebanje lota 18.40 Ulica sanj, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Novo življenje, am. film 21.25 Prvi in drugi 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Omizje 00.20 Kraljestvo planinskega orla, 1/3 01.10 Dnevnik 01.45 Dnevnik zamejske tv 02.10 Infokanal TV SLO [? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 12.30 Tv prodaja 13.00 Zabavni infokanal 15.20 Tv prodaja 15.50 Zaljubljeni v živali, 5/16 16.20 Hri-bar 17.25 Mostovi 18.00 Poročila 18.05 Črno beli časi 18.20 Diagonale 18.55 Mednarodna obzorja: Kosovo 20.00 Naj nam zaigra srce! 21.30 Kaj je resnica, sng drama Ljubljana 23.10 Slovenska jazz scena 00.10 Jericho, 3/4 01.50 Zabavni infokanal POP 06.55 24 ur, ponovitev 07.55 Preverjeno 08.55 Razigrani par, nad. 09.45 Ukradena sreča, nad. 10.40 Tv prodaja 11.10 Ekstremno zdravljenje, dokum. serija 12.05 Neukrotljivo srce, nad. 13.00 Tv prodaja 13.30 Strast, nad. 14.25 Zločini pred domačim pragom, nan. 15.15 Neukrotljivo srce, nad. 16.10 Ukradena sreča, nad. 17.05 Razigrani par, nad. 18.00 24 ur, vreme 18.05 Strast, nad. 19.00 24 ur 20.00 Zgodba agentke DeLong, am. film 21.35 Na kraju zločina, nan. 22.25 24 ur zvečer 22.45 Črni Donnellyji, nan. 23.35 Prijatelji, nan. 00.05 Tretja izmena, nan. 00.55 24 ur, ponovitev 01.55 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; videospot dneva; jutranji gost; iz naše kuhinje; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Športni torek, športna informativna oddaja 10.55 Športni gost, pogovor 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Otrokom za lahko noč: pravljice 19.00 V harmoniji z naravo, kmetijska 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena 20.55 Regionalne novice 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila PRIREDITVE Kdaj - kje - kaj VELENJE Četrtek, 10. januarja 16.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev višješolskih in visokošolskih programov ter Predstavitev študija na daljavo 16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic 17.00 Krščanska adventistična cerkev, Šalek 25 Ustvarjalna delavnica - Slikanje na svilo 18.00 Vila Mojca Šola za starše - nadaljevalni program »Razvajeni otroci« 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje - Metod Marolt: S kolesom iz Slovenije v Nepal Petek, 11. januarja 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Cool knjiga Johanna Thydell: Zvezde sijejo v temi 19.30 Dom kulture Velenje Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 21.00 Mladinski center Velenje Hip hop dogodek mladih velenjskih producentov Sobota, 12. januarja 8.00 - 12.00 Cankarjeva ulica, Velenje Bolšji sejem 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Velenje, 7. januar 2008 - Pihalni orkester Premogovnika Velenje vabi na tradicionalni novoletni koncert, ki bo v petek, 11. januarja, ob 19.30 v Domu kulture. Koncert je abonmajski in za izven. Izvajali bodo skladbe slovenskih avtorjev. Na svoj račun bodo prišli predvsem ljubitelji jazz glasbe in slovenskih zimzelenih melodij, saj bosta kot gosta nastopila saksofonist Jure Pukl in znana slovenska pevka Alenka Godec. Domačin, jazzerski saksofonist Jure Pukl se bo predstavil s svojim kvartetom in s pihalnim orkestrom krstno izvedel skladbo mladega slovenskega skladatelja Igorja Lundra, ki je bila napisana prav za ta orkester. V drugem, nekoliko lahkotnejšem delu koncerta, se bo poleg Privškovih in Sepetovih uspešnic s svojimi skladbami predstavila Alenka Godec. Dodatne informacije: Matjaž Emeršič, dirigent Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, 041 586-449 ■ ČEBELJI FILM (Bee Movie) - animirana akcijska komedija sinhronizirana v slovenščino, 90 minut. Režija: Steve Hickner in Simon J. Smith. Glasovi: Jernej Kuntner, Nina Ivanič, Janko Petro-vec, Primož Ekart Petek, 11. 1. ob 16.00 in ob 18.00 Nedelja, 13. 1. ob 16.00 - otroška matineja Nedelja, 13. 1. ob 18.00 Radoživi Barry se po končani čebelji univerzi nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da bo vse življenje zgolj nabiral med, zato prekrši najosnovnejše čebelje pravilo in se odpravi v mesto med ljudi. Po številnih nesporazumih se spoprijatelji s prijazno cvetličarko Vanesso, a kmalu zgrožen ugotovi, da so prav ljudje tisti, ki čebelam nenehno kradejo med. Odloči se tožiti človeštvo, kar ima usodne posledice tako za svet čebel, kot tudi za njegovo prijateljstvo z Vanesso. Film je sinhroniziran v slovenščino! REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3,5 EUR) OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 2,5 EUR) ELIZABETA: ZLATA DOBA (Elizabbeth:The Golden Age) - zgodovinska drama, 114 minut. Režija: Shehhar Kapus. Igrajo: Cate Blanc-hett, Clive Owen, Geoffrey Rush, Jeremy Barker, Adam Godley idr. Petek, 11. 1. ob 20.00 Sobota, 12. 1. ob 21.40 Nedelja, 13. 1. ob 20.00 Smo leta 1585. Po skoraj treh desetletjih na prestolu Anglije se kraljica Elizabeta I. še vedno sooča s krvavimi poskusi prevzema svoje krone in družinske izdaje. Na drugi strani Preliva pa čez Evropo 16. stoletja veje uničujoč veter fundamentalističnega katolicizma s Filipom II. Španskim na čelu. S podporo papeža in oborožen z inkvizicijo, vojsko in ladjevjem je Filip nenehna grožnja kraljici in deže- li. Mračni pobožni kralj je odločen odstraniti protestantsko "krivover-ko" s prestola in vrniti Anglijo v naročje katoliške cerkve. Devet let po prvem filmu, ki je prejel sedem nominacij za oskarje, se vračamo v 16. stoletje, čas vladanja odločne kraljice Elizabete, ki se je za dobrobit svoje dežele odpovedala zvezam z moškimi. Tokrat njeno vladavino ogroža naduti španski kralj in njegovo mogočno ladjevje, edino rešitev pa nudi sila postavni kapitan piratov Raleigh. Elizabeth se znajde v skušnjavi, zato Raleigha z ljubezensko spletko drži blizu dvora, kar pa le še poveča njeno duševno trpljenje. Toda resnična nevarnost preti precej bližje, kot si Elizabeta lahko predstavlja. GOSPODIČNA (Das Fräulein) - drama, 81 minut. Režija: Andrea Štaka. Igrajo: Mirjana Karanovic, Marija Škaričic, Ljubica Jovic, Anreja Zogg idr. Petek, 11. 1. ob 22.15 Sobota, 12. 1. ob 20.00 Ruža prihaja iz Beograda, Ana iz Sarajeva, Mila pa iz majhnega obmorskega kraja na Hrvaškem. Skozi politično ozadje žensk se postopoma razkrivajo napetosti med generacijami. Ruža skriva svoje srbske korenine in začne šele proti koncu filma govoriti materni jezik. Nikoli se ni vrnila v Srbijo, zaradi odtujenosti ali morda sramu._ Tudi Hrvatica Mila, ki živi in dela v Švici že več kot 35 let, ni prepričana, ali se želi vrniti. Njen mož Ante gradi hišo na Jadranu, toda sinova hočeta ostati v Švici, kjer sta odraščala. Kaj naj stori? Ana je edina, ki je izkusila vojno v Sarajevu; v njej je izgubila vso družino. Kljub temu pa je prav ona najbolj optimističen lik v filmu. Najboljši pogled je tisti, ki si ga izbereš sam! Naslednji vikend napovedujemo: domišljijsko pustolovščino ZLATI KOMPAS, kriminalno dramo AMERIŠKI GANGSTER, mladinski film HEIDI KINO VELENJE :: S P O R E D 17.00 Dom kulture Velenje Igrana cirkuška predstava Čarovnik iz Oza Torek, 15. januarja 9.00 - 22.00 Rdeča dvorana Velenje Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu Predtekmovanja 15.00 Ljudska univerza Velenje Informativni dan Osnovna šola za odrasle 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Otroška delavnica »Zasnežene hiške« 17.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev programa usposabljanja - Skladiščnik 19.00 Knjižnica Šoštanj Potopisno predavanje mag. Andreja Jernejčič: Mehika - Poljub delfina 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Masaža refleksnih con X Glasbena šola Velenje, modra dvorana Seminar - harmonika Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). Koledar imen Januar/prosinec 10 • četrtek - Gregor 11 • petek - Pavlin ŠOŠTANJ 19.30 , velika Glasbena šola Velenje dvorana Vokalna skupina Canticum Sreda, 16. januarja 9.00 - 22.00 Rdeča dvorana Velenje Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu -Predtekmovanja Trg mladosti Odprtje dekanata (sedež Visoke šole za varstvo okolja in Fakultete za energetiko) Knjižnica Velenje, pravljična soba Ure pravljic 11.00 17.00 Četrtek, 10. januarja 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure Sobota, 12. januarja X Pohorje Udeležba na zimskem pohodu Rogla 1517m- Osankarica Nedelja, 13. januarja 17.00 Kulturni dom Šoštanj Tradicionalni novoletni koncert MePZ Svoboda, MePZ Mavrica in KO Vrhnika Ponedeljek, 14. januarja 18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Redni tedenski turnir bridga Torek, 15. januarja 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Potopisno predavanje mag. Andreje Jernejčič: MEHIKA -Poljub delfina (Pavel) 12. sobota - Tatjana 13. nedelja - Veronika 14. ponedeljek - Feliks (Srečko) 15. torek - Pavel 16. sreda - Marcel Lunine mene I Velenjsko in Škalsko jezero sta dobro obiskana tudi v zimskem času. Drži, da je takrat manj sprehajalcev, so pa najbolj pogumni prve januarske dni na Škalskem jezeru tudi drsali, pa čeprav med lužami. Odjuga je naredila svoje, led se je stopil. Tega pa so zagotovo vesele tako vodne račke kot labodi, ki jim Šalečani pridno prinašajo hrano. Ni kaj, labodov in račk letošnja zima prav nič ne moti. Videti je celo, da uživajo v njej ... (bš) Zanimivo Mesec januar je dobil ime po rimskem bogu Janusu, varuhu mestnih vrat. Prvič je slovenska imena mesecev zapisal v škofjeloškem rokopisu leta 1466 neki Martin iz Loke. On imenuje januar Prosy-nicz, kar je v bistvu naš prosinec. Primož Trubar je natisnil prvi slovenski koledar leta 1557 in uporabil za januar izraz Prosimiz, to je prozimec z namigom na zimo. Isti izraz je uporabil v Bibliji leta 1584 Jurij Dalmatin. Okoli leta 1680 je Matija Kastelec zapisal Prosseniz - prosenec, za njim pa enako tudi leta 1711 oče Hipolit. Prosenec zato, ker so namesto pšeničnega poprtnika Slovenci v dneh od božiča do Svetih treh kraljev dajali na mizo prosen kruh, pečen iz prosene moke. Anton Tomaž Linhart je leta 1791 uporabil v istem pomenu izraz posenz. Blaž Potočnik je predlagal v 19. stoletju ime lednik, a se ime ni udomačilo. Splošno danes za mesec januar uporabljamo ime prosinec, od glagola pro-sevati, ker sonce že proseva. Na koledarjih je za vsak dan napisano vsaj eno ime svetnika ali svetnice, ki tisti dan goduje, in po imenih svetnikov nosimo tudi mi svoja imena. To so naši zavetniki in priprošnjiki in v cerkvah so mnogi njihovi kipi in slike. Veliko je kmečkih priprošnji-kov in poleg obredov v cerkvi so v zvezi z njihovimi godovi in čaščenjem nastali med ljudmi razne šege in pregovori, ki se nanašajo na vreme, delo in letino. ■ Novoletni koncert Svobode Šoštanj - Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj vsako leto za svojo zvesto publiko pripravi novoletni koncert, na katerem se mu pridružita orkester Simfonika in mešani pevski zbor Mavrica z Vrhnike. Letošnji bo v nedeljo, 13. januarja, ob 16. uri v športni dvorani Osnovne šole Šoštanj. Kot gostja bo na koncertu nastopila znana slovenska violinistka Anja Bukovec. ■ mkp • • • Zgodilo se je od 11. do 17. januarja - 11. januarja 1983, ko so velenjski rudarji še vedno proslavljali rekordnih 5 milijonov pet tisoč nakopanih ton lignita v letu 1982, so predstavniki Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje na tiskovni konferenci obvestili javnost o ukinitvi tovarne Koerting Elektronic v Grassau v Zvezni republiki Nemčiji, ki jo je Gorenje kupilo nekaj let pred tem; - 12. januarja 1995 je na pobudo Državnega sveta v Ljubljani potekala javna razprava o najetju kreditov za ekološko sanacijo petega bloka Termoelektrarne Šoštanj; - 13. januarja 1992 je koncern Gorenje v spremstvu podpredsednika slovenske vlade dr. Andreja Ocvirka in ministrov Dušana Šešoka, Igorja Umeka in Izidorja Rejca obiskal takratni predsednik slovenske vlade Lojze Peterle; - na osnovni šoli Bratov Mravljakov (danes OŠ Gorica) so se januarja leta 1992 kot prvi v Velenju odločili za prehod na tri redo-valna obdobja; - leta 1979, ko je bil Velenjčan Ivč Kotnik izbran za člana jugoslovanske alpinistične odprave, ki je naskakovala najvišjo goro sveta Mount Everest, se je 14. januarja zvečer pretrgala nosilna vrv nihalke na Golteh in gondola s tremi potniki je treščila na tla; na srečo se je nesreča na Golteh končala brez smrtnih žrtev; - 14. januarja leta 1994 je Radio Velenje začel oddajati iz novih studijskih prostorov v Starem trgu v Velenju; - 15. januarja 1989 je začela obratovati pekarna Tratnik kot prva zasebna pekarna v Velenju po 2. svetovni vojni; - od 15. do 17. januarja 1988 je bilo v velenjski Rdeči dvorani neu- Prva proizvodna dvorana - štedilniki. (Arhiv Muzeja Velenje) radno evropsko prvenstvo v malem nogometu; ■ 15. januarja 1998 sta nekdanji predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk in nekdanji predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič podelila velenjskemu Gorenju plaketo za najlepše urejeno tovarniško okolje v Sloveniji; ■ 17. januarja 1976 so v Rdeči dvorani pred 2000 gledalci pripravili prvi rock koncert v Šaleški dolini, na katerem so nastopile Yu grupa iz Beograda, Parni valjak iz Zagreba, Foundation iz Anglije in velenjska skupina Ave; ■ 17. januarja 1998 sta NTK ERA - Tempo in ŠRZ Rdeča dvorana v Velenju organizirala 1. mednarodno odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu, ki je leta 2000 preraslo v mednarodno odprto prvenstvo Slovenije. ■ Pripravlja: Damijan Kljajič mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365. na gradnja, priključena voda, elektrika in kanalizacija. Urejen je dovoz in okolica. Cena: 130.000,00 EUR. Gsm: 041/726-912 in 041/445-315. ZAHVALA ODDAM 24. decembra 2007 sem pri obratu KZ Šaleška dolina Turn izgubila denarnico z vsemi osebnimi dokumenti. Poštenemu najditelju gospodu Radu Vrabiču in njegovi ženi se najiskreneje zahvaljujem, hkrati pa jima želim sreče in zdravja polno novo leto. Zahvaljujem pa se tudi prodajalcu jabolk, gospodu Branetu Drevu, ki je denarnico do mojega dviga hranil. Tudi njemu vse lepo v novem letu. Danica Sivka STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/505-495, GSM: 031/836-378, tel. in faks: 5726-319. DEKLE, če resne zveze si želiš, po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378. 2-SOBNO stanovanje v stanovanjski hiši v Velenju odddam. (Savinek Franc, Efenkova 33) telefon: 5865-360, gsm: 051/211-161. OPREMLJENO dvosobno stanovanje oddam v najem. Gsm: 041/610-774. RAZNO MONITOR, star 4 leta in spalnico, staro 5 let, prodam. Kličite po 16. uri na gsm: 031/650-528. ČELADO, jakno in hlače za motor prodam. Gsm: 031/791-412. ENO LETO stare smuči nordica, dolžine 171 cm in 143 cm ter rabljene pancerje lange št. 37-38 prodam. Gsm: 031/393-405. SAMONAKLADALKO, 17 m3, prodam ali menjam za 19 m3. Telefon: 5885938, gsm: 031/774-520. NEPREMIČNINE VOZILA V OBČINI Braslovče prodamo Novogradnjo velikosti 130 m2. P+M, III. podaljšana gradbena faza, na urejeni in sončni parceli, le nekaj minut oddaljenosti od avtoceste LJ-MB. Kvalitet- SKUTER peugeot speedfight 2, l. 2004, modre barve, zelo dobro ohranjen, redno servisiran prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/791-412. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 12. in 13. januarja - MATEJ STRA-HOVNIK (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje) Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar - gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Ravne 92, Šoštanj; FrančiškaPahole, roj. 1925, Lokovica 145/a, Šoštanj; Leopold Murn, roj. 1949, Zgornje Tin-sko 9, Šmarje pri Jelšah; Mira Čretnik, roj. 1942, Šaleška cesta 20 c, Velenje; Alojz Hanaček, roj. 1939, Okroglice 57, Loka pri Zidanem mostu; Karel Kotar, roj. 1919, Pot Franca Pušnika 12, Hrastnik; Franc Završek, roj. 1933, Loke pri Planini 16, Planina pri Sevnici. ■ Poroke: ■ Tadeja Brecl, Kovaška c. 1 b, Vitanje in David Globočnik, Stantetova ul. 8, Velenje; Aldijana Alic, Šalek 88, Velenje in Enis Huseinovic, BIH, Grada-čac, Zelinja Srednja b.št. ■ Smrti: ■ Marija Kovač, roj. 1932, Lokovica 92, Šoštanj; Stanislav Habe, roj. 1923, Nai čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje PRIDELKI BOROVNIČEVEC, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm 041/344-883. BUKOVA drva prodam. Gsm: 031/348-671. ŽIVALI PRAŠIČE švede, težke od 20 do 300 kg prodam za nadaljnjo rejo ali zakol. Lahko tudi očistim in dostavim. Gsm: 041/239-651. TELIČKO, mesnate pasme, belgijsko plavo, težko 120 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/837-093. SVINJE težke 130 kg prodam. Telefon: 5722-624, gsm: 040/149-291. JAGENČKE, 30 do 35 kg žive teže, ugodno prodam. Gsm: 040/996-259. TELIČKO težko okoli 200 kg in prašiča težkega okoli 140 kg (celega ali polovico, domače reje), prodam. Telefon: 5893-557, gsm: 051/382-825. DVA BIKCA (sivca in limuzin) prodam. Gsm: 041/311-928. KOBILO staro 8 let, je zelo mirna, uja-hana, breja 8 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/791-412. NEMŠKE ovčarje, mladičke, čistokrvne brez rodovnika, odličnih staršev, z rdečkasto masko, za oddajo v začetku februarja, ko bodo cepljeni in razgliščeni. Telefon: 5869-299, gsm: 041/966-252. PRAŠIČE, težke od 100 do 150 kg, lahko tudi polovico, prodam. Gsm: 041/986-071. PRAŠIČE, domače reje, ugodno prodam. Gsm: 041/942-898. Dvo družinska hiša, 300 m2, letnik 1973, obnovljena 1995, z parcelo 643 m2 na odlični lokaciji v Velenju - nad Karaka barom. Cena 300.000 Eur informacije: ALSA - NEPREMIČNINE Tomšičeva 10/a, Velenje 041/ 299 919 041/624-775, 897-58-13 PRODAMO: PRODAMO 2 STANOVANJI V STANOVANJSKI HIŠI-VELE-NJE LIPA: Stanovanji v IV. gradbeni fazi se nahajata v spodnji etaži stanovanjske hiše, zgrajene 1989: 1. stanovanje 63 m2 + 140 m2 pripadajoče zemlje, cena: 59.500 EUR 2. stanovanje 48 m2 + 60 m2 pripadajoče zemlje, cena: 45.500 EUR Informacije tudi na št. 051- 226-101 PRODAMO STANOVANJE V VELENJU: 3 sobno stanovanje v Velenju (okolica tržnice), 1. nadstropje, delno obnovljeno, 81,30 m2, letnik 1958 Cena 85.000 EUR ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 31. decembra 2007 do 6. januarja 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 31. decembra 2007 do 6. januarja 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka ■ 31. dec B1. jan D2. jan B3. jan B4. jan B5. jan Q6. jan ČETRTEK, 10. januar: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 11. januar: 16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 12. januar: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 13. januar: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 14. januar: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 15. januar: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 16. januar: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. www.nascas.com Tiho je zaspala ljuba mama, babica in prababica CITA JAKLIČ rojena Ulaga 1917 - 2008 Vsi njeni Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata in praded FRANC SKORNŠEK iz Skornega pri Šoštanju 17. 9. 1930 - 21. 12. 2007 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste mu v težkih trenutkih lajšali bolečine, nam stali ob strani, izrazili sožalje in nudili vsestransko pomoč. Posebna zahvala vsem bližnjim sosedom. Hvala za besede slovesa, za zapete in zaigrane žalostinke, pogrebni obred, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi OBVESCEVALEC NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI: - POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. Odšel je naš dragi JANKO GUCEK 8. 8. 1947 - 4. 1. 2008 Irena, Katja in Polona z družino Luč je izginila v temi in z njo je ugasnilo življenje, ki smo ga spoštovali, ljubili. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in svakinje DANICE MAHNE 3. 2. 1949 - 28. 12. 2007 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala patronažni službi ZD Velenje, gospodu Filipu Vrabiču za tople besede slovesa, pevcem iz Raven, praporščakom, gospodu duhovniku za opravljen cerkveni obred ter Pogrebni službi Usar. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi oče, dedi, tast in brat IVAN HIRŠEL iz Velenja 23. 8. 1941 - 30. 12. 2007 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku in darovali cvetje ter sveče. Hvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, osebju Nevrološkega oddelka Bolnišnice Celje, Premogovniku Velenje, častni straži, rudarski godbi, govorniku, g. župniku za opravljen obred in Komunalnemu podjetju Velenje. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: vsi njegovi Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel, za trpeče tvoje dni, naj lučka vedno ti gori. Kogar imaš rad, ne umre, samo nekje daleč je. Poslovili smo se od dragega moža, očeta in dedija JOŽETA PIBERNIKA 13. 11. 1921 - 25. 12. 2007 Zahvala: g. kaplanu, pevcem, g. Zvonetu Štormanu, Pogrebni službi Tišina, hvala vsem za izrečeno sožalje. Žalujoči vsi njegovi Tvoja volja se ni uklonila, ni se ustavil tvoj korak. Ljubezen do zemlje te je vodila, dokler na dušo ti padel ni mrak. Ptice zdaj zate naj žvrgolijo, naj čuva te ljubljenih par. Po licu nam grenke solze polzijo, v srcu gori spominov nam žar ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka VINCENCA BURKELCA iz Šoštanja 20. 7. 1931 - 25. 12. 2007 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Šoštanja in Šaleka, prijateljem in vsem, ki so nam pomagali, darovali sveče in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi Pogrebni službi Usar, pevcem, govorniku in gospodu duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Martina, sin Janko, vnukinje Urška, Janja in Maja in pravnuk Lan Tomi Prazen je dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi najine drage mame MARIJE KOVAČ 17. 8. 1932 -1. 1. 2008 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom in vsem drugim, ki so nama izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujeva sosedom Hrastnikovim in Kušarjevim za nesebično pomoč v težkih trenutkih ter prijaznemu osebju Bolnišnice Topolšica za večmesečno nego in lajšanje bolečin. Hvala tudi sodelavkam in sodelavcem Vegrada in Gorenja, KS Lokovica, Športnemu društvu Lokovica, Društvu upokojencev Šoštanj in Zvezi borcev NOB. Hvala govorniku gospodu Volku za ganljive besede slovesa, pevcem za lepo zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino, gospodu kaplanu za opravljen cerkveni obred, praporščakom in Pogrebni službi Usar. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča: sinova Ivan in Marjan 1l> V SPOMIN MIRI ČRETNIK, upokojeni učiteljici OŠ Gustava Šiliha 1942 - 2008 Tiho si v sobo prišla, tiho odprla si duri, kot lepa misel, ki v uri pozni odpre dver srca. Tiho si zopet odšla, kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine, da je sploh misel bila. Misel le enkrat nas vzburi, žal nam je, ko je prešla; žal, ker si tiho odšla in ker zaprla si duri. (Janez Menart) Vedno boš živela v naših srcih - bivši sodelavci in prijatelji. Izbrali ste ga s 1001 glasom Zdravnik Borut Stravnik postal naj osebnost leta 2007 - V prostem času se ukvarja z različnimi stvarmi, med drugim zelo rad kuha - Najbolj se sprosti v počitniški hišici v Barbarigi Vesna Glinšek V letu 2007 smo v našem časopisu in na Radiu Velenje izbirali naj osebnost skozi celo leto. Do finala sta se prebila dva, zaposlena v zdravstvu: Ivana Jevšek in Borut Stravnik. S 1001 glasom ste izbrali slednjega. O zmagi je povedal: »Naziv naj osebnost 2007 je zame prav prijetno presenečenje. Zmage namreč nisem pričakoval, kajti moja nasprotnica je domačinka, vsi jo poznajo in zato je imela pred menoj nekaj prednosti. Sam sem namreč v Velenju zaposlen le nekaj let, prej sem služboval v Slovenj Gradcu.« In kaj mu naziv pravzaprav pomeni? »To je zame priznanje za vse tisto delo, ki sem ga opravil, in hkrati je seveda neka vzpodbuda in obveza za delo naprej.« Zase pravi, da se trudi biti čim bolj prijazen, čim bolj človeški in dostopen do pacientov. Skratka, želi vzpostaviti prijateljski odnos in ne uradnega, strogo profesionalnega. »Mislim, da ljudje to pogrešajo. Potrebujejo nekoga, da se z njim pogovorijo in mu potožijo, tudi o težavah v zasebnem življenju. Prepričan sem, da jim taki pogovori pomagajo,« razloži in doda: »Mogoče imam tudi to prednost, da nisem družinski zdravnik, zato ni gneče pred vrati in se lahko dlje časa posvečam vsakemu pacientu posebej.« Na moje vprašanje, če uživa v zdravniškem poklicu, je brez premisleka odgovoril pritrdilno in malo za res, malo za šalo pristavil: »Če bi se še enkrat odločal za poklic, bi se odločil za kuharja.« Kuhanje je namreč eden od mnogih Borutovih konjičkov. Skuha tako rekoč vse, vedno pa rad eksperimentira, poskuša napraviti kaj novega, kaj drugačnega. Zato tudi prisega na lastne recepte, ki seveda ostajajo zaviti v tančico kuharskih skrivnosti. Poleg kuhanja pa rad lovi ribe, se stro- kovno izpopolnjuje, smuča in se ukvarja z lesom. Ravno dan pred najinim intervjujem je napravil ptičjo valilnico, ki je že našla svoje mesto na Borutovi zemlji. »Izdelujem bolj uporabne predmete, ne umetniških.« Kot vsak drug človek, pa tudi naj osebnost leta potrebuje čas za sprostitev. Borut jo je našel na morju, v Barbarigi, kjer ima svojo počitniško hišico. To je kraj, ki mu pomeni »polnjenje baterij« za nove izzive. »Barbariga je res popoln kraj za kaj takšnega. Tam sem zares odrezan od sveta. Mobilnik izklopim, elektirke ni ... Skratka, samo uživam.« Upajmo, da uživa tudi, ko se spomni, da je osvojil naslov naj osebnost 2007. Pralni stroj za Marjano Drobež Jože in Marjana Drobež v pogovoru z urednico Radia Velenje Miro Zakošek ob prevzemu lepega darila Generalni pokrovitelj decembrskega finalnega izbora naj osebnosti leta 2007 je bilo Gorenje. Vse decembrske kupone smo uvrstili v finalno žrebanje in na velikem silvestrova- nju je takoj po razglasitvi naj osebnost leta 2007 Borut Stravnik izžrebal glavno nagrajenko. Pralni stroj Gorenja je prejela Marjana Drobež. Marjana Drobež je žena poveljnika gasilske zveze in prostovoljnega gasilskega društva Velenje, ki je bil že dvakrat čisto v vrhu izbora (lani in letos), letos pa je bil tudi zmagovalec meseca oktobra. Marjana je seveda glasovala zanj in tudi na izžrebanem kuponu je bilo njegovo ime. Nagrade je bila zelo vesela in kar ni mogla veijeti, da je to res. Ze pred polnočjo ji je znanec poslal sms sporočilo, a je bila prepričana, da jo heca. Poklicala je sina, ki je bil dežurni gasilec na Titovem trgu, in ta ji je potrdil veselo novico. Drobničevi so naši redni bralci. »Ob četrtkih, ko ga poštar prinese, si ga kar pulimo iz rok,« pravi Marjana in dodaja, da radi prebirajo vse, kar je zanimivega v domačem okolju. Zanimiva se ji zdi tudi akcija izbora naj osebnosti, zadovoljna pa je bila tudi z letošnjim izborom. Borut Strahovnik je zdravnik njene snahe in z njim je zelo zadovoljna. Ko je slišala, da je bil izbran, je vzkliknila: »Ta si pa to res zasluži.« ■ Po 50 letih še vedno polni ljubezni Najprej dvojna poroka, sedaj dvojna zlata poroka Vesna Glinšek Alojz in Angela (prej Lesjak) Sevšek ter Stanko in Helena (prej Lesjak) Lesjak so tista imena, ki se lahko pohvalijo s 50 leti skupnega zakona. Posebej zanimivo je, da so se poročili na isti dan, da sta Angela in Helena sestri, še bolj zanimivo pa je, da so vsi štirje doma iz iste vasi - iz zaselka Prelska. In tudi dandanes so skoraj sosedje. Pa pokukajmo v preteklost. Kaj se je dogajalo pred več kot pol stoletja, ko so se današnji zlato-poročenci šele zaljubili? Vsak par ima svojo zgodbo. Alojz in Angela sta v mladih letih skupaj s svojo družbo večkrat zahajala na razne družabne dogodke, za vselej pa si bosta zagotovo zapomnila ogled filma v kinu v Velenju. To je bil pravzaprav tisti dogodek, ki je bil »usoden« za oba. Kino. Pri njenih 17 letih jo je iz kina spremil Anton, s kolesom. In takrat se je zgodilo. »Izpovedala sta si ljubezen in se po treh letih in pol, natančneje 28. decembra 1957, poročila. Začetkov svoje ljubezni se oba z veseljem spominjata: »Bilo je nekaj posebnega. Kot v pravljici. Bilo je lepo.« Skozi leta skupnega življenja sta doživela marsikaj. Ni bilo vse rožnato, kajti v hišo je prišla bolezen. Toda tudi to sta prebrodila. In danes se na njunih obrazih rišeta smeh in veselje. Helena in Stanko imata o svojih začetkih nekoliko drugačno zgod- bo. Začelo se je nekako takole: na vasi so praznovali zaključek krajevnega praznika, na katerega je šla Helenina družina, ona pa je ostala doma. Stanko je izkoristil priložnost in smuknil k njej v hišo. »Takrat sem doživela svoj prvi poljub,« mi pove in ob tem potoči solzo sreče. »Bil je nepozaben in še vedno se rada spomnim nanj,« doda. A Stanko je bil Heleni všeč že mnogo prej, ko si ga je skrivaj ogledovala na poti iz cerkve. Fantje in dekleta so namreč skupaj hodili k šmarnicam . Poročila sta se na isti dan, ob isti uri, na istem mestu kot Angela in Alojz: 28. decembra pred 50 leti. Dve sestri, ena poroka. Oba para sta poskrbela za potomstvo. Lesjakovima sta se rodila dva otroka, Jana in Stane, imata pa že dve vnukinji. V zakonu Sevšek so bili trije otroci, Drago, Martin in Srečko, imata pa kar šest vnukov. »Sedaj si želimo še kakšnega pravnuka,« pravijo ter o zlati poroki še povejo: »To je prav posebno doživetje in zelo lep spomin.« Na vprašanje, zakaj skupna poroka, pa so odgovorili: »Zaljubili smo se skoraj v s tem času, pa še razumemo se, imamo se radi, lepo nam je drug z drugim.« Pa smo se kar skupaj poročili. In ni nam žal.« Padec je bil usoden 7. januarja ob 17.09 je na Koroški cesti v Šoštanju osebno vozilo iz neznanega vzroka trčilo v odbojno ograjo. Gasilci PGD Velenje so pomagali reševalcem NMP Velenje pri dostopu do ponesrečenca v betonski strugi reke Pake, nudili razsvetljavo, odklopili akumulator na vozilu ter iz struge z dvigalom dvignili ponesrečenca, ki je kljub pomoči umrl na kraju dogodka. Tako se je glasilo poročilo uprave RS za zaščito in reševanje - izpostava Celje. Natančnejših podatkov o ponedeljkovem dogodku, v katerem je tragično preminil 58-letni A. S. iz Topolšice oziroma Lajš, nismo uspeli dobiti, kajti očividci vedo povedati različne zgodbe. Nekateri so prepričani, da je pokojnik skočil v reko Pako, drugi pa menijo, da je padel. Dejstvo pa je, da je vozil sestrino vozilo iz smeri osnovne šole Šoštanj proti avtobusni postaji, mimo križišča za središče mesta, kjer je takoj, ko je prečkal križišče zavil na pločnik in se tako z zmanjšano hitrostjo zaletel v ograjo. Ob tem se vozilo ni dosti poškodovalo, pa tudi sam ni dobil resnih poškodb, saj je po pričanju nekaterih stopil iz vozila, se vzpel na ograjo in skočil. Padec je bil usoden, kljub nizkemu vodostaju, ali pa ravno zaradi tega, saj so truplo pokojnika potegnili iz vode kakšnih dvajset metrov niže. Pokojni je živel sam in imel občasno zdravstvene težave. Dogodek je pretresel Šoštanjča-ne predvsem tiste, ki so del dogodka lahko samo nemočno opazovali. ■ mk, foto: vos