Oče starešina režte petelina! Tiste lepe šege srbskega sela, ki skoro veleva sva tov a ti dva do tri dni, v posebno ugodnih okoliščinah tudi delj časa. Slovenci, žal, ne poznamo. Patrijarhalično življenje se nam je v tem pogledu popolnoma odtujilo. Svat- ba se je pri nas omejila že na formal- no ceremonijo, ki ji skoro ne prilivamo več srčnega veselja. In vendar, koliko poezije smo občutili časih ob tem po- membnem razpotju dveh bitij v novo življenje! Med snubo in svatbo je imela nasa narodna pesem svojčas velik postanek. Opeva'a je nežno nevesto, ki gleda skozi okno in vidi najprej sivo meglo, meglico, šele potem pa ugleda snubce, ki prihajajo prosit za njeno roko. Sv. Anton v Slovenskih goricah hrani iz- ročilo, da so snubci na »črnih konjičih prijezdili, bele reke si podaivali, črne klobuke privzdigali.« Micka tam od Ihana pa je »v kamri stava, vse dobro slišava, dval peklekniva, zahvalila Bo- ga Bod' ga večni Bog zahvalen, de dobiva sem moža.« In gori v lepi koroški Ziiji, kjer je bil doma raj pod lipo, v teh krajih ču- dovito žive narodne noše, je poštena nevesta poslušala »bandirarjev glas«: »Skor boš tvoj krancelj zgubiva, skor bo "niov čez te obvast. Pa ,tuca' in ,ho- ja' boš peva. pa zibava sinka tvojga.« Nu, od lipice sredi polja, lepo raz- cvetene, od mizice pod lipico, lepo na- cirane, od deklice ljubljene vodi pot k ženi, še prej pa zavijejo svat je v cer- kev, a potem sedejo za mizo. Lepo je moralo biti v tistih starih časih, kadar so v svatih pogače rezali in je šel po našem svetu glas: .-.Voča starešina veliče skrbi ima: von ima nožek voj str, k' bo pogače moistr.« Ali pa še drugače: »Oče starešina, nožek si nabriiste, oo purani ga pokiiste, le ga režte, le ga režte, oča starešina!« V belokranjskem Podzemlju je bila ta-le navada: ko je začel starešina reza- ti kopune, peteline in kokoši, ki so jih predenj prinesli, so svatje zapeli pes- mico; »Čiba, čiba, jarčica, nesla drobna jajčica. Oče starešina, režte petelina! Režte njemu glavo preč, da ne bo kukurikal več! Režte njemu perut preč, da ne bo letel več! Režte njemu nogo preč, da ne bo hodil več —« Revež petelinček je pa imel za seboj pisano življenje. O tem govori pesem i® šmarskega okraja na Štajerskem: »Petelinček je zgodaj vstal, piške je gor budil Zdaj jih na špancir pelja, tja. kisr on najbolje zna — Tam je pa jastreb bil, pa mu je piške vzel — Piške še eno 'mam, s tisto se v log podam, tam pa j' bla divia zver, piške ni blo nikjer. Zdaj je pa sam ostal in se domu podal Doma se mu žleht godi, go^podinia ga tud' lovi, petelinček na glas kriči, nobenga prijatlja ni — Zdaj se bom v peč podal, kamor me vse želi, pol bom na mizi stal, pa bo prijatlje 'mel — kikiriki!« Takšen ie uvod v veselo slovensko svatbo minule do>-e. hi res je moralo biti veselo in kratkoča*no na nekdanjih svatbah — kakor Priča zopet pesem i* Podzemlja v Beli Krajini »Na mizi mi stoji jen pisani glaž, godci nam godejo ravro ta čas, godci nam godejo ravno tako, da bomo peli zdravico to, da kratek čas nam bo!« Zdravica sama pa je cd Sv. Martina ob Paki: »Zapojmo skupaj zbrani, naj žalost bo na strani, zdravico prav veselo, bo vse razveselilo: naj gre okoL naj gre okol, da b"Mo po božji vol! Nalite en glaž vina na zdravje starešina, le primi ga. zaivzdigni, in okol' tovaršem migni, naj gre okol, naj gre okol da b' blo po božji vol! Nalite spet glaž vina, na zdravje pa ženina, da b' dolgo let živela z nevesto prav vesela, naj gre okol, naj gre okol, da b' blo po božji vol! Nalite vsem glaž vina, dokler ga flaša ima. na zdravje kompanije, dokler se vino pije, naj gre okol. naj gre okol, da b'.blo po božji vol! Kdar žalost nas napade, ko solze sil jo rade, si vinca natočimo. veselje snet dobimo, naj gre okol. naj gre okol, da b' blo po božji vol! Takšne so bile slovenske zdravice na svatbah, ko nas še ni tako obJiznila ci- vilizacija. A na svatbah se ni samo jedlo in pilo, ponekod je bil običaj, da se je pri svatbi nevesti in ženinu kaj darovalo. To se je zgodilo Pri deveti jedi ali ri- hti. Na mizo so prinesli pogačo, z rožo nališpano, rožo so odstranili in na me- stu, kjer je ležala, izdolbli skorjo ali izrezali pogačo. V to jamico so pola- gali denarne darove in medtem, ko so svatje pokladali denar v odprtino, so nevesti odvzeli venec, znak, da je po- stala zakonska žena. Pri tem opravilu je pristopil pameten godec ali drug moder mož in rekel ali zapel: »Ljubi oče starešina* prinesite še kaj vina, posežte le v mošnjico. podajte tud' petico.« Na Štajerskem je bila navada, da so v ponedeljek zvečer pobirali za mlado gospodinjo, ker je veliko potrebovala. Dever je natočil kupo vina, položil bel robec čez njo m postavil kupico zdaj pred tega, zdaj pred onega gosta, ki ie nato položil nekaj denarja, še prej pa je srknil požirek pijače. Medtem ko se je vršilo pobiranje, je krožila med gosti pesmica: Darujte, darujte to mlado nevesto srebrom in zlatom fn svetim rajem« Nevesta pa je imela ves čas, dokler so zanjo pobirali, ženinov klobuk ka- kor krono na glavi. Ponekod še pomnijo običaj zbiranja daru za kuharico. Navadno je oče sta- rešina nagovoril svate: Zdaj bomo na- pili zdravico naši kuharici, ki nam je mnogo sort okusnih jedi napravila in se trudila s kuhanimi in pečenimi. In nam je na mizo znosila, da smo si zraven svoje srce razveseljevali in želodce na- hranjevali in tem našim novoporočen- cem prve dni počastili, da smo po na- vadi naših praočetov in očetov te ob- rede opravili k našemu veselju, kratko- časnosti in želji prihodnjih dobrot do- sti zdravičk napili. napijmo še eno naši kuhar i d in vložimo ji vsak en dar; jaz dam toliko — drugi pa. kolikor kteri hoče. Tudi te besede je spremljala pesmica: »Na zdravje naši kuharici! Nam dobre jedi napravljala, naša srca troštala, z rožmarinom roštala —« In na koncu se razume, da take po- jedine in gostije niso bile brez župni- ka, ki je zvezal ženina in nevesto za vse življenje. V starih časih so bili tu- di župniki veseljaki — vsaj tista, ki sta jo pela Komar in Žvab na svatbi svečana meseca 1899 v Štorjah na Kra- su, priča o tem »Bil je eden fajmošter, bil je en fajn gospod, dvanajst vatlov klobas je snel, spil je vina sod « Po otvoritvi proge Krapina-Rogatec V nedeljo otvorjena, okrog 19.5 km dolga železniška proga med Krapino in Rogatcem je bila zgrajena kot lokalna proga ter predstavlja uresničenje nove- ga dela gradbenega programa, ki si ga je naaela naša država, da preuredi in prilagodi obstoječo železniško mrežo ta- ko, da bo res v izdatni meri služila in- teresu naroda in države. Proga Krapi- na-Rogatec pomeni v tem oziru lep ko- rak naprej, saj se je s tem ustvarila no- va gospodarska vez med savsko m dravsko banovino. Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlovskih ope- karn »LLOVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvor- ska ulica št. 7. 58 Probkin Težko sem vzdihnil: »Da, da, tako je, brat Saša! V komu- niste se je vsesal malomeščanski ele- ment. Kanarčki. Plenice. Rezanci, go- lobčki in jagona omaka, z eno besedo.. Take stvari se gode...« »Ne govori! Poznam jih mnogo. ki... Z eno besedo, pojdiva. Pokažem ti div- nega človeka — Probkina, komunista, natančneje — kandidata, nedavno so ga postavili za kandidata. Pa zakaj? Zato, ker je znal vkljub vsemu ohraniti vse komunistične čistosti. Ne moreš si pred- stavljati — on živi popolnoma po na- čelih devetnajstega leta, kristalna du- ša... Z eno besedo, pojdiva...« Lakaj nama ie odprl vrata. »Ah je sodrug Probkin, tajnik komune ,Oktoberska revolucija' doma?« »Da. v svoji biblioteki-čitalnici je. Koga smem javiti?« »Recite, bratec, da je prišla ekskurzi- ja, ki si želi ogledati komuno.« »Razumem!« Začuden sem odprl usta, Saša pa me je uščipnil v komolec. »Molči, bedak, čudil se boš lahko še potem!« Odšla sva po marmornatih stopnicah navzgor. Na težkih hrastovih vratih je bila pribita medena tablica: »Nikolaj Nikolajev« Probkin, direktor trusta Nova proga bo sigurno ustrezaia lo- kalnim gospodarskim činiteljem. Zato jamči že lega obeh novih postaj. Jurma- nec in Sv. Rok-Lupinjak, ki imata obe velika okoliša. Kakor čujemo, se že se- daj pripravlja neko večje podjetje za zgraditev dovlačne proge, dolge okrog 25 km, ki naj bi odprla bogate gozdove eksploataciji. Še večjega pomena pa je novootvorjena zveza za povzdigo tuj- skega prometa, ker priklepa naše naj- večje zdravilišče Rogaško Slatino proti sredini države in ustvarja Zagrebu vse polno krasnih izletnih točk za leto in zimo. Ko se je uresničila želja po zvezi med Rogatcem in Krapino, je na mestu, da si predočimo še druge važne proge, ki so že v gradbenem programu železniške uprave. Vse te zvezne proge, jasno raz- vidne z naše karte, bodo velikega po- mena za prebivalstvo dotičnih pokra- jin, a še večjega za vso dravsko bano- vino in vso državo. Morda v prvi vrsti pride v poftev dograditev samo 12 km dolge zveze med Sevnico in Št. Janžem. Ta proga »Rdečkasti Chic«. Malo nižje je bila pri- trjena druga tablica z napisom: Zgled- na komuna z imeno »Oktobrske re- volucije« in »Neprijavljenim je vstop prepovedan!« Vrata so se odprla in pred nama je stal čudoviti Probkin. Na sebi je imel zamazan jopič z odpetim ovratnikom, pod katerim sva opazila svileno srajco in progasto kravato. »Glej,« je dejal Saša, »to je znameniti Probkin.« Probkin je skromno pobesil oči. »Torej že znameniti! Kaj sem prav za prav? Nič! Živim komunalno, kolektiv- no, na podlagi točnega obračuna in ko- operacije. Ničesar zasebnega. Vse skup- no. Popolnoma enostavno. Prepričajte se, prosim. Na primer, skupna prehra- na. Prosim, gospoda... Na vratih jedilnice se je svetil napis: »Skupna obednica«. Težka hrastova mi- za, pogrnjena s finim prtom, je bila okusno pripravljena za štiri osebe. Po stenah so viseli leseni zajci in sadovi, opremljeni z gesli: »Skupna prehrana — jamstvo komunizma« in »Kdor ne dela, naj ne je!« itd. V kotu je na mar- mornati mizi stal blesteč samovar z napisom: »Ne pijte mlačne vode!« Probkin je zadovoljno snel nanosnik in naju peljal dalje. »Prosim. Klub z imenom Oktoberske Revolucije. Prepričajte se. Pianino. Po- glejte napis: »Muzrkalna sekcija«. Po- SARGOV ODONT Ju ep š i szobje, Zdravi seobje, ^buhteča usta! bo dala vsej Dolenjski popolnoma dru- go Irce, ker jo bo na najkrajši poti pri- klenila na glavno progo Beograd-Ljub- liana-Maribor. V prometno-tehničnem oziru bo važna tudi zato. ker bo v pri- meru eventualne zapreke na savski že- leznici omogočila krajši ovinek kakor je no krajšo zvezo Ljubljane z Jadranom, Proga Crnomeii-Spenane pa bo preko Novega mesta, Trebnjega, Št. Janža in Sevnice priklenila na to novo zvezo tu- di severovzhodni del dravske banovine. To je najkardiualnejša točka našega že- lezniškega programa. Dravsket banovina i J •/ Lig en d a. — proga kolootvor , hnnoutmka mtj* Vtlikavet f J". Kriz. Za.ir9. Zohok- Kmpmskt tOfil «c» / I • današnji preko Karlovca in Novega me- sta. Do pravega rzraza pa bo prišel njen pomen šele, ko bosta dograjeni tudi ostali dve, na Dolenjskem projektirani progi: Kočevje-Vrbovsko in Črnomelj- Speharje. Prva bo vezala dosedanjo kočevsko železnico s sušaško m bo predstavljala toliko zaželjeno in potreb- Jugoslavija nam je uresničila že dve etapi železniškega gradbenega progra- ma za našo ožjo domovino; dobili smo prekmursko in sedaj še krapinsko že- leznico. Trdno upamo, da bomo v pre- rojeni, konsolidirani Jugoslaviji prav kmalu dosegli tudi uresničenje nadalj- njih etap. tem mala marksistična biblioteka. Sta- njukovič. Meterlink, Mamin-Sibirjak, Nadson in drugi. Vse izključno le iz Marksove založbe. (Ena največjih pred- vojnih ruskih knjigarn je bila Marksova v Moskvi. Op. prev.) Akvarij z zlatimi ribicami — »Zoologična sekcija«. Na mizi časniki, he-he! Vse kakor se spo- dobi. Tu najdejo člani komune v pro- stem času prijetno in koristno razve- drilo.« »To je divno!« je vzkliknil Saša. Probkin se je skromno nasmehnil. »Prosim dalje. Dečji dom. Vidite: otroci. Lahko rečem, cvetje življenja. Ta tu je starejši — Kolja, a ta manjši je — Vanjuša. Koija, pozdravi strica! Vsi so podobni svojemu očetu. Ravno pre- mišljujem, ali ne bi prekrstil starejšega v Krokodila, mlajšega pa v Sekretarja. Otroci so v dobri oskrbi, dobivajo čisto perilo in dobro hrano. Dečii dom uprav- lja moja žena. Simočka pojdi sem! Izlet- niki so prišli! Vse dela sama. tudi do- jilja je, he-he! Sicer pa, kaj bi. Komuna je majhna in sama zase ne bo posebno povečala državnega prebivalstva.« Sli smo dalje. »Glejte, prosim! Med drugim posve- čam posebno pažnjo tudi svoji komu- nalni kuhinji. Tajnik prehranjevalne ce- lice je takisto tu. Zdravstvuj. Štefan!« Monumentalni kuhar v belem pred- pasniku in z visokim kuharskim pokri- valotn. se ie sodrusai Probkina spoštlji- vo priklonil. • »Kaj bo danes za kosilo, bratec?« »Jesetri a la Macdonald in zreški a la Komintema.« »Dalie imam. gospoda, v svoji komu- ni še ledenico, shrambo, klet. prehranje- valni fond itd. Sicer pa to ni posebno zanimivo. Poleg tega je tu še mestna celica ženskega oddelka. Tudi to uprav- lja moja žena. Nato še skupna spalnica za administrativno osobje. kopalnica in slično.« »In ti nisi verjel!« — mi je šepnil Sa- ša. »Sedaj pa, sodrugi izletniki, aii morda želite pokusiti kaj od tega. kar je bog poslal? Daša. postavite dva kolektivna pribora!« Probkin naiu je svečano povedei k jedilni mizi. »Pred kosilom bi vama priporoči! ko- zarček likerja. Pri nas sicer to ni nava- da, toda za drage goste...« Po skromnem komunalnem obedu sva se poslovila od tajnika komune z imenom Oktobrske Revolucije, katere- Sta sem pred odhodom še vprašal: »Povejte, sodrug. koliko članov ima vaša komuna?« »O malenkost! Jaz. ?ena In dvoje otrok, ne vštevši lakaja in prehranjeval- ne celice, ki sestoji iz kuharja in soba- rice.« »Aha! No v tem slučaju seveda...« Priporočam se vam tudi za naprej!*