Pnhllihed tad dlitrflmtad under permit (Ho. 5667 anthoriwd by th« Act of October 6,1917, on file »t Am goat Offlc6 of Hew York,*. Y.— By order of the Prortdqiit, JL ft Burleson, Fogtanagter General
Največji slovenski dnevnik v Zedinjenih državah
Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00
GLAS
flMlRODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Telephone: CORTLANDT 4687.
Entered as Second Clan Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879.
The largest Slovenian daily | in the United States:-
Issned every day except Sondays and Legal Hobdays. | 50,000 Readers |
Telephone: CO&TLANDT 4687.
NO. 201. — ŠTEV. 201.
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 27, 1918. — TOREK, 27. AVGUSTA, 1918.
VOLUME XXVL — LETNIK XXVL
OFICIJELNA POROČILA
-ooo-
FRANCOSKO POROČILO.
Paris, Francija. 26. avgusta. — Na obeh straneh roko Avrc miio izvedli »Ive krajevni operaciji, vsled katerih nam je bilo mogoče r.asesti Fresnoy-en-Royc in Si. Mard in to kljub živahnemu odporu od strani sovražnika. Število jetnikov, katere se je preštelo dosed a j prekaša 600 mož.
V Vogezih smo zavru T i več pre-seiietilnih napadov, katere je vpri-zori| sovražnik.
Dnevno poročilo..— Zelo živali ne art lerijske akcije so se vršile tekom noči v pokrajini Kove in Beuraignes, tri milje južno od Rove. Artilerijski ogenj je bil tudi oster med rekami Ailette, Oi>,e in Ai»ne.
I>va nemška preseneiinia napada v Vogezih sta ostala brezuspešna ter nam je pri tem padlo v ro ke precej j-tn kov.
j
ANGLEŠKO POROČILO.
t
London, Anglija. 2<;. avgusta. Nočno. — Kljub velikim nalivom so ('anadci potiskali naprej ter zavzeli Waneourt ter Monchy-le-Preux. Tekom jutra je dež ponehal in čete so dovršile svrje u>pe he ter napredovale preko obeh vasi.
Medlem mi severno od Scarpe škotske čete, ki so napredovale preko ozemlja, kjer so s«> borile leta 1917. zavzele prvi nemški obrambni sistem južno od Gavrellle ter prišle do zunanjega roba Roeux. Kemične naprave severno od Rouex Ne zopet nahajajo v na-š h rokah.
Na canadskem desnem krilu >o škotske in londinske čete. ki so se tekom preteklih dni borile pri Croisilles iu Benines, nadaljevale s svojimi napadi.
Nadalje proti severu so angleške čete potiskale naprej v smeri proti Montauban, doe m so škotske čete zavzele Bazent iu le-Grand. Na ostali bojni fronti so se na različnih točkah vršili boji. Naš pritisk se je vzdržalo vsepovsod in naše črte se je v gotovih okrajih potisnilo naprej
London, Anglija, 26. avgusta Dnevno. — Ob tretji uri zjutraj so naše čete vprizorile napad v Scarpe sektorju ter se poroča, da so dobro napredovale.
Na južnem delu bojne fronle smo nekoliko napredovali ob So rame in potom uspešne operacije, katere smo izvedli včeraj popoldne. smo še nadalje napredovali v smeri proti Marineourt.
Včeraj zvečer je vprizoril so» vražuik močne protinapade južno iu sf>verno od Bapaume, v bližini Eaucoure in Favreuil. V obeh kra jih se je te napade zavrnilo. Se verno od Favreuil so naše eete naskočile sovražnika z bajoneti fei mu prizadele težke izgube.
Na enak način neuspešen je bil nadaljni protinapad, katerega jo pozno na večer vprizoril sovražnik. Favreuil se nahaja v naših rokah ter stno napredovali tudi preko le vasi.
Severno od te točke smo izboljšali svoje pozicije južno-iztoeno od M or v in zapadno od Croisilles. —
Na bojni fronti pada dež.
zapadno od Morv iu zapadu od Bapaume do Martinpuich. Severno od Bapaume so krajevne priprave in naše rezerve ustavile sovraži« ka na iztočnem robu Morv in Favreuil ter- zapadno od Bapaume.
Nadaljuj napadi so bili odbiti pred našimi črtami.
Južuo-zapadno od Bapaume je napredoval sovražnik proti Gue-deconrt, med Thillov in Flers. — Pruski rezervni polki in mornariška nfanterija so vrgli z mogočnimi protinapadi sovražnika nazaj na črto Thillev in Martinpuich. Oba kraja se nahajata zopet v naših rokah.
ITALJANSKO POROČILO.
Rim, Italija. 26. avgusta. — Na celi fronti je bi'o opaž ti precejšno poizvedovalno delavnost na obeh straneh. Na Asiago planoti so angleške in francoske pa t rule izvedle napade na sovražniške zakope ter pri veti le nazaj precej jetnikov.
Nadaljuc jetnike iu vojni ma-terijal so zajele naše pat rule v okraju Molite Grappa ter ob Pia-ve. —
Zavezniška intervencija


V LJUBLJANI SE JE SESTAL VSESLOVANSKI KONGRES. — ŠKOF JEGLČ BODOČI JUGO SLOVANSKI PRIMAS. — "Z DUNAJEM NI KOMPROMISA'
London, Anglija, 26. avgusta. V Ljutljani je bil vseslovanski kongTes, na katerega so prišli Poljaki n Čehi ter razni drugi narodi, ki imajo svoje mišljenje o "ne-razdelitvi" Avstrije.
Ko so prišH češki in poljski po slanci na ko'odvor, jih je z navdušenjem sprejela velika množica n ar 3 da. Bili so govori o češkem n poljskem narodu; Avstrije se ni niti omenilo. Ko so delegati ofi-cijehio obiskali ljubljanskega škofa, eo ga pozdravljali kot bodoče ga vladiko jugoslovanskega na •oda.
Na vseslovanskem shodu jc predsednik jugoslovanskega na. rodnega sveta dr. Korošec v svojem govoru rekel, da ni mogoč noben kompremis z Dunajem ter je nadraljeval:
"Obdolženi smo, da delujemo na to, da bi se razbila Avstrija,. Toda mi ne rušimo monarh:ja, t temveč nemški politiki in njihove vlade, ki mislijo, da morejo iti preko nas s tem, da neprestano protežiraio Nemce na škodo drugih narodov.
Toda jutrišnji dan je naš. Po vojni ne bomo več ig.-ače tuje volje, temveč bomo odločili svojo lastno usodo. Za nas je le to važna stvar, da češko vprašanje ne bo nikdar rešeno na Dunaju.
Kar je baron Hussarek zaslužil, mu bomo javno povedali v državnem zboru, toda najboljši odgovor •je, da neumorno delujemo za svojo bodočnost domajpNarodni svet je zunanji znak edinosti češkega naroda."
Slika na»rt kaži' vojnega poročeva Ica. ki si je na čudovit način rešil življenje komibinaeijo sv. Pisma in ogledala. Na knjigi je natanko videti luknjo, ki jo jc napravila kroglja.
grad. To poročilo je prinesel hck! diplomat. katerega ime se drž: prikrito in ki je ravnokar pr.šel v J Stockholm iz Petrograda. od koder je odpotoval 13. avgusta. Zanikal pa je vesti, da bi bil Lenin šel na neko ladjo v Kronstadtu in. da se je Troeki nastanil na jahti, prejšnjega carja Nikolaja.	|
Ta diplomat poroča, da je bilo pred kratkim v Kronstadtu veliko zborovanje. katerega namen; je b i pregovoriti tamošnje mor narje. tla bi se borili proti Ceho-Slovakom. Navzočih je bilo 7 tisoč oseb. katerim je govoril Troeki iu nekaj drugih boljševiških voditeljev.
Boljševiki so v Petrogradu aretirali veliko število seb. katere so poslali v Kronstadt. kjer se je posadki reklo, da so bili aretirani v j •Taroslavti v protirevoluciji in so bili pripeljani v Kronstadt. da bodo obsojeni in usmrčeni. Toda posadka je izvedela, da S"> vsi iz Petrograda in da so nedolžni, nakar so jih izpustili in dovolili, da odidejo iz Petrograda, ali pa ostanejo v Kronstadtu.
Petrograd, Rusija, 26. avgusta, Boljševiške oblasti so aretirale 3. avgusta francoskega in angleškega konzula. (Pa so j Ji pozneje zo pet izpustili. Op. ured.) V dveh dneh je bilo aretiranih 2000 prej-šnih ruskih častnikov od {»odčast nika do sivega generala. Mnogi so videli triletno vojno. Večinoma so sprejeli usodo hladno; vodili so jih po petrograjsklh ulicah, pozneje pa so bili prepeljani v Kronstadt.
Takojšna pomoč
Ruski princ zahteva takojšno pomoč Rusiji. — Kerensky je v služ bi boljševikov. — Rusija ni zrela za republiko.
Amerikanec je všel smrti, ker sb je delal mrtvega. — 10 dni je ležal v jarku — Drugi je ubil Nemca, ki ga je vjel.
Z ameriško armado v Franciji,
25. avgusta. — Dva vojaka --ta ravno prišla iz ""No Man's Land"; eden je ušel smrti, ker se j.- delal mrtvega, drugi pa je ubil Nemca. kateri ga je vjel in surovo žnjiin postopal. Nobeden teh ni več mislil, da bo še kdaj videl Ameriko, zdaj pa zopet oba težko čakata, da gresta zopet v boj.
M.ke Letanovski je kot premn-gar živel v Kanglem, blizu S: rca-tor. 111., je pravi medved po postavi. Živel je 10 dni v jarku v nemški bojni črti in je imel *amo malo crackers. Njegova povest je sledeča:
| "11. avgusta popoldne m' je moja stotnija dvignila, da zavzame neko vas blizu Vesle; toda morala se je vstaviti ob železnici, ker so se v našem boku nahajale postojanke strojnih pušk. Pri povratku jsem zaostal in sem se moral skriti v jarku, kjer sem ostal tri dni. kajti na vse. kar se je premikalo, se je streljalo iz strojnih pušk. Ko-jnečno sem se priplazil do nemške ga zakopa. kamor so v noči 18. j avgusta prišli Nemci in >o pobrali vse moje crackers, puško in masko. Delal sem se mrtvega, ko >o prišli do mene. V bližini jc ležalo mnogo ameriških nahrbtnie. iz katerih so Nemci vzeli britve itd.
Neka skupina Nemcev se je vrnila dve noči: stali so vsakikrat poe no uro, ne da bi se bili za me zmenili. HO. avgusta zjutraj sem zbral svoje poslednje moči in sem .zlezel iz jarka-, nato pa sem se o-brnil proti železnici, od koder so Ainerikanci pričeli streljati, toda ravno še o pravem času so me -po znali za Amer,kanca. Zadnje 3tiri dni sem bil brez hrane, toda imel sem votlo. Ko so mi Amerikaiici ponudili jed. sem mislil, da bi lahko pojedel pol vola, toda dobil >em samo majhen kos nasoljene govedine. Zdaj jem mnogo in bom kmalu zopet pri moči."
Clinton P. Phipps je bil v četrtek na straži s tremi tovariši, ko so Nemci vprizorili zastomi ogenj. Skrivajoč se za grmovjem >•> >«* približali Nemci ter so vjel i če-tvorico. Phipps je b i s tovarišem Pasfpia poslan mimo prednjih nemških straž, katerih poveljniki so neprestano nazivali Amerikan-ea s "Schwein" m zujima grdo ravnali.
Nemci niso opazili pri Phippsii samokresa, s katerim je ubil enega • Nemca, drugi pa je všel. Nenn-i so sc nato umaknili in oba \nieri-( kanca sta potem, ko je boj pone-: hal prišla iz jarka.
Pomanjkanje vozov
Cesarjev kip za topove.
Napad na Pulj.
Carjev sin je bil umorjen.
Prohibicija.
Washington, I). C:, 26. avgusta. Splošna prohibicija. o kateri bo v kratkem razpravljal senat, ne bo stopila v veljavo, če je tudi sprejeta, pred 1- julijem prihodnjega leta. To se je danes sklenilo med "suhimi"' voditelji, poi.ei§ ko sej je senator Sheppard posvetoval s predsednikom Wilsonom.
NEMŠKO POROČILO.
Berlin, Nemčija. 26. avgusta. — Dnevno poročilo. — Vršili so se boji v sprednjem ozemlju v bližini Bailleu! in severno od reke Scarpe. Zapadno od Croisilles se je s pomočjo našega ognja ustavilo sovražne naskoke.
Na obeh straue Bapaume je nadaljeval sovražnik s svojimi napa di med Sf. Leger in Martinpuich. Njegov namen je bil prodreti našo fronto ter je spravil v akcijo močno silo infanterlje in tankov.
Kjer smo zavrnili sovražnika ? svojim ognjeni ali pa s pomočjo protinapadov, so sveže sde sovražnika vedno zopet obnovile napade. Sovražnik je prodrl naše črte
General Scmenov je dosegel velike uspehe. — Mnogo boljševikov ujetih. — Amerikanci so pregnali ropa:je.
Peking, Kitajska, Ub. avgusta. General Semenov. poveljujoč Ce-lio-Slovakom, ki štejejo več tisoč, je napadel in porazil madžarsko-boljševiškc čete pri Moejeskaji v-Sibiriji. Mesto je bilo zavzeto in mnogo ujetnikov zajetih.
Vsled japonskega ojaeenja kitajske meje je bil napad mogoč..
London, Anglija, 26. avgusta.) Kakor pravi neko poročilo i/, j Tsientsinta na Exchange Tele-j graph Co., so se nasprotniki gene-J rala Semenova vsled prihoda ja-J ponskih čet v Matični umaknili, i V tamošuji okolici je ostalo samo' še :UXX) boljše v! kov.
Japonci dokončujejo svoje zbiranje na fronti ob Ussuri Pri En-genevki so mornarji, katerim so pomagali oklopni avtomobili, nav-1 zlie vročemu artilerijskemu ognju napadli boljševiške čete in jih premagali.
Stavka v Vladivostoku se je iz ! premenila v fiasco. Stavkujoči delavci so bili izplačani, na njihovo mesto pa so prišli Kitajci. V arze-nalu je prišlo med stavSujočimi in uestavkujoeimi delavci do spopadov, v katerih pa so zavezniški vojaki posredovali.
Poroča se, da so Amerikanci privatno posodili Vladivostoku 3 :n pol miljona rublje v ter so vzeli za jamščino poulično železnico.
Vladivostok, Sibiriia. 26. avgi, sta. — Ameriške čete. ki so se tukaj izkrcale, se nastanjene v velikih ameriških napravah za lokomotive v predmestju Vladivosto-ka. Ameriško poveljništvo si je rajše izbralo te naprave kot pa ruske barake, ki so potrebne popravila. Veliko poslopje, ki je prej služilo za stanovanje uslužbencev neke nemško-ruske trgovske tvrdke, se je izpremenilo v glavni stan.
•Japonci so nastanjeni v trgovski šoli, ki leži na hribčku, od koder se vidi. vse pristanišče.
Do prvega sovražnega spopada je prišlo štiri milje od Razdolnija. kjer je ameriška patmla s pomočjo japonskega vojaštva pregnala kitajske roparje, katerih je bilo okoli 400 in so bili dobro.oboroženi s strojn mi puškami in zakop-ninii možnarji. Zagrozili so, d» bodo oropali Razdolni.
Washington, D. C., 26. avgusta. Iz Švedske se danes poroča državnemu uradu, da so bolj še viški voditelji zapustili Moskvo in Petro-
Z ameriško armado v Franciji,
26. avgusta. — Kako daleč mor« iti Nemčija, da dobi potrebni ina-jterijal za topove, je razvidno iz 'pisma, katero je bilo najdeno pri nekem nemškem ubitem vojaku. ! Pismo je pisala vojakova žena in ga obvestila, da so porušili ve-jliki bronasti spomenik cesarja Vi-iljema v Luneburgu na Pomeran-'skem ter so ga poslali v tovarno za topove, kakor tudi strehe mnogih cerkev.
London, Anglija. -<5. avgusta i "Enteiita mora poslati miljoii vo jakov — Amerika 250 tisoč — na pomoč proti - revolucionarjem j a ko hoče. tla bo Rus ja re šena Nemčije in boljševikov."
To izjavo je danes podal princ Nikolaj Goluzin. sin princa Aleksandra Goluzina, ki je bil ceremo nijar na dvoru carja Nikolaja. H Varujte se Kerenskega kc^ strupene kače", je nadaljeval princ ter rekel, da Francija zdaj i preiskuje obdolžit ve proti Keren-. skeiuu, da je v zvezi z boljševiki! "pri izdajstvu Rusije Nemčiji". Dodal je še:
"Vem iz nanesljivega vira. d* ie Kerensky po svojem padcu ži j \el v Arhangelsku, našemljen / brado, ter je hodil okoli pod imenom Markovič s popolnim dovoljenjem boljševikov in v vedni sti-. ki žnjimi, ki so tudi preskrbeli njegovo potovanje v London. Pričakujem. da ga <>o francoska via da razkrinkala."
Princ Goluzin je velikan, inert šest čevljev in je star 20 let. V Londonu je po dolgi vojaški služ bi v Galiciji obiskal svojo ženo. Princ je še rekel:
"Prepričan sem, da bo Rusija ustavna monarhija. Veliki kney Mihael bo najbrže vladar. Rusija nekaj let še ne bo zrela za republiko.
Mislim, da ima Amerika ideal no vlado."
London, Anglija, 26. avgusta, i Nek ruski princ, ki je pred krat-|kiin prišel v Anglijo, je rekel, da so boljševiki po carjevem umoru umorili tudi njegovega sina prestolonaslednika Aleksija. ki bi bil ta mesec dopolnil 14. leto. Mnogokrat se je že poročalo in zopet zanikalo njegovo smrt. Zdaj pa prinaša ta princ vrjetna poročila o njegovi smrti. Pravi, da so carjevi morilci šli k Aleksiju in rekli: "Cmorili smo tvojega očeta: pasja smrt za psa." Careviču so se vlile solze, nakar ga je en vojak vstrelil s samokresom.
Napad na Carigrad. Amsterdam, Nizozemsko. 26. avgusta. — Neko turško ofieijelno poročilo pravi i
| "V sredo ponoči sta dva sovražna zračna škadrona napadla Carigrad."	. j .
Kongres v Ljubljani
Roosevelt in Liga1 narodov
Zračna poštna zveza
Španska namerava vpeljati zračno j poštno zvezo med Špansko in Ameriko. — Financirale jo bodo vely
ke parobrodne družbe.
■
Madrid, Španska, 26. avgusta | Načelnik španske vojaške zračna sile stotnik Ilerrera je imel žt mnogo konferenc s kraljem Alfon-: zom zaradi poštnega in osebnega' j prometa med Špansko in Ameriko. O tem se je razpravljalo tudi pri se;:ah kabineta in zagotavlja ! se. da bo lo nekatere velike paro-; brodne družbe financirale podjetje.
I Načrt jc izdelan, da se zgrade veliki zrakoplovi, ki bodo mogli nositi poleg pošte 40 potnikov. — i Vožnja t/ veljala za osebo 2000 i pesetev ;di 400 dolarjev; poštnina za pisma do 100 gramov pa bi ; veljala 5 pesetov.
Vožnja bi trajala približno dva j 1*3 pol dneva.
Rim, Italija. 26. avgusta. — Panes se je izvedelo, da so ameriški letalci, ki operirajo skupno, z italijanskim zračnim brodovjem. zavrni i neko avstrijsko zračno-patrulo. Amerikanci so zadnje dni igrali tudi zelo veliko ulogo pri bombardiranju Pulja.
Delo Amerikancev se zelo ceni.! Pokazali .so veliko spretnost in po-i gum
En ameriški aeroplan je bil pri-j si 1 jen spust'ti se v nižino, ko je letel nad .Jadranskim morjem.; iNpjegov tovariš se je spustil za njim. ga vzel iz poškodovanega aeroplana. katerega je potem po-i topil, da ga Avstrijci niso dobili.
Avstrijci proti Amerikancem.
Z ameriško armado v Franciji, j
26. avgusta. -- Dognalo se je, da! ! se nahajajo avstrijske čete na-: j sproti nekemu ameriškemu od-i jdelku. Ne ve se še, ako so v bojni ' črti; z vso gotovostjo pa se ve, da se nahajajo v rezervi
Roosevelt izjavlja, da Liga narodov ne more končati vojn. — Zagovarja sprejem vsakega primernega predloga za zavarovanje
Springfield, 111.. 26. avgusta. — Pospešimo vojno, pripravimo se na obrambo samih sebe po vojni ter bodimo pripravljeni na rešitev in-dtistrijaluo-socijalnih problemov, ki bodo prišli z mirom. — To so bile zahteve Roosevelta. katerim je dal izraza v svojem nagovoru, katerega je imel tukaj ob priliki proslave stoletnice sprejema te države v l"nijo.
—	V tem trenutku obstajata dve veliki potrebi. — je rekel. — zahtevati moramo popolen in absoluten Amerikanizem po celi tej deželi in pospešiti moramo vojno. V drugi vrsti pa se moramo pripraviti na naloge, k; bodo prišle po vojni, naloge priprave, da nas ne bo našel noben trenutek brez moči in naloge priprave na soeijal-ne in industrijalne probleme, katere bo pustil za seboj ta celi svet pretresujoči boj velikanov.
—	Zahtevati popolen Amerikanizem pri vseh naših ljudeh je ie drugi izraz zato. da hočemo biti narod, ki je ponosen na svojo narodno preteklost in poln upanja sdede svoje bodočnosti kot največji izmed narodov človeštva. C*i dovolimo, da se razcepi narod v veliko število narodnosti, govorečih različne jezike, ki imajo svoje srčne ideale onstran morja, potom sploh ne bomo narod, temveč le večjezični "boariling-house".
j Nihče pa ne občuti lojalnosti na-i pram takemu podjetju ter ni ponosen nanj.
_ Mi nismo nikaki internacijo (
ualisti. Mi smo ameriški nacijo nalisti. Mi hočemo vršiti pravico proti drugim narodom. V zadnjih Štirih letih pa so odločni intema-jcijonalisti, nalik odločnim pacifistom igrali igro brutalne nemške iavtokraeije; igro militarist čneg«.
n kapitalističnega tiranstva. ki ob ; v-laduje sedaj popruseno Nemčijo I Hohenzollerncev. Ameriški paeifi-izem je bil orodje in zaveznik nemškega militarizma ter je bil in bo i vedno globoko nelojalen proti na-;š-i ljubljeni domovini.
—	V sedanjem trenutku pacifisti, internacijonalisti in pro-Nem-ei ne upajo biti hrupni. Naš narofc pa naj se jih varuje, kakorhitro se bodo pr eela mirovna pogajanja in od onega časa naprej. Delali so skupaj v preteklosti in bo
| do delali skupaj v bodočnosti. V i tej skupini predstavljajo pro j Nemci najbolj mogočen in nevaren element, dočim se riueja pacifisti j in internacijonalisti v ospredje ter dobavljajo retorične fraze.
Naj se naš narod spomni, da s< v dveh letih in pol. predno smr i stopili v vojno, pacifisti trdili, ds ! se bomo izognili vojni, če bonu nepripravljeni. Poskusili smo eks periment. Bili smo popolnoma ne pripravljeni. Že potem, ko smr prekinil diplomatične vezi z Nem ičijo, se nismo hoteli niti najman; .pripraviti. Kljub temu pa smo pri šli v vojno. Paeifizem in nepn !pravijenost ne obvarujeta nikdai naroda pred vojno. Oba nasprot no izzivata vojno. Dosežeta pa tu Idi. da je taka vojna, ko enkra i pride, dolga in krvava.
—	Spomnimo se vsega tega. k< bo prišel mir. Ne zaupajte paci fistom! Oni so sovražniki pravič
inosti. Ne zaupajte intemacijonali stom. Oni so sovražniki naeijona lizma in amerikanizma.
Wilsonova posvetovanja.
Washington, D. C., 26. avgusta. Predsednik Wilson je danes popoldne šel v državni, vojni in mor-, nariški urad iz Bele hiše ter je obiskal vojnega tajnika Bakerja. pri katerem je imel konferenco i več kot pol ure. Predsednik je bil| zeio dobro razpoložen, ko se je vrnil v Belo hišo. je žvižgal.
Amerikanci v ognju
Kot vzrok zmanjšane produkcije premoga se navaja pomanjkanje železniških vozov.
Washington, I). C.. 2<». avgusta. Kurilni administrator Garfield je tlanes ugotovil, da je pomanjkanje železniških vozov odgovorno za stalno nazadovanje proizvajanja premoga. Tekom tetina 17. avgusta je padla produkcija bitumi-nožnega premoga pod 12.000.(XX) ton iu sicer prvič izza 27 junija tekočega leta.
Kurilna administracija je v velikih skrbeh radi tega položaja ter se bosta jutri najbrž s^tala dr. Garfield in generalni ravnatelj železnic. McAdoo. da se posvetujeta glede rešitve problema dobave zadostnega števila Železniških vozov.
Nemci priznajo poraz.
Curih, Švica. 26. avgusta. — "Doživeli smo poraz", je odkrito priznanje pruskega vojnega ministra v berlinski " Morgenpost".
Nemško časopisje ttplošno raz pravlja o nadaljnem nemškem u-mik&nja.
. r.s
GLAS NAHODA 27. \YG. lillB.
Umirajoče cesarstvo
Spisal dr. Bogumil Vosnjak.
(Nadaljevanje.)
V.
Narodna politika Centralne Evrope.
Ali se bliža konec?
-ooo-
i Le čfc razmišljamo o tesni zvezi •med ekonomijo in politiko, moremo primerno oceniti nevarnost, ki se skriva v pojmu Centralne j Evrope. Nikdar se ni ustvarilo 'kake carinske zveze brez kakih političnih namenov. : Ali ni bila nemška carinska zveza le korak k narodnemu združenju? Resnični namen Centralne Evrope je g-ermanizirati Avstro-Ogrsko :"n Balkan.
Liberalni pisatelj Neumann je odkrito izjavil v svoji knjigi — "Central Europa";
"Centralna Evropa bo v nemških rokah ter se bo posluževala nemškega sveta ter posredovanja nemškega jezika .7.*'
Nadalje:
"Stopamo na pozorišče kot — boljši N-*mei v ekonomiji''.
Nadalje:
"Kako lepo bi bilo izpremeniti Cehe v Nemce, če bi bilo to mogoče T*
Brihtuost te zadnje pripombe je brez \>ake primere! Namen je to rej "ermanizirati. vendar pa je opaziti pri tem težkoče. Vzemimo, da bi bili Cehi manj trdovratni narodnjaki in izpolnile bi se sanje t-entralno-evropskega proroka. — Zelo važno je, da poznamo dušo moža. ki se pritožuje, da so današnji Nemci na nesrečo kaj slabi germanizatorji!
Zakaj sem navedel predidoče stavke ?	i
Da vidim« sedaj nezakrito nakano. kaj Nemci pravzaprav hočejo. Resnico se nam predočuje z neko surovo odkritosrčnostjo. — Problem Centralne Evrope je treba v sled tega presojati s tesra vidika, namreč z vidika političnih ciljev Nemčije.	'
Lahko je opaziti, da nimajo nemški politiki jasnega pojma «rle de značaja narodnostnega boja_ Avstrijci in Nemci nimajo v splošnem dani lokavosti v političnih zadevah. Dasiravno prebivajo prav pri vratih habsburškega cesarstva so ostali Nemci vendar slepi z ozirom na možnost državljanskih bojev med avstrijskimi narodi. Bo i proti nemškoavstrijske-mu nadkriljevanju se je vojeva-lo predvsem na polju ekonomije ali narodnega gospodarstva.
Vsak narod je skušal organizi rati svoje lastno narodnogospodarsko življenje ter se oprostiti nemškega ekonomskega upliva. Cehi in Jugoslovani so ustanovili narodne organizacije kooperativnih zadrug, da ostanejo neodvisni od nemškega kapitala.
Narodne tvorniee in narodna trgovska podjetja, narodne trgov ske družbe in zveze ter delavske organizacije — vse to je ustvarila narodno gospodarsko zgradbo. - V avstroogrskem cesarstvu je bilo najti avstro-nemški ekonomski sistem. nadalje češki, poljski, madžarski in jugoslovanski, kojili v>,ak se je boril proti drugim. Narodno gospodarsko napredovanje je predstavljalo posredovalca k uspešnemu političnemu razvoju Narod, ki je bil najmočnejši, je ime! prav posebno priliko biti — zmagalec v svojih političnih aspi racijah.
Med avstrijskimi narodi vlada vera: potom narodnega gospodar-stva k političnemu uspehu. Ti narodi bi z nezakrinkanim sumom zrli na vsak poskus, da se spoji monarhijo z Nemčijo v eno ekonomsko ozemlje. Z vsemi mogočimi sredstvi se bodo upirali gospodarski zvezi, ki ima za svoj namen razdejanje vseh sil. ki so proti nemškemu nadgospodstvu.
Kaj pa je praktični predlog Neumanna z ozirom na Centralno Evropo?
Carinska zveza ne zadostuje nemškim namenom. Nemci hoče-' jo še več. Neumann je dosti odkrit ter izjavlja, da edjnole carinska in trgovinska zveza nista izvedljivi niti z avstrijskega, niti z ogrskega vidika, niti z onega — "nemškega cesarstva". Centralna Evropa ne vključuje le carinsko zvezo, to je organizacijo gospodarskih odnošajev. temveč tudi državno organizacijo, ki b«. vi^ja kot ona držav, ki so sklenile zvezo. Nad Avstro-Cgrsko in Nemčijo bo druga država, s posebnimi napravami.
Bil je neki slavni profesor u-stavnega pravi ^Nemčiji, ki je
Kalol. uednola
Ustanovljena leta IS9S — Inkorporirana leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINN.j	f
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Box 251, Cor.etnaugb, Pa-Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 106 Pearl Ave., Lorain Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISIILER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICU, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr- JOS. V. GRAHEX, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M", So. Chicago. III. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wa«h. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Bo± 480. JOHN EUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave, W- Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland. Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi .denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov bo ne bods oziralo-
Društveno slnsilo: "GLAS NARODA".
Iz starega kraja
(•lug. < as. I 'rati. Wa -liiii^lon.)
(Pride še.)
Angleške izgube.
MQLAS NARODA/'1
■SO£1X11] PUBLISHING flOKFAI T
(Stormten Daily.) QWMd and iKbllabed by tka
__la porpomtio«.).	_
»ANK 8AK8M. J—MmL_LOUI8 BBNUDIK. Tre—awr.
fitoe of Bil ill i—i afttacorposatltiB and addressee of above offlcwrwj 82 Portland* StaeeC. Borough	yew Totk City, N. T.
la eelo loto velja Hot m	Za celo leto aa mesto Now Xoc* «SUN>
In Canado___ _ _______________ _ |SJ0 Za pol leta mm. mesto Now York— 8.00
Ea pol leta —2.00 Za Četrt leta ca mesto New Torij 1.00 Ea četrt lota....................UOZa lnopematvo sa celo leto...... f.00
"QLAM NAHODA" lahaja Teak dan Imrmmnii nedelj In praaalkov.
"6LAS N A B O D A"
("Vtnee of the People")	✓
MM VrOry daj except Bun day a and HeUiaya	/
Subscription yearly $3JS0.
_A4wjrtfawaeot on agreement._
Dopisi bees podpisa ir» osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj so blagovoli pošiljati po — Money Order. Vrt (vrksssM kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi preJfttM HvtMi
da hitreje najdemo naslovnika._
"G L A B N A I O D i* p PstfiWiSi Bit Now York Qlty. __Telefon: 2870 Cortland t._
Zavezniške armade pod poveljstvom generala Foeba se bližajo slavni nemšKi Hindenburgovi črti v Severni Franciji, ki teče severni. o d ltheinisa mimo rraonne. Gobain gozda, Nt. (^nentina ter se-vero/npadno od Cambrai.
Ko no začele meseca julija ameriške čete svotfe ofenzivno prodiranje ob reki Marni, ni nikdo mislil, da bo imel ta začetek za Nemce tako usodcpolne posledice
Nemci so se umaknili na jugu in na zapadli. Nada, ki so jo stavili v silno kronprineevo armado in v miljonsko armado bavarskega princa Rupprecbta. se je izjalovila.
Nemci se na celi črti umikajo, in nemško ljudstvo že računa z dejstvom, tla ni več daleč čas. ko bodo streljali zavezniški topovi — preko Ren« v nemško ozemlje.
Zavezniška taktika se popolnoma razlikuje od nemške.
Nemci so smeli donedaj navado, vdariti z v;>o silo. doseči, kar jr b.lo mojroee doseči v treh ali štirih dneh. zatem pa počivati in se pripravljati na -nov napad.
Na ta način je bila pregažena Belgija, severni del Francije. Srbija. Kumunska i.i Poljska.
Ta njihova taktika je bila v dveh ozirih dobra. Najprej so sovražnika presenetili, in predno se jo sovražnik nekoliko opomogel url prvega presenečenja. so se odpočili ter temeljito pripravili na j o v naval.
Njihovo napadanje je bilo podobno gorskemu hudourniku, ki nima niti široke nit' globoke struge, pa vseeno plane z vso silo v dolino ter poruši pred seboj vse. kar se mu stavi na pot.
Toda hudoumikova moč je samo začasna. Cesar ne odpravi v ovojih prvih sunkih, ne odpravi nikdar več.
Zavezniško prodiranje je pa podobno globoki, tihi reki. Iti tihe vo<)e "lobodo dero. Nič jim ne more zavstaviti teka, počasi, to-<ta vstra jno in temeljito porušijo vse pred seboj.
Ta reka ni taka kot je bil nemški hudournik, ki se je neprestano zaganjal in skušal v svojem drugem navalu nadomestiti ono, kar se mu je v prvem izjalovilo.
Zavezniška reka teče počasi.
Vsak dan napravi par milj. njen tok je pa obrnjen proti nem* ski jugo/.apadni meji. Ako bo šlo tako naprej, kot gre zadnja dva meseca, in upamo. !er smo prepričani, da bo šlo, se da skoraj z ma-1 -matično natančnostjo določiti, kdaj bo zavezniška sila butnila ob nemške trdnjave na nemških fell. s katerimi so nemški militaristi: zavarovali meje svoje militarhtične države.
Nenu i so bili uverjeni. da jim bodo zavezniki po njihovem stra hovitem porazu pri Chateau Thierry naklonili počitek. Toda t:i želja se jim ni uresničila.
Angleži in Francozi so navalili na zapadui strani proti Alber-; tu hi* dospeli pri (iobainskcm gozdu že do »tare Hindenburgove trte.
Najbolj je pa razveseljivo poročilo nekaterih zavezniških vo-j iških strokovnjakov da zavetniki tudi na zimo ne bodo počivali, kot je bila do/daj splošna nemška in zavezniška navada.
Doslej je bil pozimi razen manjših artilerijskih spopadov in in-fanterijskih dvobojev ponavadi mir. Nasprotnika sta počivala in se pripravljala na pomlad. V zimskih mesecih sta po možnosti nadomestila svoje žrtve, nagromadila nmnicije in drugega vojnega materiala, tako da >o si stale spomladi skoraj sveže in spočite armade nasproti.
Zavezniki, kakortudi Nemci so bili k temu skoraj prisiljeni.
Z vstopom Amerike v vojno pa zaveznikom ni več tega potre-' »•a. Amerika jih nenrestano zaklada z brezmejno množino municije,j zadostno hrano in ■> stotisoci vojakov.
Zaveznikom ni treba počitka, ker se njihove armade z vsakim dnem nanovo osvežujejo in pri skrb nje jo z vsem. kar jim manjka.
Prodirali bodo počasi naprej, vedno naprej proti se ver oza padu. Nemci ne bodo imeli časa za počitek.
Prihodnja zima. katere se tako zelo veselili, češ. da jim bo prinesla zaslužen počitek in jim dala priliko za reorganizacijo armade, bo zanje najbrže usodepolna.
Avstrijske armade so prišle na zapadno bojišče Nemeem na pomoč. — Pač žalostno, če mora hrome« hromeu pomagati!
No. nazadnje je pa tudi dobro, če bodo imeli Nemci na begu družbo...
* * »
Nemci pribijajo na križ zavezniške jetnike.
Ideja na križ pribitih je bila še vedno poveličana lu je zmagovala.
♦ *
Kupujte sedaj vojnovarčevalne znamke!
Sedaj, dokler je čas. kajti prihodnji mesec bo prišlo na vrsto
četrto vojno posojilo.	*
*
*
Nemci očitajo zaveznikom, da so oni odgovorni za nadaljevanje vojne. T<| se pravi:
—	Mi bi radi sklenili mir. toda zavezniki ga nočejo.
To je lep izgovor, ki pa ne drži posebno trdno. Ko je Neme i j«^ \ prvih dneh vojne uničevala male narode ter pustošila njihovo ozemlje, tudi ni nikogar vprašala za svet oziroma prosila za dovoljenje.	'
Ko se je vršil v Pragi vscslovanski shod, so bili po tlaku in stenah napisi:
—	Živel predsednik Wilson! Živela ententa!
To delajo ljudje v starem kraju. Ali ni žalostno, da sc še vedno dobi v svobodni Ameriki kak človek, ki bi najrajše glasno zapel elavospev berlinskemu mesarju?
rekel, da so Nemci najbolj sposobni ljudje na svetu za ustanovlja-uje federacij. T^o je pretveza za privabljenje avstrijskih Slovanov, ki pa so preveč premeteni, da bi se dali zavesti. Veliko lepše bi se glasilo:
—	Ustanoviti hoeemo novo federacijo, v kateri morajo biti pod prusko hegemonijo deli tudi Avstrija ter balkanske države.
Zagovorniki Centralne Evrope; so tudi dosti neprevidni ter pov-darjajo, da mora biti tudi Ogrska član Centralne Evrope, kajti Centralna Evrop^a brez nje nemogoča stvar. Z Ogrsko se postopa j kot z razvajenim edinim otro-j kom. Ogre se slavi kot "razumne; poznavalce sveta", kot *'zmožne cenilce''. Otroci te vrste pa so pol| ni kapric. CentraInoevropska propaganda je bila na Ogrskem izročena popolnemu izjalovljenju, kaj ti z njo ni bilo mogoče ujeti niti enega ogrskega državnika.
Vsepovsod zadene Centralna Evropa na opozicijČe se sploh odgovori na poziv Nemčije, se zgodi to le'na pogojen način:
—	Ce se ustanovi carinsko zvezo, se more zgoditi to le na temelju ločitve Ogrske od Avstrije.
To je prekletstvo, ki je sledilo habsburškemu zločinu, da se je napovedalo vojno Srbiji. Ta vojna ni uničila jugoslovanskega narodnega čuta, temveč je zdrobila v zadnje kosce enotnost ce sarstva. Naj bo izid tak ali tak. Ogrska ne bo še nadalje v zve^J z Avstrijo in ne bo je sile, ki bi bila dosti močna, da zaduši jugoslovansko edinstvo.
Centralna Evropa naj bi bila konfederacija držav. To je osnovna misel. V istem času pa naj bi imela ta konfederacija bolj e-ko n umski značaj. Bila bi "Wirt-schaftsstaatali "gospodarska država. Neumann ni radikalen naeijonalist, ki zahteva neposredno uresničenje cent ralno-evrop-skega programa. Nova država --"ne sme priti kot zemeljski posip temveč se mora pojaviti kot než-| na rast. kot povečanje, ne pa koti izid razdejanja".
Obstaja namen anektirati A v-j stro-Ogrsko in Balkan za Nemči-j jo. Danes pa leži na poti k zaže-ljeneinu združenju še preveč o-i vir. Vsled tega je treba previdno j vršiti posel.
Skupne inlerese se bo uravnalo potom pogodb med državami. Go spodarsko življenje konfederacije je treba urediti na enak način. — Treba je ujedinjenja trgovskega prava, postav glede denarne iz-1 menjave in železniških postav. —! Treba je uveljaviti iste pisatelj ske pravice, one za izumitelje in drugo.
Pristojnost sodbe glede pogodb mora biti podvržena stalni arbi-traciji in obstajati morajo skupna sodišča za spore med podaniki različnih držav. Združenje civilno pravnih postav je tudi ena izmed točk centralno-evropskega pro-1 grama.
Neumann navaja sledeči načrt] za razdelitev upravnih poslov v Centralni Evropi.
Praga naj bi bila središče za vse posle, ustvarjene potom meddržavnih pogodb, z izjemo vsegi tlela krajevnega zanimanja. Središče za pomorsko trgovino naj bi bil Hamburg; središče za iz-; menjavo Berlin, dočim bi bil Du-i naj juridično središče. Glavno' mesto gospodarske Centralne Evrope naj bi bila torej Praga.
Pravo srce Evrope ja pa češko. No. to nič ne de — centralno-ev- j ropski ženij bo že uravnal in prej magal vse težkoče. Gospod Neu ! mann je mož živahne domišljije, j On r?d potuje in deset let po u^' stanovljenju Centralne Evrope jej prišel tudi v Prago. Tam je imeli sestanek s predsednikom central-' no evropskega gospodarskega. odbora.
Sedaj pa moram/-) navesti nje-; gove lastne besede, seveda s pri-1 mernimi opravičili, kajti vsaki resnični poznavalec avstrijskih! narodnostnih bojev se bo smejal j njegovi nevednosti in njegovemu: nepoznavanju ljubosumnosti, s! katero vsak slovanski narod zasleduje in varuje upliv svojega jezika.
Neumann vpraša:
—: Kaj pa glede Čehov in drm gih nenemških prebivalcev?
Predsednik odbora je odgovo> ril;
—	Sprva je bilo občevanje ovirano, ker smo govorili v uradu nemški, a češki farmer in trgo-;vee sta bila za nas preveč važna da bi ne prišli v stik z njima. .Te^ znani par čeških besed. To pripomore, da razumejo ljudje boljše nemški.
Nemški reformatorji se pritu-žujejo, da so Nemci ' slabi kolo-nizatorji" in da si ne znajo pridobiti src ljudi. Oni sami pa delajo najbolj goroštaSM napake. Le predstavljajte si slučaj francoskih Canadcev in canadskega ministrskega predsednika, ki bi reke!:
—	Jaz in moji uradniki ue pišemo in ne govor iuo francoski.
;a če je treba, uporabljamo par francoskih besed, pomešanih med angleške...
O sveta pri prost ost duha !
Ko smo se na ta način seznani-'li z idejami važnega centralno-I evropskega pisca gk'de jezikov-jnih pravic, naj nam bo dovoljeno pojasniti s par besedami u-| pravno organizacijo Centralne {Evrope.
Z ozirom na vladarske hiše ne bo n i kake izpremembe. a dejanski bodo vladali Centralni Evropi Hohenzollernei.
Omenil sem že preje, da se u-pravo skupnih gospodarskih zadev ustvari potoni medsebojnih pogodb. S temi zadevami se bodo pečali odseki izvedenec v, imenovani od vlad različnih držav. Konference delegatov konfederiran-h držav bpdo spominjale na vlado v prejšnjem nemškem cesarstvu. Obstajal ne bo ni kak centralno-evropski parlament, vendar pa se bo gotovo milotsno dovolilo prosto zborovanje članov parlamentov združenih držav.
Centralna Evropa pa nima le gospodarskih nalog. Centralna Evropa je obkoljena od kitajskega zidu zakopov. Narodi Centralne Evrope se bodo nahajali v istem položaju kot skupina narodov, Mučno je da je eden izmed voditeljev nemške demokracije ustvaril teorijo o zakupni skup nosti. Kaka uavrjetna slepota in kako oboževanje militarizma!
\ rhunec nemške nesramnosti pa je ugotovilo, da bo vojaško stanje Centralne Evrope odgovarjalo ekonomskemu stanju. To bo torej tudi utilitaristična Centralna Evropa!
S tem se je ustvarilo ekonom j sko in vojaško enotnost, a v ka-i keni namenu ?
i Tak strašen velikan ue more j biti nepremičen v političnem sve-jtu, ne da bi komu škodil ali imel j od koga koristi. Očividno potrebuje ta velikan tudi — zunanjo politiko.
Nobenega centralno evropskega parlamenta ne bo, pač pa bo obstajala centralno evropska zunanja politika. To pa pomeni ne j odgovorno vl^do dinastije Ilo-jhenzollerneev ter ono nazadnjaških kast, ki jo podpirajo. Kitajski zakopni žiti bo imel za posle-_dico kitajsko zunanjo politiko...
Demokracija je v taki državi bedna služkinja.
Neodgovorna vlada in absolutizem. izvirajo,* iz panjrerman ,ke zunanje politike, bosta zavratno utaknili vlade posameznih držav l>od nemški jarem. Avstrijo in O \ grško se bo zgodilo to. kar se je I zgodilo z notranjo hrvaško avto. notni jo v družbi z Ogrsko. "Avtonomija" ne bo Avstriji in Odrski ničesar koristilo v verskih
šolskih ali jezikovnih zadevah. _
Kar- bo zavkazal resnični vladar v Berlinu, se bo zgodilo. Mož. ki bo imel v svojih rokah zunanje politiko, armado in gospodarstvo bo resnični voditelj in vladar.
V>e druge stvari bodo stranske* ga pomena.
{..London. Anglija. avgusta. Izgube angleške tretje in četrt-{armade se ceni na nekako 23.-"»00 {mož in sicer v dneh med 21. in avgustom, soglasno poročili s
i fronte. Tekom iste dobe so izgubili Nemci edinole na jetnikih ce-jlih 20.000 mož in sicer v bojih iz-Itočno od reke Ahere.
"L'Journal*' pravi, da se je u-igotovilo tri nove nemške divizi-ije. ki stoje Angležem nasproti. { Od 6. avgusta naprej je stalo angležem nasproti skoro petdeset nemških divizij.
ROJAKI. NABOČAJTE SS NA "GLAS NARODA", NAJ-VEČJI~SLOTOyBXI mUiVNIS
Jugoslovanska koračnica.
Za«cicbški "Obi'.or ' ;>oro<-.': i'< -znani i: ubislji-nik .\\_nu-, K'-mec j«- priredil za j»lasi;vir .n\i> koračnico "Jugoslavijo Koračnica. v kateri so npt rab!je:;i motivi (eva vrsta zaplc:ijciia iiiui-ne. je zelo mclodiji^zna in sp -tno zložena.
Revolucij o narni jugoslovanski narodni odbo2.
Ta odbor — tpiše težaška "Ed-inost " od 1">. maja — je. kakor por*.«! a gla -.ilo saraje\ skt-j::' na<lškofa dr. Statllerj;:, "II < :t-ski Dnevnik", sestavljen tako-ie-predsednik dr. Ai;t Trinubič. bivši dalmatinski deželni in dr žavni pttslanec. ovlvetnik: čUnii: Paško Baburica. načelnik jiri:o-S'lovanske narodiie "ti-iv.e v V d-paraiso <<'iiil<.. : Jovo !{.■ uja;iin. bivši član hrvatskega sabora, časnikar: dr. Ante Biaukiiii. zdrav-nik. načelnik	-nskeita * i
-ek.i Chica^u: dr. 1\ <« d<- <<i;ilii '•i' ši občinski >vctnik \ Dnbrov-:iii\!«: :!r. Julij (jrzzari. svetnik in od vet.ni!; \ ^:oei;ik:;: dr. Gustav (ireuoriu. odvi i!i.i v *r'-s!u. !>tv-i jroriški dezi'tni ni žavni poslan«-«-; don Niko vie. kateli.-ki dufn.viok v. čeluik| lir v at.- i; c l;<_:e \ (-'levelandu : dr.2 Ilin-'-o liinkovi'-. odvetnik, i-ivšij •'lan !irv;;ts!<ey:a sainua,- '.^iil.o. .\la;-jane ,->*•. bivši uiedn.il ! i > t "Narodno Je-lin.-itVii ' \ Zzt <•».»-;
■Ivan .Mešf.ovi-. kipar; dr. Miče Jiiči«-. !»l\ši oitčiiiski s\eiov,«lee v 1 -o v nil> n i V je!. i is Ja \ 31itrovič, ' • i: -111 ■!. rudnikuN v «	l>alma-
t - n» > •: dr. 1-Vuik'i I*..to 'nijak, l»i\-'•i «-!; 11 i !irvatske_»a sabora: >toja<n !*ro; }<■. -rbski poslane * in bivš! in. lisici-; dr, Mihajlo 1'upin. pro-f' >nr na ( ulniid/ia vs< .čii .-čn v N«v X >r' i! . predsednik -.•ii-l,<-•ra draštva " sluua"; «lr. .Miku' Siški,: i>ivši član bosinskega • bora: dr Hinko Triuajstič. bivši <-!«iii i—T i —1 i; deželnega zbor1: Dušan Va-;iijcvi<-. odvetnik v Mo v.a';u načelnik sr!>ske naiodii'-m _ .i .'..:<-: je - dr. Ilogiimi! \'oš-1 ujak. bi---* i docent zagni)Šk"ga j v s«' i j i* i 1 }■»••;! : \"i!:o Znpani'*. bivši :;Mad'iik N*a rednega muzeja na K ranjskem.
Uadovcdni smo. odkod je dobilo SljM.llerj-v o -jrla in .-»a la inian.t -M' iid:i >" mu vsi imeuov.-:ni poslal1 svoie ]»■>-< tu: e c oziiu<"*l»ot k::! • po-lc <; i > i;»v i jajo v r«-vnluei-jo:i,ijuj;.»slovanskem naiod-'ii iii odi« i u.
Previdne oosrodinje
dorr,a v-Jno rnn «*flrli>:ii -i Or. tiichtrrjivpjia
^SN»EXPELLER
Zs.nei'.i-'o ".Triistvii rTrt-njo pri r«-rfr.itifanj boirčiiiali. ;>r«-hirtd'i zj:vi lt<l.
Jcdino i-rari s Tarstreuo znamko tidr;
a C,'.,', r I«>k9rtiRh in ntrriTti»«st oi F. AO. RSCHTER & C 'J. -8C Washington Sire*t. New York. Pi- Y*
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti hnndero. wistavo, regaJJe, godbene Instrumente, kape Itd., ali ]>a kadar [K>trebujete ure, verižice, priveske, prstane itd^ ne kupite prej nikjer, da tu«U nas za cene vprašate. UpraAanje vaj stane le 3c. pa al bodete prihraniti dolarje.
Cenike več vrst poSiljnmo brezplačno. Plfilte ponj.
IVAN PAJK & COn
426 Phestnut Street, k	Conemaugh, Pa,
-
VARČEVANJE - poglavitna naloga...
.Voditelji naše velike republike in njim na relu predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajno-sti, privesti to deželo h končni zmagi.
-
In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom.	f 7
Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati.
Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vLid* S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj.
EVROPA JE IZČRPANA.
Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati.	r
Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri.

Stvorimo doma, tukaj na varnem, mogočno armado vojnih varčevalcev. Ta armada bo imela namen pomagati armadi na fronti v njenem pravičnem in vzvišenem boju za demokracijo sveta.
Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo lzprevide-li, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji.
Vojni tajnik Baker pravi, da je odšlo nad mili ion naših fantov na fronto. — Pomagajte jim z varčevanjem do skrajnosti in s kupovanjem vojno-varčevalnih
znamk, da se bodo hitro vrnili.	' .'ISH^^^H.l 1 E il^ ^ ^
Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. Veliko naših revnih sodržavljanov se podvrže največjim žrtvam, da zamorejo pokazati svoj patriotizem s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk. Če se naši fantje na fronti lahko vzdrže vseh luksurijoznosti, se jih lahko tudi vzdržimo, ki smo doma.
NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! Štedite in kupujte vojno-varčevalne znamke 1
Sedaj lahko kupi
vsakdo K
w. S. S.
za nizko ceno:
$4.19
Leta 1923 bo vsaka posamezna
w. S. S.
IB vredna:
$5.00
Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih.
Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevati. Če štedite in kupujete vojno-varčevalne znamke, zadenete Ncmca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv.
Vsak poedinec najboljše ve, kako mu je mGgoče na naiuspešnejši način zvečati svoje prihranke, s katerimi bo lahko kupil varčevalne znamke. A MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUB ILi PO VOJNO. Toda aH ste že pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI?	_ 4 '
% t. Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako znam varčevati jaz ter podpirati vla do v finančnem oziru	^
Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! —■	fT
Vaš delež v sedanji vojni je, kolikor mogoče producirati, kolikor manj mogoče porabiti ter posojati svoje prihranke vladi Združenih držav. Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti?
Če se zgražaš nad tem, kar delajo Nemci, pomagaj s svojimi prihranki, da bodo premagani. Slab patriot je oni, ki ne more dobiti pota, da bi se tako ekono-miral, da bi zamogel kupovati vojno-varčevalne znamke. S tem bi dal vladi več denarja, dela in materijala s katerim bi lahko izvojevala zmago.
Nekdo je rekel: Če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Liberty bon-de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnosti.
Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hoteli.	- • .
.. • -....... ...i-^.; . .. Ti
_GLAS NARODA. 27. AVG. 1918.
SLOV. DELAVSKA
Ustanovljen« d;.« 1& «t|biu 1008.
PODPORNA ZVEZA
Inkorporirana 22. aprila 1009 ▼ državi PiU *
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI« MAndnlk: IVAH PROSTOR, 1088 Norwood B'<L, Glatttaad, OfeML fotfpredaednl*: JOSIP ZOKKO. K. F. D. 3, Box 113, We« Newt*«, ft, eiavnl tajnik: BLAŽ NOVAK. 634 Main St., Johnstown, Pa. L Bon. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, 634 Main St., Johnstowa, Pa« S. torn. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Coneman«*, Pa, Blagajnik: JOSIP Zkt.vi 6502 St. Glair Ave., Cleveland, Oblo.
blagajnik; ANTON HOČRVAR, R. F. D. % Bor 29 Bridgeport,
NADZORNI ODBOR: PradMdnlk nadaor. odbora: JOSIP PBTBBNBIi, Box M. WUle«X, Pa. L udeornlk: NIKOLAJ POVfiB, 1 Grab SL, Namrej Hlll. N. H. Pitta* Wrgti, Pa.
k aadaomlk: IVAN GBOSELJ, 881 H. 1*7 th Bt, Cleveland, Ofeto.
POROTNI ODBOR: Praaaednll porot odbora: MARTIN OBBR2AN, Box TS, Rait IDM
L porotnik: FRANC TEBOPČIČ, B. F. D. 8, Box 148, Fort Smith, Aifl, ft. porotnik: JOSIP GOLOB, 1918 So. 14tb SL, Springfield, M.
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. TOBIP V. BBAHBK, 843 K Oblo St., Pittsburgh, Pa,
Gimi arai: 8S4 Mala Bt, Johnstown, Pa.
URADNO GLASILO: »'•LAH BABODA". 82 Cortlandt Street, New Tort 011*4
Cenjena društva, odroma njih uradniki, so nljndno profcni, pottjtfl Vae doplae naravnost na glavnego tajnika. In nikogar drugega. Denar »a j ae pošlje edino potom Poštnih, Expreonlh. ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj a« naslovi jajo: Blaž Novak, Title Trust & Quarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo z menečnim poročilom na naslov gl. tajnia.
V alnfiajn, da opazijo druStvenl tajniki pri poročilih glavnega taj-alka kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urada glavnega cajnika, da se v prihodnje popravi.
Vsled tega se je Glas Naroda priklopil SNZ.
Ko bo SRZ. storilo že vsaj toliko kot je storil Jugoslovanski Odbor, bo Glas Naroda prvi. ki ga bo zagovarjal iu mu dobavljal j pristaše.
Psovka, da deluje Glas Naroda za zasužnjenje slovenskega naroda, bo padla v obliki pljunka ouim v obraz, ki so jo nam za-j lučili.
Vse zadeve, tikajoče se organizacije, se zainorejo pri- j občati enkrat v tednu, iz česar sledi, da za glasilo popolnoma zadostuje tednik. Organizacija plačuje nad 160 naročnin (namreč društvenim tajnikom in gl. odbornikom). Dnevnik stane še enkrat, toliko kot dnevnik. Ako vzamemo ekonomsko vprašanje v obzir, smelo izjavljamo, da ako ima organizacija dnevnik za glasilo, izda v to svrho nad $300 letno več kot pa ako ima tednik.
Po našem mnenju je napredek organizacije v veliki meri odvisen od glasila. Čimbolj je glasilo razširjeno, temvečji je napredek
organizacije.
j Odborniki društva štev. 3 se boje stroškov in zahtevajo vsled •tega tednik. Glas Naroda ima petnajst tisoč naročnikov ter nad •pet deset tisoč čitateljev. Odborniki društva št. S hočejo na ta način pospešiti napredek Zveze, da bi poročila o njenem napredovanju in—delovanju čitalo kvečjem trit!soč rojakov, ne pa petdeset-• lisoč ali več.	.
To je izborilo delbvanje v prid organizacije, kaj ne? Če se tako boje stroškov, jim niti tednika ni treba. Tajnik naj napravi vsak mesec 160 kopij svojega poročila in naj ga pošlje tajnikom. Na ta način ne bo razen tajnikov in članov nihče vedel, da1 obstoji v Ameriki podporna organizacija, ki ima ime SDPZ.
Zakaj je SNPJ. izpremenila svoje glasilo v dnevnik? Menda se iie motimo, če rečemo, da vsledtega. da bi se glas o SNPJ. bolj razširil med ameriškimi Slovenci.
Glas Naroda je glasil«, preveč jednot in jednotic. zvez in zvezic, da bi zamogle vse pričakovati dobrega napredka, vsled česar smo mnenja, da je za našo organizacijo boljše, da ima za glasilo list, katerega nima preveč podpornih organizacij za glasilo in ki v resnici zastopa delavske interese v vseh ozirih.
Uradniki raznih jednot in jednotic, zvez iu zvezic imajo uaj-brže malo več soli v glavi kot je imajo uradniki društva št. 3 S. D. P. Zveze. V agitacijske svrhe so si izbrali ono sredstvo, ki je najboljše. namreč — dnevnik, ki je razširjen po vseh Združenih državah in je doma skoraj v vsaki slovenski hiši.
Vprašajte te jed note in jeduotiee. te zveze in zveziee, če so kaj na škodi, odkar imajo Glas Naroda za glasilo, pa vam bodo povedale.
Še nikdar pa nismo nikomur dovolili, da bi zabavljal v naših kolonah čez organizacijo, katere Glasilo je naš list. Glas Naroda je pa tudi tako uredil, da ni priobčal na en dan poročila dveh organizacij. ampak jc torkova številka Glas Naroda glasilo SDPZ.; sredina ZSZ., četrtkova JSKJ. in sobotina SHZ. S tem se torej ne godi nikomur krivica, ampak je vsak vpravičen do tistega in deležen tistt-<ra. kar določa pogodba.
Resolucija se končuje s sledečimi odstavki:
Iz zgoraj navedenih lazlogov, je sklenjeno, da naša organizacija odstrani Glas Naroda kot uradno glasilo ler ga nado mesti s Proleta"cem (kateii je sedaj pomožno glasilo L Namesto pomožnega glasila naj se postavi Enakopravnost.
Nadalje je sklenjeno, da se zgornja resolucija da članstvu v splošno glasovanje u ako nadpolovična večina glasujočih odglasuje v prid resolucije. se nalaga gl. odi »o m v dolžnost takoj po odglasovanju pod vzet i nadaljne korake v smislu resolucije.	- -i ., f . t-; •.	Kt	- •
Za društvo Zaveznik št. 3 SDPZ. . Stephen Zabrin, predsednik,	lion's Krasna, tajnik,
Mihael Vadnal, blagajnik,	Aug. Orel, zapisnikar.
društvih, češ, da vera in politika nimajo prostora v društvih, a na drugi strani pa nadomeščajo ta načela s svojo propagando ne glede na to, ako taka propaganda katoliškemu članu ugaja ali ne.
Vera. kakor tudi politika, in to tudi taka politika, kakoršnjo oni propagirajo, nima nikakega mesta v SDPZ. Mi plačujemo ase* mente za bolniško podporo in po-smrtnino in glavni odbor smo izbrali, ter ga plačujemo, da vodi naše društvene posle, kar se pS tiče političnega mišljenja, naj si glavni odbor SDPZ. ne beli glave, kajti istega si bodemo ali smo že sami vstvarili.
Toliko v pojasnilo od moje strani, pa brez zamere.	i
Anton Zbašnik čl., dr. Zdr. Slovani, št. 56 SDPZ.
Resolucija, nekaj pojasnila in par vprašanj
Podporna ali politična organizacij
i ' ' ' ! ' t Glavni tajnik SDPZ. je pristavil k resoluciji sledeče:
V	smislu pravi! SDPZ je zgorašftja resolucija odprta bratskim društvom v podporo in siwer z dne .1. septembra do dne 13. oktobra 19IS (to je za dobo šestih tednov.1)
Resolucija l predlog i mora biti v leku šestih tednov podpirana od 10 'desetih} drušiev in 4 raznih držav, na kar se zamore izdati na splošno glasovanje.
Vsem društvo SDPZ. se priporoča razpravljati o zadevi na prihodnji seji. in v-a društva, katera se strinjajo s resolucijo, naj takoj po društveni seji uradno obvestijo glavni urad o društvenem ukrepu
V	glavni urad so sieer prišli predlogi svrho spremembe glasila od večih društev, ker so po v istem smislu, se jih sma tra za podporo zgoraj navedene resolucije, :fcat era je bila prva prejeta v glavnem uradu.
Sobratskim pozdravom Blaž Novak tajnik.
S tem smo torej pojasnili svoje stališče.
Od članstva je odvisno, kako bo odločilo. Če smatrajo člani dokaze za pravilne, naj jih vpoštevajo. Če mislijo, da so napačni, naj jih enostavno ne vpoštevajo in naj si izberejo drugo glasilo.
Vsakdo naj pa !>o prepričan, da smo se sam ft vsled tega malo iemeljitejše razpravljali o celi stvari, ker smo radovedni, če ima članstvo SDPZ. še kaj yvojih ini.sli n naziranj ali če se je popolnoma podvrglo mišljenju nekaterih diktatorjev, ki posili hočejo, da bi vse tako plesalo kot bi oni zagodli.
Uredništvo.
Društvo Zaveznik štev. :! Slovenske Delavske Podporne Zveze V- Frank lin"onemaugh. Pa., je na redni mesečni seji dne 4. avgu r ta 1!M S sprejelo iu priporoča cenjenim bratskim društvom v podporo v svrho splošnega glasovanja resolucijo, o kateri se nam zdi potrebno nekoliko iemeljitejše razpravljati tor pojasniti članstvu SDPZ. njen cilj in njen namen, odpreti mu oči ter prepustiti popolnoma njegovi volji, če jo sprejme ali ne.
Po našem mnenju je najboljše, da razpravljamo o vsaki točki oziroma o vsakem stavku posebej in izrazimo obenem svoje misli, da se bo čul naš g!a- zaeno z glasom protestantov in duševnih roditelji v resolucije, katera se glasi:
SDPZ. je priključena Slovenskemu Republ. Združenju, kar /. vsemi nitn mi podpiramo in odobravamo. Slov. Delavska Podporna Zveza je podporna organizacija. Kot tako miio jo smatral, še vedno in jo bomo toliko časa. dokler konvencija oziroma splošno glasovanje ne določi, da ima SDPZ. razen deliti podpore in skrbeti /.;> iioiuo članstvo tudi svoj jasno začrtan politični program; dokler ne bo na konvenciji ali potom splošnega glasovanja določeno da mora biti vsak, ki je član SDPZ: tudi obenem član kake slovenske polil čne organizacije, v tem slučaju SI. Republikanskega Združenja.
Dokler ni tega. ne more nil če reči. da je SDPZ. priključena ka ki politični orgauizaeiji. toliko čas« ni tudi dolžnost članstva, da bt na povelje društva štev. 3 kako politično organizae jo z vsemi nio-••mi podpiralo in odobravalo.
Loiričuo j", da kot zavedni člani SDPZ in obenem v polni simpatiji - SRZ.. katere član je naša vrla organizacija, ne moremo priznati za glasilo organizacije lista, kateri ruje v nasprotni smeri.
Po mnenju uredništva (ila- Naroda je povsem logično, da je list. ki v kolona L namenjenih za glasilo kake podporne organizacije. vestno noročal o društvenih zadevah, priobčil vse, kar je dobil iz glavnega urada in dajal nasvete, ki so članstvu in organizaciji v priti, rešil kot glasilo popolnoma svojo nalogo ter v polni meri zadostil pogodbi, ki je biia -kelnjena med glasilom in SDPZ.
Ako bi glavni u.-a I. ki je izbiral glasilo, zahteval, da mora Glas Naroda uravnal, svoje pisanje tako kot bi prijalo glavnini uradnikom ali pa uradnik m društva štev. 3. bi se prisrčno zahvalil za ponudbo in bi glava SDPZ. nikdai ne zagledala v Glas Naroda belega dne.
<;ia-» Naroda bo ie tedaj "roval v nasprotni -meri ko bo v kolonah. namenjenih g'asilu zapisal. da je SDPZ. zanič ter dvignil agitacijo, naj se članstvo pridruži kaki drugi podporni organizaciji. — Tega pa menda d os* daj še ni storil.
Naša organizacija je na delavski podlagi, SRZ. je organizirano in delujuče za osvoboditev Jugoslovanov izpod monarhije. kar je tudi važno vprašanje za delavstvo. SDPZ. je na delavski podlagi. Dobro vemo. da je ne podpirata niti Morgan niti Rockefeller, ampak da so jo osnovali delavci, ki hočejo imeti v slučaju bolezni od nje podporo.
SRZ. se je organiziralo zato. da pribavi Slovencem v starem kra ju'republ iko. t e je njegovo delovanje pravilno, če se poslužujejo voditelji SRZ. pravih sredstev ali ne. o tem ne bomo tukaj razpravljali. Pribijemo nu tem mestu, da bo SRZ. naša najbolj vpoštevaua organizacija in da bodo imena njegovih delavcev z zlatimi črkami zapisana v zgodovini slovenskega naroda, če bo pripomoglo slovenskemu narodu k boljši bodočnosti.
Glas Naroda, sedanje glasilo SDPZ. pa si je izbralo za tarčo delovati proti temu stremljenju našega naroda, proti edini osvoboditvi jugoslovanskih narodov Iu s tem delujoč za nadaljno zasuženjstvo naroda pod monarhijo. Glas Naroda se je iz sledečih razlogov priklopi! Slovenski Na rodni Zvezi, ki ji- v nasprotju s Slov. Republ. Združenjem:
— ker je Slovenska Narodna Zveza pod pokroviteljstvom Jugoslovanskega Odbora v Londonu, katerega so skoraj vse zavezniške vlade priznale kot oficijeluega zastopnika jugoslovanskih narodov v domovini;
_ t.-r je po posredovanju Jugoslovanskega Odbora izdal ameriški državni tajnik Lansing zaporedoma dve proklamaciji. v katerima obljubil je Jugoslovanom v Avstriji po vojni popolno prostost in samoodločevanje;
_ ker so se p> posredovanju Jugoslovanskega Odbora zavzeli
za nas razni ugledni angleški in francoski državniki ter v ponov-j nih izjavah snrejeli program Jugoslovanskega Odbora za del svojega programa;
_ ker je italjanska vlada, katere so se avstrijski Jugoslovani
zastran njenih imperij«lističnih teženj in želja najbolj bali. sklenila s zastopniki Jugoslovanskega Odbora pogodbo, da ne bo vzela po vojni uit koščka slovenske in hrvaške zemlje, iu vsled tega. ker je Jugoslovanski Odbor s svojimi številnimi knjigami, zemljevidi, predavanji in razpravami seznanil ves zavezniški svet z jugoslovanskimi narodi iu njihovimi željami.
Vmešavanje politike v SDPZ,
V	štev. 177 Glas Naroda je bil priobčen zapisnik seje gl. odbora SDPZ.. v katerem smo. med drugim, opazili tudi resolucijo, ki je bila sprejeta od odbora in naperjena proti sedajnemu Glasilu S. D. P. Zveze.
Kakor je iz zapisnika razvidno ni odbor sprejel resolucijo vsled kake netaktnosti ali zanemarjenosti od strani Glasila, ampak vsled političnega pisarenja Glasila kot dnevuika-žurnala in ne kot. oficijeluega organa SDPZ. Te pra vice si pa odbor SDPZ. ne more in iie srne prilastovati.
V	kolikor je meni znano je Gl. Naroda kot glasilo SDPZ. redno in, pošteno izpolnjeval svoje dolžnosti in to je pa tudi vse kar dru-štveniki zahtevajo oziroma pričakujejo. Glas Naroda ni naše politično glasilo, tega SDPZ. še nima. ampak naše društveno glasilo.
Nikdo mi ne more oporekati, a-ko izjavljam, da je Gl. Naroda marsikakemu društvu pomagal do napredka in da so bile njegove ko Ione društvom vedno in ob vsaki priliki na razpolago.
Kako je pa politično mnenja Glas Naroda kot časnika, well, to
V	Glas Naroda z dne 30. julija, v zapisniku glavnega odbora S. D. P. Zveze, sem opazil tudi nek protest, naperjen proti listu Glas Naroda, ki je glasilo Zveze. V istem protestu se poživlja društva da naj "podvzamejo umestne korake" proti glasilu, češ. da list piše v protislovju z mišljenjem članstva SDPZ. Protest se nanaša na to. ker je list Glas Naroda zavzel organizaciji SDPZ. nasprotno stališče.
V	istem protestu je tudi om«v njeno, tla je SDPZ. članica S. R. Združenja.
Čudno pri vsem tem je pa, da glavni odbor ni nikdar vprašal za tozadevno mnenje članstva. Odkod g'avni odbor ve, da se članstvo strinja z delovanjem S. It. Združenja? Kako gl. odbor ve. da list Glas Naroda piše proti večinskemu mnenju članov?
Ako so nekateri gospodje v Johnstownu za program svojih ru-dečih bratov v Chicagu. že dobro, ampak oni še niso cela organizacija. Nič nimam proti leinu, če glavni odborniki delujejo za program te ali one politične skupine iz svojega osebnega prepričanja, sem pa direktno nasproten, da bi si glavni odbor jemal pravico post lačiti članstvo, katero ga je postavilo na čelo organizacije, v eno ali drugo politično sekto, iu to celo brez dovoljenja članstva.
Kje je vaša odkritosrčnost? Kje je vaša demokracija ?
Ako je program SRZ. res tako pri srcu ameriškim Slovencem, zakaj se je potem treba posluževati takih sredstev za pridobivanje članov, kakor se jih poslužujejo slovenski republikanci v A-meriki ?
Res. čas je. da se "podvzame primerne korake", ampak ne proti listu Glas Naroda, pač pa proti gl. odbornikom SDPZ., ki na svojo pest politično izrabljajo članstvo, ki jim je poverilo posle v svoji organizaciji.
Jaz za svojo osebo odločno odklanjam kakšno direktno ali in-direktno zvezo z organizacijo S. R. Z. Kdor v resnici želi pomagati Slovencem, oziroma Jugoslovanom do svobode, bo deloval pf> načelu SNZ., ki ne diktira kakšno formo vlade morajo Jugoslovanom postaviti na čelo svobodne in združene Jugoslavije. To bodo že določili ljudje doma, kateri danes prelivajo kri. stradajo, umirajo in trpe naj grozo vi te jše preganjanje.
Slovenski republikanci pa zahtevajo jugosl. federativno republiko. Dali so svoj program pred parod in rekli: to je naš program in na podlagi tega programa se mora rešiti jngoslovansko vprašanje. ako ne tako, pa raje nič. pa še nadalje ostanite tam. kjer ste in naj vas nemški in madžarski žandarmi koljejo in preganjajo, to nam ni mar.
Kakšni boritelji svobode so to? V pravem pomenu besede so le diktatorji, ki hočejo na vsak način uveljavoti svoje načelo, ne glede na to, kaj v resnici mislijo Slo venci doma.
Ameriški Slovenci. • saj vendar naša stvar ni določati formo bodoče jugosl. države. Naša dolžnost je. da povemo vladi Združenih držav, ameriškemu ljudstvu in sploh celemu svetu, da Jugoslo vani zahtevajo svojo lastno svobodno državo, da hočejo proč od A-vstrije in se hočejo združiti s svojimi brati izven Avstrije.
Kakšno upravo bo pa ta država imela?
Bodimo toliko pošteni iu pustih mo stvar onim ljudem, ki bodo isto državo tvorili, da določijo sami,
Severova zdravila virtr i o jejo
Bolne ženske
naj bi na prenašale hudih bolečin, krčev in drugih nerodnosti, katerim so tolikrat podvržene. Teh bolečin bi ne bilo nikakor potreba prestajati. 1 znebite ae jih že sedaj, &B od začetka. Rabite torej obče znano zdravilo za ženske in za dekleta, vzemite
S
evera s ,
Regulator'!
(Severov Regulator). To je izboma tonika in zdravilo, osobito pri ženskih boleznih. To zdravilo deluje hitro, mirno in z gotovim uspehom. To zdravilo ne vsebuje ničesar takega, kar bi škodovalo zdravju. Vsaka žena naj bi isto poskusila. Cena $1.25 steklenica; dobivale v vseh lekarnah.	: I
W. F. SEVERA CO. • CEDAR RAPIDS,-IOWA
Toraj, bratje člani SDPZ. in vsi drugi Slovenci v Ameriki, ne dovolimo, da bi skupina ljudi v Ameriki igrala z nami po svoji volji in nas kazala jasnosti: — glejte, to so naši člani, ki se strinjajo in delujejo za naš programi List Glas Naroda je priobčil več pametnih nasvetov za skupno delo med nami, ali žal, da *<> bila za vse te nasvete ušesa republikancev zaprta. Niti najmanjšega koraka niso storili v tej smeri. I/, tega se jasno vidi, da jim nI nič za resno delo
A prišel bo čas, ko bo ljudstvo obračunalo tudi z vami. kakor rusko ljudstvo /. boljševiki. ki so mu prizadeli toliko gorja.
L. člaD dr. Delavec št. 25 SDPZ.
ižnost časopisja za male narode
Časopisje jc postalo danes tolika r^ila. da mora tudi vsaka državna oblast računati žnjo. ako hoče. li noče.
Časopisje je dandanes — državna potreba. Ono zastopa javno mnenje, pripravlja vojno in mir. brani svobodo in sainostal-nost.
Posebne važnosti pa je časopisje malih narodov, je glasilo svobodnega narodnega mišljenja, glas srcu naroda, povzdiga mlačne in šibke, junači omahl.jivce, dela iz malih velike, ustvarja narodne heroje.
Govoreč o važnosti časopisja, obžalujejo zagrebške "Novine", tla smo Slovenci, Hrvatje in Srbi zaostali v tem pogledu. Eden vzrokov je tudi v tem. da se je ča-snikanje navadno smatralo za ljudi nižega položaja, ki jih moreš — če že ne prezirati — pa vsaj obžalovati, ker so se dali na tako ''nehvaležno" delo.
K temu prihaja — po mnenju "Novin" — še to, da je naše časopisje razcepljeno, neorganizirano. Dnevniki niso v nikakem stiku med s<*boj, da niti ne govorimo o nedostojnih medsebojnih napadih.
Treba nam torej organizacije časopisja, ki je ena najvažnejših narodnih institucij.
Zagrebški list prit rja glasno nameri, da bi se ustanovil jugoslovanski list na nemškem jeziku — najbolje na Dunaju — v obrambo naših pravic, naših strem ljenj in našega ugleda napram tujerodnemu svetu.
Časi so resni in usodni, v katerih se nimajo reševati le svetovni problemi, ampak tudi problemi "malih" narodov.
Ti problemi "velikih" in "malih" so se začeli v Brestu Litovskem odmotavati in tega odmota-vanja ne zaustavi nikdo več. Zato tiam treba primernega publicisti-škega zastopstva napram zunanje-inu svetu. Dober dunajski dnevnik iiaj bi bil informacijski urad za Nemce in vso Evropo o naših političnih, kulturnih in socijaluih vprašanjih.
Dajal naj bi direktivo vsem našim listom, ki so se izrekli za deklaracijo. Marsikatera akcija zastaja radi pomanjkanja direktive. Mnogi pojmi niso še razbistre-ni in marsikdo, ki gre za svojo koristjo, more loviti v motui vodi in delovati v korist Nemcev in Madžarov, pa naj je to tlidi — brezvestno!
"Novine" priporočajo našim poslancem na Dunaju, naj popri-mejo inieijativo za ustanovitev takega dnevnika. Računajo naj na pomoč naših denarnih zavodov in gospodarskih institucij. I	("Edinost".)
menom oficijelne SDPZ.	c
Glavni odbor SDPZ. ni imel ni- t
:ake pravice sprejeti omenjeno c esolueijo in jo staviti v arhiv S. i D. P. Zveze kot uradni dokument. ( Jlavni odbor je bil izvoljen od 1 danstva, da vodi društvene posle sDPZ.; da skrbi da bodejo Člani, t [o postanejo onemogli, prejemali j vojo podporo in da organizacija s iodi po poti, ki ji je začrtana v i ista vi in pravilih. V zapisniku dalje čitamo: 1 — Kdo so oni zastopniki in ke i iaj jih je članstvo izbralo v svr- 1 io zastopanja političnega mnenja | HDPZ. ? Kako se more glavni od- 1 3or tako predrzniti, tako daleč i spozabiti, da izraža politično mišljenje članstva. To znači ravno : toliko kot narekovati članstvu kakega mišljenja mora biti z ozi-t-om na j>olitiko!
Jaz smatram, da ima članstvo v tem pogledu prosto voljo. Jaz si vstvarim politično mišljenje po mojem najboljšem prepričanju, in tako mislim, da store tudi drugi. Tako so storili tudi glavni odborniki. toda na žalost so se spozabili, in sicer v tem, da so zapisali, da je to mnenje vsega čianstra SDPZ.
Spozabili so se! Toda bodite malo bolj kavalir-ski, bolj demokratični, vsaj pri podpornih organizacijah. Menda nismo pod Troekijem ali Leninom (naj bodejo prokleti in naj jima bode prokletstvo težko na veke vekov) da bi morali biti vsi boljševiki !
Rečem, da so se gg. odborniki spozabili in celo še izneverili svo-ji dolžnosti. Imeli so dovolj prilike cenzurirati list Glas Naroda, toda na važno društveno zadevo so pa "pozabili".
Dne 28. junija sem namreč pi-na gl. urad sledeče pismo: ! Mr. Blaž Novak, gl. tajnik SI. D. P. Zveze, 634 Main Street, Johnstown, Pa. Cenjeni prijatelj in sobrat:—
Pregledajoč imenih SDPZ. sem opazil, da se med nami še vedno nahaja društvo, ki ne del» samo sramoto nam članom, ampak s svo jo trdovratuostjo in iz "ljubezni" do star« in gnjile Avstrije žali in izziva vse zavedne in demokratične Slovence širom Amerike.
Ta skupina nezavednežev je društvo "Avstrija" št. 5 v Rat-phton. Pa. Kdo je odgovoren za zanemarjenost v tem pogledu?
Moj namen ni. da bi napadal j>osameznike pri omenjenem društvu, mogoče se nahajajo met* njimi dobri in zavedni Slovenci, ampak želim m vem, da želijo tu? di drugi, da bi se ta madež izčistil Iz naše slovanske organizacije.
Možje, ki so vstanovili SDPZ.. osobito pa oni, ki so sestavili ustavo in pravila, nikakor niso imeli namen delati reklamo habsburškim propalieam. radi tega smatram, da ie ime, katerega si je na vedeno društvo omislilo protiustavno in protipravilno in glavni odbor ima. po mojem mnenju, pravico društvo prisiliti, da si omisli drugo ime, ki bode dostojalo krajevnemu društvu in ki bode v soglasju s principi SDPZ.
Jaz, kot dobrostoječ član, zahtevam, da takoj napravite potrebne korake, da se ta grda marka odstrani iz imenika naših dičnih in naprednih krajevnih organizacijah, da bodemo v bodoče lahko brez obotavljanja referirali k naši Zvezi, kot pravi in pristni slovenski organizaciji.
V nadi, da bodete to v najkrajšem času uredili, bilježim
s slovenskim pozdravom ANTON ZBAŠNIK.
i
je pa povsem druga stvar. To v-prašanje ne spada v delokrog S. D. P. Zveze ali nje glavnih voditeljev. Tu pridejo izdajatelj lista in pa naročniki vpoštev. Naročnii kom-čitateljem je na prostovoljo dano kritizirati pisanje lista, do tega niso samo opravičeni, ampak to je tudi njih dolžnost, in to je kar si izdajatelji lista tudi želijo.
Glas Naroda "kot glasilo SDPZ mora priobeevati samo uradna društvena poročila, kakor napr. mesečne račune, imenik uradnikov krajevnih društev, društvena naznanila, tajnikova poročila in pa kake dobre in koristne članke od strani gl. tajnika (ako se bod« kedaj potrudil, da jih napiše).
Temu se Glas Naroda še noten-krat ni izneveril in članstvo S. D. P. Zveze nima po mojem mnenju v tem pogledu nikakih pritožb, j Dokler Glas Naroda priobča tak j materija 1 v Glasilu, ki se tiče sa uno poslovanja SDPZ., bode vedno izvršil svojo dolžnost' kot oficijel-ni organ društva, j Kar pa se tiče političnih razprav, sem pa strogo proti temu, da ,bi se iste vršile v imenu ali pod
Na to pismo nisem prejel nika kega odgovora iz gl. urada in tudi glavni odbor ni bil toliko SLOVANSKI ('slovanski bi namreč moral biti, ker je Zveza slovanska) da bi se potrudil, da se ta madež odstrani iz naše organizacije.
•laz nikakor ne želim škodovati časti in poštenju naših rojakov v omenjeni naselbini (mogoče jim to še na misel ni prišlo), toda gl-odbor bi bil moral to že davno o-paziti. No, ker pa'tega ni opazil, sem se jaz drznil opozoriti glavnega tajnika, misleč, da bode zadevo predložil gl. odboru, in kaj je bil rezultat?
Nič!
Ali je to pripisovati preveč strogi nevtralnosti ali STRAHU pred Avstrijo, to uganko naj člani skušajo sami rešiti.
Iz tega je razvidno, zakaj se gl. odbor v istini zanima. Vsiljevati nam hočejo vsakovrstno politiko, širijo svojo propagando v in izven društva, na mnenje članstva ;se pa ne ozirajo.
Razbijajo. katoliška načela pri
m,AS XARODA. 27 AVG. 1918.
Pod Robom.
Povest. — Spisal Ivo Trost.
(Nadaljevanje )
Obljubil mu j«, sorništvo do pasti. kjer ga čaka siui"t. Tako je sodil Šinieji i'i monil. da je s pastjo zaprl lisjaku ediui dohod in iihod. Pomislil je eelo toliko naprej, da se mu je srce radoviulo ob nenavadnem uspehu n j upov epa lova. zakaj lisi' ji rud mora brez starih d v oh žalostno i|h)giiuti jmki zemljo. Skoro da se je nasmehnil lenemu uspehu, ko se mu je prav v( v!«-b!iii srca pojavilo nekaj, kakor da mu jc utiipmla doslej neznana žilica — sočutja ob vprašanju: aLi ni prekruta, ni neusmiljena takale kazen .' Domu tega seveda ni omenil ženi. ker je lisjak odnesel; s purani Tudi poslednjo nado v rešitev iz Meduikovih krempljev J njemu in njej. Venetar se ni mogel | toliko premagali, da sc ne bi čudil na gla.^, Ja samec skrbi za družino, če obiiemore samica: češ: kako se imata rada!
K« /-a ga je zato po^icdala toplo, in ljubo, kakor da je uganila tudi osjale njegove misli. Ozrla se jej vstran, zakaj tudi ona ni marala/ da bi šiiiicn uganil nje skrivno ž« Ijo, dvigajoč« se iz dna »rca ve-J dno 'bolj gorečo, vedno bolj živo, I odkar j«> mož tako hi|*» duša, osta-|
ja doma iu skrbi /n bodočnost. Za • l koga pa .' S tem ga ni hotela dra-!
žiti ob tako neprimernem času. In «xipodi4i je motala sladko misel z' Siren k o zavestjo o puranih, ki so' izginili. In takoj se ji jc utrnila! solza zaradi tajne želje in ukradenih puranov.
Šimen se je jezil, da mora prav v tem času loviti lisice, ko j^ iifpih kožuh sk«»ro /<i nič. Imel je uani-j reč lisjaka že tako zagotovo nje-; tegs; in obešene iia koncem hleva, kakor resnično sc jc tam -sušila ii-Mieja koža. Veliko ne nt rži zaujc; a nekaj *»«» le mogel odiiuiiti h ku pil /a dolg Mcdniku-
Naslednje jutro jc sobice vzhajalo v veličastnem svitu. V dolini do Planjaviee je ležala sivkasla megla iit še nižje doli na -antični planjavi je bil zrak komaj proso-( ,ien. kakor nasičen s srebrnim prahom. V< lika r« se je leski-tala /nnaj, ro-a K3 kor po \elikeni dežju, ko se solnce prismeje skopano i/za Suhega Vrha. "Kosa — kakor morje", j*- trdil Šimen. ki se je vrnil zgodaj zjutraj i/ gozda brc/ lisjaka. Ni mu bilo posebno všeč. da je žena hotela vedeti, sca-kaj .)<• prišel prazen mi — izkušeni lo\ec, ki se j« /e izkazal z divjim petelinom. Na jraje bi -e nil še skregal. k»i ne bi poslednji čas ta napaka nekam izostajala ie. navade. l*o nekaterih bese*! a h. ki jin je nalašč zastavljal bolj po robu, je tudi spoznal, da bi bila Uv.a za to kmafu pripravna. Pa jc pomislil naz-aj, pomislil, da se reva tmdi in 011 sc trudi, ko bi se mu ne bilo treba. Kriva pa ni ona. marveč 011. Nagajivost iu upornost ga jc takoj minila ob misli na čakajoče delo, ki nujno zahteva dveh delavcev. pa nič pr )pir«.kev. Zasukal je pogovor: Vreme se nam izpreveže. Škoda!"'
"Pa bi le še danes p revise! o! želi Reza, ki ji je bilo všeč. ela se je šimen na ta način izognil prepiru. tor se ozre skozi okno v pisano naravo, ožarjeno s krvavel-rdečim jutranjim svitoiu.
<>n pristavi kot samo ob sebi mnljivo nadaljevanje Rezine želje: "Tiste' sončne kopice pod (gozdom bi posušila in spravila."
i'(dem vzame molče vsak svoje orodje in gresta, kosit,
Daieč tam na zahodu je bilo nebo temno ter zno prepreženo z oblaki. Kmalu vspne preko te-me velika mavrica, lepa kot sam mir božji, ki kraljuj« nad vesolj-stvom. Reza ni opazovala njene krasote, marveč jc *samo uganila staro reičenico- "Jutranja mavrica — večerni dež."
Šimnu se je oko 5e mudilo ob velikativsKem žarečein loku. Domislil se je pravljice ranjkega očeta, da dobi vrečo cekinov oni. ki pride po golih kolenih na mesto, kjer imft en konec mavrice svoje •podnožje. Neki reven pastirček je verjel tej trditvi ter f/avihal hlače nad koJeiia in legel za, mavrico, da bi objel njeno podnožje. Todu mavrica se mu je umikala. Hitel je za njo — za vrečo cekinov čez hi-Lb in plan, a ona pred sjim Nit; opazil ni, da ima kolena krvav«, da noge bole, da že ves onemogel ue more dalje, l^azil se je naprej po štirih za njo — za srečo, ki se mu je umikala prav tako hitro kakor se >ji je 0:1 bližal. Ko je menil, da jo oibjame še malo živ, je pa solnce za kril oblak in mavrica je
i Rinila. Pastirček je žalostno končal na i*>ti za srečo svoje mlado življenje.
' No, ali misliš, da ni res?" ga: predrami žena iz daljnih misli o J sreči.
Šimen so zdrzne, kakor da ga je zalotila na prepovedani poti, zakaj njeno prejšnjo govorico je bil že docela pozabil. Zato odgovori samo ela nekaj reče- "Res, kle-pati moram."
Reza ga pogleda sočutno. Toliko, da sc 11111 ni z as meja la tea* g:i podražila, ela tndi nanj neugodno vpliva vremenska prememba, vendar ga ni hotela dražiti, ker je prej tudi on krenil v pogovoru od prepira na mirnejšo pot. Zavila je v stran in se lotila trave, da je kosil kar žvižgala v jutranji rosi. šin.en j<* pa spoznal, da mu ne kaže nič drugega, nego sesti na klc-pi.ščc. najsi kosa ni bila potrebna novega klepa: v to sc jc neprevidno obsodil sam.
V nekaj urah se je sol lice res skrilo za oblake, soparica vendar ni hotela ponehati. Proti poldnevu i«* potegnil gori od juga topel, vroč veter, kakor dih iz goreče apneuicc. 'I a ji; /.rak šele razpalil. ti 1 so ljudje iu živali kar zevali od vročine, iie'uj sc je pa skoro zjasnilo.
Podrobarja sta odložila kosi ter začela raztepati pol suIm mrvo iz kopic.
Žejni in hladita željni so «e ozirali kosci proti nebu po vseh bližnjih holmih. gosptidarji so pa priganjali: 'Poehiaajte se! Scdaj-le je ura!"
Pot je oolzei po čelu, a mrva je prijetno še lest ela pod vilami in graljljami.	_ g
Podrobar je spravil kmalu popoldne včeraj jiokošeno semo suho domov. Potem sla se oba vrnila' obračat Že danes poelito travo v j n-eelovju. Žena nun je pomagala, toda mučila jo je neka skrb: kako je ;s perotnruo \* takile bo par ie i s«- iad prikrade jastreb in odnese p išče ali celo kokoš. Vedno in ved-110 je pogledovala visoko gori v senožeti izpod gozda, k lriši, kakor da se boji nesreče. Slednjič je skrb mi več vzdržala na senožeti.
"(Jreui". je rekla. " itn pogledam, če so še vse kokoši iu purami. Potem zniečem pripeljano mrvo na poti. Ce bo prav. sc vmem zopet obračat. Nekaj me skrbi."
Izpustil;: je grablje in zbežala navzdol proti domu.
]>olgo je ni bilo, zelo dolgo. Kakor prej Reza. tako je zdaj pogledu val Šimen k rodni koči. l'o lije-
vem mnenju bi bila sedemkrat ze preštela vso kurjo živino ter !iia.r:uazij dvakrat zmetala seno na j pod, in še je ni bilo. <)pa> il je vendar -ledn^ič, da nekaj iztika okoli ! hišnih oglov. Pa ne da In bil lisjak zopet odnesel purana! Zakliče 'dvakrat ali trikrat, kaj išče. pa 'mu ni odgovorila. On si jc misli!, ' ker sc ne oglasi, že ni hudega ; gotovo ve. da najde sama. kar i-če. t Širnem ti pa le obračaj ! Sedaj-le ! je še ura. A kmalu ne bo več. Nebo se temni. Ko pride elež, mora I biti napol suha mrva v kopicah; [ potem naj gre dež v božjem imenu. Prav gotovo ve to Reza in pri-| biLi pomagat, du zmečota v kopi-ice. Tako je sklepal Šimen. \ Reza je pa iskala — svojo skrb in nesrečo — ostalih pet puranov, I ki je menila o njih, ela se je žival, boljšega mesa kot pameti, zo]>et kani zakavdrala v goščo, kakor se je zgodilo prej že večkrat, ali danes morda celo (požrešnemu lisjaku v zobe.
Šimen je delal, da mu jc polzel ort po licih, po vratu in za široko razpeto srajco po razgaljenih i u-javih iprsih. Mrva je prijetno di-j š'.da kobilice s»» skakale «po nji ter kupi }>rcd Šnnuiom so se vedno ve-' čali. Kar zakrije solnce velikanski oblak, kakor da se je gora dvig ! Jiila sem od morja. Tedaj je Šini-! lin odlegle*. Ko se ozre za solneem,! vidi. kako se kopičijo oel juga gori! [sive glave mogočnih velikanov,! groznih in jezno mrmrajoč*tli. So-j pariea jc tiščala k tlom da bi člo-! v. k obucmog-.l, ko bi se mu ne zdelo Škoua tako dragocenega časa. Kmalu čuje Podrobni, da esleu sivih velikanov, valečili <se geti od i'igli, indglasno bobni, kakor <la od njeg-jvega hrbta odmen^a fl«lj-uji grom; pa si misli gospodar* Daleč je še. hitimo! Zamolklo tju-čanje je bilo vedno močneje. Priklicalo je celo vedno več sivrh glav v/, neznane glonine tam 7.a motrjem. Tovarišem so se pridružili kakor na važen posvet o bil-
- J11 I
zajiM-cm sc nevarnem plesu v naravi sivotemni oblaki Še od vzho-J da in zahoda, radovedni, kako sc yprimeta sovražnika sever in jug.! Sever je bil še skrit za gorami, sa-l 1110 daljno bučanje je svedočilo, ek«| se tudi on napravlja na boj. tu res je pognal naprej prve straže, ki so popolnoma zakrile jasno nebo.	;
Tedaj se Suucn zaman j ozre za solm eni. Z rokavom ?si otre pot z c bra za in reče: "Dež bo!" Potem' zavpije: "Reza, oj, Re-za! Piidi pomagat, tla zdelava to-le v kapi-, ce! Skoda, če se zmoči, že napol suho.'"	j
Reea ni .slišala prvič, ne drugič; tretjič je pa zavpil ina vse grlo, kakor samo še tiste čase, ko sta «?e prepirala in pretepala ter zapretil Rezi z vilami proti domu. Ta migljaj — s kolom — je pomagal, da se je Re«-:a t a ko rekoč izluščila iz grmovja na nasprotni strani hiše. koder we je vila steza 11a Suhi Vi h. nje rodni dom. Tudi tam je zaman iskaisi purane. Za njimi je bil sicer sled. :t v suhi zemlji ni »mogla raz-' ločiti, če drži gori ali doli. Šele na Simuov klic je opazila bližajočo se nevihto iu okoli iSimna vse polno mrve, potrebne, da jo znosita v kopice. Pustila je sled za purani s krvavečim srcem in se »spustila v tek jKijnagat možu.	|
Nista še prav končala dela, so že začele padati debele kaplje. Tedaj sta' zdrčala naravnost navzdol proti domu. Hlidi s(, švigali, da ji-111 i jc jemalo vid. tema je pritisnila na zemljo, grom jc buča I. kakor da sc bliža sodnji dan. Nato pa se vlije ploha, kakor bi se odprle nebeške deževne zatvornice, koteče potopiti ter zaliti grešno zemljo iu njene prebivalce.	|
Reza in Siuicn sta bila mokra do niti, ko ;sta pribežala |>od streho. Zena SfteC-e v hlev in prešteje kokoši. Res sc vrne vsa prepadeeia:
"Ti, puranov tudi sedaj ni. še nevihta jih ni spravila domov. Ta' ž"val je naša živanesreca. Že iiz-pred poldneva jih ni. O, da bi jih ne bilo nikoli poti streho!"
Šimen je glodal, da aiajprej naj-•<le suho obleko in se preolde -e. ker ga je stresalo po vsem životu.
Dež je lil. kakor da so se utrgali trije oblaki .drug vrh diugega gori uekjt^ pod Robom iu nad Suhim Vrhom. Voda je drla cd stre-J he, tla bi gnala mlin iu tri žage. Pri valila se je s hriba ter se nekaj časa zbirala pred Podrobar je vo hišo. ugibajoča, kod 'bo lvajbližje navzdol. Na pomoč ji je prihiteli sv z nasprotnega lirJba, ki je v»i-roval Podrobarja proti jugovzhodnih 11. Tedaj je pa že našla pot po kolovozih, kolesnicah iu kotanjah, po jarkih in žlebovih navzdol, le navzdol v eloliuo.
Reza in Šimen sta se po stari jhi-vadi prekriževala ob slehenieni blisku. Žena je obžalovala, da je pogasnil ogenj, ko je ona Iskala purane. Lahko bi sedaj te pe>tola-žiia z oljkinimi vejicami, kadečimi se na žrjavici, bresnečo jezo božjo.
Pogled v dolino proti Planjavici .j« bil zastrt z deževnimi oblaki, ki je padal dež iz njih kakor v 1 dolgih, debelih štrenah na iskalo-vito zemljo. Vrnies je treskalo za-, poredoma in tako na gosto, da sc J je Šimen trikrat zmotil ,v štetju I in slednjič nehal z brezuspešnim delom. Za trenotek je prestal dež. j kakor da sc je 4 ue mislil, nato se je p« vsuja toča, debela kot orehi.
"iiog nas varuj! Iiog nas varuj hudega!" std vzklikala mož in žejna vneto, iskreno drug za drugim, zakaj na njivah se je zibala dozo-! revajoča j>šeuiea. še bolj zrela pa j rž. Stopila sta v hiši k peči. zakaj , hladilo je bilo obema. Peč. elaai j poleti tudi mrzla, ima proti mra/n • vedno svojo moč. Rezo je to za-Iupanje ukanilo. Mraz jo je tresel in domislil^ naj sc p ret »b leče.
Potem sta drug za drugim stopila k oknu, da bi gledalo lastno nesrečo, kako uničuje ledeno zrnje 1 ruti njunih rok. No, toča je prt nehala; za njo je po malem škropil -k rahel dež, ki sc je pa tudi izpreletel. da je p»-ej jazuo nebo samo rosi!o, kaker hoteč ks-prati in lajšati i|»rizaelete rane. Začelo se jc svetliti, grom se je vedno bolj umikal za sive glave še vedno nezadovoljnih starcev. Mogočni sever je dahnil jmj širnem obzorju in velel: Mir vam bodi! !ji pobrali so nasprotniki vsak '-svojo jezo ter se neradi udali 1110 igočiii sili ledenega samodržca. •Obljubili so z velikoyjsaviistjo tei Škodoželjnostjo, da se ob najbližji priložnosti zopet -spoprimejo >* njim. ker vendar 111 prav, da bi samo eden vladal na vseh štirih koncih sveta.
Grom je izginil « nnapre-tniki nekam tja. odkoder so ga bili pri peljali.	(Prid« ie.)
f
Kristan in njegovo republikanstvo
Ko se bo jutri ali v kratkem! ipreiskov dt» delovanje naših jav-j nih ljudij in njih zadržanje tekom! velike svetovne voj-ne, tedaj se bo1 ]>ogledalo tudi Kristana, 111 Kri-*"tan bo izineil vseh — zadnji.
Od začetka vojne, ko je prišel v Ameriko z avstrijskim potnim' listom, na do danes .se Kristan ne-j j>restano spreminja. Edino v eni stvari je Kristan možak: ostai je logično dosleden — v svojih napadih 11a Jugoslovanski Odbor v I ioiidonu.
Kristan jc napadal Jugoslovanski Odbor v itrtem času ko jc na-•padal zaveznike, doka»'-oval je v potu svojega obraza, da so "vsi prekleti hudiči enaki". Amerika jc bila tedaj nevtralna in Kristan je imel priliko nekaznovano sramotiti zaveznike, blatiti Jugoslovanski Od I j ar in tako pošteno )jo-magati avstrijski vladi, ki je izmed vseh najbolj sovražila Jugo-' slovanski Odbor v Londonu, kakor ga je tudi Kristan sovražil iu ga sovraži. Kristan je za časa nevtralnosti Ameriko nazival "hinav-ko" in da sc samo raditega elrži nevtralnosti ter prodaja orožje zaveznikom, ker dela — profit. j Kristan je silovito napadal A-lueriko, ker je prodajala orožje zaveznikom. Ce Amerik* tega te-' daj ne bi delala, bi bili zavezniki' že zdavnej poraženi, Francija v< -sužnjcKsti. Belgija pašaluk kajzer-j ja, Srbija vilajet Habsburžuaiov itd. Zato pa je Kristan uporabil w svoje moči. da je napadal A-' meriko. zakaj prodaja zaveznikom orožje. Pri te-ui je pu puščal Nemčijo v miru. ki je davila, morila. požirala otroke, renske... J Časi so se spremenili.	j
Odnošaji med Ameriko in Neir-eijo so se poostrili (ter Kristan kar naenkrat pride na tlan in pravi, da se zavezniki bore za — demokracijo. I11 ko je Amerika šla v vojno, je Kristan pozabi', na "profit", 11a "kapitalistične nu-eliče", zapel je veliko himno Ameriki in kapitalistom ter uj^ui t>svo-| bodilni misiji.	'
Kar čez noč jc postalo vm> pravično in pošteno, samo Londonski Oelbor je postal lopov. Vr tem to-rej je ostal Kristan možak, kre-menit značaj, poznavatelj psovar-! skega slovarja nove Jugoslavije.
Vprašanje je: Kaj je bilo vzrok, tla jc Kristan spremenil srvoje mi-šljenje. katero je tako živo zagovarjal kot svoja "načela".' — "Kapitalisti" so ostal: v Ameriki kot v Franciji, 'profit je ostal, ni-čosar se ni spremenilo, samo spremenil -se je — Kristan. Toda Kri-' stan je pameten človek,*on ve. ali Je mleko posneto ali ima še polno količino smetane. Torej za smeta-' 110 je šel Kristan, za probtom, katerega je drugim očital. To je vzrok. No,, pa Kristan je vajen spremembe. Kadar .11111 stopiš na rep, e>e spremeni ter pri tem ne pa-' zi mnogo 11a moralo. Kristan se razlikuje od svojega hrvatskega sodruga Cvet kova le v toliko, da' ima Kristan boljši -nos. da je bolj napreden v vohanju. Kristan n. pr. jako dobro ve, če ima kapitalistična klobasa kaj česna v; sebi ali ne, dočira Cvetkov ne voha ta-;ko natančno. Cvetkov uživa kapitalistične klobase s česnom in brez čcsii. Kristan pa ima dober nos. ' Kristan je tudi predrzen 111 navija svoje strune, maga^i če vse poči, da obdrži pri sebi sivoje pristaše za — republikansko stranko. I Kaj jc Kristjan za republikan-'sko stranko iz prepričanja t j Boš-! Kaj še!
1 Kristan je sam jav^no pisal, tla j sc v ustavnih monarhijah nahaja mnogo več svobode kot v republikah. He. kaj ste rekli ? Menda Kristan vendar ne bo zatajil samega sebe in svojih btsed
In čemu, čemu, za Alahovo voljo- je treba nove stranke, če pa Kristac na drugem koncu zopet trdi. da se je socialistic 11 a stranka borila za iste ideje kot jili naznanja Jugoslovanski Odbor? Kaj ste rekli? Da, tako jc pisal Kristan, So ljudje, ki nimajo kratkega spomina, in po starih -zaprase-^ nih policah se dobi mnogo zanimivega materi j ala iz preteklosti. 'Kristan in Cvetkov sta dva jugoslovanska soeijalista. Oba sta doživela polom.
: In ct>a z mukami priznavata svojo zmoto.
Cvetkov je ostal na polomljeni barki brez moči. ne ve, kaj bi na-I redil, a prefrigajii Kristan je se-tft-avil iz razbitih kosov svoje soci-jalistieno-nemške stranke .neko jako čudne vrste republikanstvo
Vojna divja v Franciji.
Ljudje se ne moteio boriti in obenem obdelovati
zemljo.
MI JIH MORAMO PREHRANITI!
United State* Food Administration
iu čaka ugodnega	vetra, da zajadra.	• ;
' *	t
No. vetra ni.	1
Vsi argumenti, ves program tega republikanstva obstoji v tem načelu: Dol Karadjordjeviči in dtd Londonski Odbor! Drugega pa republikancem ni treba vedeti.
Ce bi se hoteli šaliti, bi rekli: Republikanci so krivi, ker Karadjordjeviči niso Habsburgovei. a Londonski Odbor da ni špelunka vohunov. Sicer naši republikanci ne bi "bili tako agresivni j. liberalizmom. Znano je. da take vrste republikanci kot je Kristan znajo biti jako radikalni, kadar je blizu poštena vlada, a zna^o biti tudi izdajalci. kadar tiran Vlada. Pošteni Rusi so vrgli carja Nikolaja s pre-stola. a Lenin je prišel pozneje, tla zruši, kar so pošteni Rusi zgradili. Tako bi tudi Kristan po Lenino-j vem vzgledu rad prišel v dugos>la-! ■v;ijo. ki b«, nastala — brez roimbli-j kancev — po žrtvah poštenega tie-: !a na šega naroda. Kristan ne »po-j maga graditi Jugoslavije. 111 ker še ni zgrajena, ima že načrte, kako jo bo zrušil. To je nI o ga Kristanova v tej vojni, .zato jc prišel seui iz Avstrije med uas,-da podira, kar svobodni Jugoslovani gra-j efijo. Kristan je suženj, ki trepeta* pred tiranom, a ko se čuti na s^o-j bodi. udriha po svobodi. To je; Kristan.
Kristan je iu^el dovoij prilike.J da začne v Avstriji z revolucijo,! toda kdaj ste še slišali, tla bi Kri-i stan za koga drugega hodil "isuat] kostanje v žrjavico. On je raje j prišel v Ameriko dražit svobodne 1 Slovence, ki so svobodo mnogo j ■prej poznali kot Kristan in njegov 1 avstrijski potni list. Tu v elaljini' Kristini teoretično ubija Avstrijo,i a praktično deluje jh) avstrijskem' geslu: Divide ot impera! Največja' ugaujka je, in niti Kristan sam ue ve, kako bodo naredili repub j liko. Kristan se je znal roga t i boljševikora, ker so zapustili 1'ron-to. toda sam še ni znal pokazati, da more ustanoviti fronto jugoslovanske republike.
Zastonj je klic Kristanu, da se gre borit. On raje išče tu v Ameriki "buržoaške švindlerje", kakor je 011 krstil ameriške Slovence na levi in defcEii. — da, iskal je bnržoaškc švindlerje, ela oni jam-r5jo z<i njegovo lojalnost Ameriki, ker sam ni mogel jamčiti, da jamčijo za lojalnost v republikanski stranki, kajti za Kristanovo lojalnost prej nihče ni 'mogel jamčiti. Ali s kratkimi besedami: Kristan je zajec, radi svoje osebne varnosti je ustvaril republikanski stranko, avno tako kakor je kmalu po j napovedi vojne sestavil famozno I izjavo soeijalistov. naperjeno proti Jugoslovanskemu Odboru, v kateri izjavi se dostavno čita t j "Naj -naš narod nikar ne sledi ^'londonskim švindlerjem", kajti njih domačini be>do doma prega-'njani. njih premoženje konfiseira-110 in sami obešeni, a oni, ki so v 'Ameriki, se ne bodo smeli povrniti domov!"
j Stop! Ali ni bila Avstrija prva, ki je imenovala Jugoslovanski Odbor "švindlerje".' Ali ni Kristan kot opica jecljal v,a avstrijskimi ministri iu z istimi priimki obdeloval odbor mož, ki ^e je prvi na svetu drznil nastopiti proti 'Avstriji in predlagal, da se Av-'strija zruši? fn potem? Kaj; Kri-' stan je grozil, da se naši h Ameriške ne bodo smeii "domov" vrniti. Ta 4;elo;n" je sc-ed« Avstrija. Ali I ni to dokaz vseh dokazov, da jc bil Kristan trdno prepričan v avstrijsko zmago? Zakaj je grozil 'rojakom? Zakaj jih takoj v začetku 111 opominjal, naj -bodo zvesti ameriški državljani, naj pomagajo ubijati Avstrijo, cesarje in kralje?
Hc,he, tedaj je nil še Diimba tu-' kaj!	'	j
In ali tako govori "revolucijo-( nar". kakor vse je Kristan v Ameriki dal krstiti' Ali tako tlela pisatelj. komunist, pesnik barikatl, žrtve in krvi za — "delavske pravice"
Hrvatski pop Kmpatič, ki sc jt^ v Ameriki strašim truelil za Avstrijo, je ual razglasiti, da bo pro-' glasil vse Hrvate, ki so proti Avstriji. za »izdajalce, a Kristan pa' grozi Slovencem, da jih bo A v-1 strija obesila, čc bodo revolucijo-j narni! Dva brata, pop in inter-, nacijonah e:, tuba enaka.	t
. Eden in drugi sta inetirektno pomagala Avstriji, čelen kot drugi, enako laže, ko govori narodu ode-; ktvcih, o jugotslovanstvu, o republiki, o veri in svobtnli!
Ako sam socijalistični vodja \ , stari domovini dr. Krfolja pravi o nekaterih tamošnjih republikancih, tla "sc igrajo z republiko". tedaj imamo mi še veliko večjo pravico, da povemo Kiista-nu, da preneha ŠPKKLLIRAT1 z, republiko.
Nas zave-'JJiki niso požirali raditega, ker j < Kristan na svetu, za kogar nihče ne ve, razven tanatiC--
na pamet	jte peščice, a za
Jugoslovanski tjdbtn* vedo vh1 vlade, najbolj pa avstrijska, ki bi ga utopila raje danes kot juti i v lupini vode.
Kristan se je v svojih računih letos presleparil že paikrat ir. Kristan se bo zopet presleparil. Mi , bomo zmagali v naši narod.11 borbi. o tem smo danes trdno prepričani, < loč i m zastopniki Kristanovih naukov še danes okoli trdi-' jo. da ne vedo, ee "bomo" zažigali. Pravica mora zmagati, ves' Londonski Odboi sc bo v triumt'uj vrnil v domovino, v svobodno Ju-J geslavijo, toda Kristan se bo moral dvakrat premisliti, predno bol nastopil pot v ono domovino, v ka-j tero se ne bo moglo z avstrijskim potnim listom, kot sc je šio ven. Narod plača vsakomur po zaslugi ! Kristanu se zu njegove "zasluge-" prav lahko maščuje. Morda se pa| motim««, kajti če bo v Jugoslaviji tiranija, vešala. sttah«»vlada. te- j daj bo Kristan se vet ta prvi, ki bo ptipognil koleno. Pomagal bo rib-' teti bič nad ljudstvom, ali pa ple-tel vrvi za narodne delavce.	j
Za to nam spričuje vsa njegova preteklost".
Pa bodite zdravi, do svidenja!
Socijalist brez knjižnice.
Protest Hrvatov in
Slovencev iz Istre
*
(Jug. Ca s. urad. • Washigtou. )
Zagrebški "Obzor" od 20. junija prinaša naslednjo vest :
— Odbor političnega društva za Ilrvatc in Slovence v Istri protestira na svoji seji dne 14. junija 1918 v imenu hrvaškega in slovenskega naroda v Istri proti vsa. kemu eventualnemu pa tudi ko-nečnemu rešenju našega narodnega in državnega vprašanja, po katerem bi se samo nekateri deli nega naroda zjedinili. in to ne v popolnoina svobodno državo, me«l-tem ko bi ostali tleli našega naroda morali ostati v sedajni podreje-nasti drugemu narodu.
Odbor objednem izjavlja, tla zahteva politična, narodna in gospodarska bodočnetftt Istre brezpogojno zjedinjenje vseh Sloven-
cev. Hrvat ti v in Srbov v samostojno. vsakega gospodstva drugih narodov svobodno državno telo. osnovano na demokratski podlagi.
* * *
Za Dalmaijo prihaja tudi Istra. Tudi ona, katero so zahtevali drugi za sebe. izjavlja :
— Izven Jugoslavije ni življenja !
Kdor pozna ljuto in vsi rajno borbo, katero je vzdržala Istra tekom zadnjih 30 let. da je iztrgala pedenj za pedujom svoje zemlje tujcu in jo povrne itaro-elu, ta bo znal ceniti veselje. ka terini smt> sprejeli 1<» vest.
Družba -v. Cirila ill Metoda, hi je postala za Slovence in Hrvate narodna >vojina. žaujc sedaj plo dove svojega delovanja iu priza devanja. Vsaka naša šola. ki jc v Istrj liila »»tvorjcna. jc pomenila za nas narodno trdnjavo, s pomočjo katere se izgubljeni sinovi zopet vračali narodu.
Pri zadnjih volitvah so dobili Slovenci iu Hrvati p«> vseli kiuet-skih občinah kompaktno večino. V mestih smo videli .združene Italijane in Nemce proti Slovencem, ali tudi i«> jim ni pomagalo, kajti Slovenci so dobili isfotoliko glasov. kakor združeni Nemci iu Ita-Ijani.
Istra je naša iu mora ostati .01-po tra«l:cijah. čustvovanju in jeziku je slovanska in aak.i bi> tu«li ostala, kajti izdati njo. bi pomenilo izdati samega sebe. V vprašanju gh' ie bodočnosti našega naroda ne moremo sklepati kompromis«^- 7 nikomur. Narodna volja, potrjena > plebiscitom, bo nam dala pravico. Naša dolž-nost je samo. da jo neprestana krepimt) in izrazimo v pravem času pred celim svetom.
Nad 20,000 častnikov na prostem. —
Amsterdam, Nizozemsko. IT), avgusta. — f Poročilo Pniversal Service-. — Iz zadnjih poročil je razvidno. tla je bila boljše viška vla-ida prisiljena izpustiti na prosto , 2-5.000 bivših ruskih častnikov. — Zaprti so bili v Aleksijevih bara-|kah v Moskvi. Ljudje so grozili provizorično vladi, da bodo raz-' strel ill Kremelin, če ne bodo čast-liki izpuščeni.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Peaa Ave., Pitžibmrgh, Fa
Dr. KoUr f« mmS-*UrmW larmamm
■ftftTBik, hi<|i IM T PlMtalfL*. kf hm* U-totM ktkio t ■CrtTll«-Mfm TMk mrnmm
--Icprl •*.r»rl ■ glm-
MTl«M in, ki ]• HRUMI ir. mf. BrU«k. is*t« bomU« «21 mmSm-9« Mm, t pia. tipaduH Is«. k«IMI» t totok, frtfito la WMB na hoa krt- N« laktiu, k«a ta ft*-
Tn mik« Wtm wtrmrtm H HMh> •mmi mrnum. r*kor Utre opwdU, šm rmm pru«kii« Hntk mm tmMmtU, %mmw*	km Hm ns mm
■o»«? pomiL
IrarMil« tf nM HI« t^Bitt T M ara* ta atotr wem e»«ruU».
Vo^ui »hnK ki vonmrvHšt u-Htila« ^ krga trn^tota^a yfcwtt M
Www«H»|wi, inanjtw »iKIl—^ »*
Miilw, wNlln. ikfcd* In »m ***** k*lexn(, Id ButUlfo tiU< um-•toto krvi mltmta t kntftit M« f* a! nMM leialL
tJrMi« trt: THkiu e« 9. «M HI 'L wnMnr-. v pMUh «. alfl-
I« nma>; niiifcrmm M. mtmtnjju I. h^MM.____ _
i	1 s> rr??*1
! Rojaki, naročajte se na "Glas Naroela", največji slovenski dnevnik v Zdrni. državah.
GLAS NARODA. 27. AVG. 1918.
Magdalenina kita
Francoski spisal JEAN RAMEAU.
(Nadaljevanje.)
—	Skodelico hi morala prinesti — je rekla. — Doma jih imamo dovolj. — Toda vrjemite mi, da sem res pozabila. — Kaj ne, da ne boste hudi t
Šele ko je vse pojedel, je odvrnil Silvere:
—	Jaz imam lepo leseno skodelico v kovČegu. — Sani gospod župnik jo je izstruzil in mi jo je dal za velikonočni dar.
—	Dobro, dobro, bom pa drugo jajce vbila v skodelico.
—	Ne, gospodična, dovolj je, hvala vam.
—	Ali govorite resnico?
—	l)n. čisto resnico.
—	Tukaj imate malo vina. Kar iz steklenice pijte. — Bom videla. če znate, jaz namreč ne znam. — Jaz vlečem in vlečem, pa mi :;iti kapljica ne priteče v usta. — Pokažite, če znate vi. — Ne? — No, potem pa moram iti po kozarec.
Ni mu kazalo drugega kot piti.
Jakobina je zaploskala z rokama, ko je slišala klokotanje starega španskega vina po pastirjevem grlu.
—	Imenitno, Imenitno! — To me pa morate naučiti!
Vzela mu je steklenico iz rok. zamašila jo je in postavila v kot. Zatem je sama pojedla drugo jajce, seveda brez soli.
—	O, saj ni tako slabo, kot sem si mislila. — SevejJa, v tej votlini ima vse boljši okus kot pa v okrašeni obednlci.
—	Ah, — je v/.kliknila naenkrat in planila kvišku. — Skoraj bi bila pozabila na osla.
Še predno jo je mogel pastir zadržati, je zbežala iz votline in £C kmalo vrnila z veliko košaro.
—	Ali je rati zelenje iu kotenje? — je vprašala in postavila celo košaro pred osla.
Pastir si je podprl jrlavo in vprašal :
—	Kje ste pa to dobili, gospodična?
—	Iz stričevega vrta sem prinesla.
Osel se je podal takoj na celo. — Pri tem je včasih zvedavo po-pledal mladega dekleta, ki ga je še malo prej kamenjalo, sedaj mu pa tako prijazno streže.
- Dovolite mi. gospodična, — je rekel Silvere — da se vam v »nojem in oslovem imenu za vse zahvalim. — Vi ste zlata duša. — Oprostite mi, ker sem vas prej na travniku tako neuljudno odgovarjal.
—	Nikar ne govor te tako — je odvrnila Jakobina giujena do solz. — .laz sem v: e zakrivila in bi vam skoraj ne smela stopiti pred oči. — Vi mi morate tudi oprostiti, če bom nadaljevala s svojimi obiski. — Upam, da bova zanaprej dobra prijatelja. — Lahko noč, gospod Silvere. — Nasvidenje jutri!
Zaupno mu je ponudila svojo belo roko, katero jc on hvaležno stisnil.
Zatem .je pogladila še osl.i po hrbtu in se odpravila proli vasi. V dolini je bilo že temno, samo s snegom pokrite gore so še bleščale.
Jakobina je šla v cerkev molit rožni venec kot ji je bil naroči' -trie. Molila je polglasno, v mislih je pa prosila Mater; — Daj mi moža, Mati božja, zadovoljna bom tudi če ne bo tako velik in če ne bo imel tako velikih brk....
Silverre je celo noč izvrstno spal.
Ko se je naslednjega jutra prebudil, ni vstal, ampak jc začel premišljevati na svojem ležiču.
Prijel s.* j»* za - elo in se spomnil dobljene rane. — Zatem se je pa spomnil gospodi mm. .lakohine. njenih solza, njene vestne postrežbe, njenih belih rok ni prijetnega glasu. — Ali je sploh mogoče, da je lako lepa, bogata deklica, klečala na kolenih pred njim, pred ubogim pastirjem, so <e njeni beli. sveži in dišeči prsti dotikali njegovega čela. — Ali je res mogoče, da se je dotikala tega senca in njegovega raševinastega plašča! — Ali se je res s svojifi belimi prsti, ki so veliko prenežni. da bi gladili ptičje perje, dotaknla njegovega starega osla V
Silvere samemu sebi ni mogel vrjeti.
—	Ne, to ni mogoče, to so bile sanje, neumne sanje. In gotovo ne vrjel, če bi ne »pazil v kotu polizpraznjeue steklenice španskega vina. če bi ne vide! v ilovici sledov Jakobininih čevljev.
Solnčna svetloba je prodirala v votlino in nad dolinsko meglo so se pojavili v rmenem ozadju vijoličasti vrhovi.
Silvere je vstal Nobene slabosti ni čutil več. Rana na čelu se je najbrže že začela ce!iti, ker ga ni bolela več. Stopil je k oslu, po-gladil ga je in mu dal svežega sena. Zatem je pometel votlino in si začel snažiti obleko. Naenkrat se jc zdramil. Pri vhodu je nekaj zašumelo. Ozr! se je. in v njegovih očeh se je zasvetilo.
Bila je Jakobina.
—	Ali ste žc vstali? — je vzkliknila deklica. — No. kako je pa danes! — Veliko boljši se mi zdite. Jaz bi rada na vas poskusila vso svojo spretnost.
Zatem je stopila v votlino ter položila na tla precej veliko o-marico.
—	To je domača lekarna mojega strica — je rekla. — Šele sedaj vam bom zamogla dostojno obvezati glavo.
Nato je sedla :u- stol, da bi se nekoliko odpočila od hitre hojt.
—	Kako ste kaj spali? — Dobro?
*—- Da, gospodična.
—	Kaj pa vaš osel? — Ali je tudi 011 dobro spal?
—	Zdi se mi, tla dobro.
—	Vidi se mu. — Tako prijazno me gleda. — Toda sedaj ne smeva izgubljati časa. — Pridite sem. — Sedite. — Tako.
—	Zakaj pa, gospodična ?
—	To vas čisto nič ne briga. — Ali imate kaj vode? — Ah, kako sem neumna. — Saj je vendar slap v bližini. — Zatem je vzela iz omarice malo skodelieu, napolnila jo jc z vodo ter prižgala malo spiritovo svetilko .
Ko jc bila voda gorka, je rekla :
—	Hitro na delo. — Sklonite glavo.
Sedaj je pa vedel mladenič vse in odvrnil:
—- Hvala lepa. gospodična. — To se bo že samo od sebe zacelilo. --
—	Nikar se ne protivite. Jaz sem vas ranila in vsled tega vas moram ozdraviti.
Obenem je vzela iz omarice veliko množino steklenic, vate, malih klešč in sploh vse operacijske priprave.
—	Toda gospodična, prosim vas — se je branil Silvere.
—	Pri miru sedaj.
—	Vi ste res predobri. — Povem vam. da ni potrebno.
—	O tem ne veste ničesar. — Ce se z rano ne ravna prav, se iahko prisadi. — Meni so znani taki slučaji.
—	Meni tudi. gospodična. — Jaz sem se že najmanj dvajsetkrat ranil, pa____
—	Ali vam bom morala zopet zalučati kamen v glavo? — je odvrnila Jakobina smeje.
Slednjič se je Silvere vseeno vdal v svojo usodo.
—	To bo vam v pomoč, meni pa v veliko zabavo — je rekla, ko mu je odvzela obvezo.
Videl je, kako so se njeni lepi rožnati prsti premikali pred njegovim obrazom, iu ker je čutil, da mu sili rdečica v obraz, je zaprl oči.
—	No, ali ste v zadregi? — Zakaj pa?
Ona pa ni zardela. Kajti za njenim čistim deviškim čelom ni bilo nobene stranske misli Tedaj ko je metala Jakobina kamenje
Zakaj poskusi?
Zakaj postati fizično brez modi?
Najboljše tii predobro, kadar se gre za zdravje. Zelo rirtrgo je in nevarno, uajti pravo zdravilo, s katerim se more dobiti zdravje. Zakaj tedaj poskusi?
1 »ubite zavoj slovitega Bolgarskega Krvuega Caja — za zaprtje, slabo prebavi jan je, bolezni na jetrih, ledieab, želodcu 111 v krvi. Vaše zdravje se bo Izboljšalo, oči bodo postale bolj žive, 1 vaša koža bo in>stala bolj sveža In žino, ki bo zadostoval za 5 mesecev, je po posti $1.25; 4 zavoji po pošti $4.00; stvo matere narave za eeli sistem na najlažji in najbolj zdrav način. Deluje naglo in gotovo s tem, da se jetra vsposobijo, da delujejo, da so čreva redna in popolna prebava.
Cena enega velikega zavoja za družino, ki bo zadostoval za , meseeev, je po pošti $1.2g: 4 zavoji popoSti $1.00; 7 zavojev po pošti $6.25 se poSlje po : prejemu plačila, ali pa po C. O. D. Naslov:
Marvel Product Company, 9 Marvel Bldg., Pittsburgh, Pa.
Fori
Detroit, Mich., 26. avgusta. Danes se je tukaj objavilo, da je dala Ford Motor Company svojo euointrideseto napravo na razpolago vladi Združenih držav. Fordove naprave se nahajajo v različnih delih dežele. Eno izmed Iztočnih naprav je vlada že prevzela ter se jo je pričelo rabiti za izdelovanje plinovih mask.
stojanke iu mostnih pročeljih ob i Semeni reki. severno od Fieri ter si izs lile prehod preko reke. Tako jse glasi v današnjem oficijelnem poročil dunapskega vojnega u-rada.
Francosko poročilo glede tega i se glasi:
Iztočno pozorišče, 2(i avgusta Povečala se je artilerijska delavnost v okraju jezera Doiran, na i obeh straneh Vardarja ter v bli-i žini Huma.
V Albaniji so Avstrijci ob dveh različn Ji prilikah naskočili fran-eosko-italijanske pozicije v bližini so vodja Devoli Tomorica rek. Na še čete so te napade zavrnile. Nato pa so se soglasno s povelji nekoliko umaknile, na levem krilu v namenu, da vzdrže stik z itali-lijanskimi četami.
Angleški avijatiki so obstreljevali sovražna taboršča v okraju Demir-Hissar. V okraju Drobro-polje je neki srbski avijatik spravil na tla neki sovražni aero-plan.
Slika nam kaže strica Sama, pred katerim stoji kajzer. ki je po vrhu inaskirau s perjem goloba, a spodaj oborožen od glave do pet. Strii? Sam pravi kajzerju: — Za enkrat si govoril resnico: — Ti
boš moral izročiti Belgijo!
na mladega pastirja in tedaj, ko mu je stregla na njegovem ležišču, je bila nedolžna in čistega src-; kot otrok. Napram nobenemu možnemu se še ni v nji vzbudila ženska. .
Varno mu je odvzela obvezo. Zatem je ugasnila svetilko." odprla steklenico in viila v malo skodelico par kapljic neke rjave te-Koeine.
—	To je karboina kislina — ,je rekla. — To .ie desinfekcijsko sredstvo mojega striea. — Veste, stric je še precej starokopiten. Sedaj imajo že vse drugačna sredstva.
—	O. kako je lepa mala ranica. — Škoda, da ni nič nevarna.
Zatem mu je položila nanjo vate in mu odvzela skoraj vso
glavo.
—	Pokrite se s vojo kapo. — Tako. — Imenitni ste.
Zatem se je obrnila k oslu rekoč:
—	No. sivček, ali poznaš svojega gospodarja? — Čakajte. — Ali je morda tudi osel ranjen.' — Zdi se mi, da ga je zadelo par kamnov?
Natančno ga je pregledala, pa se je kmalo prepričala, da je nepoškodovan.
—	Če bi se vant še kdaj kaj pripetilo, se obrnite naravnost na mene, da veste.
Medtem je spravila vse v omarico ter jo postavila v kot.
—	Jutri bova še vse to rabila. — Zdaj bom pa šla v župnišče. — Le mirni bodite. — Tekom Četrt ure se vrnem.
Kmalo zatem prinesla polno košaro jedil.
—	Zdaj pa morava zajtrkovati, gospod Silvere. — Pri Pepiti sem si izprosila dovoljenje, da smem jesti tukaj zgoraj.
Iz košare je vzela dva kotleta, nekaj prekajenega mesa, kruha, mleka in presušenca.
Pastir se je sicer branil na vse mogoče načine, pa je imel ravno toliko sreče kot dan prej. — Od vsake stvari je pokusil malo, da bi ga zmerjala.
Ko sta pojedla in izpila osialo vino — Jakobina je že prav dobro pila iz steklenice — je vstal Silvere in hotel oditi. — Mlada deklica mu pa ni dovolila.
—	Zdravnik vam prepoveduje, gospod Silvere.
—	Osla moram vendarle gnati na pašo.
—	Tako, tako, to je že prav. — Odvežite ga. — Ga bom že jaz gnala.
—	Moj Bog, kaj vendar mislite, gospodična?
—	Kar sem rekla, sem rekla.
Odvezala je osla ter ga gnala proti vratom.
—	Gospodična, stojte. — Kaj bodo rekli ljudje?
—	Naj rečejo karkoli hočejo. — Jaz se nič ne brigam.
—	Kaj če bo pa osel zdivjal ?
—	Ne. tega ne bo storil. ker je preveč galanten.
Odpeljala ga je kljub prošnjam in moledovanju mladega pastirja.
Silvere je stal kot okamenel. — Slišal je. kako je stopal osel po granitni stezi
V bližini mlade deklice mu je pošla vsa moč in odločnost. Zdelo se je, kot da bi oba izpremenila spola. — Ona je zapovedovala odločno in jasno kot možki, on je pa vdano ubogal kot ženska.
Kljub temu. da mu je prepovedala, se je vedno splazil iz votline. napravil par korakov po stezi ter pogledal skozi grmovje.
Jakobina je odpeljala osla naravnost na župnikov travnik, kjer je rasla visoka in sočna trava.
—	Toda. gospodična — je hotel vzklikniti. — To je vendar župnikov travnik. — Kaj bo rekel?
To ji je hotel zaklieati, pa se ni upal. — Mirno se je vrnil v svojo duplino in začel premišljevati, kakšen nastop bosta imela z gospodom župnikom, ko se bo vrnil.
Ob dvanajsti je pripeljala Jakobina osla nazaj.
—	Upam. da se je dobro najedel. — Ko je bil sit trave, sem mu dala še sladkorja.
—	Gospodična, zdi se mi, da ste se zmotili in da niste pasli na mojem.
—	Najprej je na vašem svetu nekoliko pojedel, potem pa na stricovem.
_____ _	(Dalje prihodnjič.)
Jugoslovani v Ameriki.
Isti list piše - "Srpski List"; ki izhaja v Ženevi (Švica), poioča i/. New Voi ka • Kakor je znano, iz-ha.ia v Ameriki zelo veliko jugoslovanskih listov. V V'sidujem času se dela na to. da bi se doseglo veliko. Razcepljene inoč-i bi se združile in od več slabejših listov bi ise napravil eden močen in dober list.
Tako bi se občinstvu omogočilo----
da bi lažje dobivalo dober list in Rojaki, naročajte se na "Glas tudi ceneje. Ta organizacija je že Naroda", na j ve i slovenski dnev izvedena v New Yorku, Chicagu nilr v ZHrni državah.
in Pittsburghu, ker so se združili ____
"Hrvatski Svijet", "Hrvatska Zastava" iu "Slovenski Svet'', ki izhajajo sedaj kot glasilo Hrvatov, Srbov in Slovencev. Tudi na zapadu se je pričela izvajati podobna organizacija. Lista "Novi Život" v Oaklandu in "Jadran'' \* San Franeiscu (oba v (Jalifor-niji> sta že izjavila, da sta pripravljena na spojitev.
italjanskem ujetništvu se na hajata moja dva sina FRANC in JANEZ ŠI STER, doma i/ Komenda pri Kamniku. Bival jc večinoma v Spodnji Šiški pri Ljubljani. Ker za naslov ne vem, rcato prosim vse rojake v Italiji, ki čitajo ta oglas, da mi sporočijo o mojih dveh sinovih, če vedo zanju, ker bi j itn rad kaj pomagal. Za uslugo se že vnaprej vsem iskreno zahvaljujem. — Frank Shuster. 3351 St. Clair Ave., Cleveland, O., U. S. America.
VABILO NA PIKNIK,
katerega piirede skupno slovenska društva, in sieer Stautonski Slovenci št. 242 S N. P. J., št, 65 S. D. P. Z., št. 11 S. S. P. Z. in s. K. in Z. D. v Sta u u tonu, 111. Na pikniku se bo vršilo slavnostno »azvitje zastav gori omenjenih društev. Piknik se vrši v parku John Zorkota v nedeljo 1. septembra. Začetek ob 1. uri popoldne. Na programu poleg razvitja zastav bo pozdravni govor in lepo slovensko petje. Za pleaaželjne bo skrbela Union godba na pihala (Brass Band). Vljudno vabimo vsa slovenska in hrvatska društva iz Stauntona i:i bližnjih naselbin. da nas blagovolijo posetrti na gori imenovani prireditvi. V enakih slučajih bomo tudi mi na razpolago. Na piknik se lahko pripelje s poulično železnico, katera vozi na iztočno stran (Kast Side) do Meier's Crossing. Na razpolago bodo tudi motortrucki, na katerih bodo napisi- *'Pie-Nic at Meier's Crossing." Vstopnina prosta. Za vsestransko postrežbo bo izborno preskrbljeno, za to skrbi vemMični odbor. V slučaju slabega vremena se vrši piknik drugo nedeljo, to je 8. septembra.
(2n-2 8—8)
Had bi izvedel za nasdov svojih dveh prijateljev FRANKA in C RGB MARŠ NI K. Doma sta iz v;u*i Poljane, pošta Obrovo, Istra. Oglasita naj se na: Jos. Ivančič, 5206 Court St., Taco-ma (Ruston), Wash. f 26-2S—8)
IŠČE SE
dogarje za delati francoske Claret doge. Jaz plačam $50 za 1000 po :{6 in +60 po 42 inčev dolge. Imam izvrsten les. — Max Fleischer, 258 I ewis St., Memphis, Tenn.
NAZNANILO.
Rojakom v državi Illinois, naznanjamo, da jih bo obiskal nai zastopnik
Mr. 0TT0 PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravnistvo.
644 Penn
avenue
Pittsburgh, Pa.
Potna dovoljenja za Opatijo.
Dr. LORENZ
EDINI SLOVENSKO K GOVOREČI ZDRAVNIK fePECIJilUST MOŠKIH BOLEZNI
Hoja atreka Je zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni. Jaa —m ie zdravim nad 23 let ter Imam skn&nje t vseh boleznih la ker	slovensko, sato vas morem popolnoma razumeti ln apo-
ena ti vašo bolezen, da vas ozdravim ln vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skufinjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato te morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vaa poopolnoma ozdravim. Ne odlaftajte, ampak pridite Jim-preja.
Jaa ozdravim zastrupljeno kri, masulje ln lise po telesa, bo-l«anl v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, flvtea bolezni, on'abeloet, bolezni v mehurju, ledicah. Jetrab ln ielodco, rmenlco. revmatizem, katar, zlato žilo, na vrt uho ltd.
ar (Jradne ore so: V ponedeljkih, rredah ln petkih od 9. ar« Zjutraj do 6. popoldan. V torklli, Četrtkih ln sobotah od 9. ar« zjntraj do a ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. — Po pnfttl ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime ln naslov:
Dr. LORENZ, 644 Penn aie., Pittsburgh, Pa.
Nekateri drucl a^ ravniki rabijo tolmače, da vaa razumela Jaa sns*" hrvatsko Se la starega kraja, zato vaa lakje zdravim, ker vas
"Kdinost"' poroča, da se dovoljuje bivanje v Lovrani. Opatiji in Voloski le v najnujnejših slučajih. kjer je z zdravniškim izpri čevalom dokazana ^levaruost za življenje. A poleg tega mora biti prošnji priloženo izvozno dovoljenje živil (moke, masti, sladkorja itd.) in izjava kakega hotela v imenovanih krajih, da sprejme prosilca v oskrbo. Le v takih slučajih je mogoče dobiti dovoljenje. Za nekaj dni se dovoljuje brez teb piiiog le onim, ki imajo v tamkajšnjih zdraviliščih svojce, a treba je navesti natančno njihovo bivališče.
Avstrijci in Bolgari v Albaniji.
London, Anglija. 26. avgusta Avstrijske in bolgarske čete v Albaniji so zavzele italijanske po
Bartol J.
No. 330733 Bear Dan.
No. 260638 Besens Mary Kisa
No. 330062 Bobič Vajo
No. 260583 Božičkovič Djuro
No. 260581 Brann Mary No. 260643 Dolar Valentin
No. 330066 Grgurii E.*š No. 260573 Onbert Oinaeppa No, »081 J
Kastelie John No. 44708
Kovač Frank No. 260641
Ktičič Matija No. 45015
Mikolich John No. 323252
Modic Ivan No. 329720
Novak Rod No. 45313
Oswald Jos. No. 260621
Pintar No, 330349
Bamide Frank No. 330721 Sinčič John
No- 330762 Spaniček Rod No. 328894 Btarčevič Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Tork Jernej No. 329741 fiagar Frank Ha 44279
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljat ve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera sms jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank flakier.
Ponožite svoje ziaije ^^ i laravoslovji. ^^
Narava nam daje mnogo rastlin, s katerimi je mogoče zdraviti razne Ik> U/'ti. Jaz imam v zi'ogt ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, cvetja, jagnde in korenine, take, ki izvirajo Iz vseh delov sveta. Pišite moj hrt z-pl^čni cenik. Knjiga "Mali iiaiH zdravnik**, ki stane* samo 25 centov, obširno opisuje veliko Število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni ln ka-ko se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to poučljtvo knjigo.
MATH. PCZDIR.
P. O. Baz 778, Cttf Hali 8U« I	New Ymtk. N. I