PHIHDHSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto Vi . Štev 247 (1638) Poitnina p!aeana v gotovini
Snedlzlone in abbon. post. I. gr.
TRST, četrtek 2. novembra 1950
ZAHTEVAMO KAZNOVANJE ZLOČINSKIH TERORISTIČNIH FAŠISTIČNIH POVZROČITELJEV NENEHNIH ATENTATOV NA NASE USTANOVE IN ORGANIZACIJE!
Danes 6 strani - Cena 20 lir
I
Trije nočni bombni teroristični atentati
Proti Osvobodilni fronti in Sinu, nar, gledališč«
v znamenju„palrioiif:nih“ manifestacij ob praznovanju »dneva jeseni" 4.novembra,ob kongresu krščanske demokracije, prihodn dveh čianov rimske vlade, otvoritvi novega poslopja „italianissime“ univerze
Zahtevamo kaznovanje zločinskih atentatorjev na naše ustanove!
opo . ,e °.b 23'30 uri' ko so ponoči trj močne detonacije, di- n Tržačane, da so na delu ponovno zločinski terori-sedp, V?\ p^ozi^a m°čnega naboja eksploziva je prihajala s 4ru07 ,OSVObODILNE FRONTE v Ul. Ruggero Manna št. 29, 4Tržaškeca tiskarskega /avnrio v ITI. Mon-
! OSI kjer ima
j? tiskarne Tržaškega tiskarskega zavoda v Ul. Mon-lo ACvJ5, k}er se tiska »PRIMORSKI DNEVNIK«. GLASI-17 .^VOSODILNE FRONTE, tretja pa iz Ul. San Vito št.
MapAtš,,™ svoj skromni se
GLEDALIŠČA za Tržaško ozemlje In Tržaška KjJmacti!ka agencija. Vsi trije naboji so l-ili zelo močni, 4,, na vseh treh krajih so povzročili veliko škodo tako, tkvih Popolnoma razbite vse šipe na oknih pritličij, ^.'»astropij, a ponekod tudi drugih nadstropij n£ samo . njenih poslopij, na katera je bil atentat izvršen, temveč 'tihemh,Sosebnih Posl0Pjth. Ljudskih žrtev k sreči ni bilo
Ota?*0 Se-.ti skopih besedah ?-C?*0^^0 ° zadnjem no-razbojniškem. nota ii Qsv°bodilno fronto in g Movensko narodno gledali-horh»i‘ ,“°y® rečeno: na naj-Politično organiza-Slovencev in nje-hevnfi. ' ie edini slovenski tlllarnL? ,rstu ter na najpo-®lot)o« kulturno ustanovo
»o Zlhz Slwensk° ™-°d-
Sinam-71?, sku-on° z večjimi sku-2šrah Triaaanov, ki so se Meritata0, Mestih terorističnih bjtj ? ogledovali škodo, so MrJlnentarn 0 atentatih po-Pra- enotni: Priprave na PrihodU^n-e 3- in 4- novembra,
Pri n *avnega podtajnika tka^J^dstvu rimske vlade % i ekscelence G. Andreot-'Itijki	jistra za prosveto v
c« G n niego-ve ekscelen-Ši glarZ°’lel!e’ ki ie hkrati tu-drin, ni tajnik demokrščanske Mg„ |* vso Italijo, a nje-«(. uj lnesa V. Trstu se bo-“loče ifŽi*a oba člana rimske
t«i *• kar oznanjajo z rdeče-fti»l0^J-'umi lepaki pokrita Mtitra	c vsega mestnega
^tnidi^pndres Associazione Dre, 7 Za Vso Italijo, koali:; 0„?°dou‘Oe Risorgimenta An<jre , . otvoril svečano sam linienn	slovesna otvoritev
•flaifc® Poslopja eitalianissime« Mil i i„ J*niyerze, ki ga bo iz-Jlster r rinwki prosvetni mi-?* bil m?'!8*1® tako, kakor da y>t kaili sestavni del Italije h^a nli!,a ko!* druga, itali-
t,i9Ka. rvevi n,w« U7uyit »PUH-
bMhneW,,raJina od Sicilije do J*th ,a])a' dalje: mobilizacija <lioni- imenovanih «Asso-^lauo °mbattentistiche» za f,° nalonu ■, novembra, kise tf * nL.u^ 'menuje v Tr-
N tisti U katerim *» se
r j* Italii	.iz	let° 1918..
J• -»	V° zasužnjila te kra-
.Patrjojsuth Cela vrsta drugih j}Mrimi i manifestac<j med dJil poselje) omenimo d 3a Cr M0actie tajnega istr-'»ttijajpi, itdnrani °■ An'
n?	nikakršnega	dvoma,
?i?ntati l najnovejši bombni "a najborbenejše po-
. kulturne ustanove tiste
<joi 8 in
v Trstu med" tuje akcije, ki iii.
»le
-^^ki jih 02na-
?J.*h se<uLIiia£e',razd^a:
i. 1 Tin ir-,	DO
n^,Vom.atske povorke. »t^tišču r.5.. Milke Vrabec na ii0',ka SmT	9°	društva
^	spada-
ter^mniVtZ->dernokratičnim
i»T1Cljam 'loicratiinim or
»Uh dnlif1?°a Vodstva “feh letih.
orga-V
In kakor niso bili vsii dosedanji zločini osamljeni in brez zveze z vsakodnevno protiljud-sko in protislovensko politiko vseh italijanskih nacionalističnih strank v Trstu, tako ni prav nobenega dvoma, da tudi zadnji nočni atentati na Osvobodilno fronto niso brez najtesnejše povezanosti z vsem, kar delajo, pišejo in ukrepajo v oblastvenih organih in izven njih predstavniki omenjenih nacionalističnih strank, katerih politične akcije proti našemu ljudstvu in našemu narodu ter njegovim organizacijam, ne poznajo nikakršne medsebojne razlike, temveč zasledujejo eno in isto linijo najogabnejšega šovinističnega sovraštva, katerega jih je naučil fašizem, tako da v nizvajanju svoje politike» proti nam ne poznajo drugega razen fašističnih metod zločinske, ga terorizma in nasilja.
primerov pisanja in izjav «naj-bolj desnej) — kot se sama označuje — italijanske nacionalistične stranke — krščanske demokracije, katere predstavniki zavzemajo skoro vsa mesta v civilni upravi cone A Tržaškega ozemlja in ki prav gotovo ne storijo ničesar po svoji glavi, temveč dobivajo točne direktive iz svoje rimske centrale, iz kutere prihajata omenjena aemokrščanska prvaka.
Komaj dva dneva sta minila, odkar je bivši glavni tajnik krščansko-diemokratične stranke «za Trst in Istro» in sedanji triaški iupan ing, Gianni Bartoli izjavil v dvorani ncve univerze ob priliki nekega slovesnega sestanka s predstav, nikl podjetij, ki dovršujejo dela v novem poslopju::	mn
prav je, da stoji univerza na prvih pobočjih našega Krasa, ki smo ga večji del izgubili, toda kamor hočemo še afirmirati luč italijanske civilizacije«.
Ta je pač najbolj razvidna m zemljevidu Italije, ki ga oojavijamo aanes na cerm
strani našega lista, zemljevida, na katerem je zaznamovanih, čez 200 italijanskih mest, kjer so Slovenci iz krajev, v katerih se je afirmirala italijanska civilizacija, trohneli v Kaznvmicart, KoncensmctjsKm
taborišč :h in internacijah. Naj naveaenio acgtje 'samo ne^aj naslovov kričečih člankov, na-perjema, pron Slovencem iz
Naj navedemo samo nekaj 1 pisanja v zadnjih dneh demo-
Protest španskih republikancev proti sklepu v OZN glede Španije
Izjave Daviesa v spodnji zbornici in v mehiških uradnih krogih
LAKE SUCCESS, — V posebnem političnem odboru OZN so najreakclonarnejši krogi uspeli doseči izglasovanje ukinitve resolucije, ki poziva države članice OZN, naj odpokličejo svoje diplomatske predstavnike iz Španije. Uspejo jim je rehabilitirati to, kar ie napredno človeštvo obsodilo. 37 držav je glasovalo za obnovitev odnosov s Francom, 10 jih je glasovalo proti in 12 se jih je vzdržalo. Jugoslavi-ja, dosledna svoji politiki borbe proti fašizmu, se je odločno uprla proti ukinitvi omenjene resolucije. Jugoslovanski dele. trat Veljko Vlahovič je poudarjal, da se v zadnjih letih ni v Španiji prav nič spremenilo, kar bi opravičilo spremembo stali ča do rvje Poudaril je tudi, da sprejem resolucije osmih držav, ki so predlagale razveljavljenje prejšnje resolucije in sprejem Francove dpmnije v organizme OZN, pomeni pokloniti se pred diktatorjem in ni v nobeno korist španskega ljudstva, kakor so to roudar-jali predložite!}! resolucije.
Sklep majhne večine v posebnem političnem odboru je upravičeno razburil napredne kroge v svetu, posebno pa še španske republikanske organi, zaeijp v inozemstvu, ki se borijo proti Francovemu terorju Iz Londona poročajo, da je 7
Ponesrečen atentat
5i predsednika Trumana
i- - pon-^ m j, 80 ul;|ili dva obo-
w!° vdret;8, kri ,sta skušala
Wisče " elj v Belo hišo, bi-
® iziavah ).edriika Trumana. «?* ihŠDefct dca- Policijske-*e 4 °HJa Hobarta Fran-mill: Ed doRwl',k takole izlil8 SatPolTrf,l2med naPadalcev
4a£olicii3keS0°m Za*eI Streliati
Zl1 Belo 5& a«enta. ki je hišo. Agent ta ne
en!ava denarja vA,na Poljskem
1)6;
^ bankovcev z zla
'atnej
nt
S
L — Poljski 1« izdal odlok o za-c>enarja in izročitvi
^vsllago. Denar bodo zame-
v»r*°vl , ^u 100 starih za
'IflSst hi' katere«a tečajna ^ izenačena z rub-
H,i0>isic. .
C OoročnTO<Jna banka }e z'
°’ da 3« Prepoveva	tišjih	vrednotnic.
1» pre^ev’ *'ata iT> P,atl-U ?*Me ir, Yed ae ne nanaša
!-kki sr . hitinaste predme-ie^1- tir, ,?elu’jeio na Polj-
S
Polj-
mora-
boliV, novembra vV ki državljani prija-k' , a°sti y dragocenih
^ iih tmajo pri sebL
službe Floid Bering je začel streljali na napadalce in enega takoj ubil. Takoj po prvih strelih so pritekli policijski avtomobili s policijskimi sila-mi ki so obkolili prostor. Izstreljenih je bilo 20 strelov.
Na podlagi dokumentov, ki so jih našli pri napadalcih, so ugotovili, da j® ubiti neki Mario R Preston, drugi pa, ki je hudo ranjen, ki ima rano v prsih in na glavi, je neki 37-letni Oskar Callazo iz New Yorka Ta je izjavil, da je državni uradnik. Njegovo stanje je zelo resno. Trije policijski agenti in še neke druge osebe so bile ranjene med spopadom. Pol ure po streljanju je predsednik Truman zapustil Belo hišo, ker Je šel na pokopališče v Arllngton, kjer so odkrili spomenik angleškemu maršalu air John Dillu.
Načelnik ameriške tajne obveščevalne službe Viktor Ba-ughmann je izjavil, da sta oba atentatorja Oskar Callazo in Grisello Torresola (ubiti) člana nacionalistične stranke v Portoriku.
Kakor j« znano, je že dva dni na otoku Portorlco v teku protiameriški upor, ki ga Je organizirala nacionalistična stranka.
V drugem poročilu policije javljajo, da je atentator Callazo potrdil, da ie hotel vdreti ■ v Belo hišo z namenom, da •umori predsednika,
španskih republikanskih organizacij v Veliki Britaniji poslalo glavnemu tajniku OZN Trygve Lleu brzojavko, V kateri poudarjajo, «da neverjetni napor za utrd.t.v fašizma v Španiji predstavlja moralen atentat na naše organizacije, ki se borijo za demokracijo v fipan ji in za ničela Združenih narodov. Franc0 bi moral biti sojen kot vojni zločinec. Prosimo, da se zahvalite delegatom, ki so glasovali proti resoluciji y korist Francu«,
V krogih mehiškega ministrstva se izjavlja, da je stališče Mehike v zvezi z novim stališčem, ki ga Je prejel poseben političen odbor OZN do Španije, ostalo nespremenjeno. Mehika nima diplomatskih odnosov s Španijo in ne misli spremeniti tega stališča, V Istih krogih se poudarja, da Mehika nima niti odpravnika poslov v Madridu (n ne misli obnoviti diplomatskih odnosov s Francovim režimom, tudi če bi glavna skupščin« OZN spre. jela predlog v tem smislu.
Britanski podtajnik v zunanjem ministrstvu Ernest Da-vies j>e danes v spodnji zbornici obrazložil vzroke, zaradi katerih se je britanska delegacija vzdržala glasovanja v zvezi z odnosi s Španijo. «Mi še vedno obsojamo« — je dejal Davies — «temelje na ka-terlh je postavšjenn Francova vladavina, in številne druge ukrepe generala Franca kot noglavarja te totalitarne vlade.
V odgovor konservativnemu poslancu Maitlandu, ki je dejal, da bi prijateljska pogodba s Španijo omogočil« Veliki Britaniji velike prihranke v
njenem oborožitvenem programu, je Davies iz'avil, da Velika Britanija ne more gledati na Španijo samo s strateškega vidika. »Mnogo stvari to za-brnnjuje«, Je pripomnil, «in po njih se ravna naša politika«.
Omejitev kontrole nad nemškimi trusti
BONN, 1. — Danes popoldne je kancler Adenauer rekel dopisniku nemške agencije DPA, da je odgoditev razgovorov med ministri za obrambo držav podpisnic atlantskega pakta še bolj vznemirilo nemško prebivalstvo.
, Kancler Adenauer je od francoskih voditeljev zahteval «manj politike in več psihološkega razumevanja«. Tako je namreč komentiral francosko stališče agenciji «United Press«, ki ga je zaprosila, naj pove mnenje o sklepu atlantskih držav da se odgodi ustanovitev mednarodne armade, dokler ne bo dosežen sporazum o soudeležbi Nemčije.
Visoka zavezniška komisija je danes sklenila omejiti svoje delovanje proil trustom v Zahodni Nemčiji, in sicer na področju premogovne in jeklarske industrije, dalje na področju kemičnega trusta I. G. Farben, dalje filmskega podjetja Ufa in skupine bančnih podjetij*
Krščanskega anevnega glasila ttGiornale di Trieste«.
1, november t, l,;. «Strahote jugoslovanske okupacije v Trstu. — Novj ogabni ukrepi proti italijanskemu ljudstvu v coni B.»
31, oktobra t, l..’ *Novi primeri titovske »demokracije« v Istriz,
29. oktobra t. I: vZgodovina se ne konča na openskih gričih in na liniji cone B. Zgodovina je kot vera, ki lahko sama prevrne hribe«, piše neki Orazio Pedrazzi v svojem članku,
28. oktobra t. L: strupen uvodnik demokrščanskega glasnika Diega De Castra,
27, oktobra:	prav	takšen
uvodnik istega avtorja — lažnivo prikazovanje dogodkov v Kopru oktobra 194S pod naslovom »La teppo invase la cttta al grido «morte agii italiani» — Famigiie intere massacrate, cit-taAim linciati, negozi distrUtti«,
26. oktobra; podoben uvodnik istega avtorja. — eUinesordblle snazionalizzazione nelle cittadi-ne costiere delVIstria. — La lingua italiana sostituita in tut-ti gli uffici da guelfa croatan.
25. oktobra: «La politica sna-zionaltzzatrice jugoslava in I-stria« — Masse compatte di croati continuano ai<J affluire in zona B«.
Itd. itd.: vsak božji dan: Neresnično poročanje o razmerah v coni B z neprikritim namenom hujskanja in netenja sovraštva proti Slovencem.
Pri tem ne omenjamo ostalih šovinističnih llsitov, kot so «Messaggero Veneto«, eVltime Notizie» itd,, ki omenjene citate daleč prekašajo.
Ni torej prav nič čudno, če se iz takšne in tako ustvarjene atmosfere logično mora pripraviti ugoden teren za bombne atentate katerih storilci «e se-veda nikdar ne morejo najti. Ne bomo omenjali — ker to ni potrebno — izrazitih nevofafi-stičnih političnih organizacij v Trstu saj je tisto, kar dela in piše krščanska demokracija — dovglj.
Pribijamo pa, da zgodovina zadnjih desetih let ni tako daleč za nami, da ne bi tisti, ki ustvarjajo teren za teroristične akcije, in tisti h h izvajajo ne vedeli, da smo njim in njihovim predhodnikom dovolj otipljivo dokazali, da se znamo posluževati tudi mi drugih metod borbe z nasprotniki, in sicer prav gotovo bolje od njih samih.
To naj »t zapomnijo in o tem v bodoče dobro in globoko razmislijo 1
Od merodajnih oblasti pa kategorično zahtevamo, da je zadnji čas, da končno vendarle enkrat najdejo dejanske povzro-čitelie nenehnih terorističnih fašističnih zločinskih atentatov proti našim ustanovam in organizacijami
Acheson in Moch
o nemški oborožitvi
WASHINGTON, 1. — Na obl-čajni tedeinsikl tiskovni konferenci je Aoheson izjavil, da je konferenca ministrov za obrambo držav atlantskega pakta uspela. Po Achesonovem mnenju so vsi razumeli važnost sodelovanja nemških oboroženih enot v evropski vojski, vendar
je prepričan, da je treba preprečiti ustanovitev nemške narodne vojske, nemškega glavnega štaba trj nemške vojne industrije. Acheson je dejal, da je prepričan, da se bodio v kratkem času vse države atlantskega pakta sporazumele glede Nemčije.
Na neko vprašanje je Acheson odgovoril, da naaprotstva med ameriškim in francoskim stališčem ne bodo na noben način vplivala na pošiljanje orožja v Francijih. Acheson je izjavil, d'a ZDA imajo zg resne vesti o intervenciji kitajskih čet na Koreji in u vdoru v Tibet. Dodal je, dia jie r.a Koreji v teku preiskava o važnosti posega kitajskih čet na strani sevemo-kitajakih sil. Kar se tiče Tibeta, pa zunanje ministrstvo pričakuj; tnformaoij, katere je zelo težko dobiti,
• • •
WASHINGTON. 1. — Francoski minister za obrambo Jule® Moch pa je /janes na tiskov-ni konferenci Izjavil, da Francija ne bo nikoli pristala na ustanovitev nemških divizij, ki naj bi »e Vključile v evropsko vojsko. Dejal je, da nemški doprinos ne bi smel presegati enot večjih kakor bataljon, Ce bi pristali na ustanovitev nemških divizij, je pripomnil Moch — tudii v okviru evropske vojske -— ne bi bil0 možno preprečiti »tajnih vezi«, ki bi potem lahko dovedle do ustanovitve rx>ve nemške vojske.
NAŠE LJUDSTVO NA GROBOVIH SVOJIH PRVOBORCEV
Večna slava padlim za našo svobodoI
Počastitev spomina mučenikov v tržaški rižarni, na vseh grobovih padlih antifašističnih borcev in polaganje vencev na spomenike padlih partizanov v Trstu in vseh okoliških vaseh
m
TR3ASKO DEMOKRATIČNO LJUDSTVO NA VČERAJŠNJI POČASTITVI
TRŽAŠKI RIŽARNI.
SPOMINA NACIFASISTICNIH ŽRTEV V
«Lepo in prav je, da se vsako leto poklonimo speminu onih, ki so na tem žalostnem kraju plačali s smrtjo svojo ljubezen do svobode in do svojega naroda».
S tem. besedami je začel svoj govor tov. Du.an Hreščak, predstavnik Združenja bivših političnih preganjancev za Tržaško ozemlje, včeraj dopoldne na dvorišču tržaške rižarne, kjer se je zbrala množica tržaških demokratov, da bi počastila spomin naših prvoborcev, ki so jih nacifašistlčne • zveri sežigale v krematoriju rižarne.
Tov. Hreščak ie nadaljeval:
«Njih, ki niso poznali dvoma takrat, ko je bilo trpljenje našega ljudstva najhujše, se ne spominjamo samo enkrat 31 letu; njihova žrtev nam je vedno pred očmi, kakor nam je vedno pred očmi žrtev vseh tistih preprostih sinov našega ljudstva, ki so padli, da bi narod živel.
Ko se tako spominjamo žrtev grozotne rižarne, se nam spomin vrača na vse one neštete Žrtve zverinskega fašizma, ki so i« našle svoj grob; na one,
ki ga še niso našle in na one, ki pa ne bodo našle nikdar, a ki vse pofiiuajo p. naši duši.
Plemenita je naša zemlja, čeravno skopa; in plemeniti so ljudje, ki na njej živijo.
In ko ga zemlja pokliče, vstane naš človek, vzravna sg. v vse) svoji veličini, ki si mislil, da je rojen hlapec, rojen le za to, da bi služil tujemu gospodarju.
Vstane in stoji kakor hrast v viharju: zlomi se, a ne klone.
Njegova žlahtna kri, ki mu jo zemlja daje, se vrača k nje), da bi obrodila tisočeri sad.
TRTGVE LIE TAJNIK OZN
že. za nadaljnja tri leta
Ves čas med razpravo ni sovjetska delegacija pokazala nobene volje do sporazuma ter je v Varnostnem svetu skušala večini diktirati svojo voljo
FLUSHING MEADOWS, 1. -Glavna skupščina OZN je danes podaljšala za tri leta mandat glavnemu tajniku Trygve Lieu. Z dvotretjinsko večino, m sicer s 46 glasovi proti 5 in 7 vzdržanimi je bila sprejeta resolucija petnajstih držav, ki do-loča podaljšanje mandata Try-gve Lieu. Proti resoluciji je glasovalo pet držav sovjetske skupine, vzdržalo se je šest arabskih držav in Avstralija,
Se prej pa je,skupščina $ 37 glasovi proti 9 in 11 vzdržanimi zavrnila sovjetsko resolucijo, ki zahteva odložitev razpravljanja q tem vprašanju in predlaga, naj se pozove Varnostni svet, da znova poskusi najti kandidata, ki b0 sprejemljiv za vse stalne člane Varnostnega sveta.
Ravno tako je skupščina zavrnila predlog Iraka, naj se poveri odboru sedmih članov naloga, da prouči vprašanje izvolitve glavnega tajnika OZN in naj v dveh tednih predloži poročilo o tem glavni skupščini.
Tako je sovjetski poizkus obstrukcije doživel neuspeh, ker je bila ogromna večina držav odločena, da to obstrukcijo onemogoči in da n# dovoli, da bi
OZN postala nemočna samo zato, ker ena velika država ne
pristaja na noben predlog, ki ne bi pomenil podrejanj« njenemu diktatu, Skrajno brez-
&
kompromisno stališče Sovjetske zveze kaže tudi dejstvo, da je ta med drugim; delegati predlagala tudi poljskega zunanjega ministra Modzelevskega, Ta sovjetski satelitski kandidat prav gotovo ni bila osebnost, glede katere bi se lahko dosegel sporazum, Postavljati proti neod-
Kitajski oddelki pripravljeni
pri električnih centralah na reki Jalu
Južni nadzorujejo že dve od štirih hldrocentral - Močni napadi severnokorejskih in kitajskih čet na področju Unsana
TOKIO, 1. — Pekinški r«di0 •je v korejskem jeziku izdal poročilo, v katerem pravi, «da vojska LR Kitajske ne bo mirno gledala invazije Koreje s strani ameriških imperialistov. Vojaki tretje kitajske armade v severni Kitajski jn v Mandžuriji pošiljajo najprlsrčnejše čestitke korejskemu ljudstvu, ki se do zadnjega dih® bori proti ameriškim imperialistom, medtem ko sta kitajsko ljudstvo in kitajska vojska sklenila, da se bosta borila proti ameriškemu imperializmu. Vojaki in častniki vojske v Severni Kitajski so na sestanku sklenili, da se bodo odločno borili proti ameriškim imperialistom, Častniki, ki so Se vrnili k svojim edinicam po sestanku, so zapovedali svojim četam, naj se takoj pripravljajo 7.a boj proti invaziji ameri-ških imperialistov, ki so že večkrat prekršili kitajski zračni prostor, napadu kitajsko ozemlje in kitajske vode, tako da je sedaj očitno, da Američani nameravajo vdreti na Kitajsko. Kitajska republika ne bo nikdar zapustil* korejske ljudske vojske«,
Močan protinapad Severnih Korejcev in kitajskih čet je danes ustavil napredovanje sil držav članic OZN v severno-zahodni Koreji, vendar pa so
na vseh drugih področjih ameriške čete prišle tako blizu mandžurske meje, da lahko že streljajo s topovi na mejo. Deset tisoč sovražnih'čet med temi tisoč konjenikov je potisnilo osmo južnokorejsko divizijo za 4 km nazaj od Unsana. Napad grozi desnemu boku 24. a-meriške divizije, ki napreduje vzdolž severnozahodne obale proti Sinuiif, toda prav tako je ogrožen bok severnokorejskega napada, katerega ograja drugi oddelek 24. ameriške divizije, ki je zabil 8 milj globok klin v sovražnikove položaje blizu Paegu, približno 45 milj od Sinuiju. Neka druga kolona 24. divizije, ki napreduje vzdolž obalne ceste, je dosegla Sonkodon, ki je oddaljen 14 milj od Mandžurije in 18 milj od Sinuiju. Nasprotnikov napad so podprle nove sovražne letalske sile med temi prva letala na reakcijski pogon sovjetske izdelave.
Severni Korejci so napadli tudi blizu Sudonga, tod« napad ni bil samo odbit, pač pa so se napadalci morali tudi umakniti. 26. južnbkorejeki polk pa }e nato napredoval 8 km vzdolž ceste proti Sasir.u. Na tem področju nadzorujejo sedaj južni 2 od 4 električnih central, ki ležijo ob tej cesti. Blizu mandžurske mejte je polk 24. divizije napredoval tako daleč do
točke, ki je 35 km od meje ter zasedel Seriongong.
Poveljstvo severnokorejske vojske, ki je prvič omenilo poseg kitajskih čet. je izjavilo, da »e te pripravljajo na obrambo ogromnih hidroelektričr.ih central na korejskem bregu reke Jalu, ki loči Korejo od Mandžurije. Te električne centrale so zgradili Japonci, Iz tega poročila bi kazalo, da se baoo Kitajci omejili na mandžurskl breg reke. Toda poročila s fronte pravijo, da sta vsaj dve kitajski diviziji zapleteni v boje na Koreji. Neki glasnik ameri-škeea 10. armadnega zbora v Seulu je izjavil, da so južno od Sosiria zaznamovali 370. divizijo in 372. polk 124. kitajtske divizije, Na zahodnem področju osme armade pa so zaznamovali 149, kitajsko divizijo, Kaže, da se kitajske čete zbirajo za napad na Hambung, toda do sedaj so južnokorejske čete zdržale vsak pritisk. Ameriški pomorski strelci so izvedli izpad ter napadli zbirališče kitajskih čet zbranih v polkrogu zahod-r.o, severozahodno in severno od tega važnega mesta ob vzhodni obali.
Glede hidrocentral na reki Jalu je treba omeniti, da te dobavljajo električni tok ne samo vzhodni Mandžuriji, temveč tudi sovjetskim bazam v Dairenu , in Fort Arthurju.
vlsnemu kandidatu svojega satelita vsekakor ni način iskanja sporazuma.
Jugoslavija Je na temelju svoje ocene položaja na svetu in v OZN predlagala ponovno izvolitev Trygve Liea že v Varnostnem svetu in za ta predlog Je takrat glasovalo devet delegatov. Proti je glasoval samo sovjetski delegat, Kuo-mintangov delegat pa le je vzdržal glasovanja.
V glavni skupščini je Jugoslovanski delegat dr. Bebler med splošno razpravo na odgovor Maliku poudaril, da je sovjetska delegacij« ■ svojim pritiskom skušala v varnostnem svetu s pravico veta vsiliti svojo voljo večini, t. j. devetim od enajstih članov Sveta. Kar zadeva sovjetske grožnje, da b0 vlada ZSSR imela Try-gve Liea za nezakonitega tajnika OZN. je dejal Bebler, pomeni ta grožnja nov poskus pritiska. Toda za ta nov pritisk se uporablja zelo slabo sredstvo — proglašanje ilegalnosti.^
Sovjetska delegacija je že v letošnjem januarju proglasila za nezakonit tudi sam Varnostni svet, toda avgusta se je vrnila v to »nelegalno telo«, predsedovala temu »nelegalnemu telesu« in še do danes tu sedi, ker zahteva, da mora to »nelegalno telo* Izdajati odloke Itd.
Pred nekaj dnevi je šel sovjetski delegat celo tako daleč, da je glasoval za tajnika, ki ga le predlagala delegacija Cangkajškove vlade — za filipinskega ministra Romula — se pravi, za predlog, ki ga je stavila delegacija, katere navzočnost napravlja Svet »za nelegalnega«.
\i mednarodne m lestte
BEOGRAD, 1, — Agencija Tanjug poroča, da je Jugoslovanska zveza kovinarjev sklenila izstopiti iz Zveze kovinarskih delavcev Svetovne sindikalne zveze. Ta sklep ie bil »prejet na plenarnem zasedanju osiednjega urada Zveze jugoslovanskih kovinarjev, ki je bilo danes v Beogradu, V sklepu je rečeno, da se bodo jugoslovanski kovinarji odstranili iz Zveze kovinarjev Svetovne sindikalne zveze toliko časa, dokler ne bo ta prenehala s sovražno politiko do Jugoslovanskih kovinarjev.
Vladimir Popovič
o pošiljanju živil iz ZDA
WASHINGTON, 1. — Držav-ni tajnik Acheson je na tiskovni konferenci izjavil, da Je Truman odobril načrt, ki so mu ga predložili glede pošiljanja hrane Jugoslaviji, da bi bila kos posledicam, ki so nastale zaradi velike suže, Čeprav mora ta načrt odobriti še kongres, se bo pošiljanje prehrane lahko pričelo še pred 27. novembrom, ko bosta sklicani obe zbornici.
Po razgovoru z državnim tajnikom Achesonom Je jugoslovanski poslanik v ZDA Vladimir Popovič Izjavil tisku, da Je pomoč, ki so jo dovolile ZDA Jugoslaviji, popolnoma brezpogojna. Pripomnil je, da je Achesonu omenil, da bo
znesek dveh milijonov dolarjev, ki je bil dovoljen Jugoslaviji za nakup živil, gotovo nezadosten. Acheson pa je izjavil, da bo od Kongresa zahteval dodatne fonde.
Jugoslovanska ladja »Makedonija« naklada v njujorškem pristanišču fižol namenjen Jugoslaviji. Ladja, ki bo zapustila njujorško luko še danes, je prva, ki prevaža živila, katera bodo ZDA preskrbele Jugoslaviji.
Zadnje ure Cenila Sima
LONDON, 1. — Opoldne so izdali uradno zdravniško P Točilo. ki pravi, da je Shaw v nezavesti, ter da p jemajo nje. gove moči. Aliče Laden, ki streže bolniku, je izjavila, da Shaw zelo težko diha in da je njegovo stanje zelo težko. »Bojim se, da je le še vprašanje ur. Zdravniki ne morejo niče-sar več napraviti zanj«, je dejala Atice Laden.
LAKE SUCCESS, 1. — Od-bor OZN za proračunska vprašanj« je včeraj sklenil izdati «znamko OZN«, ki se bo prodajala filatelistom, V ta namen bodo ustanovili poštno upravo OZN, ki bo oskrbel« izdajo in prodajo te znamke, katere izkupiček računajo na okoli 300 tisoč dolarjev.
Tokio se je plemenitila naša zemlja, tako se je plemenitil naš človek: v znoju in krvi. In iz znoja in krvi je zrasel nov človek, ki si v svoji pj-erojeni domovini kroji sam svojo lastno usodo, in ni je sile, ki bj ga mogla potisniti tja, od koder se je s tolikim trpljenjem in žrtvami komaj izvlekel.
Naša zemlja je lepa in plemenita, naša zemlja je sveta: ko stopamo po naših valovitih tratah, po naših oznojenih gmajnah in poljih, po naših skromnih gozdovih, vemo, da je v njih vsajena žlahtna krt vseh onih, ki so do zadnje kaplje vztrajali na barikadi, da bt bila naša zemlja res naša, naše življenje res naše, človek človeku brat.
Padli ®o, in ni jih več, padli so, a so za v.edno med nami.
In če st ob spominu nanje senca žalosti ukrade p našo dušo, ni naša žalost brezplodna.
Naša žalost je hkrati naš ponos,
Ronosni smo, da je naš človek tak; ponosni smo, da zna naš človek umreti, ko pride ura in dan; ponosni smo, ker vemo, da bo naš človek znal stopiti na isto pot, če bi mu še kdaj stregli po življenju.
V tem našem ponosu ni ošabnosti, a tudi ni hinavske skromnosti: v njem je le prisega, ki smo jo dolžni vsem, ki so pred nami storili suojo najuišjo dolžnost do svoje zemlje in do svojega ljudstva.
V tem našem ponosu je zvestoba naši zemlji, našemu ljudstvu, vsem, ki danes počivajo v miru.
V tem našem ponosu je hkrati trdna odločnost, da bomo tudi mi storili suojo dolžnost, ko pride ura in dan.
Tudi če se zberemo na tem mestu le enkrat na leto, da bi se na slovesen način oddolžili spominu naši h najboljših, vendar veje vedno z vse naše zemlje in iz vseh naših src en sam pozdrav:
Večna slava vsem, ki so podli za našo svobodo!«
Množične organizacije po položile na skromni spomenik tisočerim padlim borcem proti zatiranju in nasilju, vence s slovenskimi in italijanskimi trcbojngimi z rdeč > zvezdo —-z z~akom sv<-b de. Pa ne samo množične organizacije, skoraj vsak, ki je prišel v rižamo, je imel šopek cvetja, če ne v rokah pa v srcu. St«ra mamica, kakih 70 let, sključena, vsa v črnem, se je prerila s šopki skozi množico med	govorom
toy. RescMtzeve, ki je nato spregovorila v italijaničini iti
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nova indijska nota vladi LR Kitajske
Razkol v tibetanski vladi - Prvo poročilo pekinškega radia o vdoru kitajskih čet v Tibet
NOVI DELHI, l. - indij« je poslala vladi LR Kitajske novo noto glede Tibeta. V uradnih krogih pravijo, da je indijska vlad« izrekla v noti svoje razočaranje zaradi kitajskega odgovora, na prvo noto, ter ponavlja stališče indijske vlade do Ute-tanskega vprašunja. Poleg te-^titeva indijska vlgda, naj klitajsfc« vlada objevf vsebino not, izmenjanih med obem« državama. To novo noto je izročil indijski poslanik v Pekingu Sardar Panikar.
Medtem Pa indijski «Times« poroča iz Kalimponga ob severni indijski meji, da je tibetanska vlad« razcepljen« na dva dela, del vlade vztraja, naj se nudi odpor kitajskim četam, drugi del Pa želi, d« bi »e odprla vrata kitajski vojski. Kur> gosulkangdepon, član tibetanske vlade, ki je sedaj v Kalim-pongu, je izjavil, da je ta razcepljenost v vladi onemogočila 73-letnemu regentu, da bj sprejel jjjotretme ukrepe z* otaram-
Iz Kalimponga prihajajo neuradna poročila, da bost« Dalal Lama jn regent T«ktranmpoše v najkrajšem času zapustila Laso ter »e umaknila proti tibetanskemu trgovskemu središču Ciance blizu severne indijske meje. Tu ima Indija jngjhno vojaško posadko, ki ščiti indijske trgovce.
Nekatera poročila pravijo, de se LR Kitajska ne poslužuj« svojih rednih čet peč pa predvsem domačinov Tibetancev,
Pekinški radio je v svojem prvem poročilu o vdoru kitajskih čet v Tibet javil danes, da so kitajske čete osvojile Sangtu, utrjeno postojanko v zahodnem Sikangu, 350 milj se-vemozahodno od Lase Poročilo pravi, d« je bilo uničenih 4.000 tibetanskih vojakov ter da so bili pridržanj tibetanski predstavnik v Sangtu, 2 Anule-Ža tn 2 Indijca. Poročilo pravi, da so čete Prišle y Sikang 7. oktobra.
mo .v kratkem gpet kaj pisali.
Vaščan
.vXr^:'.
ODMEVI IZ SODNIH DVOKAN
Vaba petstotih lir
Emilija Lukič stanuje že 8 let v sobj nekega stanovanja v IH. Črispj 26, katerega ima že rekaj let v najemu Luigia Ga-lasso. Dočim je prj stari gospodinji plat e vala za sobo 80 lir najemnine,' ji je to vsoto nova gospodinja Luigia v nekaj letih povijala na 1000 lir, medtem ko sama plačuje za vse stanovanje le akodi 3000 lir. To bo verjetrjo tudj pravi vzrok, da je med njima vladal vedno prepir, druga drugi pa sta si, kolikor sta si Poč mogli, nagajali. Pri tem je seveda imela levji delež gospodinja, ki je hotela svojo podnajemnico za vsako ceno izriniti iz sobe, najbrže zato, da bj soho potem oddala draže podnajemniku. To njuno nevzdržno star.je pa je doseglo višek 5. marca letos, ko je Lui. gia Emiliji nastavila vabo petstotih lir, katere ji je podstavila v neki vežnj kot v bližini stranišča. V to vabo naj bi po njenem načrtu ugriznila njena podnajemnica ter si tako dokončno zapečatila svojo usodo.
Njen sicei dobro pripravljen načrt, podprt z izjavami, da v njenem stanovanju večkrat izgine kak predmet, pa ni imel takega uspeha, kakršnega si je želela. Pet sto Ur jje v trenutku, ko je Emilija odšla r.-a stranišče, res izginilo, s tem pa ni še bilo rečeno, da jih je vzela tista, kateri je bila vaba namenjena, Denarja res da ni bilo več na prvotnem mestu, prav tako Pa je tudi res, da so 500 lir po prerekanju, ki je nastalo med gospodinjo in podnajemnico, našli na hodniku, nekaj metrov vstran od mesta, kamor jih je nastavila Luigia Galasso. Kljub temu pa je Luigia svojo podnajemnico prijavila na policiji, češ da ji je ukradla 500 Ur, katere naj bi
potem, ker je bi]a zasačena, odvrgla. Policija je nato uvedla preiskavo in primer Emilije Bu-kič predala sodišču v nadaljnje postopanje.
Skoraj po sedmih mesecih od tega dogodka je bila včeraj dopoldne končno pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti Emiliji Bukič, ki je očitano dejanj«; odločno zanikala, poudarjajoč, da ji je 5Q0 lir nastavila njena gospodinja, da bi jo tal™ s sodrx> pomočjo vendarle izrinila iz sobe. Po govoru javnega tožilca, ki je zahteval oprostilno sodbo zaradi pomanjkanja dokazov, je spregovoril njen branilec in svoj kratek govor končal z zahtevo po oprostilni sodbi, ker obtoženka kaznivega dejanja .ni izvršila. Sodišče se je nato umaknilo v-posvetovalno dvorano in po kratkem presojanju izreklo sodbo, v kateri je obtoženko oprostilo zaradj pomanjkanja dokazov.
Fotografski aparat sta ukradla
Isto sodišče je nato razpravljalo proti 22-letnemu Luigiju Bracciju iz Ul. Molino a Va-pore 6 in 19-letnemu Pietru Markezichu iz Ul. Kostalunga 5, katerima je obtožnica očitala, da sta 15. cfctobra letos iz nekega ameriškega avtomobila ukradla fotografski aparat.
Bilo je 16. oktobra letos, ko je neki član civilne policije v bližini ribarnice na Obrežju N. Sauro zagledal nekega mladeniča, katerega obnašanje je bilo tako sumljivo, da je stopil k njemu in ga povabil s seboj na policijsko postajo. Tukaj so ga preiskali in pri njem našli fotografski aparat, v katerem je bil še klopčič nerazvitega filma. Film so nato policisti takoj razvili, na njem pg so bile slike nekega ameriškega voja-
ka ter drugih civilistov. Sum, da zadeva ne more biti v redu, je postal tako še večji, policija pa je po kratkotrajni preiskavi ugotovila, da je bil fotografski aparat 15. oktobra ukraden jz avtomobila ameriškega narednika ^Valterja P. Bovvlesa. Kljub vsem tem dokazom Pa je aretirani Bracci na policijskih zasliševanjih vztrajno tajil, da bi on ukradel aparat ter sejz-govarjal, da mu ga je dal v prodajo neki njegov znanec po imenu ((Piero«. Tega skrivnostnega zr.ancg pa je poUeija že v nekaj dneh izsledila v osebi 19-letnega Pietra Markezi-eha, ga aretirala in zaprla. V nasprotju z Bracci jevo zakrknjenostjo pa je Pietro že na prvem zaslišanju priznal, da sta aparat ukradla z Braccijem 15. oktobra v Ul. Giotto, kjer je parkiral zgoraj omenjeni ameriški avtomobil.
Sodišče je bilo proti njima milostno in obsodilo vsakega na 6 mesecev zapora, 6000 lir globe in r-a plačilo sodnih stroškov, vendarle s to razliko, da je Bracciju, ki je bil v preteklosti zaradi podobnega dejanja že obsojen, takratno pogojno kazen preklicalo (tako bo moral odsedeti obe kazni), Mar-kezicha pa obsodilo pogojno brez vpisa v kazenski list. Branila odv. Moro in Bologna.
TAKO «LEPA» JE POT KI VOD
Hiše so ena poleg druge, vmes' ozke ulice kot v mestu. Za tako veliko vas a toliko prebivalci je nujno, dQ se uredi kanalizacija in da se poskrbi za higieno, kajti sicer se lahko razširijo nalezljive bolezni in sploh trpi zdravje prebivalstva. V ten: pogledu smo y Križu še zelo zadaj, čeprav spadamo pod tržaško občino. Tržaška občinska uprava se za nas sploh ne zmeni, kot da bi bili mi kje daleč za devetimi gorami. Od nas znajo le pobirati davke.
Kanalizacijo smo že omenili: tako slaba je, da se sploh ne more govoriti o kanalizaciji v
I Z GLAVNE CESTE V KRI2.
Iz Zgonika
Slabe ceste imamo
Začelo se je slabo vreme, dež in mraz. y takem vremenu zelo trpijo ceste in tedaj se vidi kako so napravljene in popravljene. 2al moramo ugotoviti, da so ceste in poti po naši občini v zelo slabem stanju, čeprav so nekatere napravljene in popravljene pred nedavnim. Lastniki avtobusov, ki vozijo po naši občini, že grozijo, da bodo prekinili proge, že ne bo občina ali kdorkoli popravil slabih cest.
Toda nj treba misliti, da j® pokvarilo ceste le slabo vreme. Pred dnevi je imela tod svoje vaje vojska, vozili so s tanki, kamionj itd. Naše revne poti kaj takega ne prenesejo, zato se jim zdaj to tako hudo pozna. Dež pa je vse še poslabšal. Zato je nujno, da se ceste popravijo. Občinska uprava naj posreduje pri vojaških oblasteh za pomoč, ker je v glavnem poškodovala ceste vojska s svojimi vajami.
V kratkem bomo
pričeli objavljati	»
naš novi roman fU3*
JAROSLAV« RAŠKA	I	Vi a
v obnovljenem prevodu prof. dr. Frana Bradača in z ilustracijami dr. Roberta Hlavatyja
Folkloristi pozor!
Vse folkloriste obveščamo, da bomo jutri ob 20.30 na običajnem mestu na stadionu «Prvi maj» pričeli z vajami novega folklornega plesa, s katerim bomo v kratkem nastopili. Redne vaje bodo tedensko ob ponedeljkih in četrtkih od 20.30 dalje.
Vse ljubitelje folklornega plesa vabimo na sodelovanje. Prosimo točnosti!
KOLEDAR
(^leciaiidce - IkJM - iRadio-
Četrtek 2. novembra
Verne duše, Zdanila
Sonce vzide ob 6.45 zatoneob 16.52. Dolžina dneva 10.57. Luna vzide ob 22.28, zatone ob 1J.J*
Jutri petek 3. novembra
Viktorin, Bogomil
jan slovenske kulture"
FILM IN SKIOPTICNO PREDAVANJE V PADRICAH Vaščane Padrič in Gropade opozarjamo in vabimo na pre-darvanie ter predvajanje filma MO DNEVU SLOVENSKE KUL TURE«, ki bo 3. novembra v društveni dvorani v Padričah. Začetek ob 20. uri.
DAROVI IN PRISPEVKI
V spomin pokojnega Sejevi-ca Stanka so darovali «štam-piherji« in prijatelji za Dijaško Matico: Pertot 100, N. N. 50, P. G. 50, Egon 50, Stanko Lavrenčič 50, Milo Svagelj 200, Janez 200, Miro Ščuka 100, Tedi 200, Tonko 500, Drago 200, Ciril Škerlj 300.
Danes otvoritev razstave slikarja R. Sakside
Danes ob 18 bo v galeriji Škorpijon otvoritev razstave slikarja R. Sakside. Razstavlja akvarele in oljnate slike.
Poskus samomora
zaradi družinskih nepriiik
Na II. kirurški oddelek so včeraj ob 12,20 z avtomobilom Rdečega križa pripeljali 18-let-no Doris Pipan iz Ul. Settefon-tane 69, ki je zdravniškemu o-sebju povedala, da je ob 11.45 iz samomorilnih razlogov zaradi družinskih nepriiik izpila nedoločeno količino klorove kisline. Zaradi hudih opeklin jezika, grla in drugih notranjih organov, se zdravniki o njenem stanju, ki je brezupno, niso hoteli izjasniti.
Z motorjem v tramvaj
Včeraj ob 15.30 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali na II. kirurški oddelek 25-let-nega Alfreda Balosa z Istrske ceste 13 in 32-letnega Angela Benussija s Trga della Valle 2. Oba sta se malo prej na motorju «Gilera» peljala po Ul. Cassa di Risparmio proti Borznem trgu. Ko pa sta privozila do višine palače «Tergesteo», nista opazila, da je prometni znak kazal, da je cesta zaprta in se tako zaletela v neki tramvajski voz linije št. 10. Pri trčenju si je Balos ob razgretem motorju opekel desno nogo, ranil čelo ter poškodoval brado, Benussi pa si je poškodoval čelo, nos in desno nogo. Vse poškodbe pa so le lažjega značaja ter bosta v 8 dneh zopet popolnoma zdrava.
Zegar v filobusu
Dober nos je imel neznani žepar, k; je izrabil gnječo v filp-busu «D» in segel v žep 21-let-ni Lidiji Fonda iz Skednja -214. V denarnici, ki ji jo je izmaknil, je namreč našel čedno vsotico 15.000 lir. Lidiji, ki je poleg denarja tudi ob vse svoje dokumente, nj preostalo drugo, kot žeparsko akcijo prijaviti na policijski postaji v Skednju.
Talje na dvorišču semenišča
Na policijsko postajo v Ul. Hermet je včeraj prišel 50-letnj Pietro Miletti iz Ul. Bergama-sco 9 in obupan pripovedoval policijskemu osebju, da so se prejšnjo noč na dvorišče semenišča v Ul. Besenghi, kamor je čez noč zapeljal svoj voziček s sadjem, zelenjavo in jajci, vtihotapili neznani tatje in mu z vozička odnesli 50 jajc ter večjo količino sadja in zelenjave. Branjevec je tako utrpel škodo 8000 lir.
Puškini naboji
Just Lavrenčič iz Ul. Mar-chesetti 20 je prinesel na policijsko postajo na Katinari 42 puškinih nabojev, ki jih je med pospravljanjem našel na svojem podstrešju. Poleg teh nabojev pa so včeraj in predvčerajšnjim čistilci min razstrelili ali drugače uničil; tudi večjo količino raznega drugega iz zadnje vojno pozabljenega orožja.
V kliniki je zmanjkala ura
V kliniki v Ul. Slataper 5 se zdravi 17-letna Rachele Ba-stiančiž iz Ul. Rigutti 10, katere mati se je včeraj oglasila na glavni policijski postaji in prijavila tatvino, ki se je prejšnji dan dogodila v zgoraj imenovani kliniki. Ko je njena hčerka na umivalniku za trenutek pustila svojo 20.000 lir vredno zlato zapestno uro z zlatim obeskom, je to priliko izrabil neznani tat in jo poba-sal v svojo malho. Policija je v kliniki takoj uvedla preiskavo, vendar pa ure še ni našla.
KINO
Rossetti. 16.20: »Zdravnik in mladenka«, Janet Leigh.
Excelsior. 15.30: »Trije mušketirji«, Lana Turner.
Fenice. 16.Q0:	«Kadeti iz Gua-
scogne«.
Filodrammatico. 16.00: «Jutri je prepozno«.
D
Alabarda. 15.30: «Maršalova ljubica«.
Armoma. 14.30; »Južno od Tahitija«, M. Montez.
Garibaldi. 14.30: «Prinašalka kruha«, Vivi Gioi, C. Ninchi.
Ideale. 15.30: «Adam in Eva«, Ma-cario.
Impero. 16.00:	«Cas, kraj in
dekle«.
Italia. 15.30:	«Govoreča mula
Francis«.
Kino ob morju. 15.00:	«Tajnost
Mayerlinga», Jean Marais.
Savona, 15.00: «Imejmo se radi«, N. Bruno.
Viale. 16.00: ««Pesmi po cestah«, L. Tajoli.
Vittorio Veneto. 16.00: »Zgodbe Pearl White-a», B, Hutton.
Adua. 16.00: »Kri na mesecu«, R. Mitchum.
Azzurre. 14.00: «Priprto okno«, B. Driscoli, B. Hale.
Be] večer e, 14.0-j:	((Zgodba	dr.
Wasse!a», G. Cooper.
Železničarski. 17.00:	«Vsakemu
svojo usodo«, O. de Havilland.
Marpcni. 15.00: »Pustolovščina v Braziliji« B. Hope, B. Crosby.
Massimo, 16.00: «To noč bo vstalo sonce«. Jennifer Jones.
Odeon. 16.00: «Car», R. Hayworth. riki«, D. Haynes,
Odeon. 14.30; «Totd le Moko«,
Radio. 14.00: «Poljubi, božanja in udarci«, B. Grable.
Venezia. ((Brezkončna noč«, Tereza Wright.
Vittoria. 16,00: «Daniel med rde-čekožci«, G. Storm.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8100-8150, papirnati šterling 1740-1750, dolar 670-672, dolar (telegrafski) 678-679, švicarski frank 155-156, 100 frankov 174-176, avstrijski šiling 22-22,5.
Gledališka predstava
za člane prosvetnih društev
SHPZ opozarja prosvetna društva iz Trsta na gledališko predstavo «UMIK», ki bo v soboto 4. nožembra t. 1. v Skednju. Obenem prosimo odbornike teh društev, da čimprej pripravijo spiske tistih, ki bi se nameravali abonirati za vse predstave Slovenskega narodnega gledališča v sezoni 1950-1951.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
V soboto 4. t. m. ob 20. uri gostovanje v kincKivaram Skednju z Božičevo dramo
«1lnuk»
Predstava za abonma. Vlogo Mire Novakove igra Z‘ata Rodoškova.
Prodaja vstopnic po prosvetnih društvih v petek in s bot0 od 9 do 12 ter eno uro pred predstavo pri blagajn kina v Skednju.
Gledališče Verdi
v soboto 4. novembra ob 21 bo koncert orkestra Trž^T filharmonije. Spored bo ob gal v prvem delu tri od razsodišča za nagrado Trsta zbr kompozicije: «Kratko sinu jo«, «Koncert» in ((Serenado C-duru».	...
Po izvedbi bodo razglas1 imena komponistov in o**" ’ .
V drugem delu bodo izvaja1 s sodelovanjem 8led^h!7isa zbora «Spev usode« Brann in simfonijo iz ((Sicilskih Černič« Verdija.	^
Prodaja vstopnic se pw> danes od 9.30-13 in od 16 " / Gledališka blagajna je »* sprejemati aLonente za no sezono. Lanski abonenti j ^ rezervirane svoje sedež6 petka. Za sedaj sprejemajo Ve abonente za parterne ložne sedeže reda C.
BI i RADIO 10
JU60SLC0HE THSI*
(Oddaja na srednjih v 212.4 m ali 1412 W>
ČETRTEK 2. »■ 195*' po.
6.30- Jutranja glasba; »• 'e(ja; ročila v ital in obJavLr&ila v 7.00: Napoved časa - P°‘ ,5: jur slov. in objava sporeda, <• tranja glasDa.	oionk'
11.00: Oddaja za istrske je (ital.); 12.00: Lahek ertur* spored; 12.30: VVagner- poroiil» opere «Parsifal»; 13.45. F ]3oO. v ital. in objava sPor6b"v sio^ Napovedi časa - P°r°cuA. g\c\>* in objava sporeda; 43.15-be za violončelo;	yj5K‘
ženam (ital.>: 14.00: Igra ^jSKO. sekstet, pojeta BOZO,t|S-14.30: Pregled tiska v Pregled tiska v siov.
17.30: politične aKtiialno lCnf 17.40: Iz italijanske ***. jg.if-glasbe; 18.00: Lahka glasba-Samospeve Josipa Ba jila t Stjepan Sajfar; 18 45. hrvaščini; 19.00:	Cllasbena j9*
igra; 19.15: Poročila v s1£,v.. Napoved časa -	(italjj
19.45: Glasba Po žel;^npog0v<^ 20.15: Dr. Mirko o jeziku in podobe iz je (pcr ga slovstva - 2. nadaljev.	,	go-
nov itev); 20.30: P?JeHadjjski morni zbor; 2100. Ra lealic>
zornik:	Mandžurska	*lolmis	*
(slov.); 21.15: Koncert va'“pe in Eiavničarja, flavtista izbran pianistke Bernetič; strani (ital.); 22.15. Iz duet. oper; 22.45:	Klav rski -1U1,
23.00: Zadnja Poročija sl„v.. 23.05:	Zadnja	poročila
23.10: Objava dn6YI!t?*Giasbajri
fahknoaSnŽ;j2»0::z3abavna ^
ADEX - Meii
19. NOVEMBRA t 1-BODO IZLETI
na Reko
v Ilirsko Bistrico« Pulo,
STRELSKE VAJE NA BAZOVIŠKEM IN SESLJANSKEM STRELISCU
TRST, 27. (AIS-TRUST). — Na bazoviškem strelišču bodo streljali z lahkimi strojnicami 3. novembra 1950 od 7,00. do 17.00. ure, in 7. novembra 1950 od 13.00. do 17.00. ure pa s puškami. Na sesljanskem strelišču bodo streljali s protiletalskimi strojnicami 3. novembra od 8.00, do 17.00. ure.
Vsem tovarišem, prijateljem im zmoncem naz^ n jamo, da je dar.-es mitvulo leto, odkar nas J® pustil naš nepozabni
Mirko Pavlovič
ZENA in SINOVA,
STRA in vsi ostali sorodniki.
Prijave do Pri Adria.exm^
pri	nA~
Severo 5 b, ^el.
Trst, 2. novembra 195°.
Od tu in tam
MM
SE DVE SLIKI Z NEDELJSKE MLADINSKE KONFERENCE: NA VEČERNI PRIREDITVI JE NASTOPIL TUDI TAMBURA-SKI ZBOR «IVAN CANKAR« (zgoraj), KATEREGA NAJ-MLAJSA CLANICA JE VALC1 KOBALOVA (desno).
ljudstvo na grobovih svojih
(Nadaljevanje s l. strani)
ga položila na spomenik Mogoče je položila šopek na mesto, k-jer je umiral njen mož, ah njen sin, ali njena hčerka. Mogoče ni nihče od njenih najdražjih umrl tu, a je bila to le tiha hvaležnost do vseh onih, ki so se borili tudi za njo. Tcvarisiča Atma Reschit-zeva je med drugim dejala:
«Cesa so bili krivi antifašisti, ki so bili mučeni in uničeni na tem mestu? Bili so krivi samo tega, da so hoteli svobodo; bili so krivi, da so se uprli režimu zatiranja irj izkoriščanja, kakršen je bil nacifašistič-ni režim«. Ko je poudarila pomen pridobitev narodnoosvobodilne vojne, je dejala, da v Trstu ni mogoča demokracija in ni mogoč mir brez enakopravnosti na vseh področjih med tukaj živečimi narodi. In ko je še dejala, da lahko dostojno slavijo spomin žrtev rižarne samo tisti, ki branijo pridobitve narodnoosvobodilne vojne in ki se tudi vsa zadnja leta bore proti imperializmu, je naglasila, da je vse drugo le špekulantstvo in izdajstvo.
Marsikatera solza se je utrnila z oči, ko so pevci zapeli «Kot žrtve ste padli v borb; za nas«. Tiho, mirno, z bolečino v srcu so se ljudje uvrstili v sprevod in odšli na pokonali-šče poki nit se talcem. Celo v tem tako svetem trenutku, s tako svetlim spominom so nas zbodli V oči ogabni napisi. Najdejo se ljudje, ki na ukaz, celo pred dnevom, ko se spominjamo vseh padlih za svetle cilje'narodnoosvobodilnega boja, blatijo one, ki so ostali dosledni borcj za njihovo uresničenje.
Kakor v mestu je naše ljudstvo včeraj tudi na deželi dostojno počastilo spomin žrtev in padlih y bnrbi proti nacifašiz-rau. Številni venci, šopi jesenskega cvetja im otožna pesem so bili izraz hvaležnosti onim, ki so darovali svoje življenje za našo osvoboditev izpod fašističnega jarma. Toda na žalost so to priliko ponekod izrabili nekateri korninformistični pre-rapeteži za svoje izpade proti poštenim demokratom. Skrunili so na ta način spomin padlih, blatili naše žrtve in ponovno
Pravo ljudsko glasovanje za naše strokovne šole
Kljub gonji v italijanskih listih in tihi agitaciji proti slovenskim šolam od dijaka do dijaka je letošnji vpis v slovenske strokovne šole prav zadovoljiv.
V PRZAVNO SLOVENSKO INDUSTRIJSKO OBRTNO SOLO V ROJANU se je letos vpisalo: v I. raz ed 145 dečkov in 83 deklic, v II. razr. 46 dečkov in 24 deklic in v III, razr. 25 d tkov in 9 deklic; skttpij 216 d čkrr in 116 deklic, t. j. skupno 332 dijakov. Letos je na šoli 97 di a-kov več kak~r lan ko leto. V nekaterih vzporednih razredih je 38 - 39 dij^kv
DRŽAVNA NIŽJA SLOVENSKA STR KOVNA SOLA ima letos 159 dija' ov, t. j. 2 vež ka’ or lani. V I. az-r du j 72 dijakov in d i akt j, v II. 40 in t) III. 47; skupaj je 38 dečkov ,n 121 deklic
DRZ. TRG. AKADEMIJA ima letos 120 dij kcv, t. j. enega manj kakor lani. Vpisalo se j ■ v t. razr 35, v II 43. v III. 21. v IV 11 in v V razred 10 d jak v. Tudi na tej šoli prevladujejo dekleta (71 proti 49).
Te številke govorijo o pravem plebiscitu za na.*,e strokovne šole in postavljajo zahtevo, da se slovensko strokovno šol tvo zaokrož v celoto. Zato je treba uAanovtU srednjo tehnične želo, na kateri bi lahko nadaljevali :tu-dije absolventi industrijskb-obrtne šole, in dvoletno trgovsko šelo. Pri poskusnem vp'so\yinju, ki ga je odredila vojaška uprava, se je priglasilo za I. razred srednje tehnične šole 27 dijakov, za II-15; 2a dvoletno trgovsko šolo pa 46 učencev. Kljub tisrehu poskmnega vpisovanja ZVU ni odprla omenjenih šol.
Zaman so bili tudi dosedanji protesti naše javnosti proti poniževanju, ki so ga deležni naši in 2 njimi vsa naša javnost — da se namreč morajo pravzaprav skrivati po zakotnih šolskih prostorih v zasebnih hišah. Ko stopiš v takšno «šolskoi> poslopje in zaman stikaš Po narisu, ki bi ti pokazal pot do šole, se ne moreš otresti spomina na katakombe. V enem nadstropju takšne večje stanovanjske hiše so štiri slovenske šole. Na en telefon lahko dobiš štiri ravnatelje! Rojanska šola v petem letu Po drugi svetovni vojni in v 1950. letu po n, št. pa telefona sploh nima.
Pri kolavdaciji industrijskih prostorov je občinska higienska komisija d0 skrajnosti stroga, ne ve pa za tesne ih nehigienične prostore, kjer prebije Po 20 do 35 mladoletnih dijakov po 5 do 6 ur zaporedoma in ki jih po preteku nekaj ur zasede druga iz-ttwna dijakov.
(Iz ((Goepodarstva»Ji
pokazali vso svojo podlost in zaslepljenost.
\ Sv. Križu
Kakor vsako leto so tudi letos počastili spomin padlih v narodnoosvobodilni borbi in se zbrali r.a pokopališču številni domačini in položili na partizanske grobove in na spomenik ovetje in vence.
Tov. Stoka je imel kratek nagovor An zaključil z besedami: ((Nadaljevali bomo našo borbo za svoj obstoj ir., napredek, za svobodo, da bo naš narod zares enkrat na svoji zemlji sam svoj gospodar«. Domači pevci pa so zapeli ob spomeniku nekaj ža-loštink.
To seveda ni bilo všeč domačim kominformistom. Ko je tov. Stoka vzkliknil «Slava padlim!« so stresli iz sebe celo vrsto psovk in groženj. Začeli so izzivati ir.- hoteli fizično napasti govornika in ostale. Začel pa je in se najfbolj odlikoval komin-formist Žarko Bogateč. Imel je več poguma kot v času borbe, ko je vrgel partizansko puško v koruzo in nagovarjal še druge tovariše, naj mu sledijo. Pomagal mu je zlasti Albert Košuta, ki je pred pokopališčem fizično napadel fotoreporterja »Primorskega dnevnika« tov. Magajno.
V skupin; kominformistov jie bil tudii «sindikalist» in vidali-jevdki odbornik v nafcrežinski občan; Ado Slavec. Kot ostali se je krohotal in dajal potuho papadalcenj .ir.- skruniteljem spomina naših žrtev. Razdivjani vidalijevci so razsajali še po pokopališču in nadlegovali prisotne, tako moške kakor žensike, ki so v velikem številu prišli, da dostojno počastijo spomin naših žrtev.
Dogodek je vzbudil v Križu salno ogorčenje, tudi med onimi, ki sicer še sledijo komin-formistom, toda imajo v sebi še drobec poštenjia in dostojnosti.
Imena vidalijevskih razgrajačev, ki sio se odlikovali pri vče-
rajšnjih dogodkih ob proslavi na pokopališču, pa naj bodo zapisana, da jih spozna in 'obsodi vsa javr.ost.- Albert Košuta, po domače «Berto Cesarjev«, Alojzij Bogateč, ki je fizično napadel in pretepel tov. Kariža ter mu poškodoval »Lambret-to», Josip Sedmak, Alojzija Le-hamer, Marij Bogateč in njegova žena Silva.
\ Boljuncu
Tud; v Boljuncu so se zbrali vaščan,; in vsi svojci padlih v narodnoosvobodilni borbi pred spomenikom. Proslava je potekala mimo in brez motenj. Tov. Sancin je imel kratek nagovor in poudaril: ((Spomin naših padlih batno r.a j lepše počastili z nadaljnjo borbo za ideale, za katere so dali svoje življenje naši junaki, za ohranitev in utrditev pridobljenih pravic.«
\ Ricmanjih
«Na tem mestu vam obljubljamo, da kakor nismo do sedaj krenili s poti, ki ste jo nam začrtali, tako bomo še nadalje vztrajali ir.' se borili za pravico in resnico, ker vemo, da je ni sile, ki b! mogla preprečiti zmago resnice.« Tako je zaključil svoj nagovor tov. Slavko Sturman pri' proslavi ob spomeniku padlim v Ricmanjih. Prisotni so položili dva venca in z enominutnim molkom počastili' spomin padlih domačinov.
Med proslavo Se je zbrala ob strani skupina dbmačih lovri-hovcev, ki so ves čas godrnjali in motili proslavo.
A a Katinari
Popoldne okrog 16 se je zbralo na pokopališču na Katinari mr.ogo domačinov, da počastijo spomin žrtev nacifašističnega terorja. Krgtek nagovor je imel tov Leo Pečar, domači pevski mor je zapel dve žalostiruki, nato Pa so položil; lep venec na spomenik padlih borcev. Komemoraciji, ki je potekla mir-
Albert Košuta
novo ime v seznamu MnHsHh zloeineev
 —  T;      --------------------------—
Včeraj je v Križu napadel našega, fotoreporterja Magajno, za kar se bo zagovarjal pred sodiščem
prvohoreev
no, so prisostvovali skoraj vsi (vojci padlih.
In drugod
Slične proslave so bile tudi v drugih vaseh našega poželeja s kratkimi nagovori in polaganjem vencev in cvetja na spomenike in grobove padlih žrtev v narodnoosvobodilni borbi.
1051
Koledar je edini slovenski res tržaški koledar, tržaški po tržaških vprašanjih, ki jih obravnava, tržaški po pL sateljih, ki sodelujejo. Tu srečate imena naših najboljših pisateljev, Bevka, Bartola, Pahorja, Jadrana, Ger-vaisa, Pregarca itd.
Tržaški je po vsebini kot nam to jamčijo imena pisateljev.
Ta naš lepi almanah je strogo sodoben, ker posega v neposredno polpreteklost le kolikor je to potrebno, da nam o njej poroča in s tem kaže pota v bodočnost.
Letos se nam pokaže v novi, zelo okusni opremi. Bo pa še bolj bogato ilustriran kot doslej.
Naročajte ga pri krajevnih, okrajnih ali rajonskih poverjenikih za koledar OF, ali pa naravnost pri OF v Ul. R. Manina 29-11.
Poleg koledarja prejmete letos za isto ceno še tri obsežne knjige znanih slovenskih in slovanskih pisateljev iz Prešernove knjižnice.
Nikoli ne more poteči daljša doba, da se ne bi kominformi-stični razbojniki izkazali s svojo «borbenostjo» in na zločinski način napadli tega ali onega zavednega demokrata. Njihove pokvarjene narave ne ob-j čutijo več ne da gre n. pr. za kulturno prireditev ne za pie-tetno dejanje kot je počastitev spomina borcev, ki so dali življenje za svobodo našega ljudstva.
Korninformistični pretepač Albert Košuta (Berto Cesarjev) iz Križa je včeraj napadel člana našega uredništva, fotografa tov. Marija Magajno, ko je bil pravkar namenjen na pokopališče v Križu, da napravi nekaj posnetkov za naš list Uda-i ril ga je s pestjo v obraz in drugam po telesu. Ta komin-formovski prvak, čigar dejanje ne zaostaja za dejanji fašističnih zločinov, pa ni bil sam, temveč je bilo še več njemu podobnih, ki so tov. Magajni
grozili in vmes zmerjali kakor znajo le kominformisti. V tem seveda prekašajo nekdanje fašiste — ti novi, »domači« fašisti.
Policija, ki je ves prizor videla, je poleg pretepača Alber-j ta Košute odpeljala na zaslišanje tudi tov. Magajno. Podli napadalec pa ni imel niti toliko poguma, da bi svoje nesramno dejanje tudi priznal,
temveč je začel trditi, da ga je j tov. Magajna napadel. Da pa ; ta »vrli« Berto ne bo mislil, da l lahko dela, kar se mu zljubi, in da bo še vedel, da kakor nihče drugi tudi on nima nikake pravice kogarkoli ovirati pri izvrševanju časnikarskega dela, bo tov. Magajna vložil proti njemu tožbo in mu tako dal priložnost, da tudi na sodišču izpriča, kaj ga je »nagni lo» k napadu, ki ima za obtežilno okolnost dejstvo, da gre za napad na člana nekega uredništva in to v času, ko je ta o-pravljal svojo službeno dolžnost.
Križani bodo odslej gotovo bolj kritično presojali nekatere ((voditelje« kajti zvedeli smo, da so bili že včeraj tudi med našimi nasprotniki taki, ki so se javno izrekli, da nasilja ne odobravajo. Jasno je, da nasilja ne more odobravati nihče, ki ima še količkaj poštenega čuta. Nasilje delajo in odobravajo fašisti, pa naj se slučajno imenujejo kominformisti ali pa kako drugače. Vsekakor si lahko gospod Albert Košuta šteje v čast, da ga lahko uvrstimo med tiste junake, ki so to noč proslavili pričetek velikih nacio. nalističnih manifestacij v Trstu z bombami na našo tiskarno, na sedež naših demokratičnih organizacij v Ul. R. Manna in na agencijo ATI. Zares lepa družba!
lilaše
naši vasi. V vasi imamo le eno javno stranišče pri pokopališču, kar seveda za tako veliko vas ne more zadostovati.
Večina ljudi iz Križa ima dnevno opravke v mestu in zlasti tisti, ki v Trstu delajo in se pozno vračajo domov, morajo r.a neprijeten način občutiti, da na cesti g. postaje v vas ni luči. Okvara .je nastala že pred kakimi štirinajstimi dnevi in sedaj ni več razsvetljena ne cesta in ne stopnice. Zgod; se, da si starejši ljudje sploh ne upajo sami naprej v temi, temveč rajg počakajo kako mlajšo osebo,' da jih vodi. Mislimo, da bi že bil čas, da se stvar uredi in razsvetljava obnovi.
Sicer pa je pri nas še vse polno problemov, o katerih bo-
IZ BAZOVICE
Kaj je z napajališči v naši vasi
Pred časom smo že pisali, da je treba v naši vasi, kjer je precej razvita živinoreja, napraviti šg nekaj napajališč za živino. Tehničnj urad tržaške občine je pred meseči napravil načrt za tri napajališča v naši vasi in ga poslal v odobritev ZVU. .Ta pa je odobrila načrt le za gradnjo enega napajališča, za katerega sQ bili predvideni najmanjši stroški, in sicer ob cesti proti Trstu. Določeni kraj ni ugajal našim kmetom, ker je skoraj vsa živina na drugi stran; vasi in bj jim bilo zelo nerodno goniti vsakikrat živjno skozi vso vas do napajališča. Zato smo se obrnili na Kmečko zvezo, naj bj posredo-vala pri merodajnih oblasteh, da bi napajališče postavili na bolj primernem mestu.
Zastopnik Kmečke zveze je res posredoval pri občinskem tehničnem uradu. V vas je prišla komisija občinskega tehničnega urada in zastopnik Kmečke zveze. Člani komisije so spoznali položaj v vasi in sklenili, da je treba napraviti napajališče ob cesti proti Lokvi, toda stroški za to napajališče bi znašali 400.000 lir ve« kot je bila odobrena vsota v prejšnjem načrtu, ker bi bilo treba postaviti nekaj več cev; za na-peljavo vode. Ta predlog je
ZVU odvrgla in vsa zadeva zdaj spi. Od treh predvidevanih napajališč niso začeli graditi še nobenega.
Oglašamo se ponovno v upanju, da bo stvar zopet oživela in bo tržaška občina poskrbela, da dobimo vsaj eno primemo napajališče, ker je vas velika in kmetje imajo še precej živine.
Is Križa
Več skrbi za našo vas
I
t
SSiSS:
■ '
'&M
'■.y .
Za ta pravični	hoj,	s
je borce dala vsaka naša vas...
stQudi tetos se moramo do-o nh° °dd°l-iti spominu 1 ’ ki so darovali živije-® za srečnejšo bodočnost Vsetl• Mesto in vasi so
nao-0lna kra^ev> kjer so od « 'listov zverinsko mu-Ki Potrpeli
skem strelišču in oropali nas narod glasilca NOB na Primorskem — Pinka Tomažiča, tovariSa, ki je med tržaškim proletariatom, kraškimi in vipavskimi kmeti sejal prvo seme borbe in bratstva.
Opčine in okolica vasi sta posejani s spomeniki in grobovi padlih. Dne 3-IV.1944 so nacifaSisti ustrelili Tl talcev v bližini openskega strelišča. Bili so to politični priporniki iz Koronea slovenske, italijanske in hrvat-ske narodnosti. Tov. Stevo — to je 72. talec, ki si je po naključju rešil življenje ~ je ob odkritju spomenika v juniju 1945 v svojem govoru opisal zadnje trenutke 71 padlih herojev■ Na enak način je padlo v «Za-vodu* na Opčinah 5 kurirk iz Krajne vasi in bližnje I-stre. Pred usmrtitvijo jih je več dni stražila «guardia civica* v openski karabinjerski kasarni. Bila so zavedna, mlada kmečka dekleta — polna življenja in vere v bodočnost! Nič manj ni pretreslo Opence in okoličane zverinsko mučenje matere treh partizanov — 60-letne mlekarice Kocjančič Rozalije, ki je dotrpela pred opensko tramvajsko postajo, kjer so jo Nemci obesili.
V takih pogojih krvavega nasilja se je krepila borbena zavest našega ljudstva. Jačila se je vaška organizacija OF in mladinska aktivnost. Mladina je odhajala v vrste NOV, čedalje bolj so se preko partizanske pošte oglašali tovariši,
poznani in ne-
buri 7“ heroii delovnega „ Va obeh tukaj Sivečih gih°dn°sti- Trupla premno-je,' .So Rinila v zloglasni jo'5 riiarni, medtem ko
naših*00 bila Pokopana po draških gmajnah; ve-
<!obj tefl Je po osvoboditvi 7HeSfa d°Htoino mesto na $kifi 716711 kdkor tudi na va-
_ Pokopališčih. Ti grobo-'Jkupno
h0v-—o s grobovi borcev ln JA so zgodovinska
nek
obo,
*'odbitna priča velikega ■!nosa’ ki ga je SK° in Italijani iddstvo Trsta v krvavi
torjf	borbi proti okupa-
vunsl kakor tudi jugoslo-iooo narodi: ki so daii
7- ,,l<1lboljših svojih sinov feu \?ev JA’ za osvobodi-rSta in Sl0venskega frasjjj	Kljub vsem da-
*kinini Protijugoslovan-k-evetam ta skupni
So;
Vrin0s
lev n Z<X naS° osvobodi-tko fne,lno krepi zgodovin-vovez,-
Ut
avo Trsta z ma-
n° Jugoslavij0.
dneh' k0 se svojci
Etični111 VCS nar°d v socia-
Menih domovini in izven lih. i. Wleja spominja pad-
*io«an!i,°3e!;' vedite iugo-Pfeetn 5 niatere, da nato Tci e tnuške žene, bivši inier1 aktivisti skrbijo za 6(25ih ?i° okrasitev gomil 1 ^oS!in°y: ki S0 Pokopani
sikat*l0bojeni zemlji. Mar-naša mati oprav-
*rdn<>n, pietetno delo v
Ue-vT p7epriCa’Uu. da batu n borile isto na gro-bo?-Ct( ega sina — padlega Pokopan nežna-h, ^ morda pri Mostar-pHr>r U nekie P°d Krnom-
*°east»Vljan'ie vencev za 6o	Podlih	je	postalo
naših
vaseh tradicional-
no -.ff iri mladina nabe-Cbetjq ey° in jesenskega f% in 5 večerih se zbe-t °d obujanju sporni-\ p 7 Mepevanju borbe-u7 ’~anskih pesmi pri-s°Pke, medtem ko JSe Pletejo vence■ Se-Prr,rednjaCijo v spretno-\ ke e!iko-kontovelske ze-n v7s° Poklicne roiari-^h^nr delajo z Isto
'Oi
^0o+>
Q&ice tudi žene iz Ba-\i ’51 Op«n
in iz ostalih
n °nP,,e Se iivo spominja-Žalostnega dne rtn • ko so fašistični °d-1ekniii
na open-
A
:■
■
'..v
7' PŽs-K , .	„	''.Z	V	^	'i!:«!	"•'t	'
'6ts$7(» Athrf
zit? m
Pl
' " ,
^ ' v,;
aBnpMHKp«
■	■.	-	Umu
i f
i VU-tV, '
' '	v	/	>	>	'■f
mmm
M
ki so iz «Battaglione specialen prehajali v vrste slavnih prekomorskih edinic.
Tridnevna borba za osvoboditev Opčin je bila jasen dokaz strnjenosti ljudstva z osvobodilno armado. Herojska borbenost Titovih borcev in doprinos ljudstva, ki je ječalo v 25-letnem fašističnem zatiranju, sta strla nacifašističm vojni aparat tudi na Opčinah. V tej številčno neenaki borbi je za osvoboditev Opčin dalo mlado življenje 246 borcev JA. Svečano so bili pokopani dne 6.V1945 na openskem vaškem pokopališču,
kjer sta jim ob odprtem grobu spregovorila v slovo komandant edinice ter duhovnik g. Bele, ki je poudaril, da se moramo samo tem padlim herojem zahva-
.... ■
	
Le nikar ne jočite za nami, laže nam bo pasti, če z rokami, stisnjenimi v pest, žalujete za nami.
liti za osvoboditev izpod nacifašizma. Navajamo njegove besede, da osvežimo spomin vsem onim, ki bi hoteli to zgodovinsko dejstvo zabrisati:
«2ivo stopajo pred nas v teh dneh liki naših padlih vaških partizanov: Fy.rlan Drago, Boris Berto — vi vsi, saj je 28 Opencev — fantje in dekleta, ki ste odšli v hribe polni svetlih nazorov. Nekateri ste se mrtvi vrnili med nas, drugi spet ste ostali kot mrtve straže š{. rom po osvobojeni domovini. Vendar ste med nami vsi vi
z ostalimi 42.500 primorskimi padlimi borci nam v oporo v nadaljnji borbi za dosego onih ciljev, za katere ste dali svoje mlado življenje, reakcionarnim silam v opomin, da nismo narod hlapcev, ampak narod ju-
nakov, da nismo drobit za mešetarjenje, ampak zmagovalci, ki smo na svojih tleh strli nacifašizem in premagali nemškoitalijan. ski imperializem!
Slava padlim za svobodo!*
iih m psu
mm £'v
■■ v
^AREL DESTOVNIK - KAJUH
Raj je v vasi vse tak pusto, kaj žalujejo ljudje, kaj tak tihi so gozdovi, kaj samujejo'steze?
Mar je toča vse pobila, mar je suša nad vasjo, mar. zavoljo časov slabih, je ljudem tako hudo?
Miti toča ni pobila, ni je suše nad vasjo, ni zavoljo časov slabih, ni zato ljudem hudo.
Ali vendar vse žaluje, vse žaluje in samuje...
Za vasjo ležijo lantje, fantje, ki hoteli so živeti, pa so morali zato umreti!
gg m
rti LOS
■
' | »M lit
■ v-: ■
t
MARUŠIČ
,/iv y	m
i	c
VALENČIČ
% n-p,
•	‘j,	-
•. :v:::
■
.
Potek in zakl iuček ..lepega pohoda"
DUCE: »Nastopa novo obdobje, ki naj dokaže, da so Italijani možje...*'
Odlomek 12 dokumentarne knjige ((Internacije«, v kateri je komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev zbrala vrsto Izvirnih uradnih spisov, ki Jih je okupator na begu pustil v Ljubljani. Iz naslednjega In številnih ostalih ohranjenih pisanih dokazil Je razvidno, v kako kričečem nasprotju z vsemi zakoni človečnosti Je bilo lako postopanje in da je italijanski okupator zasledoval le en cilj — iztrebiti čim več slovenskega življa m čim prej poitalijančiti zasedno ozemlje.
Po poročilu generala Roatte o političnem položaju v Sloveniji ln obrobnih pokrajinah ter o načrtu vojaških operacij ln prvem delu teh operacij ter
0 Že Izvrženih interniranjih, je spregovoril Mussolini. Po uvodni ugotovitvi, da so Nemci opeharili Italijane za boljšo polovico pokrajine (»Dopo lo sface. lo della Jugoslavia el slamo trovati sulle braccla la meta dl una provincia e. bisogna ag-giungere la meta pid povera. —
1 germanicl cl hanno comuni-cato un confine; noi r.on pote-vamo ehe prendere atto — a-prile 1941») in da se je položaj
ulovi direttamente con/inantt con essa. Li aveva trovati di fronte gid nel 1919, dopo Vit-torio Veneto, con ta toro ridi-cola superbia, le loro pretese dl megalomani e quelVassenza del aento della storia ch'e un difetto, oltre che dt cultura, dl vera e propria ctviltd.
Ma trascorei venfann, e croj-lato irreparabilmenle il castel-lo dl carta del loro vano-pinto conglomerato polilico, VltaVo potd sperare che costoro, pie-gatl nella polvere tul propric suolo, avessero tratto gualche tnsegnamento dalle espereinze del patsato. E come gid Homa
Kroginkrog nad žico ute stražne, mrki v njih vojaki z bajoneti; v taborišče soj zvezda ne sveti, od dežja noči pomladno vlažne nam želje budijo neutolažne.
(IGO GRUDEN)
▼ Sloveniji občutno poslabšal po 21. juniju «z začetkom sovražnosti med Nemčijo ln Rusijo. ker se je to ljudstvo, ki se čuti slovansko, začutilo solidarno Z Rusijo« («11 21 glugr.o, con 1’lnizio delle ostilita tra la Germania e Russia, questa po-polazione, che si sente slava, sl 0 sentita solidale con la Russia. — Da allora tutte le spe-ranze ottimistiche tramontaro-no»). S slabo tolažbo, da tudi v Sloveniji, okupirani po Nemcih. položaj ni ugoden, prehaja sedaj Mussolini do Sklepa, da je treba na akcije partizanov odgovoriti »con 11 ferro ed il fuocos — z ognjem in mečem in da je treba pokazati, da znajo biti Italijani tudi trdi. če treba. »To ljudstvo nas ne bo nikoli ljubilo*, je vzkliknil, zato <je treba pospešiti vojaške akcije, razširiti vohur.sko službo, letalstvo naj ima to pokrajino za svoje vežbaliiče. Za geepodarsko stisko prebivalstva naj se ne brigajo, kot se on ne briga za ljubljansko u-niverzo, ki Je ognjišče sovražnosti proti njim. Končno je pristavil:
»Ne bil bi nasproten množični preselitvi prebivalstva. (Non sarei atieno dal trasterimento di massa di popoiazioniln.
S tem je bila izgovorjena beseda, ki so jo čakali in s svojimi predlogi pripravljali italijanski generali izgovorjena sicer z usti voditelja fašizma, pa obenem tudi z usti prvega maršala imperija vrhovnega poveljnika vseh italijanskih oboroženih sil!
Da na tem dveurnem sestanku, kjer je enournemu poročilu generala Roatte sledilo posvetovanje in Mussolinijeva navodila, niso bile izgovorjene sa. mo te besede, ki nam jih je ohranila pičlih pet strani obsegajoča sinteza razgovorov v Gorici, Je razumljivo. Nekaj več. in ravno najvažnejše, je povedal Mario Robotti 2. avgusta v Kočevju. Da pa je ravno na predlog generala Marija Roatte bila obravnavana in odločena izselitev Slovencev, nam potrjuje uradno pismo Visokega komisarja Emilija Gra-ziolija ministrstvu za notranje zadeve v Rimu z dne 18. januarja 1943, št. 55-9 Ris., ki v svoji prvi točki pravi (21):
»1. Mr.ožično interniranje prebivalstva je bilo, kot se zdi, ustno odobreno po Duceju, na predlog Višjega poveljnika obo. roženih sli Slovenije-D»lm»cije, ob priliki raporta v Gorici*.
Ko je končno Mussolini odobril Roattin predlog, da naj po. sestva upornikov podele rodbinam padlih italijanskih vojakov, Je bila s tem ustvarjena tudi načelna osnova za — italijansko kolonizacijo slovenske zemlje.
Zatem je stopil Mussolini na balkon poslopja in imel svoj znani govor.
Da naj bi ta goriški posvet In govor res bila nekaka prelomnica v dotedanjem razmerju okupatorja do Slovencev, jasno odseva tudi iz komentarjev italijanskega časopisja tistih dni. Tako je na primer tržaški «11 Piccolo*, ta več kot šestdesetletni strupeni sovražnik vsega slovenskega in najbolj vneti propagator »večnega italijan-stva* Slovenskega Primorja, po goriikem sestanku v svoji 7042 številki z dne 4. avgusta 1942 priobčil članek »Neupogljivi zakon*, v katerem je med drugim rečeno: («11 Piccolo*, Trie-ste, 4 agosto 1942, Nuova Serie N. 7042. - Legge inflesslblle -r- Quando Vltalia /ascista, dopo lo ditfatta della Jugoslavia, occupd dl diritto le tetre dove erano giuntl i tuoi Eserciti, non era guella la prima volta che a contatto con i jpopoii
rbbe p er norma d 'usnre gene-rosltd v er so i populi che, vin ti e soggetti, si Iossero p^i mo strati leali ed amtci, c osi vullt l'Italia /ascista non g> avare sul vinto. Che anzi, con la creazione della nuova provin cia di Lubiana e delle provin• cie dalmatiche, sollevč i pinti alla dignitd di cittadini italia-ni, con pienezza di diritti non solo, ma con garanzie fcrmali, e provvidenze di rara Hbera. litd in /atto di lingua, d’iltitu-ti culturali, di tradizioni e co-stumi, ond’essi po tessero con ti nuare a svolgere le particolari forme della loro vita ntll’am-bito e sotto Vigida dello Stoto italiano.
A tanta generositd ,i sfato inpece risposto con Ig slealtd, la violenza e una pervicacia, che si identifiča spesso con le forme primordiali della barbari«.
E allora non res ta che bat-tere la dura strada del rigcre che non conosce debolezze ne soste, che abbatte ed annienta inesorabilmente og-ni ortacolo, di uomini e di cose, sitto- al, trionfo delVordine e al ristabi-limento del diritto violato e manomesso.
«Contro coloro che al di qvu, o al di Id dell'antieo confine ancora accarezzano sogni ma lati, sard applicata — ha detto il Duce — come gid si sta ap-plicando, Vinflessibile legge di Rnmatt.
Questo significa che Vltalia non recederd d'un passo dalla nuova politica verso i popoit slav, ad essa comungue soggetti e che gli stessi responsabili d 'una situazione che abbiamo
pomanjkanjem vsakega smisla za žgodovino, ki je pomanjkanje ne samo kulture, temveč tudi resnične in prave civilizacije.
Toda po dvajsetih letih, ko se je dokončno zrušil papirnati grad* njihovega pisanega političnega konglomerata, je Italija smela upati, da so se ti narodi, pahnjeni v prah lastne zemlje, iz izkušenj preteklosti česa naučili. In kot je že v Rimu veljalo načelo, izkazati velikodušnost narodom, ki so se premagani in podvrženi pokazali lojalne prijatelje, tako tudi fašistična Italija ni hotela tlačiti premaganca. Se več, z ustvaritvijo nove Ljubljanske pokrajine in dalmatinskih pokrajin je dvignila premagane k dostojanstvu italijanskih državljanov ne samo z vsemi pravicami, terr^eč tudi s formalnimi jamstvi in zagotovitvijo redke širokosrčnosti glede jezika, kulturnih ustanov, izročil in običajev, tako da bi lahko nadaljevali in razvijali posebne oblike svojega življenja v okrilju in pod varstvom italijanske države.
Toda na to velikodušnost so odgovorili z zahrbtnostjo, nasiljem in neko trmo, ki je enaka prvotnim oblikam barbarstva.
In tako ne preostane nič drugega, kot ubrati trdo pot strogosti, ki ne pozna nobene slabosti ne premora, ki neizprosno podira in uničuje vsako človeško in stvarno oviro do končne zmage reda in do popolne upostavitve kršenega prava.
«Proti onim, ki se tostran ali onstran stare meje še vdajajo bolnim sanjam, je dejal Duce, bomo uporabili, kot se že uporablja neupogljivi rimski zakon«.
To pomeni, da Italija ne bo odstopila niti za korak od nove politike nasproti slovanskim narodom, ki so ji kakor koli podvrženi in ki so sami odgovorni za položaj, ki smo ga te predolgo trpeli. Zato bodo oni sami ter njihovi pomagači in sokrivci njihovih zločinskih del kot tudi simpatizerji vsake vrste in stopnje bridko izkusili, kako lahko tlači rimska peta tistega, ki sprejema veliko-dušje s figarstvom in izdajstvom«. (!!!)
Tako kot Je mislil in pisal ta člankar, so mislili in delali tudi generali, ki so se iz Gorice razhajali na svoja poveljstva, prepričani, d? jim bosta zmaga in »neupogljivi rimski zakon* opravičila in uzakonila vsa zlodejstva, ki so jih že izvršili in -še-nameravali izvršiti.
Da je po mnenju generalov prišel čas popolne izselitve, sledi povsem jasno iz zapisnika ,o sestanku, ki ga je imel general Mario Robotti dne 2. avgusta 1942 v Kočevju s poveljniki divizij, artilerije in manevrskih enot (37), Na tem sestanku je I oročal gen. Mario Robotti o konferenci z «ducejem», ki se je malo pred tem vršila v Gorici in je pri tem poudarjal, da je duce podrobno poučen o po-'ožaju v Sloveniji in da je na poročilo, ki ga je podal general Mano Roatta, rekel sledeče: »Cas je, da končamo z miselnostjo onega dela Slovencev, ki meni. da obstaja italijanski narod iz slabičev, umetnikov in zanesenjakov..:	Nastopa novo
obdobje, ki naj pokaže, da so Italijani možje... Vtepimo si dobro v glavo, da nas to ljudstvo ne bo nikdar ljubilo, zato
C. C. I. c.
../c*—	'	GRAVELLON*	TOČE	K
f	aizoo*VARBEO«'.*COMO
O UUBL3ANA
IGO GRUDEN
Pregnanci
V skupnih verigah, pripeti z obroči, mračni gredč kakor val mrmrajoči, spremlja jih le naš pogled božajoči, da nam ne vtonejo v sence pozab Padovo, v Gonars, v Renicci, na Rob■
V oknih zamreženih vzpete roke, kakor pribite na križe omrežja, spremljajo jih kot pozdravi z obrežja: z njimi gre naše, te zemlje gorje, ko se od doma jim trga srce.
Z njimi gre moja tesnobna bolest:
Narod v pregnanstvu, po ječah, v gozdovih, v upih zastrašen po mrkih domovih, boš p preizkušnjah izprašal si vest. našel v trpljenju življenja zavest?
Polja brez setve, le veter krog koče, dih po pomladi, domov se jim hoče t s strahom jih gledamo v tla mrmrajoče, ko da nam tonejo v sence pozab v Padovo, v Gonars, v Renicci, na Rab.
OBOIZANO
ClVI DALE
• CiAHlNO
OUDiNE!
TRI »O»*
O GORICA #
• aPALMANOVA	»
GONARS* »vijco ■ LATI5ANA
*OB£lLUNO
OmNTO
OAPR1CA
*R0V£RETT0
AL20O MKCXU-«-vww..v OAL2ANO OAHONA a KOMAGNANOO OMMOrUM.O	»DKROMKI
SLSSIA	»BOUGOTICINO sniAti* .	,
rA*»NOVA»lSE.»	»oits«io	.	cm>»'ou>OBRESCIA
*T«»VA«LIAT0
O AOSTA
ASOLO ■
MONI60
OTREVISO
;TR5T
OVICENZA gVEROMA a$venezi OVERCELA	**
0*VSSPOlA1l
OPAVIA
OPIACENZA
CORTIMA4AIORJA #Jy5*tTTO
*0 ALESSANDRIA CASHfc O^ClPiONt ML50MA0C.I0BC
K"TtJS2««No/'.	»o PARMA	* OTERRARA
cr„„.,tWLM"‘“°»AOREgl0Ejc.V CASteurRAMto«
caibo _	_	'o..	aOB0L00NA
mn(e-^^(O.G(N0VA	viinola	ravENNAO
»ANO.O * ,„0LA.
smtZANAA	iOFOR
.O,7: A	CASTEL	A.15I0
APUANIA	AVIBNIO	/m ADI NO!
O Pl STO it	°°1,0	H
^	ADICOMANO
*6tirenze	aupbino
40 rISA BA4MO.RI 4R01.I	JAN«lOA .	4T05S0
4.IVOPNO	'AVADO* ft»»AN.A
UVORNO	sANUPOtcao*	A.*#rrHl0	ANCON
AR^ZZ^aO ,t’"CCl	. SASSOTEHATO
CAIT*OV.'OHfiO»tNTINO	OPA»RlAN0
SIENA	utiftiRTiot^	gurb-io MACERATAO
■ CAJTILRAIMON
5EUE0A ukBISAGL>A
ONOVARA OMHANO
KOPER
OCREMONA O MANTOVA
I
O TORINO
OROVIGO
NOVULISURI A
CBCVALCOkE
A 5ALUZZ0 O POSSANO
C^CUNEO
SAVOMA
PlNALC-UGUREA
KIOMC
IMPERl
ESARO
■ OLUCCA
»RONS
CAST14LION «*»*VALLk PIETRAFITTA
A6ELL0
ASCOLI PICE
oG
COAAOBOU
AOGROSSETTO
rtoLor^
ORVIITTO
A5POLETO
TE.RAM0 CP 0
^APianoia
TERNI O
CITTAS.AN4EL0 A APiZZOL
AOAOUIIA CHIETI
TOMIPARTE A	»OCCNIANICO
T0R5 4»PA$StN»
TASSO COKESE	C*A«»A.LIETA
10CCA4PINALVETT1 A CA«AHACMIO
ESCAkA
OVITERBO
ORIETI
ATAROUINIA
CA50LA©
CIVITAVICCHIA
40 ROMA
AFRA5CATI 4TIU&6
ALAm°*	A	S-DON ATO
OTROSINONE
O« CA&ACALENOA 4 TORO	NANritD*AlAA
■OCAMROBASSO
OTOGGlA
VINCH IATUUO
LIT TORI A
BARI
A »ADI 4, SULflONt
AOBENEVENTO
• AVERSA Of10HT»#.UTtO
•P0N2A
OVINTOT*
OAVELUNO
SOLOFRA A
AlBEROUUOA
BRINDISI
NArOUl
OMATERA
0 5AS3AR1
OPOTENZA
PISTICCl
V NAD DVE STO KRAJIH ITALIJE SO TRPELI IN
NUORO O
Edinsiven zemljevid, s kalerim se lahko ponaša le naiboli demokralidna država'
OCOSENZA
CAGUARl
CATANZA
»O UJTICA
KAPAM.
CATANIA
CALTANlilEtlAO OAGPICENTO
JIRACU5A ORAČU
LEGENDA.:
SEDEŽ PROVINCE KONC.TABORIAČE UJET. TABORIŠČE KAZNILNICA KRAJ KONFINACiJB
i"il drr ( -UlTak jč
MERILO 1:1500000
, -8(boli’
lovni sili dodeljena le	p0sr
ša (točneje manj revn	^
stva Slovenije. (Bila bi navadna nagrada za .gij-1 bojevnika, Če bi ga P H p( njegovo družino v Inh»UI na Smuko).	načrt	s«
io )a jo so Jo
ji in najbolj krvav način. Razume se, da interniranje ne izključuje streljanja vseh tistih, ki so krivi ali sumljivi komunističnega delovanja. (Iz tega jasr.o sledi, da je torej internacija namenjena le onim, ki takega udejstvovanja niti sumni niso!!!) Pri internacijah se ne omejujte. Nadrejena obiastva niso nasprotna temu, da naj bodo internirani vsi Slovenci
Z ležišč pobrani, 8 ^polja in delavnic, otrokom in družinam vzeti v procesijah v verige speti odhajamo v tujino noč za nočjo po tri in tri...
Izmučeni, otrpli v tesnih sponah, noseč praznino v srcih, v lica bledi, brezčutni, s topimi pogledi prihajamo za žico iz dneva v dan po tri in tri...
•
Prezebli, zlakotnjeni okostnjaki, že mrtvi, vendar živi še v bolesti duha in mrzlične zavesti: rešitve ni • umiramo vse dni, noči po tri in tri...
MILAN LIPOVEC
fin troppo tollerato impareran. no amaramente, *ssi e i coa-diutori e i complict delle Im o opere delittuose e » simpatiz-zanti d’ooni speci« e orado, come possa petar« it tallone di Roma »u chi accols« la oenero-sifd con la codardia « tl tradt-mento.
»Ko je fašistična Italija po razsulu Jugoslavije zakonito zasedla pokrajine, kamor je bila prispela njena vojska, ni bilo prvič, da Je prišla v stik s slovanskimi r.arodi, ki neposredno mejijo z r.jo. Ze leta 1919 po Vtttoriu Venetu se je bila znašla njim nasproti in se srečala z njihovo smešno ošabnostjo, njihovimi megalomanskimi pretenzijami in tistim
stran s pomisleki... Izražam svoje zadovoljstvo nad uspehi prvib operacij v Sloveniji*.
Tem ducejevim navodilom le Mario Rebo Hi pristavil še svojo: »Nobenih pomislekov proti povečanju škode, ki Jo oseb.n in stvuruo prizadenemo upornikom, ker brez tega ne bomo nikdar mogli biti mirni. Zato smo ukrenili, da se postopoma vsi sposobni moški izselijo na Rab. Ni se treba ozirati na to, če je kdo videti neškodljiv... Torej popolna izpraznitev... Kamor boste prišli, si spravite izpred nog vse prebivalstvo... Naj Vas ne briga trpljenje prebivalstva. V polni meri je treba uporabiti koristno okrutnost... Storil bom to na rajstrož-
in da se na njih mesto naselijo Italijani (rodbine ranjenih in padlih Italijanov). Z drugimi besedami: izenačiti J« narodnostne meje s političnimi... O-stri sistem je še poostriti v takt men, da bodo oni spoznali, da za njih ni več rešitve...*. Kako zavestr.o zločinsko Je bilo mišljenje najvišjih vojaških predstavnikov italijanske kraljeve vojske v naši pokrajini, je posebej Jasno razvidno iz prvotnega besedila zapisnika o tej seji, kjer je bilo na drugi strani zapisnika v četrtem odstavku za besedilom: »V pohil meri bo uporabiti koristno okrutnost...* čitati sledeči stavek: »Se occorre si la aocbe
il boia« ...to je: «Ce treba, bomo tudi rablji...*
Ker je zapisnikar pisal zapisnik očividno tako, kot je general Mario Robotti dejansko govoril, ne more biti nikakega dvoma, da je Mario Robotti v Kočevju na seji s podrejenimi poveljniki izustil tudi ta stavek.
Po vsej priliki pa je potem ob čltar.ju zapisnika sam opazil, da se je prekrepko izrazil, zato je lastnoročno ta stavek izčrtal in na njegovo mesto napisal: «Storil bom to na najstrožji in na najbolj krvav način...«
Ali je čudr.o potem, da so vojaki in častniki vojske generala Maria Robottija ravnali
točno bo besedah svojega poveljnika in so pohode kraljeve italijanske vojske, divizij Isonzo, Macerata, Caeciatori delle Alpi itd. prav tako kot Mussolinijevih fašističnih enot, legije XXI. aprila, bataljonov «M» itd., spremljale goreče vasi ini okrvavljena trupla slovenskih ljudi, medtem ko so krvi in vina pijani «ponosni oddelki vojske naroda in režima. ki znata in umeta zmagovati*, tovorili s seboj vse, kar je bilo mogoče pokrasti v gorečih hišah našega kmetskega ljudstva. — (Glej dokaze v pismih italijanskih vojakov!)
V Kočeviu, kjer se je vršil omenjer.i vojaški posvet, je bil tudi sedež «Emone», italijanske gospodarske organizacije za upravo nepremične imovihe preseljenih Kočevarjev. Zato je razumljivo, da je za ■ vsebino Robottijevega poročila in njegovih naročil takoj zvedel ravnatelj «Emone», dr. Giuseppe Puppini. Ta je v svojih poročilih centrali V Rimu že večkrat namigoval na možnost in koristnost italijanske kolonizacije po «Emoni» upravljanega ozemlja. Ko je sedaj zvedel, kaj Je govoril Mario Robotti, je bil prepričan, da je tudi zanj prišel čas, ■ da odkrito in brez zadržkov pove svojo besedo in kot neposredni poznavalec razmer stavi že kar nekake okvirne predloge, ki naj bi služili za osnovo novi italijanski kolonizacijski politiki v Sloveniji.
Takoj po tem vojaškem sestanku je ravnatelj «Emone» dr. Giuseppe Puppini že 7. avgusta sestavil svojo vlogo, torej v času, ko so bile «čistke» v Ljubljani in v podeželju v pol-
nem razmahu in bile, po italijanskem mnenju, «končane» prve vojaške operacije po načrtu »Primavera«, Zadevajoče zapadni del ((Ljubljanske pokrajine«, ter se je pripravljala tako imenovana «roška ofenziva«, začeta 14. avgusta 1942. V omenjeni spomenici, ki v glavnem sicer obravnava problem zopetne naselitve Kočevske, so vendar stavki, ki s pravim
ten preselitvi vseh Slovencev ter ustvaritvi poleg politlčno-teritoriaine meje še narodnostne meje s preselitvijo italijanskih državljanov v Slovenijo.
Po tretjem, prav tako odločilnem viru, je bilo določeno, da bodo Slovenijo naselili bivši bojevniki, vojni ranjenci in rodbine padlih.
Potrebno je torej proučiti
General Mario Robotti: "Kamor boste prišli, si spravite izpred nog vse prebivalstvo. V polni meri je treba uporabiti koristno okrutnost. Storil bom to na naj strožji in na
ijbolj krvav
način...
makiavelističnim cinizmom od- posledice, ki nastanejo zaradi krivajo takratne najnovejše te nove politične orientacije
načrte italijanskega okupator- glede Slovenije, za gospodarja: popolno izselitev Slovencev. sko delovanje »Emone*.
Dokument se glasi v prevodu:
»V pismu z dne 18. junija 1942 smo predočili problem zopetne naselitve Kočevske, ki bi jo bilo mogoče izvesti s Slovenci ali. kakor bi bilo želeti, z Italijani.
V dopisu z dne 22. julija 1942 smo predočili dopolnilno sliko k problemu komasacije posestev; kor.čno je iz »Beležk q naselitvi Slovenije« z dne 23. julija izhajalo, da bi bilo treba boljše predele Kočevske nameniti italijanski kolonizaciji, ves preostali, teritorij do hrvatske meje pa določiti za racionalno j gozdno gospodarstvo.
4. avgusta je bila Objavljena beležka o poročilu, Iti ge je. po. dal Duce v Gorici dne 31. julija in v katerem so se obravnavali problemi, ki neposredno zadevajo obmejne predele in Slovenijo ter Dalmacijo posebno glede na Slovenijo.
Temu Je sledil govor goriške-mu prebivalstvu: «Proti tistim ki tostran ali onstran stare meje Se gojijo bolne sanje, se bo uporabil, kakor se že uporablja. neupogljivi rimski zakon«.
Iz drugega, neposrednega In merodajnega vira se zdi, da se je Duce v svojem goriškem poročilu takole izrazil: «Prišel jc trenutek, ko ne smemo imeti več usmiljenja. Nisem naspro-
V poročilu z dne 28, julija so bila postavljena v ospredje tri dejstva odločilne važnosti za bodoče smernice v Sloveniji:
1. skrajno pomanjkanje delovnih moči,,
2. uničenje naselbin,
3. potreba po zopetni naselitvi s strani Italijanov, kar pa naj se izvede le na najboljši zemlji Slovenije.
Glede prve točke ne obstajajo r.ikaki dvomi: poleg vojnih operacij ter tem sledečih pobojev upornikov, se bo do skrajnosti pospešila deportacija vseh moških j>d 18. do 60. leta v koncentracijska taborišča; sledilo bo tudi interniranje žensk. Zdi se. da so v tem pogledu že izdani točni ukazi«.
«Z izselitvijo človeka ter uničenjem vasi se bo te zemlje polastil gozd, kar mu pravzaprav pripada po naravni in gospodarski nujnosti.
Kakor je bilo v predhodnem poročilu omenjeno, bi Italiji ne bilo niti možno in koristno ta pojav zadrževati ali zaustaviti; naselitev Slovenije z italijanskim življem bo imela svoj po men kot rimska kolonija, to Je kot rasr.a postojanka na zavojevanem ozemlju. Zato bo ta dotok italijanske krvi zelo omejen ter bodo italijanski de-
Ce uporabimo ‘a	j*
ozemlje, ki zanima «“ bj[o edini predel, ki W. tak<> možno naseliti z Ita imenovana Kočevska .oki,
od Ložin do Črnega z f<j-označena na plamme ^ meno barvo. Ta naselilen jni del bo predstavljal južni odrastek italtjansK e. nije, ki se bo polastila nije.	^	-1
»n1'
- pupP1
G,USePPe 0fiiva
jffl šlro^ edoV®
ni
Tako dr.
Velika italijanska proti partizanom P8 s0
šala tistih uspehov, k° ......
pričakovali in v svoj ustni samohvali .^KT^je italijanski generali, »ej neral Mario Robotti •. p<r 1942 objavil začzet^sokodon^
letne ofenzive mi besedami na taku: »Iniziamo
marcia pe1 campi della Slover.ia
posebne”^
0«■» “5*
e o« zaee-
italiana- 0 pohod £
njamo danes lePJ_	;taljjan»,v
poljih in gozdovih	t	ejlcil»
Slovenije...« in v " ljeIp zaporih zaprtim u	gnid'0
profesorjem je Se"e^a0dgo® 'J Coronati objavil pJ* °a>8 Italijo z besedami- * jijoO«-stanchi di quella o0ra--’ dovolj nam je tega	te-
vedo pričati vsi oni, njo vojno preživeli.
Kako je kal in kako se - J0
Dokument it. 68:
30.
6. 1942
or«'
,20.2°
DA SUPERSLODA
AD COMANDO XI CORPO D’ARMATA	N	o#}
ALT PER CONOSCKNZA E NORMA TRASCRIVE.S1 TELESCRIUi Rl0iO^.
r> rOMANDO SUPKEMO UFPICIO _ og
N. 06271
TRASMESSO IN DATA ODIERNA AT COMANDO DI GUERRA N. 07270 ALT RIFERIMENTO ________
RENTE ALT NUMERO INTERNATI DA S1STEMARE NELLE CASEKMt ‘NcOR^. DI PADOVA E TREVISO EST PREVEDIBILMENTE RAGUAGLIABILE ^TUA^jR'
SUPREMO umci ^TAj^
caserme AT EST
TELESCRITTO N_ 1750/_A:GmDATA
ZA DISPONIBILITA' DETTE CASERME ALT TALE DISPONIBILITA'’ “”«AMENT® ^vA TE 2880 POSTI AT PADOVA ET 2880 POSTI AT TREVISO ALT ™OSSlM pAD^fJ
SISTEMATE NELLA CASERMA_	., r
ZIONE TA DIFFICOLTA
GOLA DOPO SGOMBERO DI TRUPPE SISTEMATE NELLA CASJhMA nAlf VIRGOLA LA DISPONIBILITA' DELLA STESSA SARA’ DI 5760 P°:j' lA C* 1NTANTO PER GIORNATA DI DOMANI I LUGLIO POTER MANDARE	j-j-
MA DI TREVISO VIRGOLA CHE EST QUELLA ATTUALMENTE OOM	pf,-
LIBERA VIRGOLA CIRCA 1500 INTERNATI ALT PREGASI IMPAR	viBGOLA	Np6
ATT COMANDO DIFESA ET DARE IL VIA AT MOV1MENT'O	,	GR	pO
E PERICOLOSITA’ TRATTENERE IN SLOVENIA	Q»
________________JTI EST STATO SFRUTTATO AL MASSIMO ET CHE cAM?C gjjT
MANDO INFIDI AUT SOSPETTI ALT PER NORMA INFORMASI C^®maND°
MARS EST STATO SFRUTTATO AL MASSIMO ET CHE QUESTO ‘'GmATA MCARICATO INTENDENZA PREPARARE IN UNTSOLA COSTA DA ^ OR . gj0 ONCENTRAMENTO DELLA CAPACITA' DI CIRCA 20.000 INTERNATI pg B LE ROATTA D’ORDINE CASTAMAGGIORE SUPERSLODA GENERA
Caserma Padova 5760 posti * Treviso 2880	»
Čampo concentramento	_
mla costa Dalmata 20.000
  	yoJid^
Takih in podobnih nalogov, naročil in priporočil Je bilo med fašističnimi	m _
dami izmenjanih brez števila.-Vsi pa so bili izdani z enim edinim »**
slovenski narod.
*— 5 _	j,	novembra	1950
MEDPOKRAJINSKI ZBOR JE ZASEDAL
podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - V L Silvio Pellico 1\1L nadst. - Telefon 11 ■32
gjOGODKIH NA OKRAJNEM SODIŠČU V TARČENTU
Vmešavanje sodnih oblasti
posebne posle državljanov je protizakonito
*W«ske besede italijanskega notranjega ministra vzveji s pravicami narodnih
Stenja smo, da so poslednji v Tarčentu take važ-
manjsin
»Ta 7 ne smemo mimo njih, J* bi jih z vseh strani o-»t m na tak način pokazali ^zakonitost sodnih ter dr-
EnT„ lasti na sPlošno pri , vem odnosu do slovenskih
tudi.
Povedali smo že, da so 28. t.
taturm "m okrajn° sodišže
ttti • V ‘ier-'t; k okrajne-soamku starše sledeeih Q_
j so v slovenskem dija-‘taei V Gorici in ki obilna v!?.venske srednje šole: ■ta	ma’	Lenarda	Bru-
foe »‘ra Benita' Sir.ika Adal-Lenarda Heresteja.
4 Slede na potek
Vagia na potek lzprase-sarno p°®'eimo, ali je bilo že Sw!! evanje v skladu s v tarče t° 0kra'rje"a sodnika
'e?6ohLSl-e(lež Postopek razen
Ihi.ii	SOdnik	or	Tarpontn
ej ie bil vedno v praksi
tiisli
sodnik v Tarčentu
su borb tako prekalili, da dobro vedo, kaj je prav irj kaj ne. Zavedajo se, da popravljanje krivice, ki je bila storjena, z vpisovanjem otrok v slovenske šole, ni nikako kaznivo dejanje in zaradi tega predvsem sodne oblasti irj tudi organi miru in reda nimajo nobene niti moralne niti juridične pravice, da vtikajo prste vmes in skušajo razvoj vsmeriti tako, kakor bi njihovi prepereli šovinistični duši najbolj prijalo. Slovenski starši imajo popolno pravico, da svoje otroke vpišejo v katero koli javno šolo. To jim je priznano z zakoni.
Po tem zdravem in pravilnem prepričanju se bodo tudi v prihodnosti ravnali r.e glede na to, če bodo šovinistične oblasti s protizakonitimi postopki jačile svoj pritisk nad njimi.
Za zaključek dodajmo še li-
cemerne besede italijanskega notranjega ministra Scelbe, ki jih je pred dnevi izrekel v zvezi z življenjem narodnih manjšin v Italiji. Dejal je. «da je položaj narodnih manjšin v Italiji najhumanejši in najsvobodnejši v vsej Evropi«. Kot da bi vedel, da se našim ljudem v Beneški Sloveniji ponovno streže po življenju, je italijanski notranji minister postavil roke predse, da bi odvrnil odgovornost svojih podrejenih organov zaradi protizakonitih ukrepov in diskriminacijskega pritiska proti našim ljudem.
HosrBcs
v kemijskem laboratorija
V kemijskem laboratoriju v Ul. Duca d’Aosta se je dogodila huda nesreča 37-letnemu Alfredu Sellanu. V trenutku, ko je premaknil bombo s kisikom, ki ga je potreboval pri varjenju destilacijskega aparata, mu je ta v rokah eksplodirala in se pri tem vžgala Plamen je dosegel tudi njegovo obleko. K sreči pa ni dosegel obraza in oči, tako da so ga odpeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da ima samo opekline po telesu. Zdravniki so mnenja, da bo o-zdravel v treh tednih.
1 Danes pogreb treh žrtev
11	1	smrt	nameščenca
slovenske srednje šole
Predvčerajšnjim je nekaj pred poldnem umrl nameščenec slovenske gimnazije in učiteljišča France Bratuž. Pokojnik je bil med prebivalstvom zelo priljubljen, zato ga bo ohranilo v dobrem spominu.
I
Hdo12najti r-'ove formule). lie p„,Ie storil kaznivo deja-v7‘?iske oblasti so ga ali \ 'le ali Pa jim ga je t deiš Storilca kaznive-i)5]iga].n',a so nato na policiji "»Hck! §a Prijavili sod-tisje las‘em v nadaljnje ukre-fočiie', mm organom so iz-5i j- 1. zapisnik, iz katere-leč Dr-72Vl.clno’ s čim je storiti ito-0,?.*1.”16'6 zakona. Soditi, i- • j ie vse skupaj pre-
Nov sedež odseka za bivše partizane
Odsek za bivše partizane javlja, da je svoj urad te dni premestil iz Ul. Montesaoto 42 v poslopje št. 24 v isti trlici (hišica na vrtu).
prometne nesreče pri bpesi
Danes ob 9. uri bo iz kapelice bolnišnice svetega Justa na glavno pokopališče pogreb žrtev prometne nesreče pri Špesi. Kakor znano so se v ponedeljek zvečer vračali iz Čedada z avtomobilom Fiat 1100 27-letni dr. Oskar Schnabi iz Gorice, njegov stric 51-letni Lou-vier Ruggero in bratranec 27-letni zdravnik Louvier Ruggero mlajši. Vsi trije so v Čedad spremili 38-letno Ravalico Heleno iz Trsta, ki je isti dan zapustila bolnišnico sv. Justa, kjer jo je zdravil dr. Louvier. V zahvalo zdravniku, ki ji je povrnil zdravje, ga je ta povabila k svojim znancem v Čedad. Ko je njegov bratranec Schnabi zvedel, da namerava v Čedad, se mu je ponudil, da ga pelje s svojim avtomobilom in pred odhodom sta mladeniča vzela s seboj še Loviero-vega očeta, ki se je zaradi sina pred kratkim nastanil v Gorici pri Schnablovi družini, mati katere je sestra njegove pokojne žene.
Ko so vsi štirje v r.ekem če-dadskem hotelu povečerjali, so spet sedli v Schnablov avto in šli po glavni cesti proti Gorici. Pri krmilu je sedel Schnabi.
Na ovinku pri Špesi je iz neznanih razlogov avto nenadoma zavil v približno dva metra globok jarek. Pri nesreči se je vozilo preobrnilo. Ker je bila noč, ni vozila v jarku nihče od potnikov, ki so se še za njimi peljali po tej cesti, opazil. Avto v jarku in dva moška, ki sta ležala ob njem, so našli šele naslednje jutro. Na kraj nesreče je takoj prišla množica ljudi, orožniki in sodne oblasti iz Čedada. Ze na prvi pogled so ugotovili, da so trije potniki, in sicer dr. Schnabi, Luvier oče in sin mrtvi, ker so vsi trije trčili z glavo ob tla in si poleg drugih poškodb prebili črepinjo. Med njimi je celo noč ležala še živa Helena Ravalico, ki si je samo zlomila eno nogo. Pone-srečenko so pripeljali v gori-ško bolnišnico sv. Justa, kjer so Ravalicovi nudili vso pomoč in jo tako rešili vsake nevarnosti.
ttinii Hi is leto 10-51
Goriški župan sporoča, da si vsi davkoplačevalci lahko ogledajo na občinskem davčnem uradu v Ul. Crispi 3-1. sklepe občinskega upravnega odbora iri sledeče sezname:
A) Dodatni seznam družin-
skega davka za loto 1950, ki so ga sestavili na podlagi prijav in popravkov, ki jih je vnesel davčni urad na podlagi ugotovitev. V tem seznamu so vsi davkoplačevalci, ki ne spadajo v glavni seznam ir.* ki so dolžni plačevati družinski davek.
B) Prepisi seznamov sledečih davkov: družinski, na biljarde, avtomobile, pse. živino, obrtni-ce, patente, stroje za ekspres-kavo in taks za: napise, pobiranje smeti s popravki za leto 1951, ki so jih vnesli na podlagi prijav davkoplačevalcev, ki so jih predložili do 20. preteklega septembra po čl. 274 enotnega zakonika krajevne finance in uradnih ugotovitev.
Omenjene sezname si bodo lahko ogledali vsi v uradnih urah od 9 do 12 do vključno 20. novembra 1950.
Davkoplačevalci lahko vložijo priziv v tridesetih dneh po tej objavi, in sicer na kolko-vanem papirju za 24 lir naslovljenem občinski komisiji - županstvo.
V primeru, da gre za priziv proti uradnim ugotovitvam, mora davkoplačevalec v prizivu navesti znesek davka, za katerega smatra, da je upravičen plačevati.
Zgradili bodo dvotirno železnico
skozi Kanalsko dolino
zaradi boljše povezave vzhodnih italijanskih pokrajin s srednjo Evropo - Nov protituberkulozni sanatorij
V nedeljo so v palači pokrajinskega odposlanstva za videmsko pokrajino imeli sejo, ki so se je udeležili različni predstavniki pokrajinskih odposlancev iz Vidma, Gorice, predstavniki Tržaškega ozemlja z inž. Bartolijem in izvedenci za gradnjo.
Razpravljali so o železniški zvezi med našo pokrajino in Celovcem.
Vprašanje so osvetili tako s tehnične kakor tudi denarne strani. Ugotovili so. da je železniška proga skozi Kanalsko dolino važna prometna pot zveza med Benetkami in Mo-nakovem.
Ob zaključku je bila izglasovana resolucija, ki pravi, da predstavniki vztrajajo pri tem, da je treba posvetiti največ pažnje razširitvi prekoalpske železnice skozi Kanalsko dolino, ki bo še bolj povezala j Srednjo Evropo z Italijo. V ta j namen* bi bilo treba zgraditi J dvotirno progo iz Trsta preko Gorice pa do Vidma in dalje skozi Pontabelj v južno Avstrijo. Z zgraditvijo še ene proge bi bila kapaciteta železniške proge še er.krat večja.
Poleg vprašanja zgraditve dvojine piroge skozi Kanalsko dolino so razpravljal* tudi o potrebi zgraditve protituberku-
loznega sanatorija za vzhodni italijanski pokrajini in Trst. Sporazumeli so se, da bodo sanatorij zgradili v Karniji na višini 950 metrov nad morjem.
Ob zaključku so sklenili, da se bo tretji medpokrajir.ski zbor vršil v Gorici.
Neprevidnost zakrivila nesrečo
V bolnico pri Rdeči hiši so pripeljali malega Ivana Maku-co iz Ul. San Florino 14. Zdravniki so ugotovili, da je zelo opečen, po telesu.
Do nesreče je prišlo zaradi neprevidnosti osemletne sestre, ki v času mamine odsotnosti ni pazila na otroka ter se je opekel na štedilniku. Ozdravel bo v desetih dneh, če ne bodo nastopile komplikacije
KINO
VERDI, 17: «Nemogoča pustolovščina«, E. Fljmn.
VITTORIA, 17:	«Mulat», V.
Spadaro.
CENTRALE, 17:	((Odpotovala
boš z menoj«, R. Mitchum.
MODERNO, 17: «Krvava zemlja«, M. Soffici.
EDEN, 17: «Zelezna krinka«. JJ Benett,
iti, j- •	vae	sKupaj pre-
ttvar J"9 8e er-krat pregledati,
lsii7eriu’ naili priže in
11 zašr- • a* 1 Prlce m kazi ;nlsati’ si pomagati z do-Pr°tidokazi itd. Sele srrie Priti do sodne raz
kavi
" “t UU sUUIlc Ida
% iLna. Esteri pa imajo sodit^ ,av.lc° soditi edinole člo-Co' 1 zalcon prekršil.
1 so
ot- ,torej v našem prime-otr 5‘ieni starši vpisali svo-
otrov STars* vpisali svo-'t* lter 0 v Soriške srednje šo-
'intji v Benečiji nimajo, t, si; iobIasti najprej ugotovi-
•	#	'-J	ugutuvi-
„.Vi ■?, oejanje kaznivo, to se Sel * -Se ne strinja z zakoni ^ pe bi bilo ugotovlje-tsje 2 . 3e dejanje prestopilo ,ite°bls e a’ b* smele policij-
«sti , .kršilce zakona« za-■j 0r a lih predati izvršil-#. 8an°m, ki naj bi jim so-
fo
) 2>i
ravi pameti navadnega Nh n* ter ®° obstoječih za-wis v%m-ore biti in tudi ni .rzavr-° šolo nobena
.	0	solo	nobena
iSrobff1*3 dejavnost. Prav
^ i .	^	1P	Vsmum.	..i	u
is kaznovan celo ti-
I1 ®ren---ra.ea ait iz nemarno-ie osnmCUje otroku obiskova-italii*16 ao*e' To velja za Pa Jar**ke osnovne šole. f?skih ame,ravai° starši itali-Sti i rolc svoje otroke iz-‘ °blau„ ° Pjihova stvar niti najmanj ne >e	da	bi	se brez
oWe in cel° PrePre-£roku nadaljnji študij.
^ tie bi ^,u nadaljnji študij. *%ti ]7l!o. Potreba niti po-in Je Popolnoma ne-ie r»„7endar ni tako, ker
y zvezi s sloven-M^taln dPiesolskimi dijaki
razgiah,-° .obIasti tako _ Klabljanje in vsako-
Jn nrfx'50 postavile na t r1 dijako 6 prt>ti sloven-h^čečem ^ Vod*ti smer, ki je Cft0ln in ^sprotju z logiko, n človečanskimi pra-
^V^jetno°bIaSti 80 namre5 il 'kale 113 lastno pest So arše °trok, ki obi-
\Ski naeRt7ke-Erednje 8016 V, itPraševatf^0 ^ j‘h
i,i** iim vatl vsemogoče drf®r,02iti’ da bodo iz-i^ajtno J janske pravice. Isjl^vanip ’ al* sploh spada
^lrttk«ga ^ v kompe*
V.^ateri , okrajnega sodni-V^Vanio 014 mu Priznava
'i g-t‘iegoveVirStVari’ ki so iz' n ,	:Atence? Ali
Sa f^rrio sodi ,83 *zkliučno to, V>toT‘ ali if dejanje, ki g, ne , c zakrivil, kazni-
C-6 Primp v zvezi 8 tem !S>ca ?lrao obsodbo ali ' sPozna za nedolžne-
da 2a°1(-ni nieg°va n*a-i bredhod Je in ^ celo v ** °iegovae unr‘javp sodišču. k a kompetenca ne-
|j vj p
*ifciZenskB’ da labko na osno-o.?3 zakonika izreka V *ti	t0	3e	^^ovo
IsiStl n0 a nobene pravice
H^v stvari, ki ne spa-
hieg’ T‘> 111 “e s okrgai7 kompetenco <7 jp Jni sodnik v Tar-,Š- sltUpnna vse to požvižgal
SSl b°Dz orožniškim bri-m Dot m • ubral povsem v' Je ’ «h*S)eČ* da si v kra-%	za	hrbtom»,
V se « Upa^ Protesti-'Mh ^'1 a vsakdo boji. To-
^4tVo mož,če ie tak0
bnnSPOZnal0 krivico, *tt ? 0	,	s, tem storjena.
^luSh!?.’ da' ie bil mar.e-
kuhar: , v — —-^ i *** nano V šovinističnem
« til? diislii ’n protestiralo. S1 liu£°, Oblasti, da ima-
V 4 bod	mal° s°l* '
*>iik z<irK ° sIepo ubogal: ukaze in se **ki	rav Kotovo
^l°ve*nci so se v -
resom , prot* narod-
7' Zau °Venskega pre-7ai|r, ,se le proti r.*je-
da-
Požrtvovalno delo ASIŽZ v Portorožu
Na sestanku odtborov baz ASI2Z so žene pokazale že kar lepe uspehe v svoj*em delu. V kratkem času so opravile 100 prostovoljnih ur pri šivanju posteljnine za dijaški dom, telovadnih krojev in čiščenju prostorov italijanskega prosvetnega društva. Pozdravile in obdarile so italijansko delovno brigado «Ar.*tonio Bonifacio« ob njenem povratku iz Novega Beograda. Delegacija žena je tudi obiskala kolonijo otrok — invalidov v Savudriji in jim darovala sadja. Pozdravile so kongres invalidov in sodelovale pri festivalu italijanske kulture v Izoli.
Kot prvo in glavno r.alogo pa so sklenile v najkrajšem času postaviti v Portorožu ' jasli. So nujni primeri, v katerih je treba materam, ki so zaposlene po službah, pomagati in najti za njihove malčke prostor in osebo, ki jih bo negovala ir,- skrbela zanje v njihovi odsotnosti. To je najaktualnejša in najbolj pereča zadeva, ki jo je treba rešiti. Dalje bodo sodelovale pri množičnem sestanku RK, tako tudi v izvrševanju enoletnega plana in utrjevanju slovansko-italijanskega bratstva v borbi proti reakciji. Vedno budne in pripravljene s svojdjn delom pomagati za čimprejšnjo zgraditev boljše bodočnosti.
Tečaj za nepismene se je začel v ponedeljek 30. oktobra. Do sedaj je vpisanih pet nepismenih.
Koncert treh:
Bravničar-Bernefič-Čampa
Včeraj smo objavili, da bo v petek 3. novembra v gledališču v Kopru koncert, rta katerem bodo nastopili trije mladi glasbeniki.
Kot prvi bo zaigral 13-letni violinist DEJAN BRAVNIČAR ePreludij v starem slopu«, kompozicijo Matije Bravničarja ter l. stavek iz VI. Bachove sonate «Preludij» za violino solo. Nato bo zaigral BORIS ČAMPA Pebussy «Sy rings« za flavto solo. Pianistka DARINKA BERNETICEVA Pa b0 zaigrala eVariacije na lemo J. S. Bacha«, kompozicijo F.r. Liszt.
Sledil bo F. Mandelsohnov koncert za violino v e-molu spremljevanjem klavirja, ki šteje med najlepše violinske koncerte iz dobe romantike in bo gotovo všeč širokemu krogu poslušalcev.
Flatdist ČAMPA bo zaigral nato (iCmcertino zo flavto in klavir« francoskega komponi. sta Chaminade. Nazadnje bomo slišali še dve skladbi za gosli in klavir: Pugnani-Kry slerjev «PrelutHj» jn eAUegroa ter Fr. Schuberta «Cebelico», Oba solista bo pri klavirju spremljala DARINKA BER-NETICEVA.
Vsi trije mladi umetniki so dokončali srednjo glasbeno šolo V Ljubljani in nadaljujejo študij na Akademiji za glasbo. Na svojih dosedanjih koncertih v Ljubljani, Beogradu in drugod so dosegli prav lepe uspehe. Pester in zanimiv spored bo gotovo privabil številno publiko iz Kopra in okolice. Začetek koncerta je točno ob 20. uri
SECJOLSKE SOLINE. — BOGAT JE BIL LETOS PRIDE-I FK SOLI V ISTRSKIH SOLINAH. SOL NE SLU2I SAMO V KUHINJI NEGO JE VSESTRANSKO UPORABNA, CELO PRI INDUSTRIJI PLASTIČNIH MAS.
BABIČI
IVISl
Tudi naša krajevna ZPP bo sodelovala v dvomesečnem tekmovanju in v ((Tednu slovenske kulture«. V ta namen smo sklicali sestanek, r.*a katerem smo reorganizirali odbor in izvolili za novega tajnika tov. Ivana Babiča. Obširno smo se člani pogovorili o dvomesečnem tekmovanju. Sklenili smo tudi, da bomo prihodnje leto postavili spomenik padlim borcem. Mesto, kjer naj bi stal spomenik, bomo izbrali v sporazumu z. željami prebivalcev Rojcev, Marancinov in Babičev. Pričel; bomo takoj zbirati prostovoljne prispevke.
Izbrali smo nekaj tovarišev, :i se bodo učili igre za nastop .* «Tednu slovenske kulture«. Tajnik prosvetnega društva je svetoval, da b; bilo prav, če bi oživili tudi pevski zbor, da bi lahko nastopil ob isti priložnosti. Za učenje je sedaj v dolgih večerih kar dovolj časa.
Dvomesečno tekmovanje poteka bolj slabo. Do sedaj so pokazali dobro voljo samo za-
družniki in nekaj posameznikov. Ne smemo biti tako zaspani. Ob otvoritvi dvomesečnega tekmovanja smo sklenili, da torno zbiral; staro železo in druge stare predmete. Tudi v tem nismo še nič napravili.
V dopisu iz Fieiroge srno či-tali, kako je delegat, ki je bil na okrajni konferenci SIAU, sklical tam sestanek in poročal o poteku in sklepih konference. To bi bilo treba r.apraviti tudi pri nas, ker do sedaj »e to ni zgodilo.
Kaj je temu vzrok? Zdi se mi, da to, ker ne zberemo najboljših in najbolj sposobnih tovarišev za delegate. Potrebno je izbrati take tovariše, ki bodo razumeli, k a; je potrebno prenesti iz vasi na okraj in kaj ;z okraja r.a vas. Zdi se mi, da obstaja še vedno nekak strah pred* sestanki in da se nekateri bojijo govoriti. To nj prav, da samo skomignejo z rameni, češ bodo že opravili. Potrebno je sodelovati in kritizirati tam, kjer de kritika potrebna.
Babič
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesar e Battisti 2 - Telefon 70
KAKO SE RAZVIJAJO NAŠE ZADROGE IN NEKATERE NJIHOVE NAPAKE
IMno oddajanje denarja v banko neugodno vpliva oa zadružni sektor
in ovira redni obtok denarja v planskem gospodarstvu
Navedli smo že nekatere uspehe in napake pri delu v naših zadrugah. V naslednjem moramo povedati nekaj o delovanju okrajne Zadružne poslovne zveze. Ne bi bilo prav, če bi prešli preko dela, ki je bilo napravljeno v korist skupnosti, ker je vse to delo zahtevalo polno požrtvovalnosti članov upravnega odbora.
Poslovanje trgovskega odseka okrajne Zadružne poslovne zveze y letu 1949 je razvidno iz naslednjih podatkov:
Trgovski odsek okrajne ZPZ je nabavil 19.520 stotov super-losfata, 3550 stotov nitrofoska-la, 9130 stotov apnenega dušika, 4000 stotov amonitrata, 810 stotov kalijeve soli, 1570 stotov žvepla, 4607 modre galice, 10.189 živega apna, 1148 kubičnih metrov lesa za gradnje, 1997 kvadratnih metrov lesonita, 603 glave prašičev in večje količine sena, cementa, kolov za trte, semenskega krompirja, mladih piščancev, zeljnatih sadik, zelja v glavah in nekaj konj.
Ta odsek je nabavil poleg gornjega tudi 787.606,90 m tekstila, 34.284 parov čevljev, za nad 5 milijonov in pol tekstilnih konfekcij, za 836.000 din usnjenih izdelkov, za 1,853.900 din poljedelskih strojev, za 1,271.000 din vrtnih in poljskih semen in za nad 22,000.000 din raznih drugih kmetijskih potrebščin.
Poleg tega je odsek izdal še za 1,240.000 din materiala za nabavo oljarne, mlatilnic, mlinov in raznih zdravil.
Od zgoraj navedenega blaga je bilo izdanega zadrugam za 200,620.801,29 din.
Potrebno je, da povemo nekaj o denarnem obtoku, ki pri nekaterih zadrugah ni pravilen. Večje vsote denarja leže po blagajnah tedne in tedne predno jih vložijo v banko ali plačajo račune. Tako pojlova-nje pomeni oviranje rednega obtoka denarja v planskem gospodarstvu. Teh napak se morajo zadruge otresti, ako hočejo imeti pravilno denarno poslovanje s korist skupnosti. Mogoče je pri oddaljenih zadrugah nekoliko opravičljivo neredno oddajanje denarja, toda zi dobro voljo bi lahko tu. di te imele prayilno poslovanje. Brez dvoma, da tako ravnanje neugodno .vpliva na zadružni sektor.
Ker bodo v letošnjem letu zadružni kadri na mestu, bodo morali knjigovodje teh biti na tekočem s svojim delom in imeti vedno točen pregled finančnega stanja in v zvezi s tem tudi pravilno ravnati s kreditom, ki jim bo dan na razpolago.
Eno najvažnejšh vprašanj po naših vaseh, je gradnja zadružnih domov. Naše ljudstvo se dobro zaveda za koga gradi zadružni dom in kako visokim ciljem bo služil. V potrditev gornjega so še zgrajeni zadružni domovi v Marezigah, Vanganelu, Cežarjih, Škofijah, Dekanih in Kortah. Po teh vaseh so dosegli velike uspehe v pridobivanju potrebnega gradiva na prostovoljni podlagi in tudi s prostovoljnim delom. To je zasluga upravnih odborov in množičnih organizacij.
Tudi v Bertokih so že lan. sko leto začeli z gradnjo zadružnega doma, ki napreduje počasi. Se vedno čakajo samo na material iz planskih virov in na kredite, namesto da bi izkoristili lastne možnosti, ki jih imajo na vasi. Tu imajo tri gostilne, od katerih bi bili lahko vse od začetka gradnje dobili velike vsote denarnih sredstev in prav tako v kmetijski zadrugi pri odkupu sadja in zelenjave. Naj bi vzeli za zgled zgoraj omenjene vasi, kjer so v dokaz dobre organizacije že zgrajeni zadružni domovi. Na drugi strani pa ne smemo več dopuščati, da bi bili delovodje organizatorji in nabavitelji materiala prepuščeni sami sebi.
Revizijski odsek je izpolnil zadane naloge in izvršil vse obveznosti občnega zbora. Zaključil je revizijo letnih računov vseh zadrug še pred predvidevanim rokom. Delo revizorjev je usmerjeno na instruktažo in knjigovodstvo, ker takšen sistem dela daje veliko pomoč pri izpopolnjevanju mladega zadružnega kadra.
V tem letu je revizijski odsek organiziral mesečne in desetdnevne seminarije, katere so obiskovali knjigovodje vseh KDZ. En član revizijskega odseka je skozi dva meseca pre. daval o trgovskem knjigovodstvu po štiri ure dnevno.
Tudi v bodoče bo treba še bolj izboljšati knjigovodstvo in uvesti s začetku prihodnjega l*ta po vseh zadrugah kopirno knjigovodstvo.
Za dvig personalnega kadra je bilo na raznih tečajih od lanskega občnega zbora 93 tovarišev.	vv
Iz vsega, kar smo do sedaj navedli, je razviden razvoj zadružništva v našem okraju. Iz prikazanih napak se bomo učili, tako da bomo za naprej še več napravili za razmah zadružništva.
IV. brigada je pričela
z delom na Rižanski cesti
Dela na Rižanski cesti napredujejo. Predvsem hitijo z deli v zadnjem času, samo da bodo dosegli plan. S tem noče. m0 reči, da pred tekmovanjem ni potekalo delo hitro, kajti tudi delavci in brigadniki so se zavedali svoje dolžnosti. Vsekakor pa obstaja veliko pomanjkanje delavcev in ravno zaradi tega je naša fronta — SrAU kakor drugod pr-skočil a tudi pri tej gradnji na pomoč. Ne smemo pozabiti, da je pri-sp vala zlasti še mladinska vojaška delovna brigada precejšnjo pomoč, saj je delala na tem objektu skori j tri mesece.
Sedaj, ko gre za dovršitev planskih nalog, je poslala SIAU še eno brigado, ki šteje nad 35 članov To so člani SIAU, ki so za mesec dni pustili vsa svoja lastna dela in odšli prostovoljno ravno na Rižansko cesto, kjer je nujno potrebno, da pomagajo in s tem dovršijo plan. Takoj prve dni so se izkazali kot požrtvovalni in pripravljeni doprinesti, če je potreba, še tako težka dela za skupnost. Dasiravno je nastalo slabo vreme, ki otežkoča delo na prostem zlasti te dni ko je divjala burja, so naši prostovoljci vseeno presegli delovno normo dnevno za 20 odst. in tudi več.
Portorož
OMnl iborsindikaliieiiailnimiBe usUnev PIT
29. oktobra so imeli uslužbenci pošte, telefona in telegrafa (PTT) iiz vsega r.ašega okrožja občni zbor svoje sindikalne podružnice. Po otvoritvi in izvolitvi delovnega predsedstva je pozdravil zborovalce tov. Vinko Slamič, inšpektor PTT pri VUJA, in y svojih spodbudnih besedah nakazal naloge za bodoče poslovrjo leto, ki naj jiih uslužbenci PTT kot člani sindikalne organizacije izvedejo.
Nato je tov. Franc Omahen, predisiednik podružnice, podal poročilo, v katerem je poudaril ne sarmo uspehe, ampak tudi pomanjkljivosti delovanja v preteklem letu.
Sledilo je izčrpno organizacijsko poročilo tajnice tov. Ane Pielik, ki je navedla, da so si posamezne kraj*evne organizacije postavile naloge, ki so jih v splošnem tudi izpolnile.
Po poročilu tov. blagajničarke in po končard diskusiji so izvolili novo upravo. Pred zaključkom občnega zbora so navzoči soglasno sprejeli delovni načrt, po katerem se bodo v bodočem poslovnem letu še bolj povezali z množičnimi organi-
Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista.
UPRAVA
zacijami svojega kraja ter s prostovoljnim delom pripomogli k gradnji zadružnih domov, šol, cest, stanovanjskih hiš, pri kanalizaciji itd. Ravno s prostovoljnim delom hočejo uslužbenci PTT podpret; napore ljudske oblasti zg zgraditev socializma v našem okrožju. Sodelovali bodo zlasti pr; delu SIAU, kjer so Slovenci. Italijani jn Hrvati, in s tem v praksi podprli načelo bratstva vseh treh narodov in demokracije. Prav tako se bodo potrudili za strokovni dvig in za vzgoijb kadrov PTT. V ta namer.* bodo napravil; tekmovanja.
0 PREVOZU POTNIKOV IN PRTLJAGE
v avtomobilskem prometu ter o prevozoi tarifi
V zadnji številki Uradnega lista imamo nekatere važne odredbe, ki jih je izdal Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO. Med drugimi je tudi odredba za opravljanje prevoza potnikov in prtljage v javnem avtomobilskem prometu. Glede na številne avtobusne zveze in veliko posluževanj avtobusov bo našim čitateljem gotovo u. streženo, če jih seznanimo z vsebino določil navedene odredbe.
Predvsem mora imeti potnik za potovanje veljavni vozni listek, ki ga mora hraniti ves čas vožnje. Vozovnico, ki se ne glasi na ime, lahko odstopi drugemu potniku samo pred nastopom potovanja.
Važno je določilo, na se z motornimi vozili, ki so določena za javni promet, ne smejo voziti pijane osebe in osebe z nalezljivo boleznijo, Sprevodnik sme take osebe, če jih zasledi šele med vožnjo, izključili od nadaljnjega prevoza. — Otroci izpod 6 let se smejo voziti samo v spremstvu odraslih oseb, V vsakem avtobusu se morata določiti po dva sedeža za invalide in za noseče žene. Rezervirani sedeži morajo biti vidno označeni. Ce takih oseb nf v avtobusu, smejo rezervirana mesta zasesti drugi potniki, ki pa jih morajo izprazniti če stopi v avtobus invalid ali noseča žena, za katere je prostor rezerviran.
Sprevodnik določa potnikom •edeže, pri čemer mora upoštevati starejše ljudi, bolnike, noseče žene in žene z dojenčki. Nesoglasja, nastala med potniki glede prevoza, rešuje sprevodnik, oziroma če tega ni. vozač.
V medkrajevnem prometu imajo potniki, ki potujejo v oddaljenejše kraje, praviloma prednost pred drugimi. Ce pa je namembna postaja dosegljiva tudi z redno zvezo po morju, je take potnike treba odkloniti v korist potnikov za medpot-
ne postaje, ki so navezani le na avtobusno zvezo.
Potnik, ki je že kupil vozov-nico, pa je vožnjo zamudil, lahko potuje s poznejšim vozilom, vendar mora predložiti vozovnico pristojnemu uslužbencu v potrditev. Pravtako potnik lahko odpove vožnjo vsaj pet minut pred odhodom vozila. V tem primeru povrne stranki voznino prodajalnica voznih listkov, odnosno uprava podjetja, če je potnik plačal voznino sprevodniku. Prav tako se povrne potniku razlika med plačano vozno ceno in ceno za že prevoženo pot, če je moral potnik prekiniti vožnjo iz važnih razlogov, ki jih ni povzečil sam, kakor bolezen, nastop višje vile, prometni razlogi.
Iz civilno-pravnega stališča je važno tudi določilo člena 10, ki pravi, da za škodo nastalo potniku zaradi zakasnitve pri odhodu in prihodu, dalje zaradi izostanka vozila, zaradi prekinitve vožnje in prometnih o-vir, podjetje ne odgovarja.
Kakor so neprenosljive vozovnice, izdane na ime. tako so neprenosljive tudi mesečne in tedenske karte. Te karte se odvzamejo tistemu, ki jih neopravičeno uporablja, obenem pa izgubi upravičenec pravico dvomesečne oziroma tedenske karte zaradi prekinitve prometa, mu pripada povračilo za ne. izrabljene vožnje, če traja pre. krnitev dalj kot 6 dni.
Končno urejuje odredba I« prevoz prtljage in določa ka-tprj predmeti so izključeni od prevoza. Potnik sme predati za prevoz le toliko prtljage, kolikor dopušča prostor in obremenitev avtobusa. Prtljaga mora biti varno in dobro paketirana.
Izvršilni odbor IOLO je a tem v zvezi izdal tud; tarifo za prevoz potnikov, prtljage in blaga v avtomobilskem prometu, na kar opozarjamo interesente.
9.
V. Sovjetski zvezi se je osnovala brigada sestavljena iz jugoslovanskih državljanov, ki so tam živeli, iz ujetnikov in iz onih, ki so zbežal; tja. Okoli vojaških znakov te brigade je bilo mnogo prigovarjanja. Sovjetske oblasti so odredile, da bo ta brigada nosila kape s kra. ljevim grbom. Naš; tovariši so ugovarjali, da je to politično zgrešeno, da bi v našem ljudstvu vzbudilo odpor, če bi se na našem ozemlju pojavila brigada s kraljevim grbom, ker isti znak nosijo četniki Draže Mihajloviča.
Sele na vztrajno intervencijo nekega našega tovariša v Sovjetski zvezi pri najvišjih sovjetskih voditeljih so zamenjal; kraljeve grbe s peterokrakimi zvezdami. To se je dogodilo pred prihodom naše misije.
Djido je napisal za sovjetsko javnost dva članka. V «Pravdi» je objavljen dolg članek z njegovim podpisom. V tem članku je javil, da je sovražnik izgubil v treh letih v borbah z našo vojsko nad 300.000 ljudi. Od tega je ena tretjina Nemcev, druga Italijanov, tretja bolgarske okupacijske vojske, odredov albanskih plačancev, Paveličevih ustašev, četnikov Draže Mihajloviča in domobrancev.
ODLOMKI IZ DEDIJEROVEGA DNEVNIKA (TRETJI DEL)
0 znani razdelitvi Jugoslavije
med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo
Djido je razpravljal z uredniki «Prayde». Iz članka so mu odrezali nekoliko mest, kjer govori o vlogi KPJ pri organiziranju in vodstvu vojne, nato so mu odrezal; odloke Avnoja in napravili številne statistične popravke. V časopisu »Vojna in delavski razred« je objavil članek o Titu.
Opomba: Tovariš Djilas je z uredniki lista «Vojna in delavski razred« dolgo razpravljal o tem članku. Uredništvo je stavilo številne opombe in razen tega j*g skoraj vsak stavek stilistično popravljen. Tega spremenjenega članka ni hotel podpisati. Sele po uro in pol trajajoči diskusiji z enim izmed urednikov lista j*e pristal na to, da sprejme ta spremenjeni članek za svojega, ko
Konec februarja, ko je Churchill ozdravel, se je začela ponovna akcija za osnovanje skupne vlade.
V'svojem govoru v spodnjem domu je obširno orisal situacijo
njihove vlade, čim se razmere normalizirajo. Sedaj je položaj nekoliko zapleten. Upam pa, da mi bo vlada dala zaupanje v naporih, da ga razpletem skupno z mojim spoštovanim prija-
naslanjat; na ameriške kroge.
Glede na to je možno, da medtem, ko so Anglež; pričeli slabiti svoje misije pri Draži Mihajlovjču, so jih Američani pričeli krepiti.
“Odstranitev Stanoje Simiča, kot poslanika Jugoslavije v Moskvi, predstavlja pomemben: dogodek v našo korist. Za njim je šlo po isti poti še nekaj diplomatskih predstavnikov kraljeve jugoslovanske vlade.
Odstranitev Stanoje Simiča je med drugim pokazala, da se
v Jugoslaviji. »Kakšen je torej I teljem ministrom zunanjih za- \ tudi sovjetsk; krogi strinjajo z
položaj kralja Petra in kraljevske vlade v Kairu?« je rekel. »Kot sedemnajstletni deček j? kralj Peter pobegnil iz krempljev namestnikov in našel skupno z novo kraljevsko jugoslovansko vlado zavetje v tej deželi. Mi se ne moremo na noben način ločiti od njega. Nedvomno je, da mu je v očeh partizanov škodila povezanost njegove vlade z generalom Mihailovičem in njegovimi podrejenimi poveljniki. Tu na teh otokih smo predan; monarhij-skemu načelu in okušali smo mnoge dobrodejnosti ustavne
mu je urednik izjavil, da bi I monarhije, toda v nobenem pri-
bilo Stalinu neprijetno, če bi v sovjetskem tisku izšel tak članejc o Titu. Po povratku v Jugoslavijo je tovariš Djilas objavil \ borbj svoj originalni Članek,
meru ne nameravamo vsiljevati naših idej narodu katere koli dežele. Grčija, Jugoslavija, Italija, vse se bodo lahko v kolikor zadeva nas svobodno odločile, kakšna naj bo oblika
dev in v kolikor je mogoče tudi v dogovoru z našimi ruskimi in ameriškimi zavezniki ki na radost sedaj tudi pošiljajo svoje misije k maršalu Titu«.
Takoj je o tem Churchillo-vem govoru anglešk; tisk priobčil komentarje, češ «da se predvideva, da se Tito in kralj Peter zedinita«. Angleška propaganda je širila vesti, da je kralj stvarno ujetnik «bele roke« in da ne more svobodno izreči svoje volje. Potrebno je zato, da se iz Kaira vrne v London.
Meseca marca sta se kralj m Purič vrnila v London. Churchill je vršil stalne priprave za odstranitev Puričevg vlade in zato, da postane predsednik neka druga o«eba. Kazalo je, da sta se pričela Purič in kralj
odstranitvijo Puričeve vlade. Moskovska »Pravda« je objavila Simičevo pismo tovarišu Titu. Razen drugega pravi . v njem: «Današnja reakcionarna Puričeva vlada ne le, da ne predstavlja narodov Jugoslavije, ne le. da se ne želj boriti s sovražnik; naroda, ne le, da se noče boriti proti Nemcem in njihovem kvizlingu Paveliču, Nediču ;n drugim, temveč stopa z ministrom vojske Dražo Mi-hajlovičem v odkrito sodelovanje s kvizlingovci in v odkrito borbo proti ljudstvu in njegovi narodnoosvobodilni vojski«. Simič je hotel podati ostavko že mnogo preje, toda Rus; ®o svetovali, naj tega ne stori, dokler ne pride pravi trenutek.
(Nadaljevanje sMif
A
PRIMORSKI DNEVNIK *— ______________
e»=3
navienftra 19$
P so««, rom« na^	daljnem™°Duj|OT0BMBIROJEVSKIiG OSFODA1ESTVJ
a0l/J6tSH0-Rlt3JSHB HHdnilhR reallzeminumelnostii tkcovinatindustsua »fgpMcr. fina&D
i« iiianilžiirsiifi železnice
Neki Anglež, ta se je muau na,
Kitajskem, trdi, da so skušali Rusi že leta 1948 pred dokončno zmagovito ofenzivo NOV Kitajske pripravi« vodstvo KP Kitajske do bega, da bi se raje omejilo na partizansko vojskovanje, češ da se bodo Američani baje tako bolj izčrpali. (World to-day, junij 1950). A kaj bi biio s kitajskim narodom, to jih seveda sploh ni zanimalo. Na srečo je hodilo vodstvo KP Kitajske takrat še svojo pot.
Naklepi sovjetskega vodstva na Kitajskem so se očitno pokazali v ukrepih sovjetskih oku-pacijskih oblasti v Mandžuriji. Njih vedenje je bilo nenavadno podobno ukrepom sovjetskih oblasti v vzhodnoevropskih državah in v Vzhodni Nemčiji. Od prvih dni okupacije je bilo glavni cilj »osvoboditeljev« prostaško ropanje. Vsa japonska podjetja, ki so služila japonski vojski so razglasile sovjetske okupacijske oblasti za vojni plen. Takšna definicija vojnega plena je obsegala malone vso mandžursko industrijo, ki so jo dejansko s svojimi rokami zgradili kitajski delavci. Ce upoštevamo, da so bile znatne sile NOV Kitajske na mejah Mandžurije in da je bUo najbolj verjetno, da Cangkdjšek po u-miku sovjetskih čet ne bo mogel zavzeti Mandžurije, je lahko odvažanje velikega dela mandžurska industrijske opreme samo zelo oslabilo bodoče oporišče narodnoosvobodilnega gibanja, kakor tudi bodočo industrijsko bazo nove demokratične Kitajske, Nedavna zgodovina je dokazala, da je to od-mtanje dejansko zadelo prav demokratične sile Kitajske, ki so kmalu po umiku sovjetskih čet osvobodile vso Mandžurijo. (Po sovjetskih virih so ostale sovjetske
čete
Proizvodna panoga
Proizvodnja elek energije Premog
Železo in jeklo Železnice
Kovinska industrija
Ekstrakcija nekovin
Tekoče gorivo in mazivo
Cement
Kemikalije
Tekstilije
Papir in pulpa
Radio, brzojav in telefon
V nasprotju Z ameriško cenitvijo trdijo sovjetski viri, da je dobila Sovjetska zveza na račun reparacij samo 97,5 milijonov dolarjev. (Izvesttja od 19. januarja 1947). Toda iz besed kitajskega komunista Ll Li-sa-na, v katerih se nenavadno čudno primerjajo celotne vojne izgube ZSSR z reparacijami, ki so jih odnesle sovjetske čete iz Mandžurije, je precej težko priti do prepričanja, da te reparacije niso bile pomembne:
«Sovjetska zveza je ne" dvomno demontirala določene stroje, toda ne mnogo v prime ri s svojimi vojnimi izgubami«, (Dailg Worker, Neto York, 26. julija 1946). Pauleyevo poročilo priznava, da je težko ugotoviti, kolikšen dei škode, je bil povzročen z neposrednim demantiranjem naprav, kolikšen Pa z ropanjem, državljansko vojno in ((posrednimi posledicami» sovjetske o-kupacije. Poročilo poudarja:	'
«Scrvjeti niso vzeli vsega. Koncentrirali so se na določene kategorije opreme in strojev. Razen zalog blaga in določenih kompletnih industrijskih podjetij so vzeli Sovjeti daleč največji del obratujočih elektrogeneratorjev in transformatorjev, električnih motorjev, eksperimentalnih naprav, laboratorijev in bolnišnic. Od orodnih strojev so vzeli samo najboljše, zastarele pa so P ustili«. Poročilo dalje pripominja:
«Z demontiranjem opreme so bila ne le poškodovana poslopja in naprave, marveč je bila izgubljena tudi tekoča proizvodnja, ker so vzeli določene ključne elemente, kakor na primer generator je in črpalke v rudnikih, zaradi česar je nastala nepopravljiva škoda, ker je voda zalila rudnike«. (U. S. Relations with China, str, 602).
Vzporedno z demontiranjem podjetij »o uporabljale sovjetske okupacijske oblasti v Mand-džuriji tudi vsa druga razpoložljiva sredstva, da bt man-d tursko gospodarstvo kar najbolj podredile Sovjetski zvezi. Sovjetske okupacijske oblasti so izdale mnogo okupacijskega denarja (po nekaterih angleških virih se je količina denarja v obtoku v Mandžuriji med sovjetsko okupacijo podvojila) in s tako emitiranim denarjem so kupile znatno število japonskih privatnih podjetij, ki jih nikakor ni mogoče v&rstib v vojni plen, kakor na primer hotele, kinematografe, pivovarne. nepremičnine itd. Samo v Mukdenu so kupili Rusi 41 takih objektov.
baje v Mandžuriji dlje kakor je bilo predvideno na zahtevo kucmintanške vlade. Po neki vesti aTassa« so bile sovjetske Čete pripravljene izprazniti Mandžurijo ■). decembra 1945, vendar pa so ostale tam zato, ker je kuomintanški koman-ian-t v Mandžuriji Hsing si-huj večkrat opozoril maršala Mali-novskega da so «nevladne čete otežkočale uvajanje kitajskih čet in uprave v Mandžurijo«. «Tats>> nadaljuje, da je sovjetska vlada zato odgodila umik sovjetskih čet iz Mandžurije za mesec dni in to je «vzela kitaj-ska vlada na znanje z velikim zadovoljstvom«. Najbrž pa zadovoljitev Cangkajškovih zahtev vendarle ni bila vzrok da so ostale sovjetske čete v Mandžuriji do maja 1946, marveč je Ho za podaljšanje roka za demontiranjg vsega, kar je bilo količkaj možno razumeti pod evojnim plenom».
Skoda, ki je bila povzročena mandžurski industriji s sovjetskim jemanjem »reparacij«, je izredno velika. V poročilu, ki na je predložila predsedniku Trumanu posebna ameriška misija (tako imenovana Pauleye-va komisija, ki je proučevala Stanje mandžurske industrije po umiku sovjetskih čet, fe ugotovljeno, da je škoda, ki jo je utrpela mandžurska industrija od dneva zmage nad Japonsko, za cel rod potisnila nazaj indu. strt jeki napredek Kitajske..,«. Raziskovanje te komisije, kakor tudi sovjetska priznanja in izjave kitajskih komunistov kažejo, da je zavzelo demontiranje industrije širok obseg.
Čeprav so zasedle sovjetske čete Južno Mandžurijo malone brez boja, znaša Bo podatkih Pauleycve komisije škoda, ki jo je utrpela mandžurska industrija med sovjetsko okupacijo, po posameznih panogah proizvodnje:
zuje, da se je ravnalo sovjetsko vodstvo v svoji politiki do Kitajske izključno po svojih najožjih sebičnih koristih, ki se prav nič ne razlikujejo od koristi . imperialističnih držav v odvisnih deželah. Koristi sovjetskega vodstva so imele pred očmi izključno izkoriščanje bogastva Kitajske in dela kitajl skih ljudi, graditev ugodnih strateških položajev Za nadaljnjo delitev sveta na temelju sile sovjetske vojske. Skoda, ki jo je povzročila takšna sovjetska politika osvobodilnemu gibanju kitajskega naroda, je o-čitna. Cilj sovjetskih voditeljev ni bil in tudi zdaj ni, podpirati boj kitajskih delovnih ljudi marveč podjarmiti Kitajsko. ’
IV.
teh nekaj podatkov, kar smo jih navedli, očitno kažejo značaj »pomoči«, ki jo je ZSSR nudila kitajski revoluciji v. povojnem obdobju, dokler kitajska revolucija ni zmagala z lastnimi silami. Za takšno linijo sovjetskih voditeljev se je nedvomno skrivalo podcenjevanje revolucionarnih sil kitajskega naroda. Birokrat, ki v svoji domovini nč veruje v ustvarjalno iniciativo delovnih množic in jo zamenjava s komandiranjem od zgoraj, ne more verovati niti v možnost, da bi zmagala v drugih državah revolucija z lastnimi silami,
(Se nadaljuje)
Potem ko si je sovjetska birokratska kasta ekonomsko to politično podredila s pomočjo svojih agentur in-formbirojevske države, ni prav nič čudnega, če se je v zadnjem času lotila tudi temeljitejše »preobrazbe« u-metniskega ustvarjanja.
Ni se dolgo tega, kar se je v sosedni Bolgariji pričela gonja proti slikarju Gen-dovu in pojavu, ki nosi po njem ime «gendovizem». Cervenko je takrat Gendova močno napadel in mu zagrozil, da bo izključen Iz partije, če ne bo ustvarjal tako, kakor ustvarjajo sov-jetski umetniki. Informbi-rojevski realizem, tako naj ga imenujem, kajti socialističen nikakor ni, ima prav gotovo nekatere svoje značilnosti, ki so v tesni zvezi s položajem nezmotljive birokratske kaste. Ena njegovih značilnosti je prav gotovo v tem, da na večini slik, kipov, v skladbah itd. neverjetno poudarjajo vlogo osebnosti iz vrst birokratske kaste- Ni treba biti poseben poznavalec, da se začuden ozreš in vprašaš, ali je res socialistični realizem v tem, da na primer sovjetski skladatelj Šostakovič napiše ob sprejetju plana pogozdovanja simfonijo, ki ima naslov: «Pesem pogozdovanja* in ob planu elektrifikacije in namakanja »Simfonijo elektrifikacije in namaka-nja» itd.
Morda pa je v zvezi s to zvrstjo realizma v umetnosti tudi zadnji ukrep češkoslo-
vaške vlade- Ta je namreč pred kratkim Izdala odlok, po katerem brez poprejšnjega dovoljenja nihče ne sme izdelovati ali razstavljati slik in kipov češkoslovaških ali tujih politikov, znanstvenikov in umetnikov. Ta odločba je izšla v «Uradnem listu« in pripominja, da morajo biti odobrena tudi vsa doslej že začeta dela.
Bistveni sestavni del in-formbirojevskega realizma v umetnosti je prav osebnost iz nezmotljivih vrhov. Ali ni morda prav s tem v zvezi tudi zadnja odločba češkoslovaške vlade? Verjetno se v tej odločbi zrcali strah češkoslovaških in-formbirojevskih vrhov, da bi češkoslovaški umetniki ne znali dobro kopirati portretov sovjetskih voditeljev za svoje slike, ki jih naroča informbirojevska agen. tura? Poleg tega pa si je češkoslovaška informbirojevska agentura s to svojo odločbo zagotovila tudi konč novel javno odločanje, katere osebnosti smejo priti na umetniško platno in katere ne. Značilno za ta kriterij pa je tudi to. da zadnje ('ase čedalje bolj odstranjujejo s praških ulic imena BeneSa in Masaryka.
Nedvomno pa je ta strah vendarle za stopnjo manjši kakor romunski, ki je izražen v odločbi, po kateri mora biti pri romunskem notranjem ministrstvu prijavljen vsak pisalni stroj, ciklostil in fotoaparat v zasebni lasti-
Vojno-gospodarski ukrepi v ZDA Italijanski trg pričenja čutiti
dvig cen na svetovnih tržiščih
lz Nevo Yorka poročajo, da je ((National Production Autho-rity», urad ki nadzoruje industrijsko proizvodnjo in uporabo surovin, napovedal bližnjo pre. poved uporabljati kobalt za civilno proizvodnjo. Uporabo oaKra, niklja in atummtja v
iste namene pa bodo omejili za 30 odstotkov. Omejitve stopijo v veljavo decembra in pomenijo znatno zmanjšanje proizvodnje trajnih potrošnik sredstev, kakor: hladilnikov, pralnih strojev, radioaparatov, televizijskih aparatov itd. Novi ukrep bo povzročil tudi omejitev v avtomobilski proizvodnji. Predstavniki radijske industrije izjavljajo, da pomer.t prepoved uporabe kcbalta, ki je potreben za izdelovanje cevi in drugih delov, zelo resno vprašanje za nadaljnjo proizvodnjo.
Te dneve je izšla tudi uredba, ki prepoveduje gradnjo in urejanje 44 različnih vrst zabavišč in gledališč ter celo kegljišč. Neka druga uredba je naložila industriji tovornih vagonov proizvodnjo 30.000 novih vozov v Prvi polovici prihodnjega leta in ji dodelila za to potrebno jeklo.
Nove ceee za n
Iz Rima se izve, da je vladni odbor za cene določil nov cenile za inozemski premog in metalurški koks.
Cene: antracit, debel nad '20 mm 12.200,— lir, isti debelosti jabolka (80-120 mm) 13.100.— lir, isti, lešnikov (30-80 mm) 14.200.—, isti 10-30 mm 12.200 — lir, isti, grahov (5-10 mm)
Skupaj (F. C. Jones, Manchu-rig since 1931, str. 228.
amer. dolarjev	zmogljivosti
v milijonih	proizvodne
Vrednost škode	% zmdžanja
201	71
100	—
141,26	51-100
137,16	—
150	80
10	75
11,68	65
23	50
14	50
38	75
7	30
25	20-100
858,1	
2e od novembra 1945 s	
predlagale sovjetske okupacijske oblasti Cangkajšku, nuj bi ustanovili, več mešanih družb, ki bi zajele velikanske rudnike premoga in železa v. Anianu, plovbo na Sungarlju, električne centrale, rudnike zlata itd. Sovjetski načrti o ustanovitvi takšnih družb skupaj s kitajskimi reakcionarji so zajeli malone me mandžurska gospodarstvo. Sovjetskim voditeljem je očitno vseeno, * kom organizirajo mešana podjetja, samo da lahko izkoriščajo tuje delo. Te mešane družbe pa vendarle niso bile ustanovljene, ker so zadele na odpor Cangkajška in Američanov. Mac Ce tung žal ni mogel nuditi takšnega odpora.
Sovjetska gospodarska politika v Mandžuriji meče še jasnejšo luč na sporazum v Jalti in pogodbo s Cangkajikom. Ta Politika v praksi očitno doka-
JOVAN HADŽI
neceli ali
i.
To prastaro vprašanje, ki se
vedno znova postavlja, ne zanima le starše, ko pričakujejo prirastka, temveč — v spremenjeni obliki na pr. teliček ali telička? — tudii kmete. Temu vprašanju Pa se navadno pridružuje ie drugo, ali ni mogoče Po želji vplivati na spol zarodka oziroma otroka ali mladiča?
Menda ni biološkega in s tem tudi medicinskega problema, ki bi dal povod za toliko različnih domnev ali hipotez, kakor vidilmo v primeru problema, kaj odloča o spolu mladiča, kdaj se o tepn odloča ih e ti se ne bi dalo umetno vplivati na samo odločitev.
Glede človeka samega so minili ča«, ko je rešitev tega problema v praktične namene bila pereča. V demokratski in socialistični urejeni človečki drui bi je prav vseeno', 'ali' se rodi (Ječek ali dslcliea. Glavno Je, da se p« naravnem zakonu po vpreijrjo narodi enak6 Število dečkov in deklic. Le v časih, ko so i«, v družini podedovali privilegiji — spomnite se le na prestolonasledmiike y dednih mo narhijab — in sicer le rja moške potomce, bj bil zdravnik porodničar lahko zaslužil veliko nagrado, če b; vedel svetovati, kaj naj sitaria storita, da bo zanesljivo deček.
Zaprašena
Sleherni čl°velc vdihava več ali manj prahu, ki £a organizem izloča s kalijem, kihanjem in pljuvanjem. Trajno vdihavanje drobnega prahu v rudnikih in kamnoseških delavnicah, pa tudi pri drugem delu, povzroči značilno obolenje pljuč, katero it poznal že Paracebus, ki pa ga Je imel za posledico zastrupitve s rudnim plinom. Snovi najrazličnejšega izvora lahko povzročijo pljučna obolenja n. pr. živalske tvarine kakor kosti, ščetine, perje, nadalje rastlinske tvarine, tobak, les, papir, bombaž in končno mineralne tvarine kremen, peščenec, porcelanska glina, svinec in brusni prah.
Ro večletnem delu y prašnem okolju odpovedo zaščitne na. prave organizma in telo ne more več uničiti škodljivih »novi. V pljučih »e nabere velika zaloga prahu, ki sproži »krčitev pljučnih vozličkov in »taničja. Najbolj pogolta komplikacija zaprašenih pljuč je tuberkuloza. Ce organizem ni odporen proti tuberkulozi, ima okužba z bacili lahko usodne posledice. Ako se namreč zaradi tuberkuloznega obolenja odpro vozlički zaprašenih pljuč, tedaj se strupene snovi y velikih množinah iztekajo v kri. Nasprotno pa lahko tuberkuloza privede do obolenja zaprašenih pljuč. Ce mora tuberkulozni delavec
delati y okolju, ki Je močpo nasičen s kremenčevo kislino, se v slabo dihajočih' pljučih s pospešeno hitrostjo nabere za-Icjga p/ahu.
Zdravniška veda, žal, doslej Se til naila učinkovitega zdravila z* to bolezen. Najboljše zdravilo je še vedno kar največ možna zaščita pred prahom v rudnikih in delovnih obratih. Nadalje Je potrebna redna zdravniške preiskava delavcev. Pri sprejemanju novih delovnih moči je treba izločiti vse, katerih organizem nj spteao-ben za delo v takih obratih. To velja predvsem za tuberkulozne. Zdravnik dr. Mavrogorda-to. ki je proučeval zdravstveno stanje delavcev v Južnoafriških zlatokopih, kjer ie med rudninami največ kremenjaka, je napisal: ((Delavec z odprto tuberkulozo v obratu, ki povzroča zaprašena pljuča, je lahko prav loko nevaren kakor bacilonosec v kuhinji«.
Pisatelj Car Emin odlikovan
Pisatelj Viktor Car Emin, ki slavi čil in zdrav svojo 80 letnico, je prejel visoko odlikovanje — red zaslug za narod I. stopnje. Odlikovanje mu je podelil Prezidij ljudske skupščine FLRJ po predlogu predsednika zvezne vlade maršala Tita.
Drugačno je vprašanje v kme tijstvu. Tukaj je človeška diruž-ba zelo interesirana na tem, da se ugodr-o reši problem določanja spola pri domačih živalih, prav po potrebah in na-Črtih ekonomije. Prav zato se znanstveniki trudijo, da rešijio problem t. i. dedovanja, pravilneje izraženo določanja ali de-terminacije. spala. V tej smeri so sedaj naredili odločilen ko rak naprej in o tem hočemo poročati. Vendar bo treba odkritje, ki se je posrečilo sovjet-skemu biologu Srederju, še preveriti v drugih laboratorijih. Da bi lahko doumeli delo Srederja, je potreben kratek uvod g pod-ročja nauka o določanju sipola
Z Izjemo 1.1. najnižjih organizmov, ki so obenem tudi med n^jdrobr.-ejšlmi in ki jih ne moremo prav Šteti ne med rastline in le manj med živali (bakterije tn sinje alge), vidimo povsod' v okviru ene in iste vrste posebne na osebkih izražene zr.ake ln lastnosti dveh oblik. Te razlike se pri nekaterih vrstah kažeja le redko, od časa do časa, prj drugih so vsaji na odraslih osebkih stalno vidne in aktivne in sta bodisi obe obliki izraženi v vsakem osabku (individuumu) — tedaj govorimo o obojeepolnosti ali hermafro-ditizmu, kakor je Izražen na pr, pri deževniku in vrtnem polžu — ali Pa je vsaka izmed obeh oblik, t. j, moška in ženska oblika, izražena le v enem osebku (samcu in samici); temu pravimo ločenost spolov ali gonohorizem. Do tako splošne uveljavitve spolnosti je očitno prišlo v teku dolgotrajnega razvoja živega sveta v zvezi z veliko prednostjo, ki j° spolnost nudi organizmom s tem, da je povezana s ploditvijo in ki sestoji v tem, dia se organizmi tako hitreje in laže spreminjajo, t. j. priiagodo spremembam okolja, v katerem živijo. Bistvo s.polno#i (seksualizacije) je namreč v teni, da pride do oploditve, t. J. spojitve v najožjem pomenu besede dveh celic v eno eamq (pplajisno iajce) in s tem do mešanja Jastitostl dveh ascendenc (prednikov), t. j. obeh staršev.
Vidne spolne razlike so Izraz razlike v načirju presnavljanja aji metabolizma, t. j. v kemiz-mu, kj vpliva na zelo različne Življenjske morfološko-flzlolo-ške manifestacije tja do naj-subtilnejših udejstvovanj mož-gan (nagone, efofrutke, mišljenje). Sedaj »e postavlja vpra. Sanje, ali Je odklon teg» metabolizma ah seksualizacije z vsemi posledicami za celico in celotni organizem v »meri enega ali drugega spola nekaj absolutnega v amislu, da je odklon y drugo smer izključen? 2e sam obato) tako številnih vrst organizmov hermafroditskega značaja priča ?a neverjetnost absolutne različnosti.
S časom »e je nabralo toliko dejstev, v naravi opazovanih ali «i poskusi dognanih, da je nemiki biolog Hartman mogel
formulirati prav dobro utemlje-no teorijo o splošni potencial-ni biseksualnosti. Ta naiuk uči, da ima vsaka celica in torej vsak organizem zmožnost, pomakniti svojo presnovo ali P»e-tabolizem in s tem preiti v neko posebno spolno stanje v smer enega ali drugega spola (+ ali —). O smeri diferenciacije odločajo notranji in zunanji čdnitelji različnih vrst. Organizem pa lahko vztraja v indiferentnem stanju daljši ah krajši čas ali pa preide iz enega aktivnega stanja v drugo j vsemi mogočimi vmesnimi stop bjami.
Za ilustracijo teorije o splošni potencialni biseksualnosti navedem 1« nekaj poučnih pri-merov. Samice neke vrste drob nih črvov ležejo jajca dveh oblik, velika in mala. Iz velikih se vedno razvijejo le samičke, iz malih le samčki. Iz tega je razvidno, da so »e že V telesu samice ene celic« razvile v žensko, druge v moško smer; možnost za to ie bila v osebku, ki na zunaj kaže znake in lastnosti le enega spola
Pravi artist v spreminjanju spola je neki rjeugledini črviček členjenega telesa (kolobamik), Ko mladič doseže spolno zrelost, je izrazit samec, t, j. ima moško žlezo in proizvaja semenčice. Ko je opravil svojo funkcijo kot samec, rase naprej in se «prelevi» v samico z jajčnikom in jajci- (Podobno reč je odkril prof. Zei pri morski ribici Širi.) Ce zrelo samice prerežemo na dve polovici, se kmalu vsaka polovica izpopolni v popoln, toda manjši in zaradi regeneracije pomlajeni osebeft — ta kmalu postane aktiven samec, Tudj na druge načine lahko umetno Izsilimo pri omenjenem črvu prehod iz enega spola v drugega. Jasno je, da Je to mogoče le zarodi tega, ker Je ta črv potencialno o bo jespoler.', manifestira pa hkrati le eden izmed obeh spolov; c spolu odloča starost pa tudi zunanji člniteUi (spremenjeni ke-miizem morske vode). Neki drugi morski črv (bonelija) je postal znamenit po tem, da j« razvoj spola pri mladiču odvisen od tega, ali uspe »polr.o še indiferentna ličinka priključiti se odrasli samfci in se naseliti n« njen dolgi, s sluzjo pokriti rilec ali ne. Ce drobna ličim ka vsaj za nekai Časa ostane na rilcu samice in použije nekaj njene sluzi, se razvije v sam-ca in ostane v trajni zvezi s samico. kot njen stanovalec In zajedavec. Njegov razvoj j« zelo »krgjštm in organizacija preprosta: v glavnem razvija napredno le svoj spolni apurat Ličinke, katere ne pridejo v »tik z odraslo samico, se napred r.-o razvijajo ab znatni rasti (samčejk nasprotno ostane priti) kavec) v samico. V tem primeru je Jasno, da o »polu določa neki zunanji činltelj, t- J- »nov, »i jo vsebuje sluz rilca samice. Bonelija nam nudi prilož-
nost proizvajati n» umeten na. cin vmesne stopnje med samcem in samico s tem, da pustimo ličinko le za določen čas na rilcu samice (komaj samec, nepopolni ali popolni samec).
Ne le pri nižjih živalih, marveč Judi prj vretenčarjih dobimo podobne primere (ribo giro smo že omenili). Pri žabah lahko vplivamo n® spol jajc, oziroma zarodkov, ki se iz r.Jih razvijajo. Ce pustimo, d» postanejo prezrela, dobimo same samce. Pri kokoših niso redki primeri, da se v 3, ali 4. letu starosti (torej ne šele po ugasnitvi »poln« aktivnosti) prelevijo v popolne peteMne.
(Nadaljevanje sledi)
11.200.—, v prahu, (pran) o-lO mm po 8.000.— lir. Za vrste antracita, ki jih pri razkladanju z ladij nanovo presejejo, določajo cene Iranko vagon v luki krajevne oblasti (pri nas teritorialni odbor za cene); ladijski premog:	angleški	(Durham,
Yorkshire, East Middland) in iz drugih evropskih držav, presejan v rudniku 10.000.— lir, debeline jabolka odn. lešnika nad 30 mm 10.000.—, drobnejši 9.700., prah 6600-8600,— lir. Izbrani poljski premog debeline nad 30 mm sme biti do 600 lir na tono dražji. Premog ((Rasa«, cif jadranska pristanišča: debeline 10-20 mm 7700.— lir za tono, prah do 10 mm 7000.—, premog za plinarne 10.000.—, detto za koksarne; opekarne in drugi plačujejo 10.600.—, Pred-nje cene so računane netto, brez raznih oblastvenih pristojbin.
Najvišje cene za metalurški koks, franko vagon koksarna, znašajo: topllniški koks 18.500, kaks, metalurški nad 70 mm deb. 17.900.—, drobnejši detto, od 20-40 mm 18.500.—, Od 10-20 mm deb. 16.iiQ0.-~.
Tržaški trg s kurivom po nekih vesteh, ki so se pojavile tu. di v tisku, ni dovolj založen. Cene naj bi bile za premog okrog 18.000.—■ lir za tono in za drva 1300 lir za stot. Nasproti temu pa je treba beležiti ponudbe maloprodajalcev, prav te dni, po ceni 16.000.— lir za tono črnega premoga, in 21.000.— Ur za tono koksa. Veletrgovci v mestnem središču (toda večje količin« po 2000.— lir ceneje) ponujajo obe vrsti po 1000 lir dražje. Drva nudijo nekateri maloprodajalci še vedno po 1100,— lir stot. Zaradi takih razlik v ceni bi bilo prav, da poseže vmes urad za cene.
Prihodi: 7.11 «Francesca» iz Genove, Livorna, Neaplja, Palerma, Messine, Malte, Barija; istega dne ((Titograd« iz Aleksandrije, port Saida; 8.11 «UŽi. ce« iz Haife, Tel Aviva, Pireja; 13.11 «2užemberk» iz Carigrada, Smirne, Pireja; 9.11 »Ekspeditor« iz New Yorka; 14.11 «Exanthaia» iz New Yor-ka, Filadelfije, Baltimora, Bostona; 8.11 ((Makedonija« iz New Orleansa, Filadelfije, New Yorka; 10.11 «Monviso» iz Gal-vestona, Houstona, New Orleansa, Genove, Neaplja; 6.11 «Srbija» proti Gibraltarju, New Yorku, Filadelfiji, Galveston, New Orleans.
Odhodi; 8.11 «Tltograd» proti Bejrutu, Aleksandriji; «Uži-ce» proti Dubrovniku, Kandijt Haifl, Tel Avivu; 11.11 «Monvi-so» proti New Orleansu, Houstonu, Galvestonu; 14.11 »Žužemberk« proti Pireju, Smirni, Carigradu; 15.11 ((Laguna« v Rio de Janelro, Santos, Montevideo, Buenos Aires.
Z.e po prvih vesteh o velikih investicijah p zvezi z obonože-vanjem zapadnega bloka, smo ugotovili, da italijansko gospodarstvo vsaj trenutno ni zabeležilo enakih dvigov cen, kakor so jih kazala borzna in druga poročila Z vseh strani sveta. Vladna politika je namreč spravila prebivalstvo V. velike težave in potrošnja vsakovrstnega blaga je zaradi nazadovanja narodnega dohodka. širokih množic močno padala. Pomanjkanje je bilo in je še vedno tako veliko, da niti nemirne vesti o oborožitvah, inflaciji, primanjkovanju blaga itd. niso pripravile kupcev, da bi navalili na trgovine, ker pač niso im.eli nikakih prihrankov. Se sedaj ko se ie kažejo obrisi nove gospodarske politike, ki vleče italijansko gospodarstvo v vrtinec nevarnih priprav zapadnega bloka in ko se bodisi gospodarski sektor, bodisi ljudske množice zavedajo , da je nujna posledica ogromnih investicij v oboroževalne namene pomanjkanje potrošnih sredstev in padec življenjskega standarda, — ni mogoče beležiti paničnih izprememb. To priznava posredno tudi poročilo zveze industrijcev za prve tri tedne oktobra. Govori namreč, da je nova svetovna «konjunktura» le naUihko zaostrila položaj. Po eni strani zaradi večje proizvodnje nekaterih panog in po drugi strani, ker je postal uvoz surovin težavnejši zaradi o-gromnih nakupov ena, zalogo» s strani ZDA. Tudi položaj na kreditnem trgu / je nekaj bolj napet in primanjkuje tekočih sredstev, vendar pa ni še bilo pojavov panike. Na splošno se izraža poročilo, da gre doslej za «prehodni pojave».
S tem sicer ni rečeno, da se c ene niso povišale. Nasprotno vemo, da je zlasti veletrgovina povzročila pravcati kaos v. prodajah blaga zaradi špekulativne volje prenehati s prodajanjem blaga po dosedanjih cenah. Največji del naročil so dobavitelji odpovedali, ker hočejo s sklicevanjem na podražitev surovin z zunanjih tržišč doseči ponovna in to Pot še znatnejša povišanja cen. Zadnje dneve in zlasti v novembru pa se bo draginja precej brezobzirno sprostila. Da bi jo krivci prikrivali, jo bodo delili v posamezne valove, od tedna do tedna...
brj letini sladkornega trn ^ sladkorne pese. Zaradi tega s
bili tečaji na njujorški us
ni borzi zadnja <Iva ,roe,seC(rer, glavnem nespremenjeni. *».
minske kupčije pa pokazujep jasno tendenco navzdol.
V zvezi s tem 3e tudi tr™“ trg miren in cene P°PUS^J"! Ponudbe blaga iz čezmorja
tudi
šajo okrog 168 dolarjev cit Tr?! za tono blaga. Ponujajo
«ploveče» blago pojM dolarf”
in blago na takojšnjo razpo
go v Trstu P.o 190 dolarje«.
Vendar pa je naalo povPraj£ vanja, ker pričakujejo^ kajšnji kupci še nadaljnji P dec cen. Razen tega »e je FT javil na trgu tudi deško*
ški sladkor za ceno 166 dolaji«
za tono franko-avstrijsko-ceSK"
slovaška meja.
KAVA: Tudi s tem M«”? ni mnogo dela. It Italije n] raj nikakega p o vPr a š evan ^ .g, i: '	rsH;	7»	slabi e vrst«
m Irg: sladkor, kava. les
SLADKOR: Ze v preteklih tednih le nastopil na svetovnem tržišču preobrat, cene gredo navzdol zaradi poročil o do-
ti za boljše niti za sije . ^ Razlagajo to stanje s Pr® ^ kimi cenami (pred tremi , seci je veljala kava 4Q dolarjev), ki bodo ' nazadovale, ker je letosi P' lek kave vsepovsod zad Kakor za drugo blago tudi ^ to zaradi zelo skrčene P ■ nje na italijanskem trgu w nimanja razen za tekoče a trebe. Nekaj ponudb biag čezmorja (v dolarjih za Rio l.Y5, Greenish. 54. .	.
N. Y. 7, Greenish, 49'5A ^ plačilo v kurn®.
enisbi
FOB Rio, t-*—--------- rreeft
Santos extra prima, ^ 60.—, Santos prima 58- •	^
nudbe s šterhnskega P
v šilingih funta za V cananl Hodelder 445. Moka ^ extra 453, Moka	Dia-
(pogoji: blago CIF- ^j^roeir / čevanje ob izročitvi d-
tov v Trstu ali
long beary 445,
435 (pogoji: blago plačilo v naprej).
CIF
Trst
. • Viilo u**
Tranzitnih kupčij jc_.“nn0 po
južnovzhodno Ev y
  108 dolarjev za 0l)
netto pretehtano, franf°i0 po* Trst. Iz Avstrije Je , &
Trst. iz Avstrije j* ~ vpraševanja, bilo je a	plO
ključkov po ceni za v p jo l 5 104 dolarje in v vr!l po ceni 100 dolarjev. .rgnzit< LES: Cene v Urah za no blago.	t|	°*
Smrekove deske, ton« ^1-12.000 do 13.000; hrast » vrjt« les« od 37 do 42.000: h «Trst» od 7500 do 900 . vina navadna od 35 bu]co«^ parjena, neobrezana
od 26 do 32.000. isto. o	„r
na 25 do 33.000; nar	go
bukovina <X».
od 25 do
obrezana ---------
19.000; vezane Pi0SC •
od 80 do 90.000; cene V' kubični meter.
bu<;
eljB]0
JUGOSLOVANI SE PRIPRAVLJA^ za srečanje z Norveško in AngjH5
Jugoslovansko državno moštvo bo odigralo ta mesec dve mednarodna tekmi, in sicer 5. novembra z Norveško v Beogradu in 25. novembra z Anglijo v Londonu. Čeprav Norveške ni podcepjevati, vendar je jasno da čaka jugoslovanske nogometaše mnogo težja naloga v Londonu. Norveška reprezentanca ie igrala letos s Švedsko, Dansko in Anglijo in je, čeprav je podlegla v vseh treh tekmah, pokazala dober nogomet. Ljubitelji, nogometa pričakujejo predvsem nogometno tekmo z Anglijo z izrednim zanimanjem, saj bo to prvo srečanje jugoslovan-
skih nogometašev z angleško reprezentanco po osvoboditvi in drugo v zgodovini jugoslovanskega r.ogometa (pred vojno je Jugoslavija v Beogradu premagala Anglijo z 2:1). Pri tem pa moramo priznati, da to zanimanje spremlja tudi upravičena skrb. Tej zaskrbljenosti je vzrok visok poraz jugoslovanske državne reprezentance v Avstriji (7:2), ki je izzval v športni javnosti in tisku različne komentarje in to največ o sestavi reprezentance in sistemu njene igre, ki je do sedaj skoraj na vseh tekmah pokazal za oko sicer lep, toda neefekten nogomet.
ZAPOTEK IMA IZREDNO SRCE
Svetovni prvak v teku na 10 km Emil Zatopek vzbuja pozornost ne samo med športniki vsega sveta, temveč tudi med zdravniki. Neka tehnična zdravstvena komisija v Pragi se je delj čgsa ukvarjala s fenomenalnim rekorderjem, da bi pri telesnem pregledu ugotovila vse posebnosti, ki omogočajo čudežnemu tekaču izredne uspehe.
Po natančni zdravniški preiskavi je komisija ugotovila pri Zatopku manjše število utripov srca kakor pri drugih ljudeh. Njegovo srce meri v premeru 139 mm in je za 29 mm večje od normalnega srca. V eni minuti napravi 50 utripov.
Zdravniki so napravili tudi zanimiv poizkus. Zatopek je namreč po njihovem navodilu
v petih minutah 150-krat skočil na pol metra visoko stopnico. Takoj nato so mu izmerili 70 utripov na minuto, kolikor ima zdrav človek pri počitku.
Ko je Zatopek na nekem tekmovanju pretekel 5000 m v času 14:26,0, so mu takoj izmerili pulz in ugotovili 138 u-tripov r.-a minuto, dve minuti pozneje pa je bilo samo ie 112 utripov.
Zdravniki so ugotovili tudi to, da ima Zatopek sedaj prav takšno srce, kakršno je imel pred devetimi leti, ko še ni gojil atletike.
Ameriški atlet Guardian Je
dosegel v enem dnevu dva Izvrstna rezultata. Kroglo Je vrgel 16.25 m, disk pa 50,80 m. Tekmovanje Je bilo y Johannesburgu,
boljše n°ff$
Strokovna komisija za se-1 dajo med r-'a^° Jn;jhovi ^.\o
a.,-. Sriouno nnonmitna rp- Še V LvrOpi.	,i„pti.	i -
stavo državne nogometne reprezentance je po porazu z Avstrijo že imela sestBnek, na katerem so razpravljali o tem, kako bi čimbolje pripravili reprezentanco za tekmo z Norveško in Anglijo. Beograjski novinarji so obiskali v nedeljo zveznega kapetana ing, Milo-
.
BOBEK
rada Arsenijeviča, ki jim je v pogovoru o bližnjih srečanjih med drugim dejal:
«Za nedeljsko tekmo moramo biti zelo oprezni, kajti Norvežani bodo tako kot mi postavili najboljše igralce. Norvežani igrajo Angležem podobno igro. Za naše igralce bo ta tekma izpit pred odhodom v Anglijo.
Angleži igrajo star sistem, toda po mojem mišljenju spa-
5
odlično fizično kond ^ n
ekipa igra taktlf”° bor»° L, pak. Takemu moštvu ^ stavili nasproti ekip - ^ jgra'
sestavljena v J^gfiet* *§» ci, ki so v teku teg	f
U v državni rePrezerg‘gni. ^ ao ie ti najbolj	(t£
pot se bomo naslon^ ^ d0 s
rutinirane igral“®’zentir8li^jfl daj najbolje repre*eD s]e&r izvzemsl v
nogomet,
izvzem^ -p^ineF tekmo na Dunaju. por»* «1 tirali ne bomo, ker »u
Avstriji" nikakor ne	v<r
sestavo dr*«^ ftr
merilo za 5e5l£,,“i.nce za -gometne reprezen osebr.« « ostali dve tekmi, a AnglK
srečanje
AnglU0-
srečanje * °hoveIn
d0 seda)	(S°vle>
še nihče
«Dlnamo» in šv _ koeping« sta Pr , be)
boljše angleške KJU___________
Kratke
Madžarska
zno««'1
M**
zveza je Prot^“n1ški{.$ji
narodni namizno
ker jo je ta v
itenišK kv«1 . *ci ju j- . pvrsti'8 najboljših dr*8Vllje. prezentaneo Sovjetska ** da bo
je sporočila FI^'jbrž sod«|®erti
reprezentanca ^ nogome ,
»»“IZV?«?’
prvenstvu leta Andersson K1)l
jSTr 'Ggrgi
pretekel v	n«	c*1'
Drugi JeP-f Utji P* T son (Švedska).
(Finska)
260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 3600 Ur; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod ^^geg* tlS^gT /u: zaloiinlt-o tržaškega tiska. Trst U.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega qZoA *
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1, gt. 6, HI. nad. — Telefon Itev. »3-60» In »4-8JI. — Poltnl predal 603. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA gt 20, -i Telefonska žt. 73-38. OGLASI: od B.30-13 ln od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vlllne v širini 1 stolpca; trgovski 60, flnančno-
' upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm Urine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.	.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. ■* Tiska Tržaški tiskarski zavod, — Roaruž.: Gorica, Ul. S. Pellico ML, Tel. i 1-3J - Koper, Ul. Battlstt soia-i, Tet. /o.
NAROČNINA: Cona A: mesečna
Poštni tekoči račun ta STO-ZVU:	uumcia um«,	**.—•—	—	          tisk®
Ljubljana, Tyrševa 34 • tel, 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90803-7. rm Izdaja Založništvo tržaškega