Dr- Jakob Zupan. Vojsko zoper Metelčico je javno prvi pričel dr. J. Zupan v nCarinthia" 1831 št. 20, kar je na kratko omenjeno v letošnjem str. 16, 19* bolj na drobno popisano v Jezičn. IX. str. 32 i. t. d. — Ondi je str. 38 povedano, kako je po Prešernovem sonetu »Čerkarska pravda" v III. Bukv. 1. 1832 sprožila se bila abecedna vojska tudi na Kranjskem, in str. 39—40, kako je Čelakovski v Čas. Česk. Mus. 1. 1832 presojeval prve tri Čbelice in Čbeličarje, in da je vse to po nemški opisal po tem v ,Illyr. Bl." 1833 M. Čop. Iz tega opisa naj se pove tukaj, kako je Čelakovski sodil na primer pesmarico Zupanovo: ,,Unter bie frud)tBarften SJŽitarfciter anber fraintfdjen 93tene gefjort aufšer bem $erau§ge6er fel&ft, ein getoiffer Łerr S. unb Dr. Prešern . . . ®en ©ebidjten be§ §errn Kastelic fann nton jtoar Seitfjttgfeit unb SJiannigfatttgfeit md)t abfpred)en; bod) bermiffeit ttrir bartn oft (Sinfieit ber ©ebanfen, Simbigfeit unb fjiifjerat @d)foung. SBiel toeniger Io6en§wertlje (Stgenfc§aften finbet man tn ben SBerfen be§ §errn S., toeld)e burd)au§ nid)t§ anbereS ftnb, ol§ gereimte ^rofa (rymowana prosa). 58efonber§ aba »ieber^olt fid) ba§ i^m, fo ttrie aud) anberen btefer Stdjter fo fe^r gefatlenbe 9)ietrum u —uu —u gar ju oft, unb foHt unangene^m in§ O^r. gakln, ©pigramme, fd)erj^afte unb Befdjreibenbe, itber^aupt @ebid)te jeber ©attung bre^en fid) um biefeS gadernbe (kdakawe), ben gefdjmadttofen o(terreid)ifd)en unb beutfd) = fte^eri= fd)en Siebern entle^nte SBerSma^ Bi§ jum UeBerbruffe, unb wir erftaren fdjon biejg fiir etn gute§ ^eid^en be§ ®efd)made§ 6et §errn ^rešern, bajj er ftdj biefe§ SJietrumS gansltd) ent^atten ^at. UebrigenS »erbtent §err S. toenigftenS baburd) So6, bafš er in Dteten feiner @ebtd)te auf ben SRu^m feine§ 93atertanbe§ hebačjt i|i". Str. 24: rrUnter ben UeBerfe^ungen berbte= nen (šrtoof)mmg . . Asan-Aginica unb fed^je^n ferfiijd)e SSoIfžtieber... Sm jiteiten 58dnbd)en <S. 41 uitb 42 cerfudjte fid) ber ®id)ter in f(ott)emfd)en ©tftidjen. S)er Slnfang lautet alfo: Biti kaj tel bi volit'? ne neha od pravdanja pravdar; Bodi krotek, miran, davil te lakomnik bo i. t. d. . 25teJ3 fdjeint un§ nidjt ber loo^re unb ou§ bem ©eifte ber flotoenifdjen ©pradje ^ert)orge|enbe SSer§6au jit fet)ii. SSir rat^en ben frainifd)en ©an= gern, ba^ fie fid), lDenn e§ ii^nen etnmaf)! gefallen foEte, nad) antifen 9Ser§= mafjen ju gretfen, nid)t ttad) ber SSeife ber S)eutfo5en rid)ten, joubern auf bte grted)ifd)e, Iateintfd)e, \a fetbft auf bie 66^mifd)e ^rofobte 9tiicf[id)t ne^men tnod)ten jc". — Nato piše Čop o Zupanu po opombi, naj se ljudstvu v knjigah njemu namenjenih nikar ne dajo — grammatifdje unb lej:tca{ifd)e Siin[te= letjen —: ,,®ergleid)en Siin[telet)en finbet man fretltd) auč) in ber Čbelica, nctmentltd) in ben mit S. Bejeidjneten ®ebid)ten. S)er gele^rte SOerfaffer berfelfcen |at »of)t ^tn unb ttrieber feitte ©pradjgetoalt ettnaš mipraud)t". — Str. 29—30: r,SGBaS bie anttfen Seršmafje betrifft, fo lomtcn biefelben in mtferer Spradje toof)t nur ungefd^r ouf bte Slrt, Wte tn ber beutfd)en, nadjgetntbet tnerben. 2Jitt Unredjt tabelt bdjer nadj unferer Sfteinimg bet Ijoijmifdje SRecenfent bte SDiftidjen be§ §. S., (bie vovc fonft allerbingS fd)on toegen ber Sinformigfett ber Saefur — 6emaf)e afte ^ieEameter fjaben bie britte mannltdje — audj nidjt toben fonnen)". — Po pojasnjeni dotični razmeri med jeziki pravi Čop naposled: ,,SBa§ ber Bofjmtjcfje Slecenfent fonft Ungiinftige§ iiber bte ©ebidfjte be§ §. S. fagt, fonneit ttrir jtoar nid)t gerabeju ttriberfegen, bodj Bemerfen ttrir, bafj feine 93ettrage gro^tent^eilg au§ f)iftorifdjen ©ebadjtnijšoerfen (versus menioriales) Beftefien, Don benen mcm etgentltdje ^Soefte nic^t tooljt tierlangen fann; au§ Slnecboten, bie tfjren 3roe(f erfiiEen, toenn fie nur gut ergafjlt unb fliefjenb »erftficiert finb; auž ©pigratnmen enblid), bie ben Sefer Befriebtgen, wemt fie nur SSi| entfjalten. S)te Jjtftorif c^en S5er[e ptte fretttd) ber §err 95erf. fiir ben grofjten I^eil ber Sefet inel tntereffanter mad^en fiinnen, wenn e§ if)m gefalten fjdtte, btefetben burdj Stnmerlungen au§ ber reid)en giille fetneS SESiffenS ju eriautern. ®a bie^ nid)t gefi^efjen, fo biirften mantf)e Sefer nid)t einmal bte Sitet feiner @ebid)te tier[tanben I)o6en. S[t j. 93. too^I t>orcm§sufe|en, ba§ jeber Cefer ber Čbelica wiffe, ba^ etn SJiond) in Stoto, 9tamen§ 9leftor, um baž 5af)t 1100 ruffifdje Sa^tbitdjer gefdjrieben, unb ba^ bafier bte Uefcerfd)rtft: ,,Krajnski Nestorčik" (K. Čb. III. str. 55) fo mel Bebeutet, al§ fteine Irainifdje © Ijronif? ic. ©rlauterungen biefer 5lrt oermi^t man oorjiigttd) in ben §tt>ei erften S8anbd)en ber Čbelica, aber aud) bte im britten gegefienen fittb nidjt i)inreid)enb". Tako je zaznamenjal Zupana čop tudi malo poprej, kar se bere na pr. v ,,^. 8- ŠafafifS ©efdjidjte ber fiibflam. Siteratur . . tion 3. Strefef I. $rag. 1864. @. 45: ,,Safop3upan... ein SOiann Don uietfeitiger ©elefjrfamfeit unb ctn fe^r etfriger Slatiift. ©eine mit S. unterjeidjneten ©ebid)te in ber Čbelica jetc^nen ftd) burd) SPiitrtotiSmuS unb ©pradjfit^n^eit au§. 2tu^er ben SBeitrdgen gur Čbelica ftnb me^rere fraintfd)e ®ebid)te &ott if)m im ,,3Higr. 931." erfd)ienen." — Čopova sodba o Zupanu je istinita in pravedna. — Malo drugače glasi se J. Terdinova, kteri je v Ljubljanskem Časniku 1. 1850 pisal o njem na pr.: JakopZupan — njegove pesmi so le slaba, vezana proza — bil je vendar goreč Slovenec, ki je svoj narod na vsaki način v pesmah hotel povzdigovati. MBrez obzira na zgodovino je bilo pri njem vse slo- vensko, kar je od Noeta sem na zemlji, ki jo zdaj Slovenci imajo, pre- bivalo, živelo in slovelo. Metulo je bilo slovensko mesto in sveti Hiero- nim terd Slovenec po rodu in duhu. Take misli je že Vodnik v svoji noživleni Ilirii" oznanoval, pa ne kot notranje prepričanje, ampak kot domišljije, ki so na videz zlo pripravne bile, mu v prepevanje hvale Napoleona služiti", — kar je pokazal na pr. v zgodovini svoji. Zupanu pa e bilo vse asua resnica, kar je na eao stran smešno, na eno pa uinič posebnega. »Brez pravih dokazov se nam je v pesraah in prozi velevalo, na slavne dede Ilire ponosni biti, se njih del navduševati in jih v neskončno čast slovenskimu narodu šteti. . . . Klativitezov smo tudi Sloveni nekoliko imeli; de se pa v naši zgodovini le malo tistih roparjev znajde, ki so pri Ilirih divjali in deželo ob svobodo pripravili, smemo gotovo še veseli biti". (Pretres sloven. pesnikov št. 77.) — Res je, kar pravi Cop, da pisarij Zupanovih mnogi niso umeli, torej jih tudi niso čislali po njihovi vrednosti. Redko je prideval jim pisatelj sam kake opomnila ali izjasnila (Gšrlduterungen). Da se lože umejo tudi pričujoče, naj pristavijo se iz Ilirskega lista 1831 najprej k pesmi A) ,,Vocher Gustavu" in potem kpesmi B) ,,Sentimer Florijanu" (gl. Uč. Tov. 1. 8 pa Jezičn. str. 17. 18.) njegove lastne izjasnila. A) Erlduterungen. 1. Francesco Maria Appcndini, bet geteljrte partft in SRagufa, etn geborner $ie= montefe, getoann baž Salmatintfd)e fo lieb, bafi e§ nodj nie etnen grofjern @ntf;uftaften fiir bo§ SUljrtfdje gab, atS biefer StaKener ift. Cr Ijat unter anbcrn 1808 eine Stttirifdje ©tammati! Ł)erau3gegeben, bie er betn bainaKgen ©outterneur bon ®atmatien, 2J}arfd)aIl Sttarmont, bebictrte, ber boš ©labifdje, in ber gegentoattigen ©tellung ber ©laoen ju bm ubrigen Šdtfern ©uropa^, fiir ben 3Mi(itotftanb fo not^ig fonb, ba^ er jioci 3af;re frater atš erfter 0ou»erneur bon SU^ricn, eine eigcne schola palatina slavica fiit feine ©tab8= offictete ju Saibad; nvičjtete, cinm Sefjrer au§ SRogufa, Stbbate ©iBrirfj, ifct ©anonicuž an ber ftabifc^en Siationalfirdje be§ ^. ^teton^muS ju 9lom, fommen, unb eine flabtf^e 3eitung ju Šatbad) erfc^einen Iie|j. 2. ©raf be 2Rattre, sloar ju ©b,ombctii in SaBo^ien geboren, bodj fcanjofifdjer 3(bfunft, (a§ alš farbinifdjer ©efonbter 3U ^Seteršburg, atte \la-oifd): griedjif^en Sird;enbudjet burdj. 6in Setfpiel o^ne Seifpiel fiir einen granjofen, 3lid)tgeift[id)cn, Cirafen, Siplomoten. 3n feinen Soirees de St. Petersbourg unb in anbern ©djriften fann tt ntdjt auf^oren, baž Stubium ber fdjonen, retd;en, originelten, au§gebil= beten, alten flasifdjen ©Jjradje betn ioeftlidjm (šurojja ju em^fe^Ien. 3. Sorb griebtid) ^lovti;, ®rof »on ©itforb, bet 8ob,n bež gleidjnomigen ^temier=3Kinifter§ bor 50 3a^ren, ber ©riinber ber jomfdjen Siebeninfe(n=llniBerfttat, ber ©djiiler bc§ fettgen Paul Solarich itn ©foirifdjen, ift feit me^reren 3ab,rm bemii^ct, ben Satiniften unb ©ractftm bie SBa^r^ ^eit beijubringen, bajj fid) o^ine Stabifd), ineber bem Satdnifdjett, nod) bem GSriedjifdjen, nod) betn Seutfdjm auf ben ©tunb fetjen laffe. 3n einem t)o^ern ©inne fe^en btefe Btet ©pradjen nur 6ine. Sum SeiDetfe fyier nur fiinf SBortet: 1. Matere, h~t~q, mater, 3Rutter. 2. Pefh, novg, pes, ^u^. 3. Mifh, /«S", mus, 2Kauž. 4. Vino, oivog, vinum, 2Bein. 5. Olje, d-cttov, oleum, De[. 6bcn foinie bet Stitte, bad)te ber Selgicr, ^rtnj be Signe, ber betit^mte bfterreid;ifd)e gelbmorfd^all, ber greunb ber gtoeiten Sofejj^ Sa= t^artna unb griebrid). (Sr ^ielt bte flabifc^e ©pradje fitr bie erftc tn §inftd)t auf ct^mo; Iogtfd)e 2luffd)(iiffe, unb fiir bie oHerattefte ©))rad)e auf OotteS @rbboben, iceit fie bie auSgebreitetfte ift. 4. ®te ferbifdjcn JiationoIIifber madjen fettbem Vuk Stefanovich, ouf= getnuntert »on bem ferbifdjen giitften Milofh, beffen Staatžfecretar er it|t ift, bem fcrbifdjen fpinbar, Lukian Mufhizki, tijt Stfdjof bon Satlftobt, unb »on unfetm SanbSmanne SoJ)itar, §of; Siblio%l = ©uftoš ju 2Cten, tm %at)xz 1815 befannt ju madien anfing, ganj (Surojsa auf ba§ aud) in tpolttifdjet §inftd)t fo tntereflant geiuorbene ©crbicn aufmertfam. Ueber 18,000 SSerfe finb bereitš gebrudt, itnb nod) fo »iete biirften gebrudt tuerben !čnnen. Seutfdje, grauen fogar, lernm btefen Siebern ju tteb bag Scrbtfdje. 5. ©ot^e, bet 2eut= fdjen Sl^oEo, bem einen %empd ju gtanffutt am SUain, feiner SSatcrftabt, ju bouen, rmr baž d)riftlidj=religi6fe ©efiiJ^I »er^iinbern fonnte, &'6tf}e berteutfdjte ba§ fobiel ge}>rtefene fer= bifd)e Steb »on beš Slga Stfan Iga grau. Gotlje iibetfe^t auž bem ©tabifd)en! SBetdje e|re fiir unš! SBenn einft audj ben ©Ia»en iijr tylato, i^r Sante, i^r genelon, i^r ^ope, i^r ©ot^e erfdjetnt, l»«[djer 3u"9e Stteratur barf fidjer feijn, uon ber Slasifdjen nid^t efti^firt ju loerben? Reposita est spes haec nostra in sinu nostro! Sdjon t)or me^r a& 100 3al;cen tvurbe ^et« bet erfte, b» gio^e @(abe, entjUdt bei bem ©ebanien, t>afs bie 3Kufen auž ©rie<$entanb, tb^rem etften ^iftorif^=6eJannten ©iije in ©uroba nad) Stalien, au§ Stalien nadj 'ftranttndj, auž granfreidj nadj Engtanb, auž Gngtanb rtadj 2eutfcf)Łanb manbetten, Bon bctt ifive Sietfe ju ben ©laBen unb unter ftaBifcf}em ©cfju^e toieber ju ben @riedjen juril(Jgc^e! «7a<fy <P *p's V^* §(>oroiii. Stefer Hamlpf foftet bcr Sftenfdjfyeit Icine Seufjet! feine Łfyranen! Itin SBruberblut! ec beurhmbet ben gbtttidjen gunfen im SJtmfdjen! er titgt baš Siiebtige auš bem Ło|sfe unb §erjen, er bilbet bie Stefan-Borgia's in 3tom ju greunben ber 3Wunter in ŁoBeni)agen unb ber ©pergež in SBiert, unb bie ^erber unž (Snfeln ber oon i^ren Sotfa^ten aužgerotteten ^ofaben unb Cbcttiten in ©adjfen, ju 2Kuftetn ber ,'putnanitat unb bež J?o§mo)3oKtižmu§. 6. SSkber etn frii^erer, noif) ein fpaterer, tveber ein ofterretc^ifc^er, noc^ irgenb ein frember &me~al fiat fid) bež (Semiitfieš unb ©eba^tniffež ber ©ubftatoen fo bemadjtiget, atš Soubcn, ber ^^itant^rojj in Uniform. Ser Scrbe ftngt Bon it)m, »on Drf^oBa biž jum abriatif^en 2Jteere tragen ine^me Dtte feinen 3Iamen, unb mit ben Soibac^ern tnadjteer fi^on o(§ Dbrift Scfannt= fdjaft, ja mit bem SanbelS^oufe aBeitmEmUer, bem 3n^6er ber bamaKgen Sudjfabrtf ju ©elo au^er Saibai^, fogat einc engere, fur boš ganje Sanb erfreuttc^e, beren ^citigež Slnbenfen im ^erjen ber firoiner nidjt erlifc^t. Deus omen bene vertat! B) glorian ©entimer, ein geborner Srainer au§ firatnburg, ftubiertc auf ber tjo^en ©ct^ute ju SBten bie Kebtctn, ioutbe Slrjt, unb madjte alž fctc^er unter 91a)»teon§ §eete ben 3«9 n"^ SHu^tonb im % 1812 mit. ®ort btieb er, felbft nac^ bem SiucEjuge ber granjofen, unb ubte, bie ruffifc^e @j)rac^e a[g geborner Stobene kic^t berfte^enb, feine ^rajiž au§. Sm toerflofjenen Sa^ve 1830 fiel er alž ein Dpfer feiner ^5fŁic^t, r)int»egges rafft bon ber futditbaren G^olera ju 2Rožfau. Gttauterungen. 1. Istina, 3Sa^yb]eit, ioa^rttc^. 2. Malnarzhizh, ein geborner iaibačjev, ju Lima in ©lib=3(merifa reid^ geioorben, ftarb Bor irenigen Sa^e" ju 5pattg, nad^bem er tutj bebor nocf^ einmot fetne Saterftabt, SaibacJ), befudjte. 3. Saron §al(erftein, Stuguftin, Sefuit, fett 1730 beinaije buri^ ein f)olbež 3afyr^unbert 2)fiffionar unb latfertidEjer §ofaftronom ju spefing in ©^ina. 4. Pater Zherne, ©§rifto)pr), auž ber SSorftabt ©t. 5^eter ju Soibai^, granjižfoner unb Sltiffionar in ©giifcten unb ben SJaci^bortanbern, geftorben auf ber ^nfet ©c!otora, tm nrabtfct^en SJleere. 5. Baraga griebrtc^, ouž Sreffen in Untetfroin, tooltenbete bte jimbifd^en ©tubten in SBten, Voenbete fid) bann jur S^eologie in Saibac^, trat in bie Seelfcrge alž SoJ)tan juerft ju ©t. SRarttn bei Statnburg, bann ju OTottKng, unb f^tffte fii^ am 1. Secember 1830 311 Havre in (šfvanfretcfj ot$ SUtfftcnar nad^ ben bereinigten ©taaten bon ¦Korbammfa etn. 6. tSedemgrajan, ©iebenbiirger: (Sedemgrafliko, ©tebenburgen. 7. Turijak, SluerSberg; ^urft, -Karia 3ofe^^, »ar in bcr jtoeitm ^atfte be§ 18ten 3ab]r= fyunbett§ SouBerneur in ©iebenbiitgen. 8. Saron Skigeržfetb, Sucoš, faifet[i^=Sfterrd^is fc^er ®efanbtfdjaft§ratfy ju Sonbon noc^) 3U Stnfang bež 19ten Saf^rb^unbertž. 9. Voglar, Carbonarius, ein geborner Cberfrainet au§ Naklo, baž i^m bie SBafferleitung unb anbere milbe ©tiftungcn berbonft, Seibarjt ^Jeter bež (Sro^en, aud) in ben Širc^enangetcgen^eiten fo betoanbett, ba^ ^ieter i^n nadj žftom fc^idte, um bie SSeteintgung ber ©riec^en tnit ben Sotetnern 311 Berfu^en. 10. Higifka glava, gefc^idter Strjt; higija, ©efunbb^ett. 11. Katolizhiti, tnit ben &atycliten Beremigen. 12. Rodjak, rojak, ^ter: StnBertBanbter. 13. Imovit, iuo^t^abenb, reidf). 14. Van-(Svitenija, SBtmer UniBerfttat, beren mebicintfcfje gocultat butc^ ©er^atb Ban ©ftritm fo berii^mt iourbe. 15. Smojftriti, bie 2)Jagifter = ober SoctorštDurbe Berlei^en, grabutren. 16. Na (Sejno, na<fy ^atii. 17. Saron Ł>er= Berftein, ©igmunb, ofterrei(^if<^er ®cfonbter 311 SBožfau tim bie 2)iitte bež 16ten 3a^r= ^unbertž, unb ©e[djtc6tftf;imber 3iu^(anb§, ein gebcmer SBtBbac^er. 18. Letopif, C^rontf, Šlnnale. 19. Mofkvizh, Mofkovit, ^polifd^t, Mofkal, mit bcm -Kebenbegriffe beš Bcrad^tens ben §ctffež, cigentttd) nur bie ©inioofjner ber ©tabt Mofkva. 20. Kosak, nadj (Stntgen foBiel alž Hircanus, ctn §irfanier, einer au§ §irfanien, in Slfien: hircus, kosel. S.