i / naro ne i vsako sredo po eeJ po pošti rnjci m eeio novembra o reji goved z oziro a. — Razglasilo. —- arsfvo opinambur. — Gospodar* in obrtna zbornica. — Z( ši dopisi. — Novičar izkušnje. — (J. h e- in narodopisni a družba - Iz i a ve razi ni govor cesarjev (*ospodav-ske stvari. gola. Pusta ali volni podobna dlaka Nekaj reji goved labo znamenje ozirom na mlekar tesni zvezi z mlečno žlezo stvo. d ari " >S dol i o d S k do-?f.ikra,fc mlekarstvo gospo- delali bodo teleta menu JU so t udi Žile ob trebuhu, ki peijejo v vime stariše krave na vi- ocenjevanji krave molzn je gledati na njene je pa vpliv bika najmanj tolik, kot od kajti le biki, ki so sinovi dobi mleko prodajati takoj kmetije, zlasti ako j mosroce »J / --— ^ J ' HI v^ to je, frišno, ali je adevi glede bikov oddajati kaki veči mlekarski zadrugi ki razpečavanjem mleka. Skrb kmetovalčeva, ki z mlekarstvom, je potem svojega hleva kolikor bavi pa z prizadevati, da dobi peča tej store Izreja telet je z mlečnost velevažna. ki bodo zadostovala molznih ki naši gospodarj pr Zalibog, v av nič ne m Zavoljo krepkega na njihovo prihodnj azvijania ži ki Oglejmo Ne le z pot dobi enakim da ta k dobro molze mogoče dobrega mleka. po katerem on to zamore dos( krmo (pičo) zamoremo doseči, kajti ne vse krave pretvorijo vota naj je krma v prvem letu obilna in tečna drugem letu se ve da naj je krma manj tečna, w »ivi^v,, IX a I LI ne spehom krmo v mleko Pri eni in tisti kr da z da se živinče ne vzroka je mladi b a n j v prostem zraku edi na škodo mlečnih žlez dovelj prilike dati govedi zato Iz tega pregi več, druga zopet manj mleka. To je sledek različnih lastnosti," rVzličniTVv^h plemen aH pasem. Znano smislu paša to je, v kušnj Mlado ? posebno dobro vpliva v tem 17 2 do junico leta godaj uci, je tudi priporočlj biku pripustiti nam je pa, da celo krave enega in molznice ne postanejo da pozno pripuščane junice nikdai ker iz- dobr tistega rodu različno molzejo. Vse to nas dovede do Se ve da mora pa biti junica vprašanja, kako pi so mislili. da ki pride v naredi iz naredi kar av za pra1 mleko kar mleko nastane. Poprej kar je vedno čakati za časa prepuščanja uže dovelj razvita in krepka kar ie vedno faks*ti F na avnost dela krvi sedaj pa vemo, da se mleko Starost ki padlih mlečnih žlez. Mleko žleze, ki potem še avnost iz ki ampak kri torej ne do četrtega ali petega teleta tudi vpliva na njih dobroto ? šku kajti potem pa ravno tako odjenjava množica mleka kvi Pi razpadejo in se pomešajo edi mlečne dovih nahajamo vendar-le dostikrat krave. dobrih ro 1 • . . . _ A-----*** Mviuuoa u A v i ki se iz krvi izpoti. Take razpadene mlečne žleze obstoje sladkorj tolščobe (smetane) 5 pa strovine in mlečnega 10. teletu veliko mleka dajejo. Stai ki še pr pa lahnej krave postanejo in so tudi za mesnico manje vrednosti Množica mleka zvezi z ki ga krava da, je v najtesnej Na podlagi dolgoletnih izkušenj m zapisovanj ra- azvitjem mlečne žleze. Ki cunamo, da kr kakor molznica, mora imeti krepko razvito mlečno žlezo ki naj je dobra 800 funtov je sama težka na leto petkrat toliko mleka da Tako na pr. ki ki tehta se zamoi hiti koj - -----1 XWO,VO,, IVI LClltčl da na leto 4000 funtov mleka ali 1936 - # ---- —au m pretvorjati. Mi vemo, da krave ne- na katerih plemen posebno veliko mleka dajejo, kakoi n, pr. holandske. Vse živali teh plemenov so tankega, drob nega okostja imajo dolg život, dolg s ♦ uiuu litrov. Mi moramo tedaj ono kravo v hlev molznico imenovati, ki na vsacih 100 funtov največ mleka da. Zato najboljšo voie teže oko narazen stoječa rebi česar je sklepati na dobro raz vit aspolo vila tanek rep širok zadnji del si- iz , . , . zmirom tista krava najboljša molznica, ki ravno največ mleka da, zraven je pa težka in posebno veliko krme porabi. Za kmetovalca je velike važnosti, je tanka mehka tudi koža mleka krava v letu da. Da to izve vedeti, koliko treba je molzti Oblika vimena je posebne važnosti. Vime i v . " \ ^ i;l CUci ic 11J za poskusnjo. Molža na poskušnjo obstoji v tem vzema velik prostor ter naj se azprostira bolj proti naj za- enkrat na teden z merimo mleko ki ozadji med zadnjima nogama, kakor proti tlam. Vime špehasto, ampak rahlo. Prevle da Če konec leta seštejemo da , ki ga tisti dan množico mleka, ki smo ne sme biti trdo čeno dlako naj je vime s posebno drobno kožo jo pn eni in tisti kravi 52krat v letu na gotovi dan v vsacem tednu našli, vemo prilično, koliko je krava ki je s fino celo leto nam mleka dala prav malo obraščena ali pa, kar je še bolje, kot 13 Krave, ki dajo 1500 litrov, je iz hleva odstraniti > 35 I čajo več krme. Prevelik razloček v molži med posa- vimenu molžarj in z enakomernim pritiskav meznimi tedni naj je kmetovalcu vzrok za premišlje- mleko iztiskavajo. Jako napačno in še vse prepogosto vanje, da ve odstraniti napake, ki se so vrinile v v navadi je, seske jemati med dva prsta in s temi od hlev bodi-si zarad strežbe, krme ali pa kaj druzega. zgoraj na zdol ribati in glodati Mleko je zmes sledečih tvarin, ki so v kravjem Ne mleku tako-le pomešane: Vode je sirove tvarine tolščobe adostuje pa nanj mehanične 86 2«/, n do 90 6 odstotkov i 77 >1 molži. Treba je še isto mena krav niso vselej p krat izi opravk ati razumno, a/, vita: pr Vi mlečnega sladkorja 2 V^ » neorganskih snovi 4" 5 ažejo dosti- astkov, bradovic, napak, kojih treba molžarju /2 T / I 0 v. r> 15 poznati ter med molžo na nje ati se in jim tudi Množina in sostava mleka je od raznih razmer ravnali. primerno ravnati Ce tega ne storijo, razvadijo ki in namolzejo veliko menj, kakor če razumno bili odvisna. Nekatera plemena ali krave dajo več, druga manj mleka; to pleme ima bolj sladko, ono bolj tolsto kmalu mleko; krma in zdravje krave vpliva na kolikost in odpravlj kakovost mleka. Da dobimo od naših krav veliko mleka, ni dovelj Posebno paziti je na vime. \ oko ledi ake m SO brez živinodravnik sprva navadno še majhue prevrze o se bolezni nemarjene pa iz izrediti dobre molznice, ampak glavna reč je dobra ali je ? elo zabranijo dobro, če z ki časih ovirajo narejanje mleka primerna in zadosto krma. hočemo ob priliki kaj več pisati. krmenji krav molznic tako da kravo sedaj to dekle mol icarni prepogosto menjavamo juti pa drugo Bolje storimo, ako pustimo eno dekle pri eni kravi dalje časa. da se ta njej privadi in tedaj zmiraj rada mleko daje. Če pa pogosto z molžaricami menjavamo, Topinambur. Papeževe repice ali topinambura je več vrst, ki čutijo ki premembo v molzenj zadržavati. Zsrodi se, da tega nihče kmalu o začnejo mleko ne zapazi, se i beli azlikujejo po barvi gomolj rumeni, rudeči, kratko- podobi listja. Imamo dolgolistni topinambur ker ne gleda na vime, ki je še napeto. Sedaj pojema mleko, krave se osušijo, akoravno jim morda obilo po- Hektoliter tehta 81—83 kilo. Sodi za vsako podnebje in stori v sleliei zastaja zemlji > izvzemši ono, kjer voda kolobaru sledi za praho, deteljo, ozimno CJLVUUU/Jt«« T IVVIA1U CJlAt J/l uuu^ VfiiUI IlUj topinambur. Zastran zemlje ni zbirčen, pa daje mnogo pridelka v pognojeni njivi. Kjer več let zaporedom to- lagajo najboljše krme Zakrivila to ni nevednost in ker ga nihče ni na to opozoril. Vsak kmetovabc mlekar naj torej skuša precej poizvedeti nespretnost molžarjeva, ampak lj molžarj kako molžai mu je se vesti. Po tem naj poduči Krava vsaka bode zatem da- pmambur pridelujej gnojem > kaže mlj pomagati s hlevnim jala se dobro molzti in dobiček gospodarjev bo mogoče , pudreto, gnojnico. Zemlja se mu pripravlj kakor za krompir ter je to potrebno, ako se želi do volj pridelka. Sadijo ga jeseni pa tudi spomladi hektar velik Na gre 10 do 14 hektolitrov za seme. Navadno v Želod je dobra pica za kokoši. r5 želod kot piča za kokoši se vrlo dobi mečejo topinambur za plugom v brazdo 20 25 cen- timetrov nai pri krompirj Do Nadalešnje obdelovanje pa je kakoi itve potrebuje 200 do 220 dni nesel, ker po njem kokoši prav rade jajca neso namen pobrati je v jeseni želod ter ga v kruš dobi posusiti in potem v moko zmleti ob- ta išni peči to moko Spravljajo topinambur jeseni in skozi celo zimo, ako mraz pripušča in se završi spomladi. Zeleno stena kvar, uže me- ivini. Ne-d za krmo potresimo jed ki peh bode neki izvrsten navadno kokošim polagamo in blovje porežejo, če prav gomolj seca septembra ali oktobra in spolagajo kateri je povežejo v snopiče in hranit denej pozimi. Spravljajo topinambur podobno kakor krompir Daje pa hektar 20—50 meterskih centov gomolj Kako presicem zdravila dati. Vsak kmetovalec, ki se je pečal z rejo presičev kako nerada ta 30 lahko se pa to opravilo tako al zdravila v-se jemlje. Pi do 60 met. centov listja in steblovja. Hranijo topi- prešiču okolo vratu zanjko, katere konec nambui stiti v zemlj laže kakor krompir. Morejo ga nami Zagnati je privezati pu hodij kopat na kak kol ali drugam. Prešič od začetka na vse kedai ga Rabi gomolje, listje in steblovje za krmo otrebujejo. kriplje vleče in vpije, slednjič se pa vda Sadij topi Potem v svojo osodo. zeti star čevelj, ki ima tam, kjer imajo nambur po livadah in gozdih med drevje, da prirejajo biti prsti, luknjo. Ta čevelj z luknj dobre hi divjačini, zlasti fazanom. Ko so živali se nemo kolikor naprej potiš ogoče daleč prešiču v gobec. Prešič privadile topinamburu, kar je lahko storjeno, hodijo začne čevelj prežvekovati in iz njega sesati in pije pri ga same iskat in izkopavat, tudi izpod nega Topi tej priliki radovoljno vsako zdravilo nambura ne sadijo navadno v kolobaru z drugimi sa- skozi čevelj vlijemo ? ko jo po liju deži dijo krompir in marljivo porezujejo topinambui ampak posebič po žarah in mejah. Za njim sa- ste blovj sicer se kot plevel ukorenini in zaplodi Škoduje mu malokedaj katera nezgoda in še to kr. neznatno 77 Gosp G1 a kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dne 7. novembra 1886 Gospodarske izkušnje. Ker je odbor obravnaval reči, ki zadevajo državni podporo, navzoč je bil pri seji vladni zastopnik gosp c kr. vladni svetnik Josip Dralka Molža krav. Sej predsedoval je družbeni predsednik gospod Ki Gustav grof Thurn, navzoči so bili gosp. podpredsed molzejo v mehaničnem oziru podobno temu, nik Jos. Fr. Seunig in gg. odborniki: Kastelic akor teleta sesajo; s polno roko prijemajo seske na narčič, Murnik, Povše, Robič Le Witschl, Wurzbach in 355 družbeni tajnik gosp. Gustav Pire pisnikar. i ki je ob enem za Odseka za živinarstvo predlogi zastran plemenskih ovac, ki so nakupljeni glai odbor odobi Glavni odbor vzame na razdelitve državne podpore, nanje poi tajnikovo pn političnem okrajnem oblastvu nahaja stajališče žrebčevo. Zglasilo se more zvršiti enem pa je naznaniti ime in višče žrebčevega posestnika, v čigar okolišči se pismeno ali ustno ob priimek —'v, potem kakor tudi pleme da je c. kr. kmetijsko ministerstvo odobrilo odborov načrt o razdelitvi letošnje državne podpore za šolske te, ter sklene podporo, rost barva stano sta pod 4 leti in za tajališče žrebčevo. Za žrebce sploh pod " —žrebce pod 3 leti se ne da- iške učitelj KI i ki jo je imel dobiti gospod za šolski vrt v Šentvidu dati ravno tem učitelju kot donesek k Pi Cirknici šolskeg ta Hi novani učitelj prestavljen Odsekove predloge zastr pod Ljublj ireditvi novega kamor je ime- jejo dopustila za skakanj.. Kje in kedaj bode izborna komisija zglašene žrebce nje dajala dopustila, da se ob svo- pregledavala jem času na znanje C. kr. d an porabe prostorov na posestvu kmetijske družbe na Poljanah odbor odobri d za Kranjsk tei oča predsedništvu njaško podporo gosp dr inventar vrednosti Zastran na Poljanah t v da z blagovoljno strokov-vit. Bleiweisa odstrani ves Ljubljani 28. oktobra 1886 O kr. deželni predsednik: TVinkler L r.> prejšnje dravniške šole ki je slabe ograje okolo oča gl žbenega posestva prihodnji seji primerne nasvete odbor tajniku, da stavi v Od za vinarstvo ki je imel 27. oktobra sejo, 0(1 23- septembi Poziv. Tiste gospode poročevalce, ki vsled našega dopi posvetoval se je o odgovoru na c. kr. dežel st. 579 zastran dopis, kojega glavni odbor odobri c. kr. deželna vlada vlado naznanila o izidu letošnje letine nam niso še poslali tečajev za požlahtnjevanje trt ter je izdelal bi blagovolili nam kmalu poslati uljudn prosimo ? da Ker poročala je v posebnem dopisu Glav db c. da se zapazuje v gorenjski pokrajini pešanje zivmarstva, posvetoval se je dne 23. oktobra odsek za živinarstvo o tej prikazni, zato predlaga glavnemu za Kranjsk kmetijske družbe Ljubljani 3. novembra 1886 odboru ledeče Glavni odbor pi stave za a nujno potrebo deželne po-edbo plemenskih bikov ter naj zarad tega prosi c. kr. deželno vlado, da taista blagovoli predlo- ............" kranjskemu to postavo v ko- Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) žiti deželnemu odboi nečno sklepanje, ob enem deželnemu odboru razloži zat IX Gospod zbornič naj pa glavni odbor tudi poroča o vabilu c. kr k B a u m g a r t živo potrebo take postave, pristopu tako da on vpliva na to, da se ta prepotrebna de želna postava vendar enkrat sklene govedoreji tudi skrbno izvršuje Slavna zbornica potem v prid v kateri vedi razvija toliko delovanj 2. Potovalni učitelj se naprosi, da pri vsaki pri pisji zabli geografske družbe na Dunaji Kakor znano, se dandanes komaj 0, kakor v zemlje- liki pri svojih predavanjah povdarj spodarje o veliki koristi take postave Zdaj se na vse strani in popolnoma neznani deli" sveta prepr go turni narodi tekmujejo med seboj preiskujejo dolgo časa po in vsi kul da napravijo znan- v zadevi Glavni odbor te odsekove predloge odobri. C. kr. deželna vlada praša glavni odbor za mnenje zastran dovoljenja ozi- stveno in praktično pristopne, do zdaj komaj po prosinj treh bči znane, prostrane dežel strija v tem oziru še vami zaostala. Zal da je ljublj leč za drugimi velikimi imenu ta Av- oma preložitve semnjev. Glavni odbor sklene Nemška držav odposlala je z znatnimi denarnimi 1 prošnjo občine Bohinjske Bistrice za dovolj semnja 1. maja m 18. oktobra vsako leto 2. semnja prošnjo občine Crmošnice za preložit priporočiti žrtvami skušene može, da preiskujejo dolgo neznane kraje, m niih A ..... trud imel je sijajne vspehe odprli pro na drug ev enega dan in dovoljenje dveh novih sem- strane dežele trgovini in kulturi. Za te vspehe pa gre hvala krepkemu podpiranju izdatnega dela omikanih dr njev ne priporočati prošnjo občine Kranjskogorske za preložitev žavlj gobroj ite so uže dalje časa sem podpirali mno ^-'"J - w --------------L, naJ 8e tU(ii mi veselimo življenja svojega Bajno zelenilo širokih krošenj, gorostasna debla kakor tudi ino- žuJ°či V0QJ delu} žišča eksportnih uzorcev. Od vseh strani iz domačih krajev, zemstva, celo iz najoddaljenejših delov sveta došla odo bravanja izrekajo se skoro enoglasno na radosten način se čuti okreplj o pričetem koraku in od mnogih strani se je obljubila dejnega spanja na dušo f ubla- teio tako, da človek mora pozabiti vseh posvetnih skrbi enega, kakor da se težav. Človek budil dob > da brez poziva moralna in gmotna podpora lagamo uže z zakladom (fondom), katerega so prosto mi razpo volj zložili patriotični možje, kateri pa se ve, da še Slovanske narodne pesni in pripovedke vodijo nas rade v gozd, v goro zeleno. Novodobni napredek, ki je izgnal iz gozda dobre in zle duhove, začel se je zopet ne zadostuje, da se more izvesti pomenlji vreden način in mi si vsled tega usojamo delo na vračati va-nje in se nasladjevati na onem čaru, ki j zbornice kot znane pospešitelj do slavne vseh občekoristnih v gozdu doma. Prirodna lepota, zdravje in bogastvo, to so darovi. s Katerimi nas gozd obsipa podjetij, ponižno in nujno prošnjo staviti, naj nam izvoli z izpolnitvijo priloženega obrazca naznaniti oni znesek, s katerim meni dobrotno podpirati to podjetje. Vsak kraj ima drugačne ljudi in tudi drugačne gozde. Stopimo po svetu," od enega pola do d pa bodemo našli veliko razliko v rastlinstvu polarnih Izkazi o darovanih zneskih se, se ve da, objavijo in namerava se, one podpornike, kateri so temu pod- krajih tišči se rastlinica prs matere zemlje, da se ob njih greje, ker jej je v zraku malo toplot Se v jetju z višjim zneskom od 500 gold. počenši kot ktijskem pasu vzdigujejo rastline malo više svoje ustanovitelji pristopili, ovekovečiti na spominski plošči ki se postavi v založišči eksportnih uzorcev." ali pravih gozdov tu glave, > Ali kakor hitro stopimo na Avstrijsko-ogersko eksportno društvo je, odkar obstoji, skušalo vnanji svet z avstrijskimi pridelki seznaniti s tem, da je prirejalo izložbe ter tako napotilo do- namerava prag zmernega pasa, pa smo v gozdu, ki nas spremlja vseskozi do ekvatoria. U Iglasti gozd je prvi, ki nas na^potu s severa pod svojo gostoljubno streho sprejema. Črn je to in otožen mače firme, da so doposlale uzorce. Zdaj gozd, zato mu velimo črni gozd ali črni Deblo se vpeljati zistem splošnih založišč uzorcev; namen tem založisčem bi bil, da se tujcu kolikor možno prikladno in brzo nudi prilika, med več stotinami firm občevati, ob deblo stisnilo poganj vnost v viš kot sveča. Veje so se v višini spletle v eno samo streho. Iz te strehe mole mladike, po katerih poseda kos ali drozeg samotno poje svojo pesem, da se po gozdu razlega. Pod temnim svodom takega gozda ne zeleni za kar bi drugače trebalo več tednov, da mesecev. Društvo se nadeja, da bode uže objava po naših noben grmiček. Tla so posuta z žoltimi velimi iglicami, konzulatih, da obstoji taka izložba, po vsem svetu po- samo tu in tam so jih pokrili mahovi in lišaji, izmed uzročila, da bodo tuji kupovalci prihajali v Avstrijo ter katerih poganjajo posamezne drobne travice in drugo aa se bode tako sklenilo več direktnih kupčijskih zvez, tako bilje, katero najraje Katere bodo donašale avstrijskemu trgovcu in tovarnarju v hladu raste. V takem gozdu nič. kar potniku pot oviralo; mehki sag, po ka terern noga stopa, in milodišeči zrak, poln eteričnega olja, mami človeka da vedno dalje rije v čarobno tmino toplem zmernem No, čim dalje stopa človek po takem gozdu bolj ga omamil bati vonj, kakor da ga hoče v v tem enoličnem kup debel , vse bolj in spanje zazi- rodne gozd še vedno v taki obliki, Ne rastejo ondi one iste vrste pasu prikazuje se nam listnat kakor po večem pri nas. pač pa mnoge njim so- lz spanja prebudilo, dokler nič. kar ga katerim so se uže tudi nove pridružil strah, kako hoče ga ne poloti nenavaden gozd ostaja leto in dan vedno zelen. No kakor nenavad se mislilo. Na potu 3 zračenega debla gozda priti. In to ni tako lahko ikj opazil kakega ne ocvrknej blago zimo Ostri ta mrazovi ga trdo kožnato perje brez škoda prenaša kake nenavadno zvite Kedar stopimo v tropski gozd veje, vsega tega ni v črnem gozdu, in zato pomnil pota Ked nami popolnoma nov prizor razgrinja se pred motrimo , , , . „ t ---- črni gozd, zdi se nam, kakor da poslusamo blago pesen turobnega napeva. Po si ni za- malo število različnih dreves se nam E nahajamo veličini prikazujejo kakor da vse rastline žele, da • t • « / ^ V naših gozdih nahajamo ali v tropskih gozdih zdi se v drevesni črnem gozdu poglavito samo drevja. Na Javi raste štiri drevesa: jelo, smereko. bor in mecesen, in navadno vsako vrsto za-se. Tudi v nem gozdu veče različnosti Azij v čr sto vrst, iu koliko še drugega raznega drevj gozd, to je nam tuj svet ~ nahajamo po več stotin raznega postavim, samo od smokev nad Tropski gozdih raste nad 40 vrst šilovja. zato pa po amerikanskih ali čitali o divotah njegovih Dosti potov smo uže slišali prave vse drugačnim licem se nam prikazuje listnati P° ajem hodi gozd. Naj si je čisto hrastov ali bukov, ali naj je pomešan z jaseni, gabri, jelšami, bresti, brezami in drugim ni moči dobiti, treba je, da ga človek od blizo pojma o njem gleda listnatim drevjem, vselei se nam prikazuj • • in prikupljivejega pnjaznejega na široko listnatem gozdu razširjajo se kroš- J . lil m m Politične stvari pa se zato debla niso niti, kakor to dela šilovje. In zato prostora, da se širijo grmi in lice razveseljujejo nam oko, z milodivnim petjem raznih ptic, katere ogla vkup stis po tleh dovolj et- bilje. Gozdne in uho se nam asladjuj preletavaj veje na vejo Izjave obeh delegacij in cesarjev prestolni govor fu je prava domovina pernatih pevcev, tu si znašajo gnjezda, tu žive gozdu pihlja ljubkeje, ker trepeče______ listnatem gozdu ni one zoprne enoličnosti In veter široki našli v črnem gozdu. Vedno po takern perjem, ki smo jo Minulo soboto poklonili ste se obe delegacij cesarjevem gradu budimskem svojemu cesarj ° na srečujemo novih lepih slik drevesa se vsak čas v drugačnih skupinah prikazujejo, in gole veje se vedno v novih oblikah zavijajo. Povsodi na vse strani nahaja nam duh vsakovrstne zabave in kedar stopimo iz gozda pod vedri nebes, tedaj čutimo, sednika delegacij kateremu vsakako pripada poli tiče Avstrijska delegacija poklonila u in pred nagovorila sta cesarja z nagovoroma pomen ob 12 erska pa ob Nagovora dr. Smol ker je glede politič uri. cesarj točno ponavljati bilo glasen smo se poKrepili Črni gozd prikazuj razveselili vsebine skoraj do besedice z govorom njegovim pri otvorjenji delegacij odveč ? so- pustil je tukaj samo ono pomenljivo deloma iznemir ozbiljnim licem, s kakoršnim se nam pozimi z ouim istim ljivo tolmačeno besedo skrajna sila (ultima ratio) orožj smo ga po letu videli, ali Omeniti je listnat gozd odene se z novo odejo, ko se poletj stavicami v južnej z kraj ste mu bili lici jasni da je cesar prav krepkega zdravj preseli. Dvakrat on premeni njima nikakoršnega omračenj prijazni in da da biio videti na nježen na svojo odejo. Kakor je gozd po letu mil jesen nam je še dražestneji. Po letu se on preliva sedaj v svetlejem, sedaj v temnejem zelenilu, a na jesen se zalije z najostrejimi in najživejimi bojami. Samo poe-dini starci zgube brzo večino svojega perja. Starost je slabost, ona se ne da kar tako pokriti in zatajiti. Ostalo prestolnem govoru po f ežkih skrbeh Po nagovoril je cesar vsakega poslanca ter se razgovarjal ž njim nekoliko trenutkov. Z generali in plemiči razgovarjal se je večinoma o osobnih zade- vah stopajo druge poprašaval je o zadevah dežel dr, Riegerjem razgovarjal katere za- se je o a korskem davku, dr. Poklukarja je nagovoril z bese dre v j pa in ne more tako brzo znebiti svojega perja mnogo ga tudi čez zimo na sebi obdrži, da-si ie suho dami : Kaj ne, vi ste iz Ljubljane in ste uže legacijah, pa v državnem zboru niste bili in zvito. Na jesen se začne zelenilo Na mesto zelenila perja polagoma dgovo bili v de nepretrgoma u pojavi na enem prekrasno državnem zboru? zgubljati rudečilo v^lar^- Kedar 8°1CCe -Zahaja' koPlje gozd kakor wartu, odgovoril je da, se je leta 1873. umaknil grofu Hohen : moremo na jesen dobiti lepšega gozda od legaciji, tukaj pa sem bil leta 1872 pa zdaj ste uže več let v Da veličanstvo od leta 1879. v de- tega rumenila vzdigujejo se poedina dre kakor da so v prekrasnem plamenu. In vsako ru cesar: dečilo drugačne je ostrine, drugačne0„ v takem gozdu sem in tje temnozefen lj odgovorom Lj ubija Dalj da omenil je in katerih je sijaja. Ako stoje pa nadejamo jel reke, tedaj se nam razgrinja pred očmi slika, da in dražestneje misliti ne moremo jeseni po gozdu ljenjem in ali sme- lepše Kamor pogledamo v popolnoma poznile, pomaljaj povsodi vidimo omahovanje med živ smrtjo. Poedine cvetlice, kakor da so se za- ste imeli tudi nekaj kolere prikazala se je izrekoma med prisi tednov umrlo okoli deset, letnim časom preneha končan ta razgovor. ogerski delegaciji izvoljen je za predsednika mi-sterskega predsednika brat Ludovik grof Tisza- , pomenljivejših je, ker utegn svoje glavice v viš, ali žal nam jih njegov nagovor znači se po sledečih stavkih : stopi nekoliko mrzlih jih v par dneh slana posmoditi. Naj na w Ako se po državi oziramo in vidimo koliko go noči . ----------1-i^VJ, pa ti 1111 LI senskega gozda. Sedaj stoji pusto vejevj pa ti mine vsa lepota je- šen način spodarskega in kulturelnega dela se je pričelo na vspe smrti, in kedar človek ivje, tedaj ne more sam sebi verjeti, da je tu življenja, katera se hoče , prava podoba vidi na tem vejevju še ledeno še iskrica koliko pričetega je in Končati, katera dela bi morala zastati, ako treba nadaljevati traj motil tega se razvidi v Krasni odeji prikazati spomlad z mladim licem slučaj potrebnih žrtev na bla nost nam je polagati na to se mir ne glede na za tak 5 krvi koliko važ Vašega veličanstva posreči ? , da se modremu vladanj državi tudi v prihodnje mir 358 ohraniti. Ako delegacije od leta do leta privolevajo veči vojni budget, ako je ogersko postavodajalstvo sklenilo nove brambovske postave, katere narodu nakladajo nove dolžnosti, tedaj se sme z zadostenjem reči, da so vse vanji njenega to storile na korist vzdržavanja miru /a vlado, ka To temeljito pretresavanje prihajajočih Vam pred logov priporočam Vaši zmiraj skazani domoljubni pre vidnosti, zanašam se, da bodete mojo vlado pri spolno rali s svoj« važnega in težkega posla podpi tera boče vspešno postopati v diplomatičnih pravah, zdrav zaupno pripomočjo in izrekam Vam vsem svoj srčni po mora stati dobro oborožena vojna moč. Vrh tega treba je, da oba dela države navdaja prepričanj a J pot katero hodi vlada Vašega veličaustva glede vnanje po- obrambi in razvoju bistvenih ko-in obeh delov države. Ker le litike taka, da pelje risti uajvišega prestola Naši dopisi. Budim-Pešta 5. nov. tako prepričanje zamore samo zavest dolžnosti povek- včeraj vsaka svojo prvo sejo. šati do t)nega navdušenja, katero v odločilnih trenutkih daje Obe delegaciji imeli ste moč za dela, katera skoraj V avstrijski delegaciji, katere se je vdele presegajo človeške moči. žilo 52 poslaucev in pa skupni minister z vladnimi Dalje je treba, da se tudi v bodoče ohrani tesna stopniki naprosil je pred vsem minister vnanjih zadev razmera med vojno in narodom in Ako arske hiše grof Kaluokv doktorja S mol k o, da so ti pogoji, tam se more mirno pričakovati, kot starosta prevzame začasuo preusedništvo. Ta se pa vkljub temu pripetilo se kot cena peljal za vzdržavanje miru zahtevalo zanemarjanje bistvenih je najprej volitev predsednik dalj s ed ni k koristi prestola in države, v čemer bi noben zvest pri- katorj d i t e 1 j izbrau bili p is ni ka r j pod pred in verifi staš prestola države ne mogel najii pomirjenja, tedaj smete Vaše veličanstvo gotovo računati na udanost zve- prestola Vašega stega ogerskega naroda. Krog najvišega veličanstva zbral se bo potem ta narod in na zvišeni klic Vašega veličanstva bo za Boga, kralj dom* vino vse svoje vrgel na tehtnico in varoval svojo pravico Božj previdnost naj nas obvaruj da nastala taka sila, ona naj drago življenje Vašega veličanstva tudi zavolj tega obvaruje. Visoka razumnost, očetovska skrb in zvišeno čutstvo Vašega veličanstva v spoznavanji do- za predsednika: dr. S molka, za predsednikovega namestnika: opat Hauswirt, za reditelje: barou Reinel t, grof T r e u 11 m a n n s-orff, K. Schindler in R. Furtmuller, za zapisnikarje: grof Buquoy, grof Fiirstenberg, dr. Ž a ček, baron Dumreicher, * za verifikatorje: knez Czartoryski Konstantin, grof Zettwitz, dr. Exn e r. dr. vitez Meznik, dr. Klaič iu moljubne ču tj udauosti narodov države o mnogo zmešnjav i kropilo Po svoji izvolitvi za predsednica delegacije poprijel re naj odstranilo je dr. Smolka besedo ter se zahvalil za izkazano mu častno zaupanje, potem pa omenjal težavaejše^a polo- za osrečenje Vaših narodov de- žaja delegacij zavolj tega, ker vojno ministerstvo letos j© je uže veliko s&rbi, mnogo nevarnosti. Vsegamogočni iujoče življenje Vašega veličanstva ohrani do najskraj- zahteva večo svoto za svoje potrebščine, potem pa nejše meje človeške starosti! Prestolni govor cesarjev se glasi nadaljeval do besede tako: 51 Ta okoliščina je, katera najresnejšo pozornost de- Zs goto vilo zveste udanosti, katero ste mi izrekli legacij vzbuja glede na to, da se uže tako v visoki meri davčna moč vporablja. Modrost Njegovega veličanstva našega premilostivega cesarja in gospoda nam Obžalovanja vredne zmešnjave v Bolgarski, ki so je sicer pri najtežavnejših razmerah do te ure mir navdaja me s pravo zadovoljnostjo. Sprejmite zato moje srčne zah se pričele minu leto prekucom vlade plod da jejo vnovič povod k resnim skrb Posrečilo se ohranila (pohvala), katerega ojačenje in okrepčanje našega gospodarskega stanja tako silno potrebuje. sicer združenemu prizadevanju vlasti, nemir omejiti na s e bode pa mir tudi v Ali bližnji prihodnosti en kraj in pripraviti u vedenje postavnih razmer, vendar mogel ohraniti, je vprašanje, ki se odtegava nasi pa so najnovejše dogodbe v Sofij povzročile novo ne- razsodbi, katero so pa v očigled težavnih vnanjih raz- varno krizo, rešitev pozornost moj zadevanje meri na to, katere razvoj, in kakor se nadjam, mirna mer, kakor so se začele razvijati, takove, damo vlade na-se obrača pri aa pri konečuem vredjenji bol rejo resno vznemirjanje vzbujati. Delegacije so bile vedno pripravljene, reKel bi, da garskega vprašanja, ki se mora zgoditi s sodelovanjem jjm ]e t0 tradicijoualno, čuti nad mogočnostjo jdržave in vlasti v avtonomni k ede postavni stan ki se ozira ua dopustljive želje Bolga se ravno tako se resno truditi, da se po moči ohrani to stanje. In to vjema z veljavnimi pogodbami in koristmi Evrope. Izvrstne razmere, ki jih imamo z vsemi vlastmi pa zagotovila miroljubnih namenov, katei me potrjuje v prepričanji, da bo delegacija sedaj oči- vseh vlad, dopuščajo nado e dobivamo od da se bo vkljub težavnemu gled zmešnjav, kaKor jih vidi tudi vsak neizveden, dobila prepričanje, da se mora ravno sedaj vse v to staviti, da bo Avstrijsko-Ogerska v stanu, v svetu vlasti položaju na izhodu, posrečilo, varovaje koristi Avstro zavzimati pristoječe ji dostojno važuo mesto, da se njen Ogerske, državi Evropi ohraniti bla 5 miru glas ne presliši. Delegacije bodo pokazale, da imajo zvesti avstrijsko-ogerski narodi trden sklep, državi ne- Voj upravništvo zahteva od vas večjo požrtoval- prikrajšano ohraniti pristojno ji mogočno stanje in to nost za potrebe ki se opravičujejo s posledicami po- braniti z vsemi mogočimi sredstvi, ako bi dru- stave o nastanovljenji vojakov in pa z napredujočim gače ne šlo, s skrajno silo (orožja). Predsednik skle- razvojem orožne teh nastale neizogibne o Pa prizadeva • v • V1SJ tirjatve pal je svoj govor z živio-klici na cesarja 5 klic, ki je • . • ejiti moči na najmanjo mero. izbudil trikratni odmev v delegaciji. Bosni in Hercegovini kaže se tudi letos na vsako- volitev zahvalil se je tudi opat Hauswirt vrstnem polji neprestan napredek in se za stroŠKe uprave (Schotenski) teh dežel iz skupnih sredstev ne zahteva nikakoršen donesek. Moja vlada namerava za prihodnje leto zopet znižanje kredita za vojno v Bosni in Hercegovini. Po teh volitvah naznanil minister Ka) nokj s da predla v imenu skup vlade aciji skupne proračune, nekaj dodatnih kreditov in poročilo o gospo- darstvu v Bosni Herce 5 359 1 to predlaga grof Franc Falkenhavn m, ruisi rona Rodicha in za njim dr. >oklukarj ba ? premljan s hudim gromom Tudi Cesar bil je pri kratkih jazen in jasno lice r: koli huda skrb, bodi domača skrb težila srce. kazalo, da zarad zgovorih milosti dni švigal blisk za bliskom včeraj pihal je j Nemški „Schulverein" napravil je v soboto večer veliko veselico za ljubljanski nemški otroški vrt. Delež- dež je lil, kakor meseca aprila mu sedaj kakoršna niki ponašajo se, da so imeli dohodkov nad 20C0 miru ali druga Ako 7) Schul Vtis prestolnega govora bil je povoljen, poslanci mške otroke dobili so vtis Bado ohraniti 1 da naš cesar išče in želi miru vrednost njegovega tedaj svojo skrb obračal m n a m Dokonečna rešitev bolgarskega vprašanj ga ima slovenskih otrocih z očividnim mi radi priznali hvale- naših početja. Dokler pa sega po namenom ponemčevanj smatramo mi to za silo, ki mora žaliti narod slovenski __ 3 (»'C- • •■■l i • • in katera kali samo narodni mir, vrh tega pa nemštvu države. Cesar daje na svojem Budimskem gradu avdi- nasprotnikov. na Kranjskem - nakopava vzdno Bojeviti gospodje v kazini očividno žele vojsko konca! brez Nova knjižica. „Domoljubno deželno pomočno govorilo, jence, na palači oziroma hotelu, kjer zboruje avstrijska delegacija, vihra ogrska zastava in v miru ali vojski Evrope se bo tukaj vsaj nekako z visoke leče ker že ni moč odločevati o tem. Dne 15. društvo za Kranjsko44 dalo je ravnokar^ na svoje stroške t. m. prične se razprava v avstrijskem budgetnem od- na slovenščino preloženo knjižico: „Zepna knjiga za nosilce ranjencev avstrijsKe družbe rudečega križa" na seku in pravijo, da bo koj prvi dan minister Kalnoky HHHHHHHHi^HlHHHHiHHHH se da. svitlo. se hote poslu. dal pojasnilo o unanjih naših zadevah a to Knjižico opozarjamo posebno one, kateri kolikor je takih vesti objaviti že sedaj mogoče. v sili posvetiti prostovoljnemu zdravstvenemu Koncem tedna bo prva javna seja in v 3 ali Knjiga stane 46 kr. rešeno bo vse gradivo ?? Priče Božjega bitja" — je naslov krasni, 5 gotovo sklenjene. i tako, sejah da so do 25. delegacije pol obsegajoči knjižici. Jako lično in okusno natisnena je po vsebini priporočati vsakemu, kateri se želi prepričati, da je Gospod še vedno isti, kakor je bil. Ker je pisava v prijazni poljudni slovenščini, je razumljiva vsakemu iu bode jako dobro dpšla tudi pod slamuato Skupni državni proračun za leto 1887. kaže redne potrebščine 112,4^7.166 gold., izredne potrebščine 8,200.480 gold, skupaj 120,697.646 gold., memo trebščine privoljene za tekoče leto več 4,155.175 gold. Po drugi strani pa se proračuna, da bode leta pa Pe- stre h o. Cena je 25 kr., po-pošti 5 kraje, več do- 1887 carina vrgla čistega dohodka sam 18*6 milijonov biti je pri založniku Drag. Hribarju, Breg št. 10, goldinarjev i vlani je bila proračunana o 25*9 mili- pri Blaznikovih naslednikih in v KatoliŠKi bukvami. Deželno domoljubno pomočno društvo za Kranjsko naznanja, da je vsled sporazumljenja med vodstvom av- polovico nad 70 milijonov. strijske družbe rudečega križa in vgjnim ministerstvom v svoje varstvo in upravo jonov, — tako, da bo konečni pravi primankljej znašal nad 102 milijona, od katerih zadeva našo državno Vrh tega zahteva vlada tudi za letos več dodatnih sprejelo dne 29. maja t. 1. v svoje varstvo in upravo kreditov. Večja potrebščina nad 4 milijone opravičuje do zdaj v garnizijski bolnici ljubljanski v varstvu se se z večjimi stroški za nastanovljene vojaštva po novi nahajajočo obleko za moštvo z drugo opravo vred, i za- postavi, kar je stalo 1*6 kor tudi na IjubljansRem polji nahajajočo se zalogo z naredbo pušk v repetirke. milijonov, ostalo pa za pre- vozovjem za nosilca ranjencev kolone št. 16. Bolgarska. •J* Generalni a j or vitez Koliler, v ščanskih umrl je včeraj po uoigi Položaj v Bolgarski se ni p emenil mnogo. V Burgasu nastali so ueredi, katere so po po- _ _ ročilih časnikov pouzročili ruski ageuti s pomočjo na- mučni bolezni. Pogreb bode jetih Črnogorcev. Ruski vojni brod pripeljal se je tje s p 1 o b % j a Lv^čisl domačin, jutri dne 11. popoludne ob 4. uri. in ruski konzul je baje zahteval, da se oni, ki so upor Nesreča v Kamniku. Minulo soboto zjutraj vnela pouzročili, denejo v prostost, Med tem, ko zboruje ,,Veliko sobranje" v Trnovem, se je v mešalnici, oddelku erarične tovarne za izdelovanje smodnika, tam pripravljena zaloga in je do zad- je v adresi odobrilo postopanje začasne vlade in bo, njega kamena razdejala to poslopje in ozidje z bližnjim kolikor se čuje, danes izvolilo danskega princa Walde- drevjem vred. varni ne sreči v času razpoka ni bilo ne v to mara za kneza; s tem, da sobranje izvoli za bolgar- v bližini ljudi, tako da ni nihče poškodovan, skega kneza brata ruske carice, tedaj svaka carovega, Čudno pa je vendar, da se take nesreče ponavljajo tako očividno kaže, da sicer stoječ na pravi podlagi sarno-pogostoma. stojne kneževine, želi z Rusko biti v prijatelski zvezi Kmetijsko potovalno predavanje v Smledniku in to vkljub namenoma žalilnih iu skoraj nerazumljivih ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gust. Pire v nedeljo 14. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu v šolskem poslopji. koraKOv Ruske proti Bolgarski. V krogih bolgarskega ministerstva imajo se vrh Novičar iz domačih in tujih dežel. tega vršiti nekatere zopet Ruski prijazne premembe, ker neki ravno vsi konservativni deli vlade hočejo dati ostavko. — Zarad pretečih neredov ima se neki za vso Izhodno Rumelsko proglasiti obsedni stan. Nemška. Zelo vznemirljive govorice o zdravji Z Dunaja. Z delegacijami zapustila je tudi ve- nemškega cesarja širile so se zadnje dni. nekaj časa lika politika Dunaj in zato nastala je tudi tuuaj neka tihota. Ministri pripravljajo se na daljne razprave v državnem zboru oziroma v deželnih zborih, kateri se prično Prestolni govor na-neRateri judovski govorilo se je celo, da je uže mrtev, pa večina govoric se je preklicala v tem, da se cesar dobro počuti in da je sprejemal v avdijencah. Ena govorica se še drži, kmalu po končanih delegacijah. -pravil je tukaj ^ploh dober vtis, časniki trdijo, da je premi ren pustljiv. Te junake prašati je samo treba, kedo bo prvi zbežal in se poskril, ako Rus pride v Florisdorf Vse govorice o in proti Ruski pre- unkraj Donove. Jeli vedo še, kaj se godilo . 1866. Nastala je govorica, da pojdeta prihodnje leto cesarjevič Rudolf in Štefanija za nekaj časa na Gališko. Veliko vriša in opravičenega strmenja napravil je zadnje dni tukaj na javni cesti srednjega mesta v cesti Rothenthurmer-Strasse" izvršen umor. Zaboden je bil tu koj po 10. uri zvečer nek dolgo tukaj bivajoč tiskar Schlossberg. Morilca že imajo. da je cesar omrtuden na mehurji, slabem zdravji cesarjevem so naravne in razumljive, ker do svojega spolnjenega 90. leta živeti mu je treba še nekaj nad 5 mesecev; dne 22. aprila ima obhajati dopolnjeno 90. leto, redka človeška starost, sploh paše pri vladarjih, ki mnogokrat žive ali v prevelikih skrbeh in trudih, ali pa v preobilnosti, ki je zdravju še bolj nevarna. Žitna cena v Ljubljani 6. novembra 1886 , 82 kr. Hektoliter: pšenice domače 6 gold 7 gold. 58 kr turšice 4 gold. 87 kr banaške soršice 6 gold. Ogerska. Buda-Pešt je sedaj to, kar bi po rži 4 gold. 71 kr željah Madjarov moral biti zmeraj: središče > krog katerega se vrti in v katerem se odločava osoda vse 60 kr prosa 4 gold. 38 kr 92 kr. — Krompir ječmena 4 gold 6 kr. ajde 3 gold. 90 kr ovsa 2 gold. 2 gold 68 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Liubljani