Q V, VIDU ^ST ZA Izhaja -«—«- vsak drugI Četrtek _ . po I. In 15. dnevu v mesecu. Izdaja „Katoliška bukvama" a". , C e "a Tiska ..Katoliška tiskarna". mu le na ,eto 1 K 60 vin" Urejuje Janez Ev. Kalan. Zunaj Avstrije 2 K 8 vin. Za Ameriko 2 K 60 vin. r— Spisi, dopisi in darovi se pošiljajo: Uredništvu »Bogoljuba" v Zapogah, P. Smlednik, (Kraaj.) Naročnina in inserati pa: Upravništvu »Bogoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. Vsebina XXIII. zvezka: Stran Petrov novčič................. 353 V Ameriko ?..................355 Pot življenja..................... Vemite adoremus ! — Pridite častimo!........357 Beseda za .Krščtnski detoljub"...........358 Božične pesmi.................359 Bižične jaslica in otroci Marijini..........360 Čebelice, ali ste že izletele ............360 Fantje korajžo.......... ...... 362 Nekaj spominov z mojega pota. (Dalji.)........363 Razgled po katoliškem svetu................365 Cerkveni razgled p® domovini . . , ........ 366 Darovi....................... Prihodnja številka izide v četrtek, 28. decembra. Novo zelo lepo nebo (baldahin) se dobi naprodaj po pri merama zelo nizki ceni. Kje? Povč uredni§tvo ,Bugoljuba'. 4,4. 44.44.44.4.4.4^4-f-f Jh Podpisana uljudno naznanja preč. duhovščini, da je otvorila ^ na Mestnem trgu štev. 7 v Ljubljani 4. zalogo umetnih cvetlic "1858 $ 4* ter se priporoča v naročevanje cerkvenih šopkov, dekoracuskih »£. i vencev in cvetlic, dalje vencev za gg. novomašnike, nagrobnih J vencev in trakov itd. po najnižjih cenah. 1719 B 17 *T* *T* feslresba telaa la psheaa.1 4* Najodličnejšim spoštovanjem Antonija Mildner. 4* 4.4.4,4.44.44.4 4* Petrov novčič. Molitveni namen za mesec december. Katoliška Cerkev ni kraljevstvo od tega sveta, toda je kraljevstvo na tem svetu, na zemlji. Zat® potrebuje za svoj obstanek poleg duhovnih dobrot in sredstev tudi posvetnih, časnih. Gospodar sv. Cerkve, sv. oče, pri vladanju tako velikega kraljevstva potrebuje na vsak način tudi denarnih pomočkov, ki mu jih je ljubezen vernikov radevolje vselej darovala. Ti darovi sv. očetu, nasledniku sv. Petra, se imenujejo Petrov novčič. Čuli so se pa že večkrat glasovi, da Petrov novčič pojema, kar neprijetno dirne vsako vem«, za katoliško Cerkev vnete srce. Ne da se tajiti, da je vez in ljubezen med katoličani in sv. očetom čimdalj intimnejša in trdnejša, saj se še nikdar v najširših krogih niso tako zanimali za vse, kar dela in stori sv. oče, saj vidimo papeževo podobo viseti skoraj v vsaki katoliški družini, saj ni majhno število onih katoličanov, ki se ne boje stroškov in truda, da pohite v daljni Rim, da vidijo sv. očeta, da prejmejo od njega sv. blagoslov. Zato pa marsikdo poprašuje, kako pride da se krči vsakoletni Petrov novčič? Vzrok, tiči v tem, ker katoličani ponajveč niso nič p«učeni o namenu, ki ga ima Petrov novčič, kakor tudi ne o gmotnem stanju in potrebah sv. stolice. Premalo se tudi zavedamo, da smo kot otroci katoliške Cerkve dolžni nekoliko podpirati ustanovo Jezusovo na zemlji ne le z molitvijo, ampak tudi z denarjem, dolžni smo podpirati sv. očeta v časnih skrbeh. Dokler je papež imel tudi cerkveno, svetno državo, je stroške, ki jih zahteva vladanje sv. Cerkve, pokril povečem z državnimi dohodki. Preteklo pa je že 35 let, odkar je sv. oče tako-rekoč oropan svetne oblasti: revolucija mu je s silo izpulila krone ter mu vzela tako vsa sredstva, ki jih neobhodno potrebuje kot vrhovni poglavar Kristusove Cerkve. Italijanska vlada je takrat papežu sicer »milostivo" prepustila vatikanska poslopja za stanovanje ter 3,225 000 frankov letne dotacije. Pij IX ni mogel in ni smel te svote sprejeti, ker bi se s tem reklo, da odobruje vnebopijočo krivico, rop ki se je z njim zagrešila italijanska vlada. Papež je vsled tega primoran, da sprejema od katoličanov miloščino, prostovoljne doneske, ki jih porabi za zgoraj omenjene namene. r V sledečem hočemo splošno podati nekak preračun, ki naj bravcem pojasni, kaj potrebuje papež sam in kam obrne druge dobrotne darove. Za privatno, osebno vpcrabo ima sv. oče na razpolage pol miljona lir. S tem zneskom se izplačujejo vsi papeževi darovi, ki so običajni in vse, kar daruje sv. oče sicer v dobrodelne namene. Zase potrebuje papež prav malo. Leon XIII. je za svojo osebo dal v proračun 5 lir na dan; priprostost in ekonomnost Pija X. pa je tudi znana. Za vzdrževanje kardinalnega kolegija v Rimu je treba 700.C00 lir. Umevno je, da morajo kardinali, kot najvišji dostojanstveniki sv. Cerkve, stanu primerno nastopati in da ta svota za vse rimske kardinale ni prevelika; saj je znano, da posamezni kardinali še toliko dohodkov nimajo, da bi mogli oskrbovati lastno kočijo in lastne konje. Kardinali izven Rima imajo dohodke radi svoje šktfovske službe. Ker se je laška vlada mnogo cerkvenih dohodkov polastila ali pa jih je močno ofcdačila, mora papež 460.000 lir izdati vsako leto za revne škofije in župnije na Italijanskem. Ij800.000 lir se porabi za upravo, ohranjevanje in popravljanje javnih poslopij, cerkva in palač, ki jih cerkvena vlada potrebuje. Tu sem spadajo tudi razne umetniške zbirke in knjižnice, ki so, rekel bi, last cele kat. Cerkve in jih torej mora glavar njen ohranjevati. Saao za ohranitev cerkve sv. Petra je treba letnih 160.000 lir. Nekako en milijon lir se potroši za raznovrstne papeževe urade in pisarne To je sicer malenkost, ako pomislimo, koliko morajo svetne države žrtvovati za svoje uradnike. Poldrugi milijon lir se izda za/pokojnine onim starim uradnikom, ki so bili poprej v papeževih službah, ko je sv. Cerkev imela še svetno gospodstvo. Slednjič daruje sv. stolica 1,200.000 lir za misijone in šole, ki jih mora podpirati. V Rimu n. pr. "skrbi papež za katoliške ljudske šole, kajti na državnih šolah je italijanska vlada odpravila verski poduk, zato je neobhodno potrebno, da cerkev postreže katoliškim staršem, da ne postane središče krščanstva, ognjišče paganstva. V Rimu skibi sv. oče za štiri visoke šole. Najbolj znan je zavod za razširjanje svete vere v paganskih deželah; imenuje se propaganda." Tu se mladeniči iz vsega sveta vzgo-jujejo in pripravljajo za težavno apostolsko, misijonsko delo. V tem zavodu se tiskajo knjige v 50. jezikih. Vse doslej imenovane potrebščine znašajo čez 7 milijonov lir. Velikokrat pa se pripete izredni s'učaji, ko ni drugače, da mora sveti oče lajšati bedo in revo ob raznih nesrečah, kakor n. pr. pred kratkim, ko je strašna šiba potresa razrušila toliko hiš in cerkva v Kala-briji in so nesrečni prebivalci klicali in prosili pomoči tudi pri sv. očetu. Podaril jim je 250 tisoč lir. Ako vse to vpoštevamo, imamo vsaj nekoliko vpogleda v financijelne razmere svete Cerkve. Priznati moramo, da je treba mcdrega gospodarstva, da se izhaja s primerno tako majhno svoto. Zadnje poletje so nemški in avstrijski katoliški časopisi prinašali zanimiva poročila o gmotnem stanju sedaj vladajočega papeža. Naj tudi mi povzamemo iz njih sledeče: »Stališče francoskih katoličanov se je zadnji čas bistveno izpremenilo, ker so framasoni in sovražniki sv. Cerkev izvojevali takozvani kulturni boj ter Cerkev ločili od države. Za Cerkev in duhovščino bodo morali odslej katoličani na Francoskem posebej skrbeti. Posledica temu je, da ne bodo mogli toliko darovati za Petrov novčič. To naj bi uvaževali sv. Cerkvi udani katoliki po drugih deželah ter si napravili resnično sodbo o zadregi sv. očeta! Sedanji papež Pij X. sicer skrbi, da odpravlja ali pa združuje razne službe na svojem dvoru, ki niso neobhodno potrebne. Sploh se prizadeva vso vlado in vse osobje organizirati tako, da bi bilo čimmanj stroškov. Vendar pa ne smemo prezreti, da se papeževa vlada razteza čez celi svet in da se mora pri takem velikanskem vladarstvu vendarle ozirati na časovne razmere in potrebe. Tudi ^pri cerkveni vladi velja pravilo: „Delavec potrebuje plačila". Marsikako vnanjost, ki ni bila brez stroškov, je sv. oče že odpravil. Papežev dvor je dobil lice priprostosti in skromnosti; ali vendar je in ostane resnica, da papežu primanjkuje še vedno novcev za najvažnejše namene n. pr. da bi ustanovil nova poslaništva itd. Poleg tega pa tudi vsem katoličanom, ki so videli sijaj in veličasten nastop poprejšnjih papežev, ni prav po volji, ker se hoče na ta način nekaj pri-štediti, da se zmanjša vnanji lesk in sijaj papeževega dvora. Toda o tej zadevi je slobodno soditi, ker gre tu le za vnanjost. Toda, če ču-jetro, da primanjkuje sv. očetu poleg prijetnega in koristnega, najpotrebnejše, tedaj moramo priznati, da je položaj resen. Poprej so papeži veledušno lahko podpirali in gojili umetnost in vedo, danes mora sv. oče dobesedno „računiti," da more plačati potrebe svojega skromnega dvora in druge najpotrebnejše zahteve. Ni nam torej treba še posebej povdarjati in dokazovati, da je mileščina, ki jo obrnemo v prid sv. Cerkvi kot Petrov novčič, darovana v najboljši namen. Če je Jezus Kristus naravnost zatrjeval: »Resnično vam pravim, kar ste storili kteremu mojih najmanjših bratov, storili ste meni," koliko večjo veljavo ima pri Bogu šele to, kar podarimo božjemu namestniku samemu! Kar darujemo revežu, bolniku, zavodu, — pomaga le posameznikom; če darujemo Petrov novčič, koristi vesoljni cerkvi To se nam je zdelo potrebno pojasniti, da se vsakdo lahko prepriča o gmotnem stanju katoliške Cerkve. Sveta dolžnost vseh katoli- čanov bodi torej, da tudi v tem oziru sodelujejo s sv. Cerkvijo ter jo po možnosti podpirajo; saj sme vsi dolžniki pri B»gu, ker nam je podelil nezasluženo milost, da smo udje prave, edinozveličavne Cerkve, Za to milost pa se najlepše zahvaljujemo, če tudi mi dejansko pripo-moremo, da bodo še drugi t. j. pagani in ne-verniki deležni te velike sreče, kar se bo dosegle, ako širimo in podpiramo misijonsko delovanje. Da se pa more kraljestvo Kristusove na zemlji širiti in utrjevati, potrebna je ne le nadnaravna milest in pomoč božja, ampak potrebni so tudi zemeljski pripomočki. Ako bi vsak katoličan vsako leto vsaj majhno svotico daroval v namen sv. očeta, potem bi iz vseh župnij, iz vseh škofij narasel znesek, ki bi zadostoval za vse potrebe svete Cerkve ter bi sv. očeta oprostil in rešil velikih denarnih skrbi pri vladanju sv. Cerkve. Č. V Ameriko? 16. Ce bi se tudi naredili slepe za vso škodo, ki jo trpe naši rojaki v Ameriki na duši, ne moremo biti slepi, videči žalostne nasledke izseljevanja doma. Kdo ne vidi, da je v Ameriki pribežališče in potuha najrazličnejšim propalicam vseh stanov, kadar jim že voda v grlo teče. Če je kdo zaradi velikih sleparij zapadel pravici — beži — v Ameriko. Amerika je pribežališče brezsrčnim in brezvestnim očetom. Kadar dema že vse zapravi in požene po grlu, kar se je dalo spraviti v denar — do zadnje kokoši, kadar je oglodal kmetijo tako rekoč do reber, tedaj jo potegne čez morje izrabivši še zadnji kredit. Ženo in otroke pa prepusti njihovi usodi, češ, pomagajte si sami, kakor sem si jaz. Seveda ni upati, da bi tak okrutnež rešil kmetijo. V Ameriki dela toliko, da ima za pijačo, družina pa doma ob samih zjedeh ne more ne živeti, ne umreti, če je ne reši boben nadaljnih skrbi. Celo nekterim materam je Amerika zmešala pamet. Nekdaj so bila naša kmetska dekleta vsaj pri petnajstih ali šestnajstih letih ponižna in sramežljiva, in njihovim materam še v glavo ni p-dlo, hčere siliti v zakon, češ, vsaka reč ima svoj čas. Zdaj je prišlo drugače. Semkaj čez lužo piha taka sapa, da se tamkaj vsaka lahko omoži, pa bodi še le 15 let stara. Nasledek je, da dekle že v tej nezreli dobi hrepeni po zakonu in možki druščini. Na kakem plesu ali svatbi se seznani s kakim mladeničem pri 18—20 letih. — Kmalu je storjen sklep: Hajdi v Ameriko! Tam se poročiva. Sklenjeno — storjeno. Fantu ni težko uiti. Ubil je dve muhi ob enem. Izognil se bo tesni vojaški suknji in priženil bo 15 letno ženko vrlo gospodinjo. Kdo bi toliko let čakal. Amerika je pribežališče nepo-kornih sinov in hčera, ki na vsa svarila odgovarjajo: Če vam ni prav, pojdem pa v Ameriko. V Amertki pravijo, da je pridnost doma. Njen vpliv v domovino je pa ves drugačen. Ameriški dolarji dajejo našemu ljudstvu potuho, da tam zanikrnejše obdeluje zemlje, da živi petratno in pase lenobo, kvarijo ga telesne in duševno. Amerika širi versko vnemarnost v domovini. Če v Ameriki ni treba poslušati pridig, če tam zadostuje ako mora iti in se spovedati samo enkrat na leto — ko pride slovenski spovednik — tudi doma ni treba biti tenko viden. S tem bodi končana ta obširna in temeljita razprava e Ameriki iz verskega ozira! Dostaviti se nam zdi potrebno, da s tem nikakor nismo hoteli žaliti ondi naših rojakov, ki so v Ameriki, pa živč lepo krščansko. Vemo, da je tudi takih tam. Takim toliko večja čast in "blagor, v kolikor večjih nevarnostih in neugodnih razmerah živč, pa so vendar ostali dobri. Nismo rekli, da se v Ameriki sploh ne d£ krščansko živeti, ampak le, da jih je mnogo, ki ne živč tako. S temi dobrimi našimi rojaki želimo tudi nadalje ohraniti in še b o 1 j u t r d i t i p r i j a -teljsko zvezo. Želimo, da bi nam večkrat kaj sporočili, kako se godi niim samim in drugim Slovencem ondi, kakšne so verske razmere, če so obhajali kake posebne slovesnosti itd. itd. Morebiti nam imate kaj bolj veselega sporočiti, kakor pa je bilo brati v tej razpravi. Bogoljub bo vse rad prinesel. Želimo pa tudi, če si Amerikanci ne zmorejo svojega posebnega nabožnega lista, da bi se .Bogoljub" bolj razširil med njimi. Pobožno berilo bo nekoliko nadomestilo pridigo, katerih ne morejo vselej slišati ali razumeti. Tisti, ki ga že imate, priporočite in pokažite ga tudi drugim! Domačini, priporočite ga svojim znancem in sorodnikom, ki so na tujem. — Nam se ne gre za to, da bi Slovenci, naj bodo tokraj ali onkraj morja, krščansko živeli in se večno zveličali. Opomba. To razpravo o Ameriki nameravamo dati posebe odtiskati v p o s e b n e j knjižici. Tako potrebna in važna se nam zdi. Želimo, da bi prišla med ljudstvo do zadnje koče, posebno po onih krajih, koder tako silne razsaja »ameriška bolezen," ali pa si utegne razsajati začeti. Upamo, da bodo gospodje dušni pastirji, katerem je na tem ležeče, da jim ovce ne ubeže v Ameriko radi segli po njej, j« ljudem priporočali, ali pa tudi naročili in razdelili. Stala bo kvečjemu 10 kraje, ali pa le 5. Ravno berem v .Domoljubu": „ Vedno izseljavanje. Mlado in stare, vse gre v Amerike. Iz metliške in suhorske župnije je ta teden odšlo zopet do 50 ljudi za kruhom čez morje; doma pa manjka ljudi, in zemlja stoji neobdelana — plug pa rjavi. Kdo bo pomagal ? !" — Ta knjižica že želi pomagati. Drugi naj pa zopet po svoje! — Rad bi pa slišal kak glas o tem, ali naj se to naredi in če se bo kaj naročevala. Kajti za zgubo nimamo veselja delati. Nemci izdajaj« takih „Flugschrift" na tisoče. Kdor je naše članke bral, uridel je, da veliko povedo, in če ljudem le ni vera že deveta briga, morajo jim ti dokazi dati nekoliko misliti, preden se odločijo za ta vsodepoln korak, v Ameriko. Uredništvo. Pot življenja. Ko ti je Bog odločil pot življenja, Pot, ki jo hodil boš do konca dni, Posul jo je prav sam z bodečim trnjem, Postavil še premnog je križ ob nji. Kaj naj trnje na življenja poti ? Jeli Gospod vesel, če ti trpiš ? In kaj ti križi ostrorobi, težki ? Mar Bog ne ve, da križev se bojiš? O pač! Bog ve — in vendar je to storil, Drugače bila bila bi pregladka pot. Na gladki poti pa bi lahko padel, Zato nasul ti trnja je Gospod. Če pot življenja bila bi pregladka, Če cvetje sreče raslo bi ob nji, Zagledal bi se v to varljivo cvetje In bi pozabil, da v tujini si. Pozabil bi, da zgoraj Oče biva, Ki prav zato trpljenje je poslal, Da bi z zaupanjem detinskim ga poklical, Da on bi ti rešilno roko dal. O, le naprej, če tudi trnje zbada, Če tudi križev te še čaka sto. Naprej, naprej, v nebesa moraš priti, Tam pa trpljenja, križev več ne bo. Naprej, naprej za božjim Učenikom, Ozri se nanj, če ti bo težka pot. Ozri se nanj, in lažje boš prenašal, Saj več kot ti, trpel je tvoj Gospod. Poglej v nebo, tam te plačilo čaka, O blagor ti, če tu kaj potrpiš. Za križe težke, za bodeče trnje V nebesih venec slave zadobiš. S Elizabeta. J - I Sfe :> wgm Venite adoremus! Pojo, pojo zvonovi veselo božično pesem. In po slovenskih domovih postavlja dobro verno ljudstvo jaslice v čast novorojenemu Detetu, po vsej slovenski zemlji odmevajo tako priljubljene, tako domače božičnice. Sredi svojih dragih opravlja hišni oče nocoj družinsko pobožnost, proseč božjega blagoslova za svoj dem. Polnoči... Farni zvon se oglasi. Mogočno doni njegov glas v tiho sveto noč, kakor bi hotel vsem ljudem zaklicati besede, ki jih moli nocoj sv. Cerkev: „Danes je nam rojen Kristus, pridite, pečastimo ga!" Naš duh se zamisli v prvo sveto noč tam na daljnih betlehemskih poljanah. Presrečni pastirci prihite na angelovo besedo v preprosti betlehemski hlevček, da se poklonijo njemu, katerega je poredila mladika iz korenine Je-setove, preblažena Devica Marija. Srečni pastirci, ki so se smeli bližati prvemu tronu božjega Sinu na zemlji, betlehemskim jaslicam! In danes ? Iz korenine poganja bilka — iz bilke rastlina — rastlina pa da prečudne, dragoceno, nebeško jed, jed ki ima vso sladkost v sebi, jed ki ima v sebi kal večnega življenja. Čudno! Bilo je že davno, ko je človek pokusil neko jed —jabolko — in prijedel si je smrt, duša* in telesno smrt. Ko pa človek uživa drugo jed — Pridite častimo! ki jo nam daje sam božji Sin, uživa jed, ki daje večno življenje. Bili smo nekdaj božji otroci, pa smo zapravili to pravico. Božji sin pa je postal sam otrok, in v svoji modrosti je storil tako, da lahke uživamo njegovo telo, da lahko postanemo zopet otroci božji, spravil je zopet nebesa z zemljo, Boga s človekom. In danes zopet rose nebesa, iz oblakov prihaja blagodejni dež, zemlja se odpre in poganja rastline. Iz zemlje priklije bilka, iz bilke rastlina, in iz semena se napravi božja jed. Neizrekljivo globoka in ne doumljiva je skrivnost, ko stepi v podobo belega kruha sam božji Sin srednik med nebom in zemljo. To je rešitev tiste velike uganke, ki je skozi dolgih 4000 let vznemirjala ljudstva, to je odgovor na vprašanje: odkod ima priti rešitev. To je tako preprosta rešitev tega vprašanja, inobenemtako čudovita; neumljiva a vendar take ljubezniva, da si jo človeški um sam ne more izmisliti. Kaj hočeme torej drugega, nego da pokleknemo tja v družbo pobožnega in ponižnega sv. Jožefa, tja med ubožne, siromašne pastirce! V Betlehemu ga nismo mogli počastiti, a v božični sveti noči, na sv. božični dan to lahko storimo. Ne drži ga sicer v rokah brezmadežna Devica ampak duhovnik drži presv. Zakrament v svojih rokah. Toda pričujoč je tu isti božji Sin obdan od neštevilnih angelov, in Bog Oče priča prav tako kakor nekdaj ob Jordanu in na gori Tabor: „Ta je moj ljubeznivi Sin, nad katerim imam vse svoje veselje." In sv. Duh plava ravno tako kakor takrat nad božjim Sinom — dasi nevidno. Zato: »Venite adoremus! — Pridite molimo!" Poslušajmo glas naše skrbne matere sv. Cerkve, ki nam zlasti božične praznik kliče: »Pridite častimo!" Ne bodimo podobni tistim nehvaležnim dušam, ki si te praznike privoščijo samo boljših jedi, ki zjutraj, opoldne in zvečer uživajo božje dobrote, a ne pokažejo niti toliko hvaležnosti kakor osliček in voliček, ki poznata vsaj jasli svojega gospodarja in ki tudi novorojemu Detetu nehote izkažujeta svoje spoštovanje. Torej : »Venite adoremus! — Pridite častimo!" Beseda za »Krščanski detoljub«. Op. ured.: Neoporečno in splošno priznano je, da je nabtžnih listov slovenskih preveč in se ima „Bogoljub" sam boriti za svoj obstanek; toda en listič pa vendar rad priporoča zaradi njegovih blagih namenov in zaradi velike potrebe, kateri želi odpomoči. To je listič, o katerem je govorjenje v naslednjih vrsticah, ki nam jih je poslal »Detoljubov" prijatelj. Skoraj nepoznan je med našim ljudstvom »Krščanski detoljub" akoravno šteje že 13. leto svoje starosti, in premalo se menimo zanj, akoravno ima najblažje namene. Kdo je mar ? List je to, ki ga izdaja »Katoliško društvo detoljubov" v malih šešitkih po štiri za en letnik, ter je odločen za — krščansko vzgojo in rešitev mladine. V krajših in daljših spisih in zgodbicah je prinesel v teku 12—13 let že mnogo prav dobrega in potrebnega berila za dušne pastirje in ljudstvo. Zlasti opozarjam tudi na prekoristne priloge »Krščanskega detoljuba". Naštejem jih z večine tukaj. 1. Podobica sv. Alojzija ali njegova pot v nebesa, 10 v. 2. Spominek prvega sv. obhajila, 12 v 3. Ali znaš? 8 v. 4. Svete zgodbe za male otroke, 16 v. 4. Mala zakladnica, 10 v. 6. Šestnedeljna pobožnost na čast sv. Alojzija, 20 r. 7. Obiskovanje presvetega Rešnjega Telesa — otrokom, ki se pripravljajo za prvo sv. obhajilo, 6 v. 8. Dobra spoved, 7 zvezkov a 4 v., skupaj v platnu 40 v. 9. Molimo! 2 z v. a 10 v. 10. Kako ti je ime? ali vzorno življenje naših svetih priprošnjikov v nebes'h a 10—16 vinarjev. 11. Boj zoper iažnjivost, 10 v. 12. Spodobno vedenje v cerkvi, 8 v. 13. Spodobno vedenje v šoli, 6 v. 14. Sv. Križev pot, 16 v. 14. Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva, 3 zv. a 60 v. 16. Sveta Germana, 10 v. 17. Stariši, skrbite otrokom za blagoslov božji! 8 v. 18. Podobice »Prijatelj otrok", 100 po K 2 50. Nekateri zvezki se dobč boljše vezani in nekoliko dražje. Že ta pregled mora vsakega prepričati, da je res škoda za vsako hišo, za vsako šolo, za vsako faro, kjer so neznani ti spisi. Kako primerna darila za prvo sv. obhajilo! Ali bi se list in priloge ne mogle priporočiti zlasti ob posebnih naukih za žene in matere? Morda tudi pri velikonočnem izpraševanju? List sam z vsakoletnimi prilogami stane 1 letnik le 80 vin. pri uredniku in voditelju društva č. g. Mihaelu B u 1 o v e c, ur-šulinskem špiritualu, Kongresni trg 17 v Ljubljani. Ud more biti vsak katoličan, če plača na leto miloščine vsaj 24 vin., še boljše če zmore 48 ali cel6 96 vin. za društvo, ki s tem kolikor mogoče podpira katoliške šole in vzgojevališča po Slovenskem. Najbolj je vstre-ženo, če se plača 2 K za list in društvo skupaj vsako leto. Kjer je v enem kraju 10 udov, imajo pravica do enega lista. Brezplačno se lahko dobi ročna knjižica: »Katoliško društvo detoljubov" ki vse to še balj pojasni. Ker je društvo cerkveno, podeljenih je udom tudi več popolnih in nepopolnih odpustkov. Vsak ud pa zmoli vsak dan to le molitvico: »Tebe, o Jezus, prosimo pridi na pomoč svojim služabnikom, katere si s svojo predrago krvjo odkupil" in potlej 1 čiščena-marijo s pristavkom: „0 Marija, pribežališče grešnikov, in ti sveti rednik Jožef, prosita za krščansko mladino!" Torej kar zraven o božičnih praznikih! To srčno želi Detoljubov prijatelj. Božične pesmi. Spomini. Drevo božično okrašeno, Spominjaš na drevo življenja, z veseljem se oziram nate. ki v zemskem raju je cvetelo V spomin mi kličeš ure zlate, kot čista duša snežno belo mladostno srečo nekaljeno. do Evinega zagrešenja. Najslajši so mi pa spomini, ki mi budiš jih na Mesijo; po njem le milost zadobijo vsi borni zemeljski trpini, O polnoči nebo žari, skrivnosten žarek sije, ko Rešenika vseh ljudi Devica nam povije. Boga slave, nam mir žele krilatci rajski zbrano, od nas bežalo je gorje nam z grehom prej zadano. Pozdravljene mi jaslice spomin ljubezni, ti borna zibelj Kralja vseh dobrot! Ob tebi so razbili se viharji jezni, ki drzno hruli so čez Evin rod. Prizori. Zgubila noč je svojo moč, že večno Solnce vshaja. Ljubezni božje žarek vroč vse z milostjo napaja. Kedo ne pel bi zdaj vesel Mesiji čast in slavo, ne vil mu vencev dobrih del, ki mir deli in spravo. Pri jaslicah. Čemu veselja bi iskal drugod okoli, vsa moja radost Jezušček si ti; pri jaslicah preminejo mi srčne boli, pri tebi se mi duša poživi. O zapuščeni hlevček-rodovitna njiva, naj vsakdo k tebi bliža svoj korak ! Kar svet ne more dati, tukaj se dobiva: iz jaslic duši seva mir sladak. Dovoli Jezušček mi, danes te objeti, sprejeti v zibelj svojega srca; daj moč živeti vselej mi v ljubezni sveti, ki v tebi svoj presladki vir ima! lir. Gervasij. Mala otroška srca se že dolgo prej veselijo, ko bodo gledala priprosto štalico, v njej Marijo in Jožefa, revne jaslice, ljubeznivega Jezuščeka, nad štalico v svitlobi trumo angelov, ki prepevajo slavo Bogu. Pred jaslicami revni pastirčki klečijo, tudi ovčic ne manjka, ktere so pastirčki seboj prinesli. Res, kdo bi ne ljubil malega Jezuščka ? Koga ne gane ljubka božična pesem? Kdo ne bi po vsej moči ljubil Jezusa, ki nas pelje iz pogubljenja v življenje? Tudi mi otroci Marijini se veselimo božičnih jaslic, pa kje so te jaslice ? To je ubogo in revno naše srce. Skoz sveti adventni čas se pripravljamo, da vredno pometemo in osnažimo hišico naš.ga srca, da bo vredno prebivališče božje. O preljuba mati, prevzemi ti sama skrb, da pripraviš naše srce za dostojno bivališče ljubemu Jezusu; vzemi iz njega vse, kar Jezusu ne dopade, okrasi ga z vsem, kar je njemu dopadijivo, posebno s čednostjo svete čistosti. In če smo tako srečni, da ob božičnih praznikih pristopimo k svetemu obhajilu, sprejmemo novorojenega Jezuščka v revne jaslice našega srca. Oh srečno in presrečno srce otroka Marijinega; radost, ktera se ne da popisati pač pa občutiti. Ti pa ljubi Jezušček ostani pri nas za zmiraj s svojo milostjo! Ne pripusti, da bi te Herod pregnal iz naših src, da bo vedno sveta božična noč pri nas! Marijin otrok. Oh, sveta in presrečna božična noč, z nedolžnimi otroci se te veselimo! In zakaj bi tudi ne? Spomin nam je tiste blažene noči, ko je prišel na svet Jezus kot majhno detece iz naročja Marijinega. In ga je povila in v jaslice položila. Odtod nam toliko priljubljene božične jaslice, kterih spomin si vsako leto o Božiču v cerkvi ali v kotu domače hiše naredimo. Čebelice, ali 5 Sicer vlada zdaj pusta jesen, ki podaja roko že zimi: gosta megla često pokriva zemljo, nebo se pusto drži, kakor bi bi bil vsak dan kva-trni petek, le malokdaj nam je dano videti ljubo solnce in še nima nič prave gorkote. Torej nič kaj ugoden čas za čebelice, katere potrebujejo toplote in svetlobe, da pridno izletavaje, obirat cvetlic in nabrat si novih medenih zakladov. Toda čebelic, katere imamo mi v mislih, vse to nič ne zadržuje na njih potih, njim je vkljub megli in dežju in blatu ravno zdaj najbolj ugoden čas za njih opravilo. Mislimo nam- e že izletele ? reč pridne nabiralce in nabiralke naročnikov za »Bogoljuba" — naše poverjenike. Saj menda vendar niste preslišali našega glasu, ko smo vas vabili v krog naših pomočnikov? In če ste to brali, no kaj ste rekli na to?... Menda se bo vendar dobil v vsaki Marijini družbi eden ali ena ali en par takih, ki bodo razumeli apostolski poklic Marijinih družb, poklic, ki ga najbolj izvršujejo s tem, da razširjajo dobre časnike? Če se ne dobi niti eden, no potem ... bom enkrat drugikrat povedal, kaj je potem. Kjer pa družb nimajo, tam so pa drugi dobri ljudje, ki imajo tudi kaj gorečnosti, in dobrega berila tam še bolj potrebujejo. Če ste se torej odločili, biti razširjevavci „Bogoljuba", vam prilagamo danes nabiralno polo, na katero vpišete novonabrane naročnike. To polo prilagamo naročnikom, ki imajo list posamezno naročen, ker ne moremo vedeti, kdo bo hotel to delo prevzeti; skupnim naročnikom bomo pa priložili eno, dve, tri, štiri ali pet pol, katere naj vzamejo tisti, ki hočejo nabirati. Prevzemite to delo predvsem zaradi Boga in zaradi plačila pri Bogu. „Mej Oče, ki na skrivnem vidi, vam bo povrnil," govori Gospod. Kdor dobi tudi le enega ali dva naročnika, Bog vidi njegov trud in ga bo zato poplačal. Pa tudi mi se želimo nekoliko hvaležni izkazati. Zato bo dobil vsak, kdor dobi vsaj tri nove naročnike, v spomin svoje pridnosti, lično podobo. Podoba bo pa toliko večja in lepša,kolikorvečbopridoblje-nih naročnikov. Zdaj se pa le poskusite! Če hočete prav lepo podobo imeti, se bo treba prav dobre zasukati. Vidite, to bo letos drugače kakor lani. Lani so imeli tisti, ki so nabrali vsaj pet novih, samo pravico žrebati za eno darilo, vredno 50 kron. Oni so sicer žrebali, toda le trije so bili take srečni, da so darilo prejeli, drugi se se morali pa — saj ne boste zamerili — pod nosom obrisati. Ravno včeraj sem prejel pismo, v katerem me nekdo precej trdo prejemlje za tisto darilo 50 kron. Dobil je 5 novih naročnikov in hoče imeti darilo vredno 50 K, kakor je bilo obljubljeno; ako ne, potem .Bogoljub" ne govori resnice. — Toda dobri mož nas ni prav razumel. Ne vsak, ki jih je dobil 5, je moral dobiti 50 kron, ampak je imel le pravico žrebati ali lozati za take darilo. 5 naročnikov je 5 X 1'50 K = 7 50 K. Za 8 pridobljenih kron ne moremo dati vsakemu 50 K, sicer pridemo ne le polagoma ampak že jutri na kan t. Te res ni bilo posebno prijetno. Ta ali uni se je trudil, dobil pet novih, delal si upanja, da dobi nekaj lepega za to, — na, na zadnje je pa upanje splavalo po vodi, ni dobil nič! Zato bomo pa odslej pravičnejše ravnali: vsak bo dobil eno malo darilce, primerno njegovi pridnosti. Kdor bo dobil s t o novih naročnikov, ta bo moral dobiti že zelo lepo podobe. Kaj, sto ? !... Sto, ja; ali mislite, da bi bile to preveč? — Preveč ne, ampak nemogoče, boste rekli Nemogoče? Meni se ne zdi. Nemogoče je n. pr. v gozdu, ki je že ves izsekan, dobiti sto lepih smrek; v obširnem gozdu pa, kjer je sekira še kemaj zapela, jih je kaj lahko dobiti sto ali pa še več. Ali razumete to primero? Nemogoče je dobiti v kaki fari v enem letu 100 novih naročnikov na družbo sv. Mohorja, ker so ljudje že tako zelo naročeni, nemogoče pa ni, dobiti sto novih bogoljubovcev, ki so že tako redko sejani. Upravništvo vam je že zadnjič brez meje (urednikove) vednosti (bil sem ravno takrat na Dunaju) razposlalo »poštne položnice," pe katerih naj se naročnina za prihodnje leto že sedaj pošilja v Ljubljano, in res naročnina že prav pridno prihaja. To vas pa nikakor ne sme motiti: češ, ja, pozneje pa ne smemo nič več poslati, pri upravništvu bodo mesca januarja imeli toliko z »Domoljubom" opraviti, da ne bodo hoteli za „Bogoljuba" nobenega vinarja vzeti. — O ne, ljubi moji, to se jako motite, če tako mislite! Bodite brez skrbi! Slavnemu upravništvu v Ljubljani se ne boste čisto nič zamerili, ampak ravno nasprotno, če mu boste tam po svetih treh kraljih enkrat sporočili: jaz sem jih dobil še 5, jaz pa 10, jaz pa 50. Trgovec je takrat najbolj vesel, kadar ima največ dela in truda. — Do Svečnice lahko traja to nabiranje. Seveda čem prej se začne, tem gotoveje, tem bolj varno je. Zato je najbolj kej začeti; nadaljevati pa tako dolgo, dokler seda. Če se morebiti kdo noče naročiti na letošnjega „Bo-goljuba," če se morda kdo ustraši tistih treh »peršon," ki so namalane tam spredaj in nam hočejo predstavljati tri božje čednosti, pravim če se kdo teh boji, morebiti po novem letu dobi kaj prijaznejše obraze na platnicah, ki ga bodo bolj mikali in vabili k naročbi. Zatoraj se ta reč v novem letu še nadaljuje. Do Svečnice, razumete noter do Svečnice! Torej v najhujši zimi, bodo čebelice letale in brenčale; in bomo videli, koliko bodo nabrale! O Svečnici bomo pa satovje pregledali, če je kaj polno, in panje tehtali, kako so kaj teški. Seveda bomo tudi povedali, kakšna da je bila »letina." P. t. gospodje duhovniki so tako uljudno, kakor nujno prošeni, da bi hoteli »Bogoljuba", ki želi njih trud in delo le podpirati in pospeševati, ljudstvu priporočiti, pri naročanju na roke iti in tudi posamezne »čebelice", če bi se slučajno same ne vzdignile, nekoliko spodbosti, da bi delo nabiranja njim samim olajšale. Od koga se moramo učiti, dase bode naši listi hitro razširjali? 1. Od socijalnih demokratov. Posnemamo po računskem poročilu socijalnih demokratov 1. 1903. sledeče vrstice : Naročniki demokraškega lista „Vorwiirtsa'' so narasli na 78.500. »Neue Welt* so tiskali v 278 000 izvodih. Kaj ne, lepe številke! Čisti dobiček lista „Vor-w;irts" je znašal 72 338 mark (marka je pri bližno naša krona). Knjigarna soc. demokraškega nVomartsa'1 je izdala prejšno leto krog dva in pol milijona izvodov socijalnih spisov in knjižic, vrhtega še okrog milijon drugih spisov založila. Še ženske se odlikujejo. Njih list „Gleichheit" je narasel od 4000 do 9500. Tudi organizacija avstrijskih soc. demokratov je zadnje leto jako napredovala. List „Volks-tribiine" v Avstriji je pomnožil število naročnikov od 23.000 na več kot 40.000. I n k a j smo storili mi za svoje liste? Rekli smo mogoče samo: »Nimam denarja za take stvari!" Pravzaprav pa nimamo volje, nimamo gorečnosti, nimamo požrtvovalnosti. 2. Od Judov se moramo tudi učiti 1 Kajti ti razširjajo z zelo velikimi špekulacijami svoje nesramne romane. Vsaj ste že videli, kako pošiljajo v svet svoje umazane grdobije. Potrkal je morda že tuintam pri vas kdo in ponujal tako nesnago. Neki tak nemški roman se je razprodal tako, da je prišlo dobička 2,400.000 K. Od ene same take knjige se zna jud tako okoristiti, da trka na vrata nespametnežev, ki mu polnijo žepe. Na Slovensko so skušali zatrositi »Beračeve skrivnosti", »Strah na sokelskem gradu" in ne vem še katero, in so jih tudi mnogo raztrosili. Zato se obračamo do vas, prijatelji naši, z nujno prošnjo: 1. Ne kupujte nikdartpri]judovskih, soci-jalističnih in liberalnih knjigarnah, ki prodajajo umazane spise! Ne dajte se pregovoriti od ne -znanega agenta, da kupite od njega takih spisov! 2. Dajte pa radi denar za dobre spise, iz katerih bedete dobivali res to, kar vas bode blažilo, izobraževalno in pošteno razveseljevalo. 3. »Bogoljub" se tudi šteje med tako dobro berilo. Agitirajte zanj vsaj s toliko gorečnostjo, s kakršno judje, de-mokratje in n j i h a g e n t i p o n u j a j o in vsiljujejo svoje umazanoblago! Zn naše fante. Fantje korajžo! »Aha, danes je pa zopet nekaj za nas! Ne, pa saj se tudi spodobi, saj že dolgo nič ni bilo!" Tako si bede mislil, marsikak mladenič, ko bode danes tale »kotiček" za fante ogledal. Ali fantje preljubi, tovariši moji! Morda se še spominjate, kako je bilo govorjeno v prvem našem kotičku, v 4. številki tega lista ? Bilo je tako: „ ... Torej, če je v »Bogoljubu* že sedaj zadrega, kako hočete sedaj odpreti še poseben kotiček za fante ? To bo pa šlo tako: S komolci se bomo krepko uprli, da bomo razrinili druge reči narazen, pa — bo narejen prostor za fante. Le vrjemite, malo prostorčka se še vedno dobi, če se ravno hoče. Recimo, če pride kak krepak fant, ki se mu je malo zakasnelo, v cerkev, ki je že do zadnjega kotička nabasana, toda fant, pošten kakor je, noče stati tam zunaj med žganjarji in čikarji, tisto izvoljeno družbo, ki je veselje in dika vsake fare, — kaj stori? Gre, pa porine enkrat na desno, enkrat na levo, in — prostor je dobljen. Za enega se še vedno dobi prostor, če je še tako nabasano. No vidite, tako bomo tudi mi napravili ! Za fante se bo že še dobilo malo prostora. Da, za fante prostor mora biti!... Vidite, in tale kotiček bo vaš, fantje!" No, vidite fantje! takrat g. urednik niso obljubili, kaj posebnega pisati za nas fante, ampak le p r o s t o r so nam obljubili in dali. Sedaj ste pa že morda pogruntali, kdo je kriv, da toliko časa ni bilo nič posebnega za nas. Resnici na ljubo, moramo pripoznati da smo mi sami krivi, ako ni nič „ekstra" za nas. Zato kličem : fantje koraj žo! pa pero v r0ko; pa kaj napišite za naš koti- ček! Saj ni treba, bogvč kako dolge pridige; nekaj pametnega pa že vsak ve, in to naj drugim pove. Seveda, ako se g. uredniku ne zdi primerno, potem roma v — koš. Tega se pa ni tako zelo bati, saj nihče drug ne ve, če mu ne povemo. Tudi jaz sem se prvič nekoliko bal, da bi moj spis ne romal v koš. Pa sem se stem tolažil: da nihče ne bode vedel; pa da bide dobil gotovo že kaj „drušne". Seveda, bolj slaba tolažba; pa bolje je nekaj kot nič! Danes sem pa že bolj s korajžo vzel pero v roko. Torej fantje, le korajžo! Vselej se mora vsaj eden oglasiti; ako ne bode veliko vedel, lahko tudi dva ali več. Jaz mislim, da se dobi v vsaki fari vsaj en fant, če ne več, ki si bode upal vsako leto vsaj enkrat, za besedo poprijeti. In potem nas nihče ne more pregnati iz našega kotička. Kedar bode šlo bolj trdo, bomo pa bolj porinili! Korajža velja! Tako je, Janko! Dobro govoriš. Korajža velja! Fantje na dan! — Ur. Gorenjski fant. Nekaj spominov z mojega pota. (Dalje.) Danes vidite pied seboj mariborsko novo cerkev Matere milosti, o kateri je bilo zadnjič na tem mestu govorjenje. Gotovo ena najlepših cerkva na Slovenskem! Seveda nobeno človeška delo ni popolno, in tudi pri tej cerkvi bi se dala kaka pomankljivost najti, vendar v celoti je to veličastna hiša božja. Naj bi Mati milosti delila in razlila v njej veliko milosti vsem njenim obiskovavcem! Toda mi smo medtem že davno iz Maribora ven, prispeli smo do Ptuja in si tam ogledali površno vse, kar je ondi lepega in nelepega. Ko sva tu opravila svojo reč in zadostila svoji radovednosti, sedla sva na vlak, ki vodi od Ptuja na vzhod proti štajarski meji in dalje na Ogersko ter se peljala po lepi gladki ravnini, ki se tod okoli razprostira, po sredi pa jo reže mogočna Drava na dve polovici. Na južni plati železnice se vidi lepa fara Sv. Marko niže Ptuja, odkoder smo že tudi večkrat kak glas prejeli; na severni strani pa čez nekaj časa Velika nedelja. Vidite, tu imajo vsak dan nedeljo, pa še veliko! Lepo graščino in posestvo ima tukaj »nemški viteški red", ki pa baje hoče delati čast svojemu imenu v tem, da podpira in razširja nepotrebno nemškutarijo tod okoli! — Prispevši do Ormoža sva izstopila. Ormož sicer ni tako mesto, da bi se človek v njem zgubil, ampak mesto, tako pravijo, vendar je, in pa še dosti prijazno je. Posebno prijazna je župna cerkev: Nič posebnega, nič mogočnega, ampak vse tako snažno, lično, ljubko, da se v njej, kakor pravimo, posebno lahko moli. Po kratkem odmoru, v katerem sva stopila tudi k duhovnima gospodoma — gospod kaplan, rodom Čeh, je namreč dober znanec svojemu profesorskemu tovarišu odtedaj, ko sta se skupaj slo venščine učila — torej po kratkem odmoru sva usedla na dvovprežen voz, ki je imel popeljati najine stare kosti do Ljutomera. Daleč na vzhodu sta se videla že dva zvonika varaždinske cerkve na Hrvaškem. Na desni na nizkem hribu nas je pozdravljala prijazna župnija Svetinje. Tod gori nekje je bil doma slavni Stanko Vraz, kar je mojega profesorskega tovariša posebno zanimalo. On namreč po svojem poklicu se zanima za vse take in podobne slovstveno jezikoslovno-zgodovinske reči, dočim mene bolj briga sedanji svet, kako se suče in kam se obrača. Tudi v Ptuju je šel v muzej, ogledat si posnetek »Mitrovega tempeljna", kateri — pravi — se nahaja menda tam na polju pri Hajdmu, da bo vedel študentom v šoli o njem povedati, jaz sem pa med tem rajši stopil na grad in si ogledal okolico ter pri tem tudi videl bližnjo župnijo Ha j d in samo. Njega zanima to, kaj je bilo, mene pa bolj to, kar je in kar še bo. Vsak človek gleda ta svet s svojimi očmi. Potrebni se pa na zemlji vsake vrste ljudje; tudi taki, ki gledajo nazaj, saj pravi pregovor: Poglejmo nazaj, da pridemo naprej! — In tako je bilo tudi tukaj: dočim je njega silno motil Stanko Vraz, kje pravzaprav bi bila tista reber in tista hiša, kjer je bil rojen ta slavni mož, sem pa jaz opazoval c b cesti velike in lepe križe, katere sem videl tukai in sem jih zasledoval potem še daleč notri v Slovenskih goricah. To so veliki, ne preveč gosto nastavljeni križi, ki imajo na vznožju žalostno Mater božjo. Skoro vsi so si enaki in pa vsi, kolikor sem opazil, v dobrem stanu, dostojni, lepi. Prav všeč se mi bili. Na misel se mi pa hodili naši kranjski križci, ki stoje tam ob cestah, navadno komaj streljaj eden od drugega, pa eden bolj reven kakor drugi; tako da je Bog (podoba božja), ki je na njem pribit, pač vsega milovanja vreden, ker ni nikogar, ki bi se ga usmilil in mu poskrbel malo bolj dostojno bivališče! V bližini Ljutomera se naenkrat odpre raz-širen in lep razgled na mursko pelje, ki se tod gori razgrinja, in ga pretaka Mura, ki tukaj že loči Štajersko od Ogerske. Na vznožju nizkega gričevja leži trg L j u t o m e r. To je bilo zopet nekaj za mojega profesorja, ko je izvedel, da je tukaj v trgu nasproti župnišču rojen slavni Miklošič, ki je toliko učenega napisal o slovanskem jezikoslovju — Ko sva si ogledala cerkev in trg, sva šla na kolodvor ter se prepeljala po železnici preko murskega polja v Radgone. Ta železnica se odcepi od „južne" pri Spielfeldu in gre na vzhcd proti Radgoni in edtam do Ljutomera, koder sklene tek svojega življenja. Vozili smo se mimo župnije Sv. Križa pri Ljutomeru s ponosno cerkvijo, na drugi, desni, strani pa nas z nizkega hriba pozdravlja župnija Kapela, ki ima sila prijetno lego in mora imeti zelo krasen razgled. Tukaj nekie, kod ravno, tega nisem videl, je tekla zibel pokojnemu prerano umrlemu škofu in kardinalu Misij u. Vas Mota, v kateri je bil rojen, je spadala takrat k svetokriški župniji, sedaj pa spada h Kapeli, kamor je menda veliko bliže. Kakor torej vidimo, je vsa ta okolica domovina velikih, slavnih mož. V sveto kriški župniji je bil doma tudi pokojni tako hitro umrli stolni dekan lavantski, dr. Ivan K r i ž a n i č, znan tudi kot pisatelj. Ravno pred Radgono nas prav prijazno pogleda izpod griča sem Sv. Peter pri Radgoni imenovan tudi Gornja Radgona, — zadnja župnija lavantinske škofije in zadaja popolnoma slovenska. Koj za tem jo ubrišemo čez Muro in smci v lavantinski škofiji, kamor že spada Radgona. Ta ima 5 vasi slovenskih, 5 pa nemških; mesto samo je seveda nemško ali po-nemčeno. V mestni farni cerkvi je vsa služba božja nemška, le v drugi mestni cerkvi, Marijini. je ena slovenska pridiga, popoldne pa nič. Nevem, če je v tem zadosti preskrbljeno za Slovence . . . Bilo je ravno na predvečer Malega Šmarna ali Male meše, kakor pravijo Štajarci, ko sva prišla v Radgono. Drugo jutra sva na vse zgodaj pred f: Petdesetletnico rojstva je obhajal pred tednom premilostni gospod škof tržaško - ko-perski dr. Frančišek Nagi. Bog ohrani premilostnega še mnogo let v blagor izročenih mu vernikov! Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Podeljene se bile župnije: na novo ustanovljena župnija Begunje pri Cerknici tamošnjemu ekspozitu č. gosp. Frančišku Dimniku; Črni vrh nad Polhovim Gradcem župnemu upravitelju častitemu gosp. Jakobu Benedičiču; Koprivnik na Kočevskem č. g. Avgustu Schauer, župnemu upravitelju na Topli Rebri; Peče ondotnemu župnemu upravitelju Josipu Žagarju; Šent Gotard č. g. Antonu Hribarju, župniku na Gori nad Idrijo. — Premeščena sta bila č. gg. F r a n-čišek Zaje iz Koprivnika v Smlednik. Lavrinci j Lah iz Idrije v Žiri. — Stalni pokoj je dovoljen č. g. J u t : j u J a k 1 i t s c h u župniku v kočevski Reki. Začasni pokoj je dovoljen č. g. Mateju Pintarju, župniku v Šent Gotardu. Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Ivan Kansky od Sv. Martina pri Slov. gradcu k Sv. Lovrencu v Slov. goricah; Maks Ocvirk od Sv. Lovrenca k Sv. Martinu in Anton T r i n k a u s od Sv. Andraža v Slov. goricah v Dramlje. Dopust je dobil vsled bolezni častiti gosp. Alojzij Šagaj, kaplan v Laporju. — V samostanu trapistov v Rajhenburgu je 18. novembra umrl č. g. o. Albert B e r n t. Smrtna kosa med duhovniki. V Šmart-nem pri Litiji je umrl 25. novembra č. gospod župnik v pokoju Janez Golob. Rojen je bil leta 1851 v Tunjicah, v mašnika posvečen 27. junija 1876 leta. Deloval je dalj časa kot župnik na Primskovem. Huda bolezen (rak t grlu) ga je prisilila, da je zapustil drage Prims-kovljane in se preselil v pokoj v Šmartno, kjer ga je Gospod odpoklical v večnost. — V Ti-njanu pri Kopru je zaspal v Gospodu ondotni župnik č. g. Jo žef Gol j a. Na Kopanju je umrl ondotni župnik č. g. Frančišek Au-guštin. Rojen je bil 1. 1845 v Ratečah in v mašnika posvečen 1. 1871. Na Kopanju je de loval 19 let, vsled srčne hibe je prosil za pokoj, a predno mu je bil dovoljen, ga je Bog poklical k sebi. — Naj počivajo v miru! Na sv. Višarjih je bilo letos v romarskem času 21.300 obhajancev, bralo se je 500 sv. maš, govorov je bilo 36 slovenskih in 28 nemških. Moška in'mladeniška Marijina družba s sedežem v Križankihjje priredila pred tednom vrlo dobro obiskan družb.insk|i zabavni večer v dvorani „Rokodelskega doma". Vse točke programa, govor g." dr. Jje r šet a, petje, deklamacija, šaljivi prizor so se povoljno v veselje vseh navzočih, katerih se je zbralo jako lepo število, izvršile. Nazadnje je bila tombola ki je donesla marsikomu lepih dobitkov. Petdesetletnico redovništva je praznovala 13. t. m. v tukajšnem uišulinskem samostanu č. m. Antonija Murgel, ki si je pridobila za samostan premnogo zaslug. Obrambno društvo za duhovnike je imelo 27. novemtra na dan zaupnega shoda katoliško narodne stranke svoj občni zbor. Predsedoval mu je veleč. g. predsednik kanonik dr. A n d r e j K a r 1 i n. O delovanju društva, poročal tajnik gosp dr. E v g e n L a m p e je Napadenih je bilo od raznih liberalnih in socialističnih časopisov 401 posvetnih oseb in nad 2000 duhovnikov. Vseh napadov je tajnik zabelježil nad 6000. V odbor so bili izvoljeni: predsednik preč. g. župnik K o 1 a r, odborniki stolni vikarji dr. L a m p e, L. Smolnikar, J Potokar in mestni kaplan V. Koechler. Beneške Slovence je zadel zopet hud udarec. Umrla sta namreč dva vrla slovenska duhovnika. V, Reziji" je umrl č. gosp. Štefan V a 1 e n t e. On je bil zadnje čase edini Rezijan med beneško slovenskimi duhovnik'. — V Roncu je umrl č. gosp. Josip Kormons, večletni kaplan v podružnici šentpeterske]župnije. Pred nekaj dnevi je bil še pri pogrebu svojega sosedi. a sedaj vživa že večni mir. Od Lucije na Goriškem. Kakor drugod tako tudi pri nas ne zaostajemo, posebno v ver-kem oziru prav dobro napredujemo. To pa zaradi tega, ker imamo v naši sredi jako gofe* čega in neutrudljivega gospoda župnika, Jožefa Favijan. Kar je on pri naš, se je v marsičem zdatno zboljšalo. Vpeljala se je Marijina družba, obenem tudi tretji red sv. Frančiška, napravili novi zvonovi in dva nova stranska altarja, za kar je največ on pripomogel iz svojega. — V kratkem bomo imeli sv. misijon. O tem ti, dragi „ Bogoljub" prihodnjič kaj več sporočim. Na svidenje ! — Marijin sin Idrija. Duhovne vaje smo imeli, kakor vsako leto tudi letos in sicer od 9. do 12. novembra. Vodili so jih preč. g. pater Anton Žužek, napro-šeni po naših za vse dobro vnetih preč g. voditeljih za Marijino družbo deklet in žena. Ude-leževalejsmo se jih z velikim veseljem, tudi druge, ki niso v naši družbi smo opazovale pri govorih, naj bi tudi one premagale tisti strah pred ljudmi in stopile v našo družbo. Nam pa Bog daj na priprošnjo naše ljuba nebeške Matere, da bi nam lepi govori o Mariji kot dekli Gospodovi prav globoko v srcu ostali in tudi obilni sad rodili. Čas duhovnih vaj je res čas duhovnega poživ-ljenja. Zato smo pa tudi vse prav iz srca hvaležne našim preč. g. voditeljem, ki so nam vkljub premnogim opravilom naklonili to veliko dušno veselje. Bog in Marija naj jim stoterno poplačata! — Zahvaliti se pa moramo tudi gdč. Tomazini Trevnovi, prednici Marijine družbe deklet, za njeno požrtvovalnost, da nas je s svojimi lepo izvežbanimi družicami in godbo še bolj vnemala k pobožnosti. Svibno. Leta 1904. je bilo vsajenih 39 cvetk v prekrasni nebeški vrt Marijine družbe. Hvala Bogu in Mariji, da je naraslo v preteku poldrugega leta število do 60. Za našo malo župnijo je to precejšnje število. Letos na binkoštni ponedeljek smo imele obletnico ustanovitve Marijine družbe. Zjutraj skupno sv. obhajilo, popoldne krasni govor o pomenu Marijine družbe in potem smo se na novo posvetile nebeški materi Mariji. Ob tej priložnosti pa ne_smem za-molčati, da smo imeli 20. septembra celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa. Zares prazničen je bil ta dan za vso župnijo. V obilnem številu so se ljudje vdeležili češčenja in prejemanja sv. zakramentov. Molilo se je glasno vsako uro, večinoma iz „Večne molitve". Pa tudi večkrat med urami smo s petjem častili in slavili Njega, ki je skrit pod podobo kruha. Iz Št. Lovrenca ob Temenici se nam poroča, da so z velikim veseljem sprejeli č. g. Antona Oblaka, ki so se precej izkazali kot jako delaven in goreč duhovnik. Dolenjavas pri Ribnici. Mesec oktober je bil vesel za nas. Pet let je že, odkar je bila vsta-novljena naša Marijina družba. V ta namen smo romale na božjo pot k Mariji v Novoštifto z dekliško družbeno zastavo in z č. g. župnikom Vrhovškom, voditeljem Marijine družbe, da se Mariji na novo posvetimo in da si izprosimo od nje novih moči za bodoče boje, ki nas še čakajo. Vesel dan je bil za našo župnijo 16. avgusta, ko smo opravljali večno molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim. — Zopet si je utrgal nebeški vrtnar eno cvetko, da jo ljubeznivo pritisne na svoje ljubeče srce. Dne 6. oktobra je posegel v našo Marijino družbo in si izbral svojo čisto nevesto Ivano Nosan. Rajna je bila s svojim pobožnim življenjem nam vsem v najlepši zgled. Veliko let je bila pričujoča vsak dan pri sveti maši. In s kako ginljivo gorečnostjo je prejemala svojega nebeškega "ženina, ljubega Jezusa povečkrat v tednu. Njene lepe čednosti so bile podobne lepo dišečim cvetlicam, ki razširjajo prijeten duh okrog sebe. Tiha in ponižna je bila in največje veselje ji je bilo obiskovati Jezusa. On jo je krepil in oživljal, da je res z njegovo milostjo podpirana do zadnjega hodila Njega obiskovat. Kako je zlasti v zadnjih tednih na bolniški postelji v največji potrpežljivosti prenašala bolečine hude sušice. Vsa vdana je vedno ponavljala: Božja volja naj se zgodi ! Večkrat je roke povzdignila in zaupljivo izgovarjala najsvetejši imeni. Z največjo pobožnostjo je večkrat v zadnji bolezni prejela sveto popotnico in še pred smrtjo se je združila z Jezusom, ki jo je povabil s seboj na nebeško ženitnino. Tovarišice smo jo spremile k pogrebu in ji ob odprtem grobu zapele par žalostink v slovo. Iz Šmihela pri Novem mestu. Bridko obžalujemo izgubo Č, g. kaplana Frančiška Vidmarja, ki so od nas odšli v Boštanj. Veliko dobrega so pri nas storili, goreče in modro nas vodili. Zato smo jim hvaležni vsi župljani, posebno pa obojna Marijina družba, ter jim želimo obilno blagoslova tudi v novem delokrogu, da bi zveličali vse njim izročene. Rožnovenška bratovščina v Srednji vasi. Eden najlepših sadov resnične pobožnosti Bohinjcev je bratovščina sv. rožnega venca v Srednji vasi. Že ob ustanovitni 1 1898. ji je pristopilo do 800 ljudi. Število udov je narastlo nad 1300. Bratovščina je pripomogla, da so rožnivenec pov-sodi molili z večjo vnemo in se je znatno pomnožilo prejemanje sv. zakramentov, kar se je najlepše pokazalo na roženvenško nedeljo, ko smo imeli odpustke toties quoties. Kolikorkrat prideš v cerkev in moliš v namen sv. očeta pet očenašev ali druge molitve, dobiš popolni odpustek. Ker se je ta odpustek najprej dobil v cerkvi svetega Frančiška Porciunkula, ga imenuje še zdaj verno ljudstvo porciunkula odpustek. Na rožnivenško nedeljo in soboto popoldne ga imajo povsod, kjer je bratovščina ustanovljena. Trije duhovniki so za te odpustke navadno spovedali do 1000 ljudi. V petek na vse zgodaj so prišli tretjeredniki, popoldne šolarji in bližnje žene, v soboto zjutraj Marijina družba in možje, popoldne vsi ostali. Spovedovali so pogosto do 10. ali 11. ure zvečer. V nedeljo zjutraj ob treh so bile zopet spoved-nice oblegane skoro od samih mož. Pri skupnem obhajilu je bilo vselej čez 600 vernikov, pri polu 5 maši je bila cerkev popolnoma polna. Čez celi dan je bilo mnogo ljudi v cerkvi, ki so goreče molili za odpustke. Bil je dan molitve, ko se je čisto pokazalo, koliko resnične pobožnosti je še med našim ljudstvom. — Naj rožnovenška mati vstane tudi zanaprej priprošnica vernim Bohinjcem. Darovi. « Za redovnice pri gobovih na Madagaskarju preča-stiti g. kanonik M. Jeriha 50 K. — Za kitajski misijon Anton Masten na Sv. Gori 10 K. - Za zamorce, za misijone, za Armence Neimenovan duhovnik a 60 K = 150 K. — Za razširjenje sv. vere Franc Lojk v Idriji 2 K. — Za kitajske misijone Neimenovan 3 K, Nekdo iz Ljubljane 80 K. —■ Za misijone Mih Zamik t K. — Za detinstvo M. Zamik 1 K. — Za odkup de-lice Ivana Velkavrh na Dobravi 20 K. — Za odkup zamorčka v Marianhildu iz Radolice 20 K. — Za brat. sv. Dizma iz Cerkelj 14 K. Oblastem odgovoren: Ivan Rakovec 1. Nova pravila Marijinih družb. 2. Sprejemnice in pravila ter vpisovalne pole družbe treznosti. 3. ,,Slava Mariji ob tristoletnici Marijinih družb", spominska knjižica. 4. »Ura moliti Jezusa v presv. Zakramentu". (Molitve obdane z odpustki za duše v vicah.) Vse to se dobi v Ničmanovi prodajalni (Katol. tiskovnega društva) v Ljubljani, Kopitarjeve ulice. ooooooooooooooooo o o o o o o o o o IVAN KREGAR pasar in izdelovatelj cerkvenega orodja in posode Ljubljana, Poljanska cesta 15 (blizu Alojzijevišča) se priporoča v izdelovanje vsakovrstne O o o o o o o o o Q cerkvene posode in orodja * q © iz zanesljive kovine po uzorcih ali last- © O nem načrtu v poljubnem slogu. — Staro « O posodo popraiiin prenovi, posrebri in Vjj W pozlati; v ognju pozlatuje tudi strelo- ^ O O vodne osti, vse po priznano najnižji ceni. Q Po naročilu veleč, gospoda An dr. S ¥ Cebašeka izvršil je za stolno cerkev g z ljubljansko krasen, bogato pozlačen in ^ Z ornamentiran lestenec v renesanč- ^ q nem slogu. q Ooooooooooooooooo lil (l II (l U| (l lil nI 9 Ali žc imaš te-le knjige [L 9 "I fl fl Križev pot za Marijine otroke dobiš za 20 vin. Če jih vzameš 50 vkup, pa vse za 7 K. ..Vodilo" za Marijine družbe je ravnokar izšlo v novi šesti izdaji. Ker obsega tudi najpotrebnejše mašne in druge molitve, služilo bo to vodilo p. av dobro kot molitvenik za moške. Stane v platnu vezan z rudečo' obrezo 60 y., po pošti 10 v več. Molitvenik ..Najboljša mati" ima v tretji izdaji skoro trikrat toliko brarija kakor pa v prvi. Vsak častiveč M. in J. Srca ga ima rad. — Ta molitvenik in še .Vodilo" zraven, oboje tiskano s tako velikimi črkami, da lahko bero vsake oči, velja le toliko, kolikor velja drobnočrkni molitvenik tudi sam zase; namreč v platnu rud. obr. K 1-50, v usnju, zlati obrezi K 2-— in v najbolj lepi vezavi K 3-—, po pošti 20 vin. več. Vse te knjige dobiš pri vseh knjigotržcih, posebno v prodajalni Katol. tisk. društva v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2 in pri založniku Fr. Bleiweisu v Lešah, p. Tržič [L fU isa »Katoliško buRvorna" in prodajalna,Katol. tisK. društva4 v Ljubljani priporoča nova oficijelna molitvenika: Šolski molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet v Ljubljani. Cena: rudeča obreza 80 vin., zlata obreza K 120; pri naročilih na posamezne izvode po pošti 10 vin. več. Večno življenje. Molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet v Ljubljani. Cena: rudeča obreza K 120, zlata obreza K 1'60; posamezni izvodi po pošti 10 vin. več. Častiti gospodje kateheti dobijo pri skupnih naročilih na 10 izvodov en izvod brezplačno; na vsakih 20 izvodov pa damo po tri iztise kot nameček. Žrtev spovedne molčečnosti Vrlo zanimiva resnična povest iz najnovejše dobe na Francoskem. Knjiga v obsegu 261 strani stane s poštnino vred K 210 in se dobiva v Katoliški Bukvami v Ljubljani. lasarasuH ikvmgd; Jlouo Mariji" Ob 300 letnici ustanovitve prve Marijine družbe na Kranjskem. Založilo osrednje vodstvo Marijinih - - - družb na Kranjskem - - Dobiva se v „Katoliški bukvami" in prodajalni „Kat. tiskovnega društva" v Ljubljani. Izvod stane 40 vin., po pošti - - - - 13 vin. več. - - - - IKV^CDC